»OVOTEHNU PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA IN GRADBENEGA MATERIAlA NOVO MESTO, IJUBIJANSKA C. 26 T E l E F O N: 1 0 6 8 ) 3 2 1 4 3 4 LU H- UL rriTfiiTTtiu.-j L lU a >c rrcr •n-m Hu X M JU 5DT S kakovostjo na najzahtevnejša a V • V V trzisca Tesnilom bodo podelili certifikat ISO 9001 VELIKA LOKA - V juliju so v Tesnilih, tovarni motornih tesnil (TMT) Trebnje, uspešno zaključili presojo sistema kakovosti po stan-' dardu 9001. Na slovesnosti v okviru trebanjskega občinskega praznika bodo kolektivu Tesnil TMT v Veliki Loki v petek, 3. septembra, podelili certifikat ISO 9001. Predsednik upravnega odbora Tesnil, tovarne motornih tesnil Trebnje, mag. Ciril Pevec in glavni direktor Milan Nosan poudarjata, da so dobro osnovo za začetek dela v okviru novega podjetja pred dvema letoma prav gotovo predstavljali uveljavljena blagovna znamka Tesnila Trebnje in dolgoletni poslovni partnetji. Navkljub splošni recesiji na domačem tržišču in na tujem, jim je uspelo zadržati raven proizvodnje, prodaje in zaposlenosti. Spoznali so, da jim lahko le primerna usposobitev na tehničnem, tehnološkem in organizacijskem področju omogoči prostor na zahtevnem svetovnem trgu. Zato so posvetili posebno pozornost kakovosti poslovanja in doseganju ustrezne ravni kakovosti proizvodov. In zaradi teh razlogov so se tudi odločili za izgradnjo sistema kakovosti do standarda ISO 9001. VABILO ŠTUDENTOM "NOVO MESTO - V četrtek, 26. avgusta, ob 19.30 bo v kapiteljski proštiji zbor Društva novomeških študentov. Na dnevnem redu bo poročilo o dosedanjem delu, volitve v organe društva ter obravnava pravil in pravilnikov društva. Vabljeni! Nezadovoljne Labodove delavke Stavkajo sicer (še) ne, stavkovni odbor pa dela NOVO MESTO - Ob izplačilu plač za julij je v Labodovi tovarni v Novem mestu, kjer je zaposlenih 318 ljudi, prišlo do nezadovoljstva. 18. in 19. avgusta so delavke za nekaj ur prekinile delo. Po pogovoru s pooblaščencem generalnega direktorja Laboda Maijanom Vodopivcem so delo nadaljevale, izgubljene ure pa v začetku tedna tudi že nadomestile. Imenovale so stavkovni odbor, ki je postavil več zahtev. Delavke so razočarane, ker so doslej že večkrat postavljale zahteve in opozarjale na nepravilnosti in pomanjkljivosti, a tega vodstvo podjetja ni resno vzelo. Med konkretnimi zahtevami je na prvem mestu, da mora biti plača za avgust v višini, kot jo določa kolektivna pogodba (sedaj so pri plačah pogodbo izpolnjevali v višini 90 odst.); zahtevajo izplačilo regresa za dopust, češ da je bil sedanji regres, ki so ga v višini 40 tisočakov dobili v štirih delih, le “flikanje” plač, ki jih je omejeval zakon. Sestal se je kolegij direktorjev. Podpirajo zahteve po večji urejenosti in odgovornosti, zahtevo po izplačilu regresa pa so zavrnili, češ da so ga za- kleni že dobili. Za avgust bi lahko izplačali plače v višini, ki jo določa kolektivna po- godba, če bi lahko takoj izvedli zahtevano racionalizacijo v režiji in če bi ukinili dodatne bonifikacije na normo, verjetno pa bi morali tudi zmanjšati proizvodne kapacitete. Doslej namreč v Labodu, ki skupaj šteje okoli 2000 zaposlenih, delavcev kljub težkemu stanju še niso odpuščali, niti niso zmanjševali proizvodnih zmogljivosti. Jasno je tudi, da bo 100-odst. plače lahko izplačevali le dokler bo Labod posloval pozitivno. A. B. Bela krajina dobila okno v nebo V Prilozju v metliški občini odprli prvo belokranjsko letališče-vzletišče - Na srečanju borcev domicilnih partizanskih enot govoril dr. Ivan Kristan PRILOZJE - V nedeljo so sc številni Belokranjci in Bclokranjice, bivši partizani in partizanke ter prijatelji Bele krajine zgrnili v Prilozje pri Podzemlju, kjer je bilo tradicionalno srečanje borcev partizanskih enot, ki imajo domicil v metliški ali črnomaljski občini. Tokrat je bilo še bolj slavnostno, saj je bilo srečanje namenjeno 50-letnici ustanovitve XV. divizije NOV in POS in njenih enot. Hkrati so odprli novo belokranjsko letališče-vzletišče. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik metliške občinske skupščine Branko Matkovič, je sedaj dokončno dokazano, da letenje v Beli krajini ni utopija. Ko bodo združili prijetno s koristnim, bodo lahko govorili tudi o letalskem turizmu v Beli krajini. Zatrdil je, da je prav tokratna prireditev njegov zametek. Poudaril je, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo nekaj zagnancev prenovljenega aerokluba Bele krajine, ki so prevzeli pobudo za letališče v svoje roke in se lotili premoženjskopravnih zapletov in urejanja zemljišča. Posebej se je za sodelovanje zahvalil ministrstvu za obrambo, kmetijskima zadrugama Črnomelj in Metlika, delavcem pri javnih delih, metliški Komunali ter nekdanjim lastnikom zemlje. Slavnostni govornik dr. Ivan Kristan je dejal, da je smisel takšnih srečanj v tem, da se po eni strani ohrani izročilo osvobodilnega boja za svobodo slovenskega naroda, po drugi pa, da se mobilizirajo ustvarjalne sile za družbeni napredek v sedanjih razmerah. Po njegovem pomeni otvoritev športnega letališča v Prilozju simbolično povezovanje partizanskega osvobodilnega boja in današnjih prizadevanj za gospodarski napredek Bele krajine. V bližini sedanjega letališča sta bili namreč med vojno kar dve partizanski letališči, ki sta imeli pomembno vlogo v osvobodilnem boju. Sedanje letališče v Prilozju bo lahko imelo, kot je vizionarsko dejal dr. Kristan, pomembno vlogo pri razvoju turizma v Beli krajini. V tisti Beli krajini PREMOČAN VETER ZA LETAIA - Številni obiskovalci so si ob odprtju prvega belokranjskega letališča-vzletišča v Prilozju ogledali tudi vragolje daljinsko vodenih modelov letal v zraku. Žal vsi' modeli, ki so bili pripravljeni za start in ki so si jih ljudje z zanimanjem ogledovali, zaradi močnega vetra niso poletela. Veter je za užitke prikrajšal tudi tiste, ki so si želeli z aviotaksijem ogledati Belo krajino iz zraka. (Foto: M. B,-J.) Dr. Ivan Kristan: “Množična udeležba na srečanju v Prilozju je po eni strani dokaz, da se v Beli kmjini ohranja izročilo osvobodilnega boja izpred 50 let, po dntgi strani pa, da bo Bela krajina znala mobilizirati ustvarjalne sile tudi za premagovanje težav današnjega časa. ” torej, ki je pomagala postavljati temelje slovenske državnosti pred petdesetimi leti in je potemtakem prispevala velik delež tudi k osamosvojitvi in razglasitvi slovenske države pred dvema letoma. V bogatem kulturnem programu so nastopili partizanski pevski zbor, metliška godba na pihala, folklorna skupina “Ivan Navratil” iz Metlike • Osvobodilni boj pred 50 leti je bil odločilen za vzpostavitev svobodne in samostojne Slovenije. Brez zmage nad fašizmom ne bi bilo samostojne slovenske države in tudi ne slovenskega naroda, saj se ve, da ga je Hitler obsodil na smrt. Nobenega dvoma ni, da je bil cilj NOB osvobodilni boj za preživetje slovenskega naroda,” je veliki množici zbranih borcev in prijateljev Bele krajine na srečanju v Prilozju dejal slavnostni govornik dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta. in recitatorji podzemeljske osnovne šole. Pokazali so tudi letenje daljinsko vodenih modelov letal. M. BEZEK-JAKŠE Premožnejši Slovenec lahko kupi Posavje Posavska izguba 8-krat večja od akumulacije KRŠKO - Če je še pred leti veljalo Posavje in v njem zlasti občina Krško za gospodarsko močno območje, so sedanje razmere podobne katastrofi, če že niso katastrofa sama. Ponazorimo jih s primerjavo, ki jo je izrekla Almira Mlakar Božovič, direktorica krške podružnice Službe družbenega knjigovodstva Slovenije, na nedavni krški konferenci za novinarje. Rekla je, da akumulacija posavskega gospodarstva zadošča za nakup nekaj boljših avtomobilov, ne pa za to, da potegne posavski gospodarski voz naprej. Skozi nekatere številke so videti obravnavane razmere tako: podjetja v občinah Brežice, Krško in Sevnica • Na SDK so na podlagi periodičnih obračunov ugotovili, da raste moč zasebnega sektorja in da hkrati slabijo družbena podjetja. Tako SDK navaja, da so zasebna podjetja ustvarila v obravnavanem obdobju kar 89 odst. vse akumulacije. Družbena podjetja pa so imela 86 odst. vse izgube. so ustvarila ob polletnem pregledu poslovanja izgubo, ki je bila 8-krat večja od akumulacije. Podjetja so se iz občutnega pomanjkanja lastnega denarja pomagala z najemanjem dragih kratkoročnih kreditov. Ti in podobni poskusi so bili samo deloma uspešni, kar se med drugim kaže tudi v podatku SDK, da je bilo ob polletju več kot 50 posavskih podjetij zrelih za stečaj. Med gospodarsko najslabše stoječimi občinami je še vedno krška. jec Toda če med gospodarskimi kazalci ločeno opazujemo gibanje industrij-' proizvodnje v Posavju, pridemo .klepa, da nekako slabi občina ske to Brežice, kar deloma preseneča. Fizični obseg brežiškega gospodarstva se je v omenjenem obdobju zmanjšal za več kot 24 odst., medtem ko se je v gospodarsivu krške občine zmanjšal za slabih 10 in v občini Sevnica za približno 13 odst. M. LUZAR Kmetje so le za zadrugo, ki daje Bogat Kmečki praznik v Šentrupertu od 19. do 21. avgusta - Nagovor Lojzeta Peterleta - Pravdanje o delitvi premoženja med KZ Trebnje in KZ Šentrupert spet jeseni ŠENTRUPERT - “Kmečki praznik v Šentrupertu”, kjer skušajo predvsem negovati stare običaje, ob letošnjem drugem tridnevnem praznovanju pa so prireditev posrečeno prepletli s kulturo, turizmom in sploh sodobnim utripom kraja, o čemer so spregovorili zlasti na sobotni okrogli mizi, se je takoj povrnil v srca Šentruperčanov, saj se je tam zakoreninil že leta 1954 in bil nato po sili razmer iztrgan kot tedanja kmečka zadruga. Kmečka zadruga Šentrupert, ki se je izločila iz KZ Trebnje julija lani, Presenetite Slovence! Ktprav in nedoslednosti, kar je še bolj kakor ob obilnih vodah I Sava je nekakšen dokaz nepopravljive slovenske brezbrižnosti 'je ' očitno letos poleti, ko bi čmo brozgo, imenovano Sava, kje pri Krškem lahko prehodili skoraj v škornjih, ne da bi si zmočili noge. Slovenija je reko že dodobra zapacala. Če so rekli energetiki ob nedavni oNoritvi HE Vrhovo, da bi lahko bila Sava čez kaki dve leti čistejša za en kakovostni razred, je to ob sedanjem zaskrbljujočem stanju reke in ekološke zavesti državljanov ter naložbenih zmožnostih Slovenije kar malo smešno. Če za omenjeni odrešilni kakovostni razred posamezniki in skupnost niso znali poskrbeti doslej, je malo verjetno, da se bo mlada država nenadoma pokesata tovrstne brezbrižnosti in na vrat na nos hitela precejati Savo in kanalizacijske dobrote, ki v reko tečejo iz Ljubljane, Domžal, Radeč, Trbovelj, Krškega in drugod. Verjetno bo prej prišlo do tega, da se bodo domnevni (in dokazani) onesnaževalci začeli prepirati med seboj, kdo huje svinja reko, kakor da bi kupili in vgradili drage čistilne naprave ali neškodljivo proizvodno opremo. Ded končnim sklepom velja vendarle počakati. Najvplivnejši Slovenci si “v zakulisju ” radi dajo dela s tehničnimi sred-stvi, ki predstavljajo nepojmljivo veliko denarja. Mogoče bodo zato skrivaj pripeljali na kakšno letališče še opremo in sredstva za zdaj neobstoječe slovenske čistilne naprave. Tudi če bo nakup sprožil novo afero, bodo Slovenci to radi prenesli. MARTIN LUZAR je pripravila tokratno etnološko, kulturno in zabavno prireditev družno s Turističnim društvom Šentrupert, ki letos praznuje srebrni jubilej v splošno zadovoljstvo množice ljudi od blizu in daleč. Med gosti je bil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je povedal, da bo letošnja suša pobrala vsaj desetino slo-. venskega družbenega proizvoda in da bo za pomoč prizadetim verjetno treba nameniti 10 do 40 milijard tolarjev. Čestital je šentruperški zadrugi, ki ne jemlje, ampak daje, kot si je to zamislil že dr. Krek. Menil je, da bi turizem na Dolenjskem, ki ima drobno posestno strukturo, lahko prispeval več prijaznim in iznajdljivim Dolenjcem, pri čemer bi kazalo bolj izkoristiti tudi kozolce, kakršnih ne poznajo drugod. Lojze Peter- DOLENJSKI UST le je izrazil prepričanje, da je denar, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo zastavilo za program celovitega razvoja vasi v 50 slovenskih občinah (v trebanjski občini je to Knežja vas), dobro naložen in da bodo prišli na vrsto še drugi kraji. (Nadaljevanje na 5. strani) Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Umazana Sava podražila HE Vrhovo na 3. strani: • Bo Bela krajina postala puščava? na 4. strani: • Ameriški dediči zahtevajo Gorjance na 6. strani: • Radodaren, a le nezaupljiv grof na 7. strani: • Na Senovem gradili z roko v roki na 9. strani: • Dopustnika ponoči napadli s koli na 11. strani: • Novomeška atletika: iz stisk v nov polet na 12. strani: • Zaprt zaradi človeka, ki ga ni bilo VRHUNEC KULTURNO-ETNOLOŠKA PRIREDITEV - V petek popoldne so se na Kmečkem prazniku v Šentrupertu pn kmečkih opravilih pomenil kosci, grabljice, klepači kos in v sestavljanju voza. Predstavili so tudi novo m staro kmetijsko mehanizacijo. Domači godci - harmonikarji so zvečer poskrbeli za prijetno razpoloženje na šentniperskern trgu, številni, predvsem mlajši so prvič opazovali, kako je moč brez dvigala postaviti mlaj, zentovanjski običaji - podoknica pa so se prevesili še v sobotno dogajanje s šranganiem. Sele po uspešnem dogovoril je namreč lahko krenila skozi trg povorka voz, na katerih so prikazali razna kmečka opravila: setev mlatiče s cepci, čiščenje žita z rešeti in s pajkanjem, čebelarji ČD Šentnipert - Mirna so točili med, tepce trle lan, pokazali so umetelnost kritja strehe s slamo, umanjkala ni niti kovačija, nastop vinogradnikov m izvirno ghhanje za govedo. (Foto: P. Perc) Umazana Sava podražila HE Vrhovo Preizkus sinhronizacije HE Vrhovo na elektroenergetsko omrežje uspel - Kdaj bo Sava čistejša za kakovostni razred in Radeče zaščitene pred stoletnimi vodami? VRHOVO - V slovenskem elektrogospodarstvu bodo poslej dali prednost obnovljivim virom energije, zlasti vodnim elektrarnam, pa tudi ekološki sanaciji termoelektrane Šoštanj IV. Trenutno je izkoriščenega le 12 odst. vseh zmogljivosti porečja Save. Na tej reki je še aktualna izgradnja verige pretočnih elektrarn od Medvod do državne meje pri Mokricah, prva v nizu spodnjevsavskih elektrarn - HE Vrhovo pa naj bi prispevala poldrugi odstotek energije od slovenskih obnovljivih virov. Vlogo čelnih bazenov prevzameta akumulaciji HE Mavčiče in HE Medvode, vlogo izravnalnih bazenov pa naj bi prevzeli HE Brežice in HE Mokrice. Prve idejne študije o graditvi hidroenergetske verige na reki Savi so naredili že za časa Avstro-Ogrske. Med 2. svetovno vojno so Nemci nadaljevali s projektom za spodnjo Savo ter že izdelali geološke analize in geodetske meritve na izbranih mikrolokacijah (HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško), ki so jih vključili v obdelavo tudi pri nadaljnjih raziskovalnih delih na teh lokacijah. Slovenija je skladno s srednjeročnim planom 1986 - 1990 in dolgoročnim do leta 2000 začela v letu 1987 gradili IIE Vrhovo. Ta elektrarna je pretočnega tipa z aku- mulacijo, ki omogoča dnevno izravnavo pretokov. Dokler ne bo zgrajena celotna veriga HE na Savi je akumulaciji namenjena vloga čelnega bazena za spodnjesavsko verigo. Po dograditvi celotne verige pa bo prevzel funkcijo izravnalnega bazena. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je na novinarski konferenci pred prvim preizkusom sinhronizacije HE Vrhovo na elektroenergetsko omrežje povedal, daje ta elektrarna slab zgled, ker je gradnja trajala dvakrat dlje (predviden rok je bil 36 mesecev), in da ni spodbudno, ker še tik pred sinhronizacijo tečejo nekatera dela. To pa tudi zato, ker ni ustrezne usklajenosti glede vplivov na prostor. “Tudi hidroenergetske objekte bo treba delati tako, da se bodo prilagajali okolju, ne pa obratno,” je poudaril Sovič. Sevniška županja je še posebej zastavila vprašanje glede čistosti Save, ki mora biti čistejša vsaj za en kakovostni razred. Radečani pa zahtevajo varovanje mestnega središča pred poplavno visoko vodo, izgradnjo čistilne naprave in zgraditev obvozne ceste po desnem bregu Save. Redno niti poskusno obratovanje ne bo možno, dokler to ne bo urejeno, optimisti iz vrst elektrogospodarstva pa pričakujejo, da bi lahko že v dveh letih pridobili obratovalno dovoljenje. Kot je povedal Smeltov vodja projekta gradnje spodnjesavskih elektrarn Janez Nučič, nekateri niso opravili svojega, zato oni prevzemajo širše obveznosti, samo zato, da bi HE Vrhovo začela čim prej delati. P. P. Minister dr. Sobona pozna Krko Obisk slovaškega ministra za zdravstvo v “Krki” - Gostitelji opozorili na težave pri plačevanju zdravil - Prednost “Krke” je v kakovosti in ugodnih cenah USPEŠNA PRVA SINHRONIZACIJA - Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je 17. avgusta, ob 12.25 s pritiskom na gumb (na posnetku) prvič sinhroniziral HE Vrhovo na slovensko elektroenergetsko omrežje. Prvi preizkus sinhronizacije je povsem uspel. Vodja gradnje HE Vrhovo Alojz Nučič je poudaril, da to “še ni nobeno poskusno obratovanje, ampak le preizkušajo stroje in bodo HE izključno vzdrževali v kondiciji." HE, ki je stala 151 milijonov mark (z inter-kalamimi obrestmi pa še približno 50 milijonov mark več), bo predvidoma od jeseni dalje do poizkusnega obratovanja ob višjem vodostaju Save oz. le ob normalnem pretoku Save proizvajala električno energijo. Nazivna moč HE Vrhovo je 34,2 megavata. NOVO MESTO - Delegacija slovaškega ministrstva za zdravstvo je med svojim tridnevnim obiskom v Sloveniji obiskala tudi dolenjsko metropolo, kjer jih je gostila novomeška tovarna zdravil Krka, ki s Slovaško sodeluje že celih dvajset let. Slovaško delegacijo - vodil jo je minister dr. Vilijem Sobona - je v Krki sprejel namestnik generalnega direktorja Jože Colarič, ki v podjetju skrbi za področje financ in marketinga. Colarič je slovaškim gosto predstavil štiri desetletja razvoja farmacevtske industrije v Novem mestu, proizvodni program Krke in na kratko orisal sodelovanje s Slovaško, ki je eden izmed pomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Krke. Obseg Krkinega izvoza na Slovaško se je povečal predvsem v zadnjih dveh letih po osamosvojitvi Slovenije, ko je bil ukinjen tako imenovani klirinški dolar. Medtem ko je Krka še leta 1990 v celotno Češkoslovaško izvozila za 2,4 milijona dolarjev zdravil, je samo v prvem polletju letošnjega leta le Slovaški prodala za 2,6 milijona dolarjev. Največ izvozi antibiotikov in kemoterapev-tikov, iz programa zelenih zdravil pa duovita, pikovita in septolet. Minister Sobona je dejal, da dobro pozna njihove težave. Na Slo- • Po poslovnih pogovorih v Ločni in ogledu tovarne so krkaši povabili delegacijo slovaškega ministrstva za zdravstvo na Otočec in v Šmarješke Toplice, ki so si jih visoki gostje z zanimanjem ogledali, saj spadajo v njihov resor tudi zdravilišča, ki poslujejo zelo uspešno, država pa želi pri privatizaciji le-teh obdržati večinski delež, da bi ohranila njihov značaj zdravstvene ustanove. vaškem poteka močan proces privatizacije. V kratkem bo prešlo v zasebne roke preko 600 lekarn, le 40 do 50 bolnišničnih apotek pa bo osta- Mnoge tuje delavce čaka “črni petek” Delovna dovoljenja se iztekajo - kaj pa zdaj? LJUBLJANA - Dopustniško poletje se poslavlja, na vrata že trka september in kmalu bo tu oktober, ki bo za mnoge tuje delavce pravi črni petek. Iztekla se jim bo veljavnost delovnih dovoljenj, ki so jim jih zavodi za zaposlovanje izdajah po lanskem 18. juliju. In to na ime tistega, ki je zanje prosil in s tem osebnim dovoljenjem lahko tudi menjaval zaposlitev, zdaj pa mora za podaljšanje veljavnosti dovoljenja svojega delavca zaprositi podjetje, če ga (še) potrebuje. Bo zaprosilo ali do treba pripraviti kovčke? Poglejmo, koliko nezaposlenih v Sloveniji ima status tujega delavca! Vseh deset enot republiškega Zavoda za zaposlovanje je lani izdalo skupaj 32.000 delovnih dovoljenj. Pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja je bil samo ta, daje bil tuji delavec 18.7.1992 v Sloveniji redno zaposlen in da je v treh mesecih vložil prošnjo za pridobitev delovnega dovolje- nja. Med tujci, ki so zaprosili za delovno dovoljenje, jih je 13.600 imelo v Sloveniji 10 let delovne dobe. Ti so jx> pravicah izenačeni z našimi “domačimi delavci”, saj so ob tem pogoju postali slovenski državljani. Dobili so stalne delovne vize za nedoločen čas. Vsi drugi, torej 18.500 tujcev, pa so lani dobili delovno dovoljenje le za eno leto, katerega veljavnost se večini izteka v tem oz. naslednjih nekaj mesecih. Če hočejo še naprej delati, ga morajo obnoviti; vendar tega ne morejo več urediti sami, temveč morajo zaprositi za podaljšanje veljavnosti njihovega dovoljenja njihova podjetja, (navadnega, ki velja zgolj za njihovo podjetje) na zavodu za zaposlovanje. Zavod pa jim lahko izda delovno dovoljenje le, če ugotovi, da ni na njegovem seznamu domačih nezaposlenih z ustrezno izobrazbo in kvalifikacijami. Razen specialistov za posamezna dela se torej le redkokateri tuji delavec lahko nadeja ponovnemu enoletnemu delovnemu dovoljenju. Povsem jasno je, da se bodo nekatera podjetja - predvsem tista, ki jim gre slabo - s pomočjo tega zakona “reševala” odvečnih delavcev, svojih “presežkov”. Pa tudi samo delovno dovoljenje še ni jamstvo, da bodo jx> tem merilu izbrani dobili tudi delovno vizo. To izdajajo občinski organi za notranje zadeve. Če imajo nekoga “evidentiranega” kot nezaželenega, mu delovne vize preprosto ne bodo izdali, kar pomeni, da tudi njegovo bivanje v Sloveniji odtlej ne bo več možno in da mu mora zavod za zaposlovanje delovno dovoljenje odvzeti. Po prvih podatkih nameravajo v podjetjih obdržati le okrog 40 odst. zaposlenih tujih delavcev. Po zakonu o tujcih imajo to možnost in “pravico”. Zakon o zaposlovanju tujcev je pač takšen, kakršen je: za mnoge prestrog, za druge pa veliko preblag. Toda njegovi učinki bi morali biti vsem jasni, takoj ko je bil sprejet. Predvsem pa se niso mogli nadejati ničesar dobrega tujci, ki lani niso izpolnjevali pogojev za trajno delovno dovoljenje. Zdaj nekateri pravijo, da gre za “etnično čiščenje”. Na nek način je morda res videti tako, toda zakon - če smo pošteni - ne govori o Slovencih in drugih delavcih, temveč o slovenskih državljanih. Med njimi pa na vso srečo nikoli nismo preverjali “etnične čistosti”. Kaj slaba pa bi navsezadnje bila država, ki ob visoki nezaposlenosti ne bi najprej zavarovala svojih državljanov. VINKO BLATNIK lo v lasti države. Privatizirali bodo tudi Mediko, največjo slovaško farmacevtsko tovarno. V državo želijo pritegniti tudi čimveč tujega kapitala. Po mnenju slovaškega ministra za zdravstvo ima Krka na Slovaškem dobre možnosti, da svoj položaj še okrepi, saj velja za zelo zanesljivega poslovnega partnerja, kupci njena zdravila že dobro poznajo, ponuja pa široko paleto kakovostnih in cenovno privlačnih farmacetskih preparatov. Tudi sam ima lepe spomine na Krko, ki se je vedno znala in hotela prilagoditi trgu in željam kupcev. I. V. ŠE BOLJŠE SODELOVANJE -Slovaški minister za zdravstvo dr. Vilijem Sobona je namestnika generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča seznanil tudi z novostmi, ki jih bo prinesla nova slovaška zdravstvena zakonodaja. PRISEGA - V učnem centru TO Republike Slovenije Cerklje ob Krki so 20. avgusta prisegli vojaki učnega centra Cerklje ob Krki in vojaki mehanizirane baterije zračne obrambe iz Novega mesta. Na svečanosti, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, je navzočim spregovoril Franci Žnidaršič, državni sekretar. Poudaril je pomen desetdnevne vojne za samostojno Slovenijo in nekaterih poznejših dogodkov, ki zadevajo medvojno delovanje in sedanji položaj častnikov nekdanje jugoslovanske armade, ter se zavzel za slovensko nacionalno vojsko. Pri tem je poudaril, da je potrebno opremiti slovenske obrambne sile, ker to zahtevajo razmere na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vojakom in drugim udeležencem, ki so se v velikem številu zbrali v učnem centnt, je spregovoril tudi Marjan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta. V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Loče. (Foto: M. Luzar) ai§| v. v. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Zavedamo se vseh stroškov, ki se pojavljajo v tem času, zato smo pripravili ugodno ponudbo nezgodnega zavarovanja z možnostjo izbire zavarovalne premije. Z izbiro in plačilom premije bo vaš otrok nezgodno zavarovan za primer nezgodne smrti, invalidnosti in dnevne odškodnine med šolskim letom in počitnicami, ne glede na to, kdaj in kje je nezgoda nastala. Razigrana mladost, otroška igra in smeh bodo bolj brezskrbni s sklenitvijo zavarovanja pri Zavarovalnici TILIA, d.d., in tudi vaš družinski proračun bo tako manj ogrožen. Varno pot v šolo in uspešno šolsko leto vam želi ZAVAROVALNICA TILIA! naša anketa Za Italijane smo del Balkana Italijani so čez noč okrepili nadzor meddržavne meje s Slovenijo celo z vojsko. To se je zgodilo le nekaj dni po “odkritih” prigovorih naše delegacije z italijansko. “Koliko nam zaupajo in kam nas uvrščajo najbližji sosedi, nam je sedaj jasno,” so se razburjali najbolj črnogledi in se zavzemali za odločnejši protest naše države zoper ravnanje sosedov. Manj črnogledi obmejnega dogajanja niso vzeli tako hudo, saj so po njihovem mnenju tovrstni ukrepi sosedov le odziv na naše preštevilne afere in seveda vojno v Bosni in Hercegovini. Večina pa je mnenja, da bi bili slovenski protiukrepi nesmiselni. Poteza naših sosedov zagotovo ni bila najbolj na mestu, kot enakopravna in samostojna država pa bi pričakovali, da se bomo dogovorili za zaščito skupne meje. To, kar se je zgodilo, nam v prvi vrsti pove, da se za njih začne Balkan na meji z Slovenijo in ne južno od Kolpe, kot mi mislimo. Očitno smo še daleč od Evrope. MILENA PAPEŽ, učiteljica na krmeljski osnovni šoli: “Zdi se mi, da verjetno le ne poznamo dovolj ozadja, zakaj so se Italijani odločili, da okrepijo nadzor meje s Slovenijo celo z vojsko. Zakaj in kako se je to lahko zgodilo komaj nekaj dni po neposrednih pogovorih med slovensko in italijansko delegacijo? Menim, da bi morali bolj odločno protestirati zoper tako obnašanje sosednje države do naše suverene države.” JOŽE RAMOVŠ, kmetijski tehnik iz Kamnja pri Šentrupertu: “V zadnjem času se očitno krepi v nekaterih krogih ideja, da bi premaknili mejo Balkana in da bi nas še bolj oddaljili od Evrope. Morda hočejo Italijani s svojo vojsko na naši skupni meji tudi nekoliko preusmeriti pozornost svoje javnosti od številnih afer, ki smo jim priča, in se pri tem niti ne zavedajo, da pomagajo tudi našim politikom, ki imajo delo s pometanjem pred svojim pragom?” DARKO ROJINA iz Krškega: “Italijani so postavili 300 vojakov na mejo. Naši politiki delajo okrog tega paniko. Ves ta kraval o poostritvi na meji je nepotrebno napihovanje dejstev. Poostritve na meji so razumljive. Italijani slišijo za naše afere, slišijo za grožnje Srbov o jrovračilnih ukrepih ob morebitnem napadu Nata. Slovenski protiukrepi na italijanski meji bi bili nesmiselni, ne bi pa škodila temeljitejša kontrola na meji s Hrvaško.” MARJANCA ŠTRUCL, prodajalka iz Brežic: “Avstrija ima odprto mejo, Madžarska tudi, Italijani pa poostrujejo nadzor na meji s Slovenijo. To počno brez potrebe. No, mogoče bo zaradi teh ukrepov manj .šverca’, saj mislim, da iz Italije pride k nam največ orožja. Če so poslali vojake na mejo, tega niso storili, da bi pomagali nam. Sebe ščitijo.1, TONČKA ČEŠAREK, upokojenka iz Ribnice: “Menim, da je s prihodom italijanske vojske na mejo s Slovenijo naša država ogrožena. Po odhodu JLA z naših meja ne bi smeli prepustiti varovanja meja le policiji, ker ta zanesljivo ne more obvladovati vse meje. JLA bi torej morali nadomestiti na mejah slovenski vojaki. Sicer pa je Italijan prišel na našo mejo predvsem zato, ker se boji zase, zaradi vojne v Bosni, zaradi baz Nata v Italiji in morebitnih srbskih ukrepov proti njim.” DANILO PREMRL, receptor v SDK Kočevje, sicer uslužbenec Varnosti: “Slovenci za prihod italijanske vojske na našo mejo nismo krivi. Vzrok so spopadi v Bosni in strah Italijanov, da Srbi ne bi s teroristi ali kako drugače napadli baz Nato v Italiji. Prav je, da je na vse to Italija pripravljena, morali pa bi biti pripravljeni tudi mi, vendar menim, da pri nas ni potrebna kakšna večja vojaška pripravljenost. Le na mejah naj bi cariniki malo bolj pazili.” ANDREJ KOPLAN, gradbeni tehnik iz Črnomlja: “Italijani so najbrž poslali svojo vojsko na mejo s Slovenijo predvsem iz varnostnih razlogov. Bodisi, da se bojijo terorističnih akcij ali pa razširitve vojne na ozemlje vse bivše Jugoslavije. Ševeda bi se o tej akciji Italijani morali dogovoriti s Slovenijo kot enakopravno sosedo, ne pa, da so to storili tako zahrbtno. Sedaj pa vsi skupaj ugibamo, kaj se bo iz vsega tega izcimilo.” SLAVKO DRAGOVAN, inž. agronomije s Svržakov pri Metliki: "Ocenjujem, da je akcija Italijanov povezana z opustitvijo strogega nadzora na naši južni meji. Italija nas tako preko mednarodne skupnosti pošilja nazaj v bivšo Jugoslavijo. Zaradi tega je strategija ministrstva za zunanje zadeve težko razumljiva. Kaj takega kot na meji z Italijo se lahko zgodi tudi na meji z Avstrijo, če slovenska južna meja ne bo dovolj trdna.” LIDIJA MURN, študentka iz Jablana pri Mirne Peči: “Nikakor ni bilo potrebno, da so Italijani na mejo z nami postavili vojsko. Menda na vsak kilo-metr pride en vojak. Kot da se morajo braniti pred vdorom naše mafije k njim. Prej bi bilo lahko obratno. Seveda je to neke vrste pritisk na našo državo. Morda nam hočejo povedati, da se Balkan začne na naših mejah, ne pa na južno od Kolpe. No, se bodo že unesli...” BLOŠKI KMEČKI PRAZNIK V ZNAMENJU ŠPORTA NOVA VAS - Tradicionalni kmečki praznik leto za letom pritegne več obiskovalcev tudi iz dolenjskih krajev. V nedeljo, 22. t. m., si je v Novi vasi ogledalo nekoliko že pozabljena stara kmečka opravila kar nekaj tisoč obiskovalcev. Obiskovalce je pritegnila zlasti dirka kmečkih m dirkalnih konj. Nastopilo je kar 50 konjenikov, domačinov, gostov iz ribniške občine in članov nekaterih že poznanih konjeniških klubov. Letošnja novost pa je bila kolesarska dirka na gorskih kolesih. Zadnji dve leti poteka organizacija v imenu OO SLS Cerknica, zato so obiskovalci deležni tudi nekaj strankarskega žegna. Organizatorjem gre vsa pohvala, vsaj kar se tiče prvega dela prireditve, žal pa je bil drugi, ki sicer podaljša prireditev pozno v noč, prava polomija in tudi priznani ansambel Franca Miheliča ni mogel rešiti spodrsljajev pri- rediteljev. A. K. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE m m sejmisca BREŽICE - V soboto so na sejmišču ponujali 183 do tri mesece starih in 64 starejših prašičev. Prvih so prodali 112 po 240 do 270 tolarjev, drugih pa 27 po 170 do 190 tolarjev kilogram žive teže. Bo Bela krajina postala puščava? Letošnja suša še hujša od lanske - Travniki skoraj povsem posušeni - Posledice se bodo čutile še nekaj let - Pomanjkanje pitne vode zlasti v višjih naseljih METLIKA, ČRNOMELJ - Letošnja poletna suša v Beli krajini je še hujša od lanske. Padavin je primanjkovalo že pozimi, nasploh pa je količina padavin letos nekajkrat manjša od dolgoletnega povprečja, medtem ko so temperature v juliju in avgustu nadpovprečno visoke. Komisije v obeh občinah ocenjujejo škodo, ki je vsak dan večja. Izredno veliki so tudi stroški dovažanja vode zlasti v višje ležeče vasi. V ponedeljek smo na tržnici ugotovili naslednje cene: jajca 15, slive 120, orehova jedrca 1000, kumarice za vlaganje 130-150, sirček 120, paradižnik 100, korenček 100, grozdje 100, pesa 100, krompir 50, hruške 90, čebula 120, med 350 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je bilo grozdje 190, banane 118, limone 121, solata endivja 170, mehka solata 229, cvetača 152, paprika 86 in zelje 79 tolarjev. Deladini je ponujal banane po 100, pomaranče 100, grozdje 130, breskve 100, nektarine 200, slive 150, jabolka 90, hruške 180, lubenice 50, česen 350, čebula 105, suhe slive 250, krompir 50, kumare po 100 tolarjev. V metliški občini je po zadnjih znanih ocenah - v tem tednu bodo pripravili že nove - suša v kmetijstvu zmanjšala pridelek za 40 do 65 odst., največ pri travinju, skupne škode pa je že za 93 milijonov tolarjev. Zato že sedaj opozarjajo, da bo kmetom primanjkovalo predvsem sena, medtem ko bo država kot pomoč najbrž zopet ponudila koruzo, ki je je v • SUŠA NA KOČEVSKEM - Kočevski gasilci vozijo vodo na podeželje že vse od začetka leta. Sekretar Občinske gasilske zveze Kočevje Milan Simičič in vodja servisa Gasilskega društva Kočevje Rude Kordiš sta povedala, da so letos samo kočevski gasilci opravili že 168 voženj in prepeljali skupno 840 kubikov vode. Največ vode so navozili v vodna zbiralnika na Brezovici in za Grčarice (po naročilu Hvdrovoda) in na Onek v KS Rudnik-Šalka vas, ostalo pa v zasebne vodnjake-kapnice v različne vasi. Prevoz ene cisterne vode na do 10 km razdalje velja 2100 tolarjev. občini dovolj. Na voljo bodo najbrž tudi regresi za prizadete kmete ter seme travno-deteljne mešanice. V črnomaljski občini je po prvih ocenah suša zmanjšala kmetijske pridelke za 20 do 40 odst., največ na vrtninah, krmnih dosevkih in travinju. Ocenjujejo, da je direktne škode v kmetijstvu že sedaj za 242 milijonov tolarjev, dodatnih 6 milijonov pa še v ribištvu in čebelarstvu. V Črnomlju so regresirali nakup 2.400 kg semena travno-deteljnih mešanic, kmetijska svetovalna služba pa je pripravila ukrepe za sanacijo posledic suše. Koliko je bilo potrebno v črnomaljski občini odšteti za prevoze vode, lahko ocenijo le približno, saj jo poleg Komunale in kmetijske zadruge vozijo tudi kmetje sami. Ocenjujejo, da jih je bilo vsaj za 11 milijonov tolarjev. Za polovično kompenziranje stroškov za te prevoze so iz sredstev občinskega programa za kmetijstvo doslej namenili 6(X) tisočakov. V metliški občini pa se, tako kot ob vsaki suši, ponavljajo stari in znani problemi zaradi pomanjkanja vode. Količine pitne vode so se namreč močno zmanjšale tako v gorjanskih PRIKAZ DELA MINI GOSENIČARJA NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba vabi vse vinogradnike, sadjarje in kmetovalce iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja na prikaz mini goseničarjev s priključki. Predstavitvi bosta dve: v ponedeljek, 30. avgusta ob 16. uri v Stari gori v vinogradu Roberta Dularja (v bližini Straškega Novolesa) in v torek, 31. avgusta, ob 16. uri na Malkovcu v vinogradu Matjaža Malusa. Lepo vabljeni! Kmetijski nasveti Grozi pregrevanje silaže? Odkar Dolenjci zadnje desetletje tako na veliko sejejo silažno koruzo, so se naučili tudi več ali manj dobro silirati. Pa vendar se včasih še zgodi, da siliranje ne uspe in da se silažna masa začne nevarno segrevati in kvariti. K temu je nagnjena predvsem s hranili (sladkorjem) bogata silaža, v kateri se začno naglo množiti kvasovke, ki za svoj razvoj potrebujejo zrak. Odtod tudi izjemen pomen tlačenja silaže, brez katerega preprosto ni uspeha. Ob nezadostnem tlačenju pa je se en vzrok za segrevanje in kvarjenje silaže. To je nezadosti velik dnevni odvzem silaže iz silosa, kar je najpogostejši primer na majhnih kmetijah, ki nimajo dosti'živine. Premajhen dnevni odvzem omogoči dostop zraka ne le do zanemarljive odpadne plasti, marveč tako rekoč do vse silaže. To se dogaja predvsem V koritastih silosih, ki se zavoljo večje škode, mora biti dnevni odvzem silaže vsaj silažna plast, le v bolje tesnjenih stolpnih silosih je lahko polovico tanjša. Segrevanje silaže pa lahko sproži tudi prezgodnje odpiranje in uporaba silosa. Pred uporabo mora biti silaža čimbolj neprodušno zaprta vsaj dva do tri tedne, da se ob pomanjkanju zraka število kvasovk zmanjša pod nevarno mejo. Začetna okužba s kvasovkami se da zmanjšati še z nekaterimi drugimi ukrepi, najzanesljivejše pa je dodajanje propionske kisline ali kakega drugega primernega dodatka, ki je naprodaj v trgovski mreži. V naših trgovinah je na voljo pripravek mold zap (prodaja ga Salus Ljubljana po okrog 500 tolarjev kilogram), ki ga pred uporabo razredčimo z vodo, potem pa z njim poškropimo odprto površino silaže. Sicer pa je natančno navodilo priloženo. Vsekakor se izplača silažo rešiti, če ji preti nevarnost, da se bo segrela in tako postala lahek plen ne le kvasovk, marveč tudi za zdravje živali nevarnih plesni. Inž. M. L. zajetjih Rajakoviči in Jamnik, ki delujeta na meji zmogljivosti, kot tudi v novem črpališču na Suhorju. Zaradi tega so povečali črpanje iz zajetja Obrha v Metliki, tako da priteka voda v strugo potoka le še po kapljicah. Naročil za dovoz vode je toliko, da metliški gasilci ne zmorejo vsega dela, medtem ko cisterna Komunale lahko vozi le tja, kjer jo je moč izprazniti na prosti pad. Res, da gradaški in podzemlejski konec lahko dobita do 10 litrov vode na sekundo iz črnomaljskega vodovo- SKORAJ SUHA STRUGA - Zaradi pomanjkanja pitne vode izčrpajo iz izvira metliškega Obrha tako rekoč vso vodo. V skoraj presušeni strugi, ki ob sušah v zadnjih letih ni več prav nič nenavadnega, si je našel prostor za igranje tudi otrok na fotografiji. (Foto: M. B.-J.) Stisko s krmo lahko ublažijo strniščni dosevki Priporočilo: avgusta seme kar v suho zemljo Sonce ne bo večno tako neusmiljeno pripekalo in prej ali slej bo padel blagodejni dežek. Ker bo stiska s krmo velika, bi bilo prav, da bi ga pričakali -kjer je le mogoče - s semenom v zemlji, ki bi v stiku z vlago vzklilo in dalo zeleni odkos še letos ali zgodaj spomladi v prihodnjem letu. V avgustu je mogoče sejati še mnogocvetnO ljuljko, mešanico ozimnega žita z ozimno gra-šico, mešanice mnogocvetne lju-ljke s črno deteljo, inkarnatko ali ozimno grašico ter ozimno krmno ogrščico. Te krmne rastline sejemo na strnišča, ki jih je seveda treba poprej plitvo preorati, pognojiti ter vanje zabra-nati seme, da bo tako pripravljeno čakalo na dež. Žal ta čas ni v prodaji vseh sort krmnih dosevkov, ki jih priporoča stroka. Med sortami mnogocvetne ljuljke je na voljo znana sorta tetraflorum, dovolj pa je tudi nove holandske sorte bamum, ki daje še boljše pridelke in se setev običajno zelo izplača. Med krmnimi repicami je najbolj priporočljiva sorta perko, ki se tudi še dobi v semenskih trgovinah, medtem ko je za seme drugih krmnih dosevkov v tem času težje. - n da, vendar pa v metliški občini opozarjajo, da so vse to, kot tudi prepoved zalivanja vrtov, gasilskih vaj in pranja avtomobilov, zgolj kratkoročna rešitev. Je pa kronično pomanjkanje vode v suši resen opomin, da je potrebno metliško vodooskr-bo obravnavati in reševali celovito in dolgoročno. M. BEZEK-JAKŠE Petnajst medalj s treh sejmov Nagrajena Vinova vina BREŽICE - Brežiško Vino je sodelovalo s pijačami letos na treh ocenjevanjih. Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci, se je Vino predstavilo s tremi vzorci na 7. mednarodnem ocenjevanju vin v turškem mestu Črgčp in prejelo tudi tri medalje. Laški rizling izbor 1986 je bil dovolj dober za zlato medaljo, medtem ko sta modra frankinja in laški rizling, oba letnika 1992, prejela srebrno medaljo. Na 39. mednarodnem vinogradniško vinarskem sejmu v Ljubljani je med pridelovalci, ki so dali na pokušnjo 1.081 vzorcev vin, Vino Brežice dobilo veliko zlato medaljo za laški rizling izbor, • Med nagrajenimi vini je bila, kot rečeno, tudi modra frankinja ledeno vino. Kot navajajo v Vinu, so edino oni v Sloveniji pridelali te vrste pijačo. letnik 1986, ter zlato medaljo za char-donnay jagodni izbor, letnik 1992, in laški rizling ledeno vino, letnik 1992. “Vino” je prejelo visoka priznanja tudi na 31. kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Dobilo je tri velike zlate medalje, in sicer za laški rizling ledeno vino in modro frankinjo ledeno vino, obe vini sta letnik 1992, in za chardonnav jagodni izbor, letnik 1991. Poleg ten so mu ocenjevalci podelili zlato medaljo za modro frankinjo, modri pinot in laški rizling izbor - vsa letnik 1992 - ter za peneče se vino baron mos-con rose in posebno vino portos. Vinov beli hubert so ocenjevalci nagradili s srebrno medaljo. L. M. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Grozdje že zori Tega hitrega zorenja se ne veselimo. V naravi poznamo več ujm in suša je ena od hudih. Posledice niso enake v vseh okoliših, na vsakih tleh in vseh legah. Zaradi teh različnosti, ki v normalno vlažnih letih omogočajo veliko različnosti v kakovosti, posebnostih vina, bo zaradi suše letos slika obrnjena. Rodovitna, globoka tla,. ki ne veljajo za najboljša vinogradniška tla, bodo letos dala grozdje visoke kakovosti. Da bi pa bilo grozdje res najboljše, mu moramo dovoliti, da dozori. Zato še nekaj navodil o spremljanju zorenja grozdja z meritvami. Običajni testi, o katerih se pogovarjamo in se prepričujemo, kako zrelo je grozdje, npr.: “prsti se lepijo”, “zelo sladko je”, ne zadostujejo. Iz grozdja, ki je najboljše za zobanje, nikoli ni vino visoke kakovosti. Žlahtnina (španjol) na primer je čudovita v ustih. Zelo sladka je, toda re-fraktometer ne najde veliko sladkorja v kapljici jagodnega soka iz najbolj zrele jagode. Žlahtnina je sicer prijetno, nežno, mehko vino, toda prazno. Hitro se v ustih zgubi; ko ga pogoltnemo; strokovno temu rečemo: “obstojnost arome v ustih je majhna”. Na tem primeru žlah-tnine razmišljajmo. Zaradi nizke stopnje kisline v grozdju žlahtnina deluje sladko. Te dni ročni refraktometri že služijo svojemu namenu. Odlika tega instrumenta je, da ni občutljiv na motnost v moštu, ko merimo sladkor. Svetujem pa, da si ga umerite z destilirano vodo, ki mora pokazati odčitek na ničli. Odkloni v odčitku zaradi različne temperature v moštu so manj nevarni za natančnost odčitka približno za 1 do 2 oechsleja, kar nam ne dela velikih težav pri morebitnem popravljanju sladkorne stop- nje v moštu. Vsi refraktometri nimajo “skale” z enakimi enotami za sladkor. Največ je dvojnih skal: na eni strani oechsle enote, nasproti: ali vol % ali brixi itd. Svetujem, da si vinogradniki priskrbe tabelico, kjer so različne enote za merjenje sladkorja vzporedno v “kolonah” za primerjavo in nato še kolona za alkoholno stopnjo v vol % (maliganih) ali gramih/liter. Brez takšnih pomagal ga hitro polomimo. Sladkorna stopnja v moštu ne zadošča, da bi lahko ocenili bodočo kakovost vina. Dopolnjena mora biti s podatkom o kislinah, da bi lahko govorili o tehnološki zrelosti grozdja za posamezno sorto. Iz obeh podatkov se da izračunati zrelostni indeks, ki so ga nemški avtorji ugotovili s formulo: zrelostni indeks (ZI) = stopinje oehsle x 10 deljeno 2 grami/liter kisline. Vrhunska vina imajo ZI večji od 100. Odlična kakovostna vina imajo ZI med 80 in 100. Dobra kakovostna vina imajo ZI med 70 in 80. Namizna vina imajo ZI manjši od 70. Npr.: mošt s sladkorno stopnjo 90 oehkslejev in 6 g/l skupne kisline ima ZI 150, kar pomeni grozdje za vrhunsko vino. Nezrelo grozdje s 65 oehsleji in 15 g/l ima ŽI 43, kar pomeni grozdje za namizno vino. Najbolj rodne sorte v Posavskem vinorodnem rajonu, če jih zelo oblagamo, pokažejo ZI pod 70, kar taka vina uvršča v namizni razred ali po novem predlogu slovenskega vinskega. zakona v razred deželnih vin. Že v tem članku vas želim spomniti, da bo letos mošt enako težko vrel kot lansko jesen. Zato sledite člankom v naslednjih rubrikah. mag. JULIJ NEMANIČ Dobra brazda - pol pridelka Skromna udeležba na dolenjskem tekmovanju oračev - Zmaga dijaka KŠG - Reprezentant šele enajsti SREBRNIČE - Po besedah inž. Igoija Hrovatiča, profesoija na srednji kmetijski šoli Grm in sodnika na tekmovanju najboljših dolenjskih oračev, je skoraj polovica pridelka odvisna od oranja. Prav zaradi tega so taka tekmovanja zelo pomembna. Dolenjskega prvenstva oračev se je udeležilo 13 tekmovalcev iz trebanjske in novomeške občine. Večina sodelujočih je bila iz vrst zasebnih tekmovalcev, največ znanja pa so pokazali dijaki Srednje kmetijske šo* * le Grm. Medtem ko so pred leti tekmovanja v oranju delili na teoretični del, spretnostno vožnjo in oranje, sedaj mednarodna pravila veljajo tudi na domačih tekmovanjih, kjer ocenjujejo le kakovost zorane parcele v velikosti 40 x 20 m. Tekmuje se le z dvobrazdnim plugom krajnikom, o uspehu na tekmovanju pa odloča natančnost v vseh elementih oranja: odpiranju brazde oziroma napravi • sendviča, zapiranju in ravnini oranja, zaoravanju rastlinskih ostankov in na koncu v napravi razorja. Tekmovalec naj bi s plugom kar najbolje pripravil zemljo za setev. Tudi tekmovanje dolenjskih oračev je letos minilo v znamenju suše. Trda in izredno suha zemlja je povzročala težave marsikateremu tekmovalcu, prednost pa so imeli orači s tehnično bolj izpopolnjenimi plugi. Kljub razlikam v opremi pa so bili tekmovalci zelo izenačeni. V težkih razmerah se je najbolje znašel Janez Čebular, učenec 3. letnika kmetijske šole Grm, ki je zbral 204 točke, drugi je bil pripravnik na isti šoli Sandi Darovic, zbral je 193 točk, tretje mesto pa je s 189 točkami osvojil Zvonko Struna, kmet s Potovrha. Nekoliko je razočaral Janez Miklič z Gorenjih Kamene, udeleženec svetovnega prvenstva v oranju, ki bo septembra na Švedskem, in 2. z lanskega državnega prvenstva, ki je pristal šele na 11. mestu. Prva dva bosta zastopala Dolenjce na državnem prvenstvu. Tekmovanje je zgledno pripravila Srednja kmetijska šola Grm pod vodstvom ravnatelja Toneta Hrovata. I. V. HELFM MR71IKAR VSAKEMU KMETU SVOJEGA URADNIKA Pri nas tarnamo, da nas duši birokracija, toda prav nič bolje ni dnigje. Celo v Združenih državah Amerike, ki veljajo za liberalno, svobodno deželo, se je uradniških škricev namnožilo čez vse mere. V kmetijskem ministrstvu na primer je bilo leta 1990 zaposlenih 129.000 ljudi, njihovo število pa se še stalno povečuje. Če se bo tako nadaljevalo, so izračunali strokovnjaki banke Comerica, bo leta 2001 v ministrstvu zaposlenih 146.000 ljudi, dežela pa bo takrat imela namesto sedanjih 2,9 milijona le še 145.000 farmarjev. Tako naglo namreč propadajo male in srednje farme ter se združujejo v večje. • Kdor pride na oblast, se najprej zredi, potem pa gre v pokoj. (Kmet Anton Požar iz Doline pri Lukovici) • Suša vlada na dopustu uživa. (Grafit) SPRETNOSTNA VOŽNJA - Po končanem tekmovanju v oranju, ko so sodniki še ocenjevali zorane brazde in seštevali točke, so se traktoristi pomerili v spretnostni vožnji. Zmagal je Lojze Kužnik iz Podlisca nad Robertom Žnidaršičem iz Dobrniča in Darkom Kastelcem iz Pristavice pri Velikem Gabru. (Foto: /. Vidmar) gospodinjski kotiček Fižolove jedi vse leto Suša, ki je to poletje že pobrala previsok davek, tudi fižolu ni prizanesla. Fižol je naša glavna stročnica z visoko energijsko vrednostjo, saj ima fižol v zrnju 55 odst. ogljikovih hidratov in 23 odst. beljakovin. Na splošno velja fižol za težko prebavljivo zelenjavo zaradi skoncentrirane celuloze v lupini. Jedi, pripravljene iz suhih fižolovih zrn, niso primerne za ljudi s preobčutljivimi ali bolnimi prebavili. Sedaj je čas, da poberemo stroke z nedozorelimi zmi, saj imajo ta še mehko in dobro prebavljivo lupino, pa tudi prav okusne jedi se lahko napravijo iz njih. Največkrat dodajamo fižol zelenjavnim juham, raznim mešanim solatam, lahko pa ga pripravimo kot samostojno jed zabeljenega s surovim maslom in drobtinami. Za jed potrebujemo 1 kg mladega fižola, sol, 4 žlice stopljenega surovega masla, 4 žlice krušnih drobtin, 6 strokov česna, 2 žlici sesekljanega peteršilja in kis po okusu. Nedozorel fižol skuhamo do mehke- ga. Solimo ga vedno na koncu kuhanja. Nato za zabelo segrejemo surovo maslo in dodamo krušne drobtine. Ko te nekoliko poru-mene, primešamo del peteršilja, strt česen in prilijemo malo kisa. Vse skupaj prevremo in prelijemo fižol ter potresemo še s preostalim peteršiljem. Okus izboljšamo, če še vročo jed potresemo z nastrganim sirom. Za kasnejšo uporabo pa fižol konzerviramo z vrelo slano vodo. Kuhanega in še vročega zdevamo v segrete kozarce ter prelijemo z vrelo, poljubno slano mešanico. Primeren način je tudi zamrzovanje mladega fižola. Zrnje mora biti sveže izluščeno, brez rjavih lis. Pred zamrzovanjem ga blanširamo 3 minute, na hitro ohladimo in osušimo ter zdevamo v vrečke. Obstojen je do 12 mesecev. In še nasvet, ki velja za suha fižolova zrna: ta vedno namočimo v hladni vodi, da pa postopek namakanja pospešimo, ga zavremo in nato pustimo stati v vodi. 1 IZ NKŠIH OBČIN P iim IZ NKŠIH OBČIN Stavka za samostojnost Soteske Od prejšnjega četrtka delavci Novolesove Žage Soteska stavkajo - Bojazen, da jih bo krovno podjetje potegnilo v prepad - Samostojni bi imeli prihodnost SOTESKA - Prejšnji četrtek oh enih popoldne je 65-članski kolektiv Novolesove Žage Soteska začel stavkati in v torek opoldne, ko je nastajalo to poročilo, je stavka še trajala. Nič ne kaže, da bo stavka kmalu končana, kajti za zahteve, ki jih postavlja stavkovni odbor, je vodstvo poslovnega sistema Novoles bolj ali manj gluho, delavci pa zatrjujejo, da bodo stavkali, dokler njihove zahteve ne bojo izpolnjene. Na kratko in poenostavljeno pove- poslovanje,” trdi predsednik stav- dano: gre za to, da se hoče kolektiv Žage Soteska po zakonitih poteh osamosvojiti. “Ne Smemo pristali na to, da nas bo krovno podjetje potegnilo s sabo v prepad. Kot samostoj- • Med zahtevami od 26. julija je tudi izplačilo regresa za dopust ter natančen vpogled v podatke, koliko njihovega denarja je šlo od 1. oktobra 1990 na krovno podjetje in koliko za plačilo zunanjih sodelavcev in svetovalcev krovnega podjetja; koliko kreditov je bilo najeto za Sotesko, kdaj in za kaj so bili porabljeni; koliko dolga po prisilni poravnavi odpade na Sotesko in po kakšnem ključu. “Nobeni naših zahtev ni bilo ugodeno, zato smo se odločili za stavko, ki jo vodimo po zakonu,” pravi Derčar. Sedaj stavkovni odbor zahteva izplačilo plač za juljj, izplačilo regresa in seveda izpolnitev njihovih zahtev od 26. julija. no podjetje ima Žaga Soteska lepe možnosti za dobro delo in solidno ŠTAFETE NA KRIŽAH KRIŽE - Športno društvo Križe bo ob 10-letnici obstoja v nedeljo ob 15. uri pripravilo zanimivo štafetno tekmovanje med vasmi. Nastopile bodo ekipe Smaijete, Gabrja, Starega Grada, Rateža in Križ. Priznanja njboljšim bodo podelili na priložnostni proslavi, športne uspehe pa proslavili na vrtni veselici ob zvokih ansambla Brodniki. VLOMIL V AVTO NOVO MESTO - 16. avgusta ob 19.30 se je 19-letna S. R. iz Gabrja pri Novem mestu pripeljala s svojim osebnim avtomobilom v kronovski gozd in parkirala na travniku ob potoku. Vozilo je zaklenila in peš odšla do Krke. Ko se je čez pol ure vrnila, je ugotovila, da ji je v času odsotnosti neznan storilec vlomil v avto, tako da je razbil trikotno okence na prednjih vratih, in nato odprl zaklenjena vrata. Iz vozila je odnesel 3.500 tolarjev in 100 nemških mark. SEJEM - VSE ZA ŠOLO NOVO MESTO - Od ponedeljka 30. avgusta, do petka, 3. septembra, bo tudi letos tradicionalni sejem šolskih potrebščin in opreme na Glavnem trgu. Zveza prijateljev mladine je poskrbela za takšne prodajalce, ki bodo marsikaj ponudili mnogo ceneje, šolarji sami pa bodo tudi letos lahko na stojnicah in pod arkadami prodajali in zamenjavali rabljene učbenike. kovnega odbora Sandi Derčar. Pred mesecem dni, 26. julija, so soteški delavci vodstvu poslovnega sistema Novoles postavili več zahtev, na katere pa niso dobili odgovora, kaj šele, da bi njihovim zahtevam ustregli. Zaposleni na žagi v Soteski zavračajo reorganizacijo poslovnega sistema Novoles in spremembo statuta, saj bi s tem izgubili še tisto samostojnost, ki so jo imeli do sedaj. “Ne moremo pristati na to, da bodo našo komercialo preselili v Stražo, skladišče bo pa v Sote- ski. Z reorganizacijo ne bi imeli več nobenega vpogleda v naše poslovanje in ne vpliva nanj,” pravi Derčar, ki govori v imenu stavkajočih. V zahtevah so zagrozili, da, če bodo reorganizacijo kljub vsemu izvedli, ne bodo več priznavali upravnega odbora. “Prek upravnega odbora tako in tako ne moremo uveljaviti naših interesov, ker je sestavljen tako, da smo vedno lahko preglasovani. Če bi bile naše zahteve po samostojnosti sprejete, bi krovnemu podjetju še vedno odvajali sredstva po pogodbi, vendar bi moral biti z vsem seznanjen naš delavski svet,” našteva predsednik stavkovnega odbora. “V resnici pa so našemu direktorju vzeli vsa pooblastila, tako da je delo našega podjetja v bistvu ohromljeno.” A. BARTEU Ponudb več kot povpraševanja Prek študentskega servisa dela 4.000 mladih ljudi 1 % I j*. ■M '' A ...jHL a* *-.': POČITNICE NISO BILE POČITEK - Mnogi srednješolci in študentje so si med poletnimi počitnicami poiskali kako delo in si sami prislužili nekaj denarja. Počivali pa niso niti osnovnošolci, tako kot fantiča na fotografiji, ki sta na Glavnem trgu prodajala Salomonov oglasnik, so mnogi poprijeli za najrazličnejša dela. Že pri prvih nakupih za šolo je denar prišel še kako prav. (Foto: J. Domiž) NOVO MESTO - Vsako leto se v poletnem času veliko študentov in učencev odloči za delo prek študentskega servisa. Tudi letos je na Servisu za zaposlovanje študentov in učencev zdaj gneča večja kot sicer. “Povpraševanje po delu, fizičnem in intelektualnem, je zelo veliko in delovna mesta oddajamo sproti. Največ imamo ponudb za poučevanje na osnovnih in srednjih šolah, predvsem za tuje jezike, slovenščino in matematiko. Tukaj pridejo v poštev zlasti absolventi, ki so že dovolj usposobljeni in se lahko lažje prilagajajo delovnemu času, saj ta dela največkrat niso samo za teden ali dva. Veliko ponudb dobivamo tudi od novih firm, ki še nimajo lastnih zaposlenih. Gre predvsem za poklice v trgovini in gostinstvu,” je povedala Ivanka Ravnikar, višja upravna delavka na Servisu za zaposlovanje študentov in učencev Novo mesto. Naj sosedu presuši pipa KARTEUEVO - Že lep čas je, kar sta zaradi suše presahnila zajetji Kamnišček in Karteljevo in tako so vasi Gor. in Dol. Karteljevo, Mali in Veliki Kal, Orkljevec, Hmeljčič, Dolenja vas in Hrastje ostale brez “svoje" vode. Tako kot v druge manjše vodovodne sisteme, ki jih je osušilo dolgo in vroče poletje brez dežja, novomeška Komunala tudi v sistema Karteljevo in Hmeljčič vsak dan s cisternami dovaža vodo. Že tako hude razmere pa so se prejšnji teden še zaostrile zaradi sebičnega in barabskega početja posameznikov, Ker je v vodovodnem sistemu Karteljevo zmanjkovalo vode, je med ljudmi prišlo do razburjenja. Izkazalo se je, da voda v rezervoarju sicer je, da pa od lam ne priteče do njih. Delavci novomeške Komunale so hitro ugotovili, da je med zajetjem in rezervoarjem nekdo zaprl ventile, tako da so vodo dobivali le tisti, ki se napajajo od tu vmes. Kaže, da je nekdo ali so nekateri prišli do ključa od rezervoarja, da so lahko to naredili. Kako je do tega prišlo, še niso razčistili, menda pa so ključ vzeli kar mimopeškim gasilcem, ki v ta rezervoar vozijo vodo. Vsekakor je nekaj hiš imelo dovolj vode in krepak pritisk, je pa zato številni drugi niso dobili niti kaplje. Pa to še ni bilo dovolj: nekdo je očitno zanalašč odprl še tako imenovani blatni izpust, ki ga uporabljajo, kadar čistijo rezervoar, tako da je voda, ki jo za drag denar vozijo v rezervoar iz doline, tekla po travniku. Komunalci so takoj zamenjali ključavnico. Ključ imajo sedaj le oni in gasilci. No, tako nagajanje pri oskrbi z vodo, ki je že na meji barabij in lopovščin ali pa že kar to, v teh krajih ni tako poredko. Komunalci trdijo, da je v teh krajih precej črnili priključkov na vodovod, se pravi takih, ki gredo mimo števca za vodo. Bil je celo primer, ko je človek cev speljal kar v korito za napajanje živine, in to tako, da je voda tekla neprekinjeno. A. BARTEU Dela so plačana različno, od 250 (fizična) do 350 tolarjev (intelektualna) na uro, najmanj pa po 200 tolarjev. Odjemalci so z delavci zadovoljni in do sedaj še ni bilo pritožb zaradi nedelavnosti, nepoštenosti ipd. Prek študentskega servisa je zdaj zaposlenih približno 4.000 študentov in dijakov, povpraševanje po delu pa je še vedno veliko. “Verjetno pa se bo ponudba delovne sile že septembra in oktobra, ko se bo začela šola, zmanjšala, in takrat bomo težje zadovoljili potrebe naših delodajalcev,” je dodala Ivanka Ravnikar. L. MURN Planinsko srečanje na Gorjancih 5. septembra ga pripravlja PD Novo mesto NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi planince na 3. srečanje planincev na Gorjancih, ki bo v nedeljo, 5. septembra. Krajša prireditev s kulturnim programom bo ob 11. uri pri planinskem domu pri Gospodični, ob 12.30 pa se bomo odpravili na pohod na Trdinov vrh. Za vzpon in povratek bomo porabili okoli dve uri in pol. Planinsko društvo bo organiziralo pohode do doma pri Gospodični z naslednjih izhodišč: - ob 7. uri iz Novega mesta izpred Agroservisa v Žabji vasi; pot pelje do Šentjoštva, ob potoku Klamfer, skozi P;mgrč Grm in čez košenice do Gospodične (okoli 4. ure); - ob 9. uri iz Gabrja, do koder bo iz Novega mesta peljal brezplačen avtobus; iz Gabrja do Gospodične je približno 1 ura hoje; - ob 8. uri iz Cerovega Loga pri Šentjerneju; okoli 2 uri in pol. Planinski vodniki bodo pohodnike čakali na teh izhodiščih, pri Gospodični, kjer bo glasba, bo tudi brezplačen čaj, dobiti bo moč tudi topel obrok hrane. Avtobus bo iz Gabrja odpeljal v Novo mesto ob 17. uri. Prevoz z avtobusom ie usklajen z voznim redom vlaka Ljubljana - Novo mesto in nazaj. Vse druge informacije dobite po tel. 068 73-409 in 21-446. OBČINA - Medtem košev Šentjerneju še prerekajo o tem, ali bi bilo pametno imeti svojo občino ali ne, je to na Gorenjem Mokrem Polju že toliko kot gotova stvar. Mokropoljci so očitno tako napredni, da so že kar proglasili novo občino Šentjernej in nov okraj Novo mesto. Ali pa so tako modri, da [ so 30 in več let pustili staro tablo, vedoč, da ni nič novega pod soncem in da se zgodovina ponavlja kot farsa. A ker Mokro Polje sodi v interesno sfero Orehovice, ki hoče tudi postati samostojna občina, lahko taka tabla postane povod za svetovno podgorsko vojno. (Foto: A. B.) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne M • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Cesta herojev od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru • Šen^emej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 29. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vrta - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero,, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru B pl *ua * «•* ................. CESTA DO GOSPODIČNE - Zaradi neustreznih posegov se je cesta za Gospodično takoj od odcepa z gorjanske ceste Vahta - Krvavi kamen rušila. Te dni potekajo dela, s katerimi bodo utrdili ta odcep. Danes večina ljudi prihaja na Gorjance z avtomobili, tako da je pravega gorjanskega izletnika v gojzarjih in s popotno palico ie kar tetko srečati. Očitno so tudi časi gorjanskih stezic in pešpoti mimo. (Foto: A. B.) • Ameriški dediči zahtevajo Gorjance Zahtevek za vrnitev 810 hektarjev gozdov in drugih zemljišč na Gorjancih - O ______ delniških deležih in lastninski pravici - Kaj bo reklo ministrstvo? NOVO MESTO - Pred časom so na novomeški občini dobili zahtevek • za vrnitev več kot 810 hektarjev gozdov in zemljišč na Gorjancih. Zahtevek so dali dediči pokojnih Ignaca in Karla Hren, delničarjev Parne žage Gorjanci, kamor so sodili tudi gorjanski gozdovi in zemljišča, ki so predmet denacionalizacijskega zahtevka. Ta posest je bila namreč po vojni podržavljena, brata Hren iz vrhniškega konca pa sta ves čas po vojni živela v Ameriki in tam tudi umrla. Ignac Hren je imel 98-odst. delež v delniški družbi Parna žaga Gorjanci, njegov brat Karol pa 2-odst. Italijani so leta 1943 požgali poslopja parne žage, po vojni, leta 1956, pa so na tistem mestu gozdarji zgradili logarnico. Še danes stari Novomeščani temu kraju pravijo “pri tovarni” ali “pri fabriki”, na specialkah pa je označen kot Sotlarica. S podržavljenimi gozdovi in drugimi zemljišči - gozdov je dobrih 787 ha - gospodari novomeško Gozdno gospodarstvo. in zemljišča, so vlogo spel vrnili sekretariatu za kmetijstvo. Tem zapletenim stvarem niso sami kos, zato bo sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo zaprosil za pomoč ministrstvo za pravosodje. A. BARTEU Stvari pa so precej bolj zapletene, kot izgleda na prvi pogled. Dediči Ignaca I Irena namreč zahtevajo vrnitev teh gozdov in zemljišč v last in posest. Brata I Iren sta bila delničarja, deleži na firmi Parna žaga Gorjanci pa niso isto kot lastninska pravica, kajti gozdovi in zemljišča so bili le eno od osnovnih sredstev te delniške družbe. Gre, kot pravijo na novomeški občini, za deleže, ne pa za lastninsko pravico. Po vojni so po zakonu o agrarni reformi delničarjema bratoma Hren odvzeli zemljiške posesti, dediči pa zahtevajo vzpostavitev lastninske pravice. “Ne moreš dobiti več, kot si imel,” pravijo na sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo novomeške občine, kjer se ukvarjajo s tem primerom. Najprej je ta sek- retariat vlogo petih I Irenovih dedičev iz Amerike odstopil sekretariatu za družbeni razvoj, ker je bilo, kot je razvidno, vse podržavljeno firmi Parna žaga Gorjanci, ne pa fizičnim osebam, dediči pa zahtevajo vrnitev nepremičnin v last in posest. Ker pa firma Parna žaga Gorjanci ni bila podržavljena, ampak samo gozdovi • Vloga za vrnitev se nanaša tako na glavnega zavezanca, se pravi GG Novo mesto, na novomeško občino (za ceste na tem območju) pa tudi na RTV Ljubljana, Oddajniki in zveze, saj tudi televizijski stolp na vrhu Gorjancev stoji na zemljišču, ki ga ameriški Hrenovi dediči zahtevajo nazaj. JERNEJEV VEČER ŠENTJERNEJ - Za 28. avgust, na predvečer žegnanja in konjskih dirk, pripravljata Turistično društvo Šentjernej in Iskrin pihalni orkester v Šentjerneju Jernejev večer, pri organizaciji katerega sodelujejo tudi druga krajevna društva, klubi in krajevna uprava. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE IZ NOVEGA MESTA: Irena Premrl, Slavka Gruma 62 - Heleno, [ Mateja Bobnar iz Volčičeve ulice 11 - Klemena, Anita Papež iz Kristane- I ve 22 - Žigu, Sonja Repše s Košenic 146 - Uroša, Tatjana Kranjčič, Pot na Gorjance 7 - Anžeta, Andreja Rus iz Ragovske ulice 14 - Maniko. [ GOLF - Iz Gornjega Suhadola psti. (M. Zorko) • Česar naj ne izve tvoj sovražnik, tega ne povej svojemu prijatelju. (Arabski pregovor) • Nekaj gnilega je bliže kot v deželi Danski. (Petan) C Brez popoldanskega pouka ne bo šlo Prostorska stiska METLIKA - V prihajajočem šolskem letu bodo v metliški osnovni šoli in njeni podružnici na Suhorju nadaljevali s tremi ocenjevalnimi obdobji, s katerimi so bili v preteklem šolskem letu zadovoljni učenci, učitelji in starši. Poleg tega bodo dali letos poudarek opisnemu ocenjevanju v vseh oddelkih prvih razredov ter nadaljevali z njim v enem oddelku drugega razreda, kjer so zaorali ledino v preteklem šolskem letu. Sicer pa so počitnice izkoristili v šoli za vzdrževalna dela tako v šolskem poslopju kot v športni dvorani, kjer so uredili tudi kletne prostore. Preuredili so še prostore za šolsko knjižnico in računalnico. Še vedno pa ostaja osnovni problem metliške šole, to je prostorska stiska. Oddelkov bo sicer toliko kot lani, torej 26 in 2 oddelka podaljšanega bivanja, a pouka v vseh ne bo moč izpeljati dopoldne. To stisko s prostorom najbolj občutijo učenci iz Metlike in bližnje okolice, ki obiskujejo 2., 3. in 4. razred in morajo obiskovati pouk popoldne. Letos bo takšnih oddelkov pet. Po beseddah ravnatelja Jožeta Mozetiča v šoli pričakujejo, da bo, potem ko bodo v občini rešili nekatere druge probleme, prišla za dograditev na vrsto tudi osnovna šola. M. B.-J. S SLOVENSKEGA KOPALIŠČA Z BLAGOSLOVOM CARINIKOV METLIKA - Metliška vlada in podjetje GTM, lastnika metliškega kopališča, že dolgo opozarjata ustrezna republiška ministrstva in institucije, naj uredijo vprašanje dohoda do kopališča. Kljub dokazovanju, da je prav mejni prehod v Metliki, skozi katerega morajo kopalci na sicer slovensko kopališče, največji krivec, da ima tako malo gostov, ni nihče od odgovornih v državi storil ničesar. Vendar v Metliki upajo, da bo potem, ko so se tudi inšpektorji na lastni koži prepričali, kaj pomeni iti na slovensko kopališče skozi mednarodni mejni prehod, vendar kaj premaknilo. Inšpektorji so namreč najprej strokovno ugotovili, da je na kopališčih v Podzemlju in Pri-mostku na stotine kopalcev, na metliškem pa je po Kolpi čofotalo le šest otrok. Ko so se vračali s tega kopališča, so jih, čeprav sploh niso prestopili državne meje, na mejnem prehodu temeljito pregledali. Takrat je inšpektorjem najbrž postalo jasno, da v Metliki ne bo kopalcev, dokler kopališče ne bo imelo posebnega dohoda. Kmetje so le za zadrugo, ki daje (Nadaljevanje s 1. strani) Med svojimi rojaki je bil te dni tudi predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj, ki pa je nedvoumno povedal, da se ne misli vmešavati v spor Šentruperčanov s trebanjsko zadrugo. Direktor KZ Šentrupert Maks Kurent je rekel, da so v postopku za razdružitev premoženja zahtevali na sodišču združenega dela v Novem mestu vrnitev nepremičnega in premičnega premoženja, ki je bilo last bivše KZ Šentrupert do leta 1961, ko se je ta morala priključiti KZ Trebnje. Šentruperčani so tudi zahtevali delež bančnih sredstev in sta-novanjsko-počit niškega sklada od leta 1961 dalje. Sodišče je za 23. marca • Ob kmečkem prazniku v Šentrupertu so predstavili staro in novo kmetijsko mehanizacijo, pomerili pa so se tudi kosci, grabljice, klepači kos in v sestavljanju lojtrnega voza. Na tekmovanju koscev je pri mlajših moških zmagal Sandi Prijatelj pred Dorijem Markeljcem in Romanom Podlogarjem, pri veteranih pa Jože Možina pred Sandijem Prijateljem in Antonom Vavtarjem. Pri ženskah je bila tekma še bolj izenačena: zmagala je Ivanka Breznikar, drugo in trejc mesto pa sta si razdelili Angela Smrekar in Julka Marolt. Pri sestavljanju lojtrnega voza sta bila najboljša Rupert Gregorčič in Franc Bartolj, druga sta bila Mirko Breznikar ml. in Jože Majcen ml., tretja pa Vojko Kutnar in Roman Prijatelj. razpisano obravnavo zaradi tožbe KZ Trebnje preložilo za nedoločen čas. Jeseni naj bi bile razpisane nadaljnje obravnave, Kurent, predsednik zadruge Bojan Strmole in predsednik nadzornega odbora KZ Janez Livk so prepričani, da bodo tožbo dobili. Direktor Kurent je pozval člane bivše zadružne enote Šentrupert, ki so se odločili, da ostanejo v KZ Trebnje, naj se pridružijo 136 članom. “Ne prepustimo, da bodo z našim premoženjem upravljali drugi. Že tako je vodstvo KZ Trebnje naredilo dosti škode Šentrupertu, ko je likvidiralo mlekarno, mesarijo in sušilnico sadja. Kooperantski odnosi so bili samo farsa za socialistične hlapce na naši zemlji. Da je to res, kažejo sedanje razmere, ko ni več kooperacije, ko z muko vzpostavljamo lastni stalež govedi in nimamo dopolnilnih programov za naše kmetije. S postopki vračanja zemlje tudi bivši žparadni’ kooperanti ostajajo brez nje, kajti vsak, ki dobi vrnjeno zemljo, jo želi obdelovati sam, razen nekaj izjem starejših kmetov ali tistih, ki so se odselili. Kdo bolje pozna razmere v KZ Trebnje, je lahko prepričan, da tisti, ki so zemljo jemali, je ne bodo radi vračali. Šent-ruperški kmetje smo trdoživi, preživeli bomo tudi to preizkušnjo in kmalu zagospodarili na svoji zemlji, v svojih prostorih, ne pa gostovali kot hlapci Jerneji,” je te dni kar nekajkrat poudaril direktor Kurent. P. PERC %RE?yfK IN LESKOVEC RAZSTA VIJ A TA V ŠENTRUPERTU -Pretekli četrtek so v prostorih osnovne šole dr. Pavla Lunačka v Šent-rupertu odprli razstavo reliefov kipaija Sandija Leskovca z Mirne in slik slikarja Bogdana Breznika iz Trebnjega. Oba ustvarjalca želita ohraniti lepote imrave in ljudske običaje v svojih upodobit\’ah in jih narediti večne. Razstava v ok\'iru šentmperškega kmečkega praznika pod delovnim naslovom “Šentrupert 93" je vzbudila veliko zanimanja (na posnetku) i/i bo na ogled še do konca tega meseca. (Foto: P. Perc) [1 Ul IZ NKŠIH OBČIN F-TrvVSl i lili,H IZ NKŠIH OBČIN lil Pomoč neoporečna Inšpekcija je dovolila delitev pomoči iz Nemčije KOČEVJE - Poročali smo, da je prišlo do zapletov pri sprejemu človekoljubne pomoči iz Oer-Erkensch-wicka v Nemčiji. Trije avtomobili Rdečega križa iz tega nemškega mesta, ki prijateljsko sodeluje s Kočevjem, so pripeljali v ponedeljek, 16. avgusta, človekoljubno pomoč kočevskemu Rdečemu križu. Stanka Žagar, ki opravlja dolžnost predsednice Občinskega odbora RK, nam je minuli teden v torek povedala, da je republiška sanitarna mšpekcija odvzela vzorce poslanega olja. Dovoljeno je bilo tudi vso pomoč raztovoriti in uskladiščiti, deliti pa še ne, dokler ne bo opravljena analiza odvzetih vzorcev. Jožica Klarič, tajnica Občinskega odbora RK Kočevje, nam je v petek, 20. avgusta, sporočila, da je • Del delegacije iz Oer-Erkensch-wicka je ostal na Kočevskem do srede. Nemškim gostom in prijateljem so domačini pokazali nekatere kočevske turistične zanimivosti, predvsem območje Mestnega vrha z razvalinami Fridrihštqjna in planinsko postojanko ter Kostel in nekatere druge zanimivosti v Kolpski dolini. Tako so prijateljski obisk izkoristili tudi za predstavitev teh krajev. pravkar prejela po telefonu obvestilo republiške inšpekcije, da je analiza odvzetih vzorcev pokazala, da je blago neoporečno in da ga torej lah- ko začno deliti. J. P. OČISTITI BISTRICO RIBNICA - Bistrica je zdaj lepša, ko raste iz nje biček, meni neki odgovorni ribniški občinar. Tega mnenja pa ni komisija, ki ocenjuje urejenost slovenskih naselij in turističnih krajev. Ribnici je namreč ta komisija prisodila kar precej točk za njeno urejenost, negativne točke pa predvsem zaradi videza Bistrice. Komunala Žlebič in ribniški ribiči so se že odločili, da bodo pomagali pri ponovnem čiščenju Bistrice. JAVNA OBRAVNAVA O PLANU OBČINE BOŠTANJ - Sevniški izvršni svet je na številne pobude občanov in podjetij sklenil javno razgrniti osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Sevnica. Pobude za spremembo plana se nanašajo zlasti na zasnovo poselitve, spremembe prvega območja kmetijskih zemljišč m načine urejanja prostora. Javna obravnava o teh načrtovanih spremembah bo drevi, 26. avgusta, ob 20. uri v domu TVD Partizan v Boštanju. Na ribniškem sejmu letos še konjeniki in psi Sejem bo 5. septembra - Govornik dr. Rožič RIBNICA - V nedeljo, 5. septembra, bo v Ribnici že 17-ič po vrsti sejem suhe robe, lončarstva in obrti. Začel se bo ob 9. uri s parado krošnjarjev, godb, zdomarjev z vozovi, narodnih noš, pevcev in drugih. Letos prvič bodo v povorki nastopili tudi konjeniki domačega konjeniškega kluba, člani Kinološkega društva Ribnica pa bodo tudi prvič sodelovali v sprevodu s psi različnih pasem. Na otvoritvi sejma bo govoril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Po paradi in otvoritvi sejma bo nekaj po 10. uri na prostoru znotraj grajskega zidu krajši prikaz znanja službenih psov, ob 14. uri pa bodo člani konjeniškega kluba prikazali nekaj elementov dresure konj. Novost bo tudi čebelarska razstava, gobaiji pa bodo letos razstavili gobe v prostorih Ideala (bivši dom JLA). Med sejmom bo v Miklovi hiši odprta razstava sakralnih umetnin iz cerkva ribniške župnije, katere otvoritev je bila že 29. avgusta. Med drugimi bodo na ogled tudi dela mojstrov Groharja, Langusa, Wolfa in drugih. Predsednik Turističnega društva Ribnica Andrej Klemenc je povedal, da bo tudi tokrat glavna ribniška ulica (Šeškova) rezervirana predvsem za izdelovalce suhe robe. Ta obrt ne bi smela izumreti, saj se da z njo tudi zaslužiti. To je še posebno pomembno zdaj, ko v Riku ni več kruha. Predsednik je še povedal, da je bilo nekaj zapletov pri postavitvi transparenta v Ljubljani, češ da javno izobešajo v centru mesta le za kulturne prireditve, kot da sejem suhe robe in lončarstva, se pravi etnografije, ne sodi v kulturo. Poleg tega bo precej stroškov z reklamo in oglaševanjem, predvajanjem po televiziji (2. septembra ob 20.10 na drugem programu TV Slovenija bo 45-minutna oddaja) itd. Nekateri domači gostinci, ki bi morali največ prispevati za stroške sejma, pa pravijo, da ne dajo nič, ker od sejma nimajo koristi (?!). Prav nasprotno pa je dobrodošla ponudba celovške Kleine Zeitung, ki ponuja na območju vse Slovenije brezplačno objavo prireditev; Ribničanje bodo, seveda, v njej objavili tudi o ribniškem sejmu. J. PRIMC Zavrnili so osnutek pravilnika Živahna razprava o pravilniku za dodeljevanje občinskih stanovanj - Podjetja se čudno obnašajo - Bo družbenopolitični zbor še sploh sklepčen? KOČEVJE - Osnutek pravilnika o dodeljevanju občinskih profitnih stanovanj je bil na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje zavrnjen, ker so člani sveta menili, da lahko za profitna stanovanja konkurira tudi vsak posameznik, in ne le podjetja, kot je predvideval osnutek pravilnika. Razprava je bila kar živahna. Najprej je bilo ugotovljeno, da kočevska podjetja prikazujejo precejšne potrebe po kadrovskih stanovanjih, hkrati pa svoja stanovanja prodajajo. Se pravi, PRVI MILIJONI UPANJA KUŽELJ - Prebivalci te vasi, Lazov in Gladloke ter ostalih vasi v Zgornji Kolpski dolini so nadvse zadovoljni, ko so zvedeli, da je kočevski občinski izvršni svet zagotovil znesek 40 milijonov tolarjev za izvedbo večjih vzdrževalnih del na opuščeni krajevni poti od Grivca do Kužlja v dolžini 4,8 km. Upajo, da bodo ta obnovitvena dela končana do konca letošnjega leta. Potem jim ne bo treba več potovati prek državnega mejnega prehoda Petrina-Brod na Kolpi v svoje vasi in zaselke. Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje za sloven- da bi skrb za gradnjo stanovanj rada prevalila na občino. Poudarjeno je bilo, da so profitna stanovanja res profitna le v primeru, če zanje lahko konkurira vsak, tudi občani. Če bi profitna stanovanja lahko oddajali le podjetjem, potem to ne bi bila profitna, ampak kadrovska stanovanja. V načelu bo za profitna stanovanja najemnina 4 DEM za kvadratni meter. Zaradi teh pripomb je treba zavrnjeni pravilnik dopolniti ali pa popolnoma spremeniti. ske vasi in zaselke od tega kraja do Podplanine pri Čabru. Upajo, da se bo našel tudi za to gradnjo denar. V. D. VABILO LD Predgrad pripravlja 28. 8. 1993 otvoritev LD in LOVSKO VESELICO z bogatim srečolo-vom. Otvoritev doma bo ob 15. uri v OBZOl VABLJENI! Predgradu. Igra ansambel ORJE iz Kočevja. Nov predlog za cesto ob Kolpi Prek Rake bližje in ceneje do Kolpe in Osilnice - Ne gre le za obcestni kamen, ampak mejnik KOČEVSKA REKA - Krajevna skupnost Kočevska Reka bi morda lahko postala samostojna občina, če bi se priključile k njej še krajevne skupnosti Draga, Osilnica in Kostel. Zato je povsem razumljivo, da v tej KS že zdaj mislijo tudi na sosede. Član sveta KS Kočevska Reka Zlatko Ficko nam je pred kratkim dejal: “Naša krajevna skupnost bo pomagala sosednji KS Osilnica pri uresničevanju njene upravičene zahteve po cestni povezavi Osilnice s Slovenijo. Strinjamo se z gradnjo ceste ob Kolpi, ki jo zahtevajo krajani tistih vasi. Čudno pa je, da se nihče še ni spomnil na najidealnejšo možno cestno povezavo, ki bi potekala od Dolnje Brige prek nekdanje vasi Rake do Srobotnika, Svete Ane ali Mirtovičev. Gradnja te ceste bi bila gotovo cenejša, kot je sedaj predlagana iz smeri Borovca. Trasa bi pomenila tudi najmanjši poseg v prostor.” Tudi mnenja domačinov potrjujejo Fickovo izjavo, da je možno zgraditi bližnjico, in to po ugodni ceni, iz Dolnje Brige v Kolpsko dolino, hkrati pa tudi, da imajo prav tisti, ki trdijo, da je bila že nekdaj pot - £ Radodaren, a le nezaupljiv grof 110 let požarne brambe v Loki - Grof podaril zemljo za dom, a ni verjel v trdoživost gasilstva - Nov prizidek doma - Na slovesnosti govoril dr, Matjaž Kmecl LOKA - “Zaenkrat se nimamo posebej pritoževati, da nam kaj manjka v društvu. Če bo le tako naprej^ bo kar dobro,” skromno pove 59-letni predsednik loških gasilcev Jože Štraus, potem ko konča pripoved o zgodovini enega najstarejših gasilskih društev na Slovenskem in zlasti o delu GD Loka v zadnjih letih. Štraus se posebej zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so v zadnjih dveh letih uspeli, da so prišli do prizidka gasilskega doma, še zlasti pa vsem aktivnim in podpornim članom. Dosti je k temu prispevala tudi tukajšnja šola. Skoraj ni prebivalca Loke in Račiče, ki ne bi šel vsaj kot pionir ali mladinec skozi gasilske vrste! Tudi zategadelj zadnjo četrt stoletja na območju, na katerem deluje GD Loka, ni bilo večjih požarov. V prizidku, za katerega so krajani Loke in Račiče poleg samoprispevka prispevali še dodatno denar in les, imajo gasilci garderobno sobo, garažo, sanitarije, ki je prej v domu sploh niso imeli, in sobo za civilno zaščito. Za to pridobitev so opravili blizu 5.000 prostovoljnih ur. “Požarna bramba” v Loki sega v leto 1892, ko je takratni poštni upravitelj Franc Gamšek ob odprtju poštnega urada v kraju, zbral 11 delavoljnih mož: Antona Hrobata, Antona Kajtno, Jakoba Morinca, Janeza Mlinarja, Antona Sabotika, Janeza Baumgartneija, Martina Zupančiča, Franca Braza, Ignaca Jenčiča in Antona Hočevaija, ter ustanovil odsek požarne brambe iz Radeč. Nalednje leto so Ločani ustanovili svoje društvo. Veliki požari leta 1850 in leta 1864, ko je Loka popolnoma zgorela, ter požari v Račiči leta 1858 in v Šentjurju na Polju leta 1867 so bili zadosten razlog za organiziranje in kljubovanje ljudi. Že ob ustanovitvi so kupili nekaj orodja in prenosno ročno brizgalno, že čez dve leti pa veliko ročno brizgalno s konjsko vprego in še nekaj cevi ter orodja. Obe brizgalni sta še lepo ohranjeni in ju loški gasilci radi razkazujejo. Gasilski dom so v Loki zgradili leta 1923, gradnjo pa popol- Jože Štraus, predsednik CD Loka noma dokončali v štirih letih. Zemljišče za dom je podaril graščak baron Tausik Oskar, ki je tudi narisal načrte za dom. Da pa je bil takratni grof malce skeptičen do gasilskega društva • Na nedavni slovesnosti ob 110-letnici GD Loka, ki ima 42 operativcev, od tega 25 izprašanih gasilcev, 10 nižjih častnikov in 7 častnikov, nadalje 50 pionirjev, pionirk in mladincev ter 262 podpornih članov, je slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl poudaril pomen gasilstva na Slovenskem. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Tone Senetočnik pa je izročil priznapja, in sicer poveljniku Mirku Korenu gasilsko plamenico I. stopnje, Mirku Konhajzlcrju in in Antonu Laporniku plamenico II. stopnje, Rudiju Kumarju in Francu Golobu plamenico III. stopnje. Predsednik GD Jože Štraus je dobil gasilsko odlikovanje I. stopnje, Martina Koren, Danica Lapornik in Marjana Štraus pa odlikovanje III. stopnje. dokazuje pogodba, v kateri je zapisano, da se mu mora zemljišče vrniti, če bo društvo razpadlo. Takratni predsednik društva Rudolf Jenčič je ob otvoritvi doma zabičal vsem gasilcem in poznejšim rodovom, naj društvo pod nobenim pogojem preneha. In tudi ni. P. PERC Med razpravo o stanovanjskih zadevah so sprejeli še pravilnik o površinskih normativih in dodatnem točkovanju stanovanjskih razmer pri dodeljevanju socialnih stanovanj v najem ter odlok o ustanovitvi sveta za varstvo pravic najemnikov. Seveda bosta oba veljala šele, ko ju sprejme občinska skupščina, ki pa je bila že večkrat nesklepčna, ker družbenopolitični zbor načrtno ni sklepčen. Malo je torej verjetno, da bosta v tem mandatu ta zbor in s tem skupščina sploh še kdaj sklepčna. J. PRIMC kolovoz od Srobotnika prek Račkega potoka do Kužlja in da torej med sedanjo akcijo urejanja obkolpske ceste ne gre za novogradnjo, ampak le za ponovno usposobitev nekdanjega kolovoza. M; arija Štimec iz Srobotnika pa je iovedala še, da kamen ob cesti oz. colovozu pri Račkem potoku, na katerem piše N 3 1823 B, ni obcestni kamen, ki bi dokazoval, da je bila že takrat, leta 1823, tam pot-kolovoz (saj je tisti kolovoz gotovo še starejši), ampak je od tega kamna pa do podobnega kamna na Rakah v ravni črti potekala meja med posestjo vaščanov Srobotnika in Račkega potoka oz. območja Kužlja in območja Bosljive Loke. Povsem verjetno pa je tudi, da sta ta d svojih močeh prostovoljno velikodušno prispevali. “Ljudje so bili navdušeni zato, ker so vedeli, da bo to nekaj novega na njihovem vzorno oskrbovanem pokopališču. Tako zavzeto so sodelovali predvsem zato, ker bo odslej cerkveni pogreb enoten, kratek in zelo lep. KOLESARJENJE PO KRŠKEM POLJU KRŠKO - Marljivi organizatorji iz vrst krškega gasilskega društva bodo pripravili 28. avgusta rekreacijsko kolesarjenje po Krškem polju. Udeleženci bodo startali omenjenega dne ob 16. uri pred gasilskim domom v Krškem in se po približno 35 kilometrih vožnje vrnili pred dom. Utrujenost bodo lahko pregnali na družabnem srečanju, ki bo sledilo. Organizatorji zbirajo prijave vsak dan od 16. do 21. ure v gasilskem domu v Krškem. Dodajmo, da so isti organizatorji pripravili že tudi čolnarski spust po Savi, ki se ga je udeležilo več kot 100 ljudi. KMALU PESEM ZVONOV - Janez Nanut, senovški župnik, pred novo vežo in kapelo na pokopališču na Senovem. Objekt so odprli v nedeljo, L avgusta, na veliki civilno-cerkveni otvoritveni slovesnosti je govoril tudi Danilo Siter, predsednik krške občinske skupščine. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je blagoslovil novo pokopališko kapelo skupaj z mrliško vežo. Objekt še ni popoln. Kot pravi župnik Nanut, bo treba v mrliški veži še marsikaj postoriti in tudi kapela še kliče po marsičem. V začetku oktobra dobi tri nove bronaste zvonove, ki bodo dali skupnemu objektu še poseben čar. Za notranjo opremo, za zvonove in še zlasti za posojilo še teče prostovoljna nabiralna akcija in župnik Nanut trdno zaupa, da bo uspela. (Foto: M. Luzar) Nov dom, da bo praznovanje lepo Gasilsko društvo Brestanica bo septembra praznovalo 100-letnico - Novi prostori -Gasilci in drugi so delali brezplačno - 5. septembra v Brestanici dan gasilcev BRESTANICA - Gasilsko društvo Brestanica je trenutno zelo zaposleno s temeljito prenovo doma. Zanjo so se odločili vsaj iz dveh razlogov: dom seje v desetletjih, ko stoji, kljub vzdrževanju in dozidavam vidno postaral. Drugi motiv za prenovo je 100-lctnicn delovanja GD Brestanica, ki jo bo društvo nadvse slovesno zaznamovalo prihodnji mesec. S prenovo, ki v teh dneh še zapos- “Dom smo naredili tako, da nas ni luje marljive zidarje, pleskarje, ke-ramičarje, razne inštalaterje, čistilce in seveda organizatorje iz gradbenega odbora, bo brestaniški dom postal čisto druga stavba. V rekonstrukciji so gasilci zgradili armirano betonsko ploščo, naredili novo ostrešje in vgradili nove inštalacije, če omenimo samo glavna dela. Za vsa opravila, skozi katera je dom od lanskega aprila do zdaj postal to, kar je, ve le gradbeni odbor, katerega predsednik je nepogrešljivi Mirko Avsenak, sicer med drugim predsednik sveta KS Brestanica. Ne da bi našteval vsa dela, Avsenak pravi: sram. Cilj smo dosegli v celoti. Zdaj je operativni del gasilskega doma, se pravi pritličje, dograjen. Podstrešje sicer ostaja v “surovem stanju”, vendar to ni nič slabega, saj se tako ponuja prostor za neko bodočo rabo. Vse inštalacije so tudi na podstrešju, prostori so pripravljeni in vse čaka kakšnega investitorja.” Ob tem povejmo, da imajo za lep in velik dom tudi gradbeno dovoljenje, torej papir, ki po Avsenakovih ugotovitvah pogosto manjka pri podobnih gradnjah. Brestaniški gasilski dom je veljal okrog 800 tisoč tolarjev. Če je šte- Nagajiva podjetja in čuden urad Podjetje Vino Brežice je bilo po vojni ob znatno število kooperantov in večji del tržišča - Vino ostaja neprodano - Edina polnilnica Schvveppsa v Sloveniji vilka ob taki stavbi za marsikoga prenetljivo nizka, povejmo, da je dom po predračunu stal 2,8 milijona tolarjev, vendar so ga gasilci naredili za navedeno ceno. Do razlike je prišlo, ker so gasilci in tudi vsi mojstri, ki niso gasilci, delali prostovoljno, se pravi brezplačno. V veliko* pomoč graditeljem so bili ob denarju občinske gasilske zveze namenski denarni prispevki krajanov in podjetij. Kar zadeva že omenjeno 100-letnico delovanja GD Brestanica, je znan spored jubilejne proslave. V nedeljo, 5. septembra, ob 10. uri bo svečana seja Gasilskega društva Brestanica, pol ure pozneje se bo začela velika gasilska parada skozi Brestanico. Na proslavi, ki bo pomenila tudi dan gasilcev krške občine, bo slavnostni govornik zgodovinar dr. Tone Ferenc, častni krajan Brestanice. V kulturnem programu bo nastopil tudi senovški pihalni orkester. Brestaniški gasilci bodo na slovesnosti razvili nov društveni prapor. Slovesnost se bo nadaljevala z vrtno veselico, kjer bo zabaval ansambel Tonija Verderberja. M. LUZAR Tako pogrebcem ne bo več treba po končani cerkveni jx)grebni slovesnosti hoditi dvajset minut daleč v župnijsko cerkev k maši zadušnici, saj bo odslej maša za rajnkega vsakič na začetku pogreba v novi pokopališki kapeli. Senovškim župljanom pa je zelo všeč tudi to, da bodo tudi vse maše osmine odslej v novem svetišču. Tudi na dan vseh svetnikov bo opravilo tudi lahko kar tam. Rešitev je torej več kot idealna, zelo primerna je tudi za mnoga druga pokopališča, ki so precej oddaljena od župnijskih cerkva. Je neke vrste izziv,” je nad uspehom vesel župnik Nanut. Župnija Senovo je Pionirja že izplačala, in sicer na ta način, da si • Senovški župnik pravi, da je gradnja omenjenega skupnega objekta na senovškem pokopališču odlično povezala senovške krajane med seboj. Srčno si želi, da bi to funkcijo objekt imel tudi v bodoče, “saj v edinosti je moč”, kot je prepričan tudi on. Obenem senovški župnik izreka zahvalo, da je občina Krško skupaj s krajevno skupnostjo Senovo bila skupnemu objektu naklonjena z vsemi potrebnimi dovoljenji. je v ta namen izposodila pri škofijski Krekovi banki v Mariboru 3 milijone tolarjev, ki jih mora kmalu vrniti. M. LUZAR Večji vrtec v Koprivnici Otvoritev L septembra KOPRIVNICA - Če bo šlo vse po načrtih, bodo L septembra sprejeli v Koprivnici v občini Krško otroke v nov vrtec. V teh dneh naj bi prostore za vzgojo in varstvo predšolskih otrok dokončno opremili, pred tem so zaključili druga jrotrebna dela v prizidku k šoli, v katerem bo vrtec. V koprivniškem vrtcu bosta delovala dva oddelka, od katerih bo eden namenjen vzgoji in varstvu najmlajših, medtem ko bo drugi mala šola. Za začetek naj bi v oddelka sprejeli skupno 35 otrok, in sicer bo kopriv-niška vzgojno-varstvena enota “pokrivala” koprivniški šolski okoliš, kar pomeni, da jo bodo lahko obiskovali tudi otroci, iz bližnjih krajev sosednje občine Šmarje pri Jelšah. Vrtec v Koprivnici sicer ne pomeni popolne novosti, saj so otroško varstvo v kraju že imeli. Toda novi vrtec bo zmogljivejši in bo deloval skozi ves teden. V njem bodo delale dve vzgojiteljici in varuhinja, kar pomeni tudi novi delovni mesti za domače ljudi, saj je doslej vrtec v Koprivnici zajrosloval samo vzgojite->jico- L. M. VEČJI VPIS V VRTEC KRŠKO - V letošnjem juliju in avgustu je v vrtcih v Krškem več otrok, kot jih je bilo v poletnem času lani. Zanimanje za vrtec se kaže tudi v vpisu varovancev za prihodnje šolske leto. V primerjavi z lanskim letom je vpis v krške vrtce tokrat večji; vpis še poteka, zato točnih številčnih podatkov še ni na voljo. I Vas četrtkov prijatelj BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je še vedno družbeno podjetje s 180 zaposlenimi in s 100 hektari lastnih vinogradov. Po besedah Karla Re-cerja, direktorja Vina, podjetje približno 300 hektarov pokriva prek nekdanjih kooperantov, združenih v vinogradniško vinarski zadrugi Bi-zeljsko-Brežice, ki je z 200 člani ena največjih v Sloveniji. Tovrstno sodelovanje je bilo včasih veliko bolj razvejeno, saj je podjetje imelo v Sloveniji in na Hrvaškem 1.000 koojrerantov s 1.000 ha vinogradov. Podatek o tisočih sega v obdobje nekdanje Jugoslavije. Po vojni je bilo Vino ne samo ob kooperante iz sosednje države, pač pa poleg ostalega tudi ob večji del južnega tržišča in s tem ob velik zaslužek. Potem ko je zaradi izgube devetih desetin nekdanjega tržišča moralo odsloviti skoraj 100 delavcev, v zadnjem času spet zaposluje, in to v prodaji in promocijskih dejavnostih. V podjetju Vino proizvedejo letno več kot milijon litrov vin. Potrošnikom tako sicer lahko ponudijo velik izbor dokazano kakovostnih in vrhunskih vin, toda hkrati tudi ugotavljajo, da poraba upada in da je slovenskih neprodanih vin za cel povprečen letni pridelek. Podjetje pričakuje, da bo letos kar dve tretjini prometa ustvarilo s prodajo brezalkoholnih pijač. To je razumljivo, saj v zadnjih letih proizvede teh pijač veliko več kot vin. Poleg drugih brezalkoholnih pijač polni tudi schvveppes, in sicer po nedavno podpisani pogodbi o ekskluzivnem polnjenju in prodaji te pijače v Sloveniji. V Vinu ob tem poudarjajo, da nekatera slovenska podjetja, s katerimi so včasih poslovno sodelovali, želijo ponagajati glede te izključne pravice in poskušajo na • Opravilo, ki Vino še čaka, je lastninjenje premoženja. S tem v zvezi in o lastninski zakonodaji pravi direktor Recer. “Kljub temu da želimo zakonu o denacionalizaciji in zakonu o zadrugah zadostiti po najkrajši poti, je nerealen pristop administracije kmetijskega ministrstva povzročil, da imamo v teku en ustavni in dva upravna spora, kar nam onemogoča nadaljnje delo glede lastninjenja. Radi bi, da bi pravi zadružni upravičenci čimprej dobili nazaj zadružno premoženje, s katerim trenutno gospodarimo mi.” tržišču podtakniti pijačo, podobno scvveppsu. M. LUZAR NOV GASILSKI DOM - Gasilskrdom bo mogoče sčasoma postal kraj, kjer se bodo srečevali Brestaničani tudi drugače, ne samo zaradi dela, kot je bilo to v zadnjem letu. Prostor na podstrešju je dovolj velik za dvorano, kjer bi lahko bile različne prireditve, zunaj ga je zadosti za igrišča. O tem ima Brestanica tudi resne načrte, nam je zaupal Mirko Avsenak (na fotografiji levo). Na sliki sta skupaj z njim pred gasilskim domom še predsednik društva Miran Kozole (v sredini) in Vlado Rola, pleskarski mojster. (Foto: L. M.) kultura in izobra- ževanje Odlično za krški pihalni orkester Nepretrgana kulturna vez med Krškim in Novim mestom - Kaj so pisale Dolenjske novice o gostovanju v Šentjerneju pred 106 leti - Obisk omogočilo več sponzorjev Pod zanesljivo taktirko Draga Gradiška so nam Krčani najprej GODBA NA VRTU - Ob zaključku tridnevnega seminarja je mladinski orkester, sestavljen iz podmladka večine članic Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, na vrtu gostilne Jakše na Drski pod taktirko Mira Sajeta iz Straže takole zaigral in prijetno presenetil kar številne goste. Dirigirala sta še Ivan Jerina iz Metlike in Anton Kralj iz Črnomlja. Ti trije dirigenti so bili med osmimi, ki so se udeležili seminarja dirigiranja. Vodil ga je Antun Polanič iz Ljubljane. Seminar za tolkala, ki ga je vodil prof. Jože Mihelčič, je imel petnajst udeležencev. Predsednik združenja Jože Koporce je bil s prvim tovrstnim seminarjem v Novem mestu zadovoljen in pravi, da ga bodo prihodnje leto ponovili. Pri organizaciji letošnjega je poleg novomeške ZKO ponagala tudi Zavarovalnica Triglav, poslovna enota Novo mest. (Foto: T. Jakše) NOVO MESTO - Petkov večer v polnem atriju kapiteljske proštije v Novem mestu je bil prijetno srečanje zadovoljnih poslušalcev in ljubiteljev kulture z ansamblom pihalnega orkestra Videm Krško, ki sodi v sam vrh tovrstne slovenske poustavrjalne glasbene umetnosti. zaigrali uverturo Rokovnjači zaslužnega skladatelja Viktorja Parme. Sledil je RossinPs Birth day party H. v. Lijnschootena in manj znana dramatična uvertura G. Boedijna Cezar in Kleopatra. Prvi in tretji stavek Boeklovega koncerta za klavir in pihalni orkester je zaigrala solistka Karlina Vegelj-Stopar. Prijetno so nato zadoneli v večer akordi znane pesmi Ob Kolpi dirigenta in avtorja priljubljenih orkestralnih skladb Danila Bučarja. Solist Aleš Sušan, ki se ga spominjamo kot nadarjenega instrumentalista Big ben ansambla iz lanskega gostovanja Krčanov v Novem mestu, je bil tokrat posebej nagrajen za igranje v F. Bencrischutlejevi Serenadi za altsaksofon in orkester. Ples s sabljami A.I.Hačaturjana je razvnel navdušene poslušalce, ki tudi sicer niso varčevali z dolgimi aplavzi. In ko se je Staša Vovk v imenu Zveze kulturnih organizacij zahvalila dirigentu Gradišku in dragim gostom za obisk ter bogat večer, se navdušenje kar ni poleglo. Orkester je zato dodal več vedno priljubljenih Gershvvinovih zimzelenih melodij, nakar so zagreti obiskovalci koncerta skoraj izsilili še nekaj prijetne glasbe. Zadovoljni smo bili z obiskom kvalitenega pihalnega orkestra, ki nas je razveselil in nam podaril užitkov bogat večer. Orkester odlikujeta melodičnost in sproščen ritem, uglajena harmonija v zaigranih delih pa potrjuje visoko stopnjo Navdihnila ju je dolenjska krajina Ob uspeli razstavi reliefov Sandija Leskovca in slik Bogdana Breznika v šentruperški osnovni šoli - Organizirala jo je Kmečka zadruga Šentrupert ŠENTRUPERT - Šentrupert je v vročih avgustovskih dneh doživel lep kulturni dogodek. Ob kmečkem prazniku in 25-letnici Turističnega društva Šentrupert je bila v šoli razstava reliefov Sandija Leskovca in slik Bogdana Breznika. Sandi Leskovec z Mirne je dolgoleten znanec Šentruperta kot mojster reliefa in kot zmajar; s svojim navdihom in neskončno potrpežljivostjo je skušal obogatiti naš spoznavni svet, življenje naših ljudi, prežetih z delom - naj bo to sejalec, orač, čevljar, naj bo peka kruha ali obložena brenta z grozdjem. Drugje spet podoba zborovodje, ki kaže na to, da je tudi tod petje doma - ali podoba violinista (Cankarjevega Kurenta), kot da bi hotel zapeti še zadnjo hvalnico zemlji, ki jo zapušča in odhaja s trebuhom za kruhom. Nad vsem tem pa prvinska materin-skost in varnost in razposajenost otrok, ki se veselijo življenja. S slikarjem Bogdanom Breznikom iz Trebnjega se je Šentrupert tokrat prvič pobliže spoznal, čeprav je bilo njegovo ime prisotno tudi v tem prostoru. Morda je bila prav zato deležna največje pozornosti slika Šentruperta; četudi delo ni bilo odeto v razkošnost barv, je čutiti mehkobo dolenjske pokrajine in njene nežnosti. In ko se zazreš po razkošju barv na razstavi, začutiš, da ima vsak del pokrajine svoje bogastvo in moč, da nas pritegne. Celo gola zemlja, ki smo ji segli v nedrje, da bi si izbojevali širšo pot, se je s svojo rano prelila v občutenje in spoštovanje do zemlje. Zidanica, ko- zolci, kmečka domačija - vse to, kar prekipeva od domačnosti in kot da prosi: Ohranimo to dediščino tudi za nove rodove, ne rušimo, kar so zgradili naši dedje, ne zanemarjajmo pristnih materialov z dosežki mrtve tehnike. Nad vsem tem pa žanjice kot simbol skrbi za kruh in obstanek. Likovna samorastnika Sandi Leskovec in Bogdan Breznik sta že dolga leta samostojna umetnika, vendar sta se s postavitvijo te razstave zlila v celoto. Vsa razstava prekipeva od domačnosti, mehkobe dolenjske pokrajine, njene razgibanosti, ljubezni do dela in tihe lepote. Kot da je bila razstava odsev šentruperške pokrajine, čeprav je umetnika navdihnilo tudi širše okolje. Hvaležni smo organizatorju razstave - Kmečki zadrugi Šentrupert - še posebej, ker se rado dogaja, da je kultura ob raznih množičnih prireditvah le povod za lahkotno veseljačenje. Tu pa je dogodek zaživel v polni meri. JOŽE ZUPAN Plesna delavnica '93 Nocoj ob 20 JO prikaz letošnjega učnega programa JUŽNI RITEM - Jožef Rakotora-halahy, doma z Madagaskarja, zdaj pa živi v Ljubljani, igra na boben, čez katerega je napeta na poseben način obdelana kozja koža. Jožef pravi, da se boben z značilnim afriškim zvokom imenuje jembe. (Foto: T. Jakše) NOVO MESTO - Prejšnji teden je pričela z delom Poletna plesna delavnica ’93, ki jo organizirajo novomeška in republiška ZKO in novomeška skupina Terpsihora dance company. Tečaj ima republiški značaj, saj se ga udeležujejo tudi plesalci od drugod, čeprav med njimi seveda močno prevladujejo domačini, ki jih je med 35 udeleženci, največ seveda pri začetnikih, kar dve tretjini. Tečaj vodita Fred Lasserre, priznani plesni strokovnjak in že star OGREVANJE - Ogrevanje in ritmično razgibavanje je osnova vsakega plesa. Fred Lassere (v prvi vrsti) je vsestransko oblikovan plesalec, pedagog in koreograf ki se je učil in poučeval v svetovnih plesnih prestolnicah. (Foto: T. Jakše) znanec Novega mesta, ki letos poučuje moderni jazz, sodobno tehniko Lesterja Hortona in sodobno tehniko plesa v paru, ter Marta Štembergar, predsednica in umetniška voditeljica Terpsihora dance company, ki poučuje moderni jazz po inačici Freda Lasserrja in sodobno tehniko Lesterja Hortona po zgledu Ann-Marie Forsythe. Za ritem • Danes, v četrtek, 26. avgusta, ob 20JO bodo v veliki telovadnici grmske osnovne šole udeleženci tečaja pokazali plesni program, ki so ga imeli na tečaju. K zanimivi predstavi vabijo vse ljubitelje plesa. skrbi Joseph Rakotoraha!ahy z Madagaskarja. Program delavnice obsega tri stopnje modernega jazza in tri stopnje horton, sodobne tehnike, poleg tega pa še 2. stopnjo sodobne tehnike plesa v paru, namenjen pa je plesalcem, članom plesnih skupin, mentorjem, plesnim pedagogom, koreografom in vsem ostalim, ki se aktivno ukvarjajo s plesom in gibanjem ter imajo kolikor toliko solidno plesno predznanje. “Ža plesalce, tudi za tiste iz naše skupine, je tečaj zelo pomemben, saj se navajajo na intenziven trening tudi po dvakrat in trikrat na dan, na različne vaditelje in plesalce iz drugih krajev, kar je pri tej dejavnosti nujno,” pravi Marta Štambergar. T. J. njegove uigranosti. Petkov večer je bil v letošnjih Novomeških poletnih večerih dogodek, ki spodbuja k nadaljnjim medsebojnim obiskom in gostovanjem. Kulturne zveze med Krškim in Novim mestom po vojni kljub nekdanijm okrajnim in občinskim mejam niso bile nikoli prekinjene. Segajo celo v prejšnje stoletje. Tako so Dolenjske novice 1. julija 1887 objavile navdušeno poročilo, da so “vrli Krčani s svojo godbo in pevskim zborom 19. junija obiskali Šentjernej in nam prinesli nepričakovani vžitek”. Šentjernej je bil takrat slovesno okrašen z narodnimi zastavami, prišli so gostje iz Novega mesta^Krškega, Kostanjevice, Mokronoga, Žužemberka, Rake in iz Bele krajine. O koncertu krške godbe je dopisnik poročal: “...Po mnenju vseh je bil koncert nepričakovano krasen. Kako vrlo so doneli njihovi inštrumenti! Kako srce pretresljivi glasovi so se tem .slavcem’ izvijali iz prs! Slava vam! Slava pa zlasti vašima vrlima učiteljema gosp. Parmi in Kleinu! Želimo le, da nas ali kakov drug kraj v bližini kmalu zopet počestite in razveselite - v največjo korist vrlim Slovencem po Dolenjskem...” Tako je bilo pred 106 leti. Tovarni zdravil Krka, zavarovalnici Tilia, novomeški Komunali in občinskemu izvršnemu svetu gre hvala, da smo doživeli petkov obisk pihalnega orkestra Videm Krško. T. GOŠNIK * • >r Četrtina vseh učbenikov je že razprodana Vsi še ijiso izšli - Cene so iste kot lani NOVO MESTO - Šola je pred vrati, glavni nakup šolskih knjig in učbenikov se začenja, v naših knjigarnah pa že kar nekaj časa primanjkuje obojega. Učbeniki so bolj ali manj razprodani, nekateri še niso izšli, druge bodo ponatisnili... Čeprav založbe obljubljajo ponatis nekaterih razprodanih učbenikov še pred začetkom novega šolskega leta, veliko trgovcev (in ostalih kupcev) o tem dvomi. Mednje spada tudi Janez Brulc, vodja knjigarne Mladinske knjige v Novem mestu, ki pravi, da je približno četrtina učbenikov že razprodana. Zmanjkuje predvsem učbenikov za osnovno šolo, ki so vsi stari, razen berila za četrti razred, ki bo povsem nov učbenik. Založenost šolskih knjig za srednje šole pa je večja, čeprav novih beril še vedno ni. Cene šolskih potrebščin in učbenikov so takšne kot lani, kar pa ne pomeni, da so nizke. Takšno odločitev je vlada sprejela 1. aprila lani in naj bi veljala do 26. novembra letos. Brulc je še povedal, da so najbolje ravnali tisti, ki so se s šolskimi knjigami preskrbeli v prednaročilu. Ti bodo ali pa so že učbenike dobili zagotovo, in to zelo ugodno: na 3 obroke in brez obresti. V Mladinski knjigi pa so kupcem ponudili še eno ugodnost - nakup nad deset tisoč tolarjev je mogoč na dva čeka. L. MURN • Na otroke učinkuje zgled, ne kritika. (Joubert) • Edina resnica o resnici je, da ni resnice o resnici (T. Hribar) • Glavni sestavini dobrega značaja sta zvestoba in sočutje. (Hilty) ŽREBANJE KNJIŽNEGA KVIZA NOVO MESTO - V ponedeljek, 30. avgusta, ob 9. uri dopoldne bo v novomeški pionirski knjižnici napeto. Takrat bodo namreč izmed udeležencev mednarodnega knjižnega kviza z geslom “Knjige gradijo mostove” izžrebali 45 srečnežev, ki se bodo v petek, 3. septembra, zastonj z avtobusom popeljali na zanimiv celodnevni izlet po Dolenjski. Tudi sicer imajo v pionirski knjižnici, poleg knjig seveda, kaj pokazati. Do ponedeljka bo namreč v avli knjižnice še odprta razstava nakita in poslikanih majic, izdelkov otroške likovne delavnice, ki jo je med počitnicami organizirala knjižnica. Vagljeni k ogledu in žrebanju! dogodki v sliki in besedi ZELENO ZLATO BO ŽE POD STREHO - Ta teden bodo končali obiranje hmelja na 52 ha hmeljišč sevniškega Merkatorja (posnetek je z Loga), ki se je pričelo 9. avgusta. Po besedah direktorja Merkatorja inž. Albina Ješelnika so sprva predvidevali, da bodo s pomočjo 115 obiralcev (približno polovica jih prihaja iz sosednje Hrvaške) in strojev obrali 70 ton hmelja, zaradi suše pa bo priSelka le okrog 47 ton, in sicer 60 odst. predvidenih količin savinjskega goldinga in 40 odst. avrore. Če ne bi okrog 28 ha hmeljišč v Loki namakali, bi bil pridelek še za 200 do 300 kg na hektar manjši. Ves pridelek je bil že poprej prodan komisionarju Hmezadu - Ekspert, ki ga bo 95 odst. tudi izvozil, pretežno v zahodnoevropske države. (Foto: P. Perc) CERKEV JE SPET KOT NOVA - Slovesnost, kakršnih je zadnje čase kar nekaj, so v nedeljo pripravili tudi vaščani Gorenjih in Dolenjih Sušic, Bušinca, Verduna in Selišč. Ob prazniku sv. Roka je množica vaščanov v navzočnosti ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa odprla temeljito prenovljeno cerkev, ki so seje s prostovoljnim delom in prispevki lotili kar krajani sami. Ta vaška cerkev je bila postavljena že pred 340 leti kot kapelica v spomin na vse, ki jim je uspelo ubežati kugi. Kasneje so zidovje povečali in postavili cerkveni stolp z uro in zvonovi. Že pred 19 leti so na novo prekrili zvonik, letos spomladi pa so se odločili, da prekrijejo preostali deI cerkvene ladje in popravijo precej poškodovano fasado. Akcija je pod vodstvom Jožeta Fabjana, Draga Celiča, Ivana Turka, Martina Sepohatja in še nekaterih najbolj vnetih hitro stekla in domače svetišče je bilo do roka obnovljeno. (Foto: J. Pavlin) VOJAKI V ZAVRTKAH - Pred kratkim so imeli pripadniki posebne enote Moris vojaške vaje v Zavrtkah na Kolpi. Tja prihaja vedno več kopalcev od vsepovsod in neka Slovenjgračanka je dejala, da ni posebno modro, če imajo vojaki vaje med koplaci. Domačini Kastelci pa so menili, da take vaje na Kolpi sploh niso zaženene, saj bi lahko naši zašli na hrvaško ozemlje. In kaj bi ukrenili mi, če bi se med našimi kopalci znašli hrvaški vojaki, saj je Kolpa mejna reka. Vsekakor velja o teh pripombah ljudi razmisliti. Na fotografiji: teritorialci vadijo plezanje po vrvi prek vode (vendar niso plezali na Hrvaško, ampak so za vajo uporabili enega izmed rokavov Kolpe ob slovenskem obrežju). Seveda to opozorilo ne velja le za Zavrtke in Kolpo, ampak tudi za druge mejne reke. (Foto: J. Primc) SREBRNI JUBILEJ NEWSWINC, QUARTETA - V nabito polnih Plečnikovih Križankah je pretekli petek nekaj po 23. uri izzvenel čudovit glasbeni dogodek za ljubitelje črnske duhovne pesmi, ki so prišli v Ljubljano iz številnih slovenskih krajev in zamejstva na slavnostni koncert ob 25-letnici New Swing Quar-teta. Oto Pestner, Dare Hering, Tomaž Kozlevčar in Marijan Petan so v vseh teh letih prepotovali na koncertnih turnejah večino evropskih držav, letos spomladi pa so navduševali tudi občinstvo ZDA. Iz dežele spirituala, gospela in hvalnic je prišel na slavnostni koncert sloviti Golden Gate Quartet (na posnetku skupaj oba kvarteta), velik vzornik New Svving Quarteta in dnigih podobnih glasbenih vokalnih skupin. Za nepozabno vzdušje na koncertu so prispevali svoj delež Slovenci in Američani, a tudi odlična glasbena spremljava: Alain Dushesne, klavir, Blaž Jurjevič, klvira, Djuro Pertzeš, bas kitara, Primož Grašič, kitara, in Rutko Divjak, bobni. S turnejo 25 koncertov po Sloveniji in zamejstvu bo New Swing Quartet simbolno in delovno zaokrožil srebrni jubilej. (Foto: P. Perc) Krvni davek cest se letos veča V prvi polovici leta seje število mrtvih v prometnih nezgodah skoraj podvojilo Kljub postrenemu policijskemu nadzoru je prometna varnost slabša kot lani NOVO MESTO - V prvih šesti mesecih se je prometna varnost na področju UNZ Novo mesto poslabšala. Policisti so obravnavali več prometnih nezgod kot v lanskem prvem polletju, število smrtnih žrtev seje skoraj podvojilo, več pa je bilo tudi h lije in lažje poškodovanih. dežurni poročajo VLOMIL V OSEBNI AVTO - 18. avgusta med 21.30 in 22. uro je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil R 18, ki je bil parkiran pred okrepčevalnico Nahtigal v Globočdolu pri Mirni Peči. Storilec je razbil steklo trikotnega okenca na zadnjih vratih, odprl vrata in z zadnjega sedeža vzel žensko torbico, last Marije Mekinda iz Cerknice. V torbici so bile tri ženske denarnice, 6.000 tolarjev, 30 čekov, čekovni kartici s pooblastili na ime Jožeta Mekinda in žene Marije, delavska knjižica in zdravstvena izkaznica. Škode je za okrog 30.000 tolarjev. OB KOLO - 5. avgusta med 4. in 8. uro je neznan storilec odpeljal izpred stanovanjske hiše v Zburali pri Novem mestu gorsko kolo. Lastnika kolesa J. Z. iz Zbur je oškodoval za okrog 20.000 tolarjev. ODPELJAL SE JE V NEZNANO - 19. avgusta med 16. in 19. uro je neznan storilec odpeljal neznano kam kolo z motorjem Tomos avtomatik, ki ga je lastnik M. P. iz' Šmihela pri Žužemberku parkiral pod kozolecem v bližini Krke v Drašči vasi. Motor je bil vreden okrog 25.000 tolarjev. VLOMIL V HIŠO - V noči iz 16. na 17. avgust je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo Zdravka Selka v Dobličah pri Črnomlju. Pri tem je razbil steklo na dvokrilnem oknu in splezal noter. Iz hiše je odnesel radiokasetofon in nekaj bankovcev po 1, 2 in 10 tolaijev. Lastnika je oškodoval za okrog 30.000 tolarjev. ODNESEL KAVO, CIGARETE IN VŽIGALNIKE - V času od 21. ure 15. avgusta do 16. ure 17. avgusta je neznan storilec vlomil v bife Stop na Medvedjeku. Z še neugotovljenim predmetom je odprl leseno okno in vstopil v bife. Iz bifeja je odnesel 5 kg kave, 9 paketov in 14 zavitkov cigaret različnih znamk ter 6 vžigalnikov. Vse skupaj je bilo vredno 10.000 tolarjev. V AVTO PO ŽENSKO TORBICO - 16. avgusta med pol deseto in pol enajsto uro zvečer je neznan storilec odnesel iz odklenjenega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran 10 m stran od hiše št. 21 v Dolenji vasi pri Mirni Peči, žensko torbico, v kateri je bila verižica z obeskom, prstan, ura, fotoaparat, 5.000 tolaijev in 400 nemških mark. S tem je neznanec oškodoval lastnico Agneso Koli iz Nemčije za 40.000 tolarjev. BREZ AVTA STARIHOV VRH PRI SEMIČU -V noči iz 13. na 14. avgust so neznani storilci odpeljali osebni avtomobil znamke Passat, neregistriran in v nevoznem stanju, ki je bil parkiran 50 m stran od stanovanjske hiše. Lastnika A. Š. s Starihovega Vrha so oškodovali za okrog 60.000 tisoč tolarjev. Do konca junija je policija na območju UNZ Novo mesto, ki zajema občine Trebnje, Novo mesto, Črnomelj in Metlika, obravnavala 136 hujših prometnih nesreč (lani 118), v katerih je 13 ljudi izgubilo življenje, kar je za 5 več kot lani; huje poškodovanih je bilo 69 (lani 60), lažje poškodovanih pa 113 (lani 99). Število prometnih nesreč s smrtnim izidom na magistralni cesti M/l Ljubljana -Obrežje je v primetjavi z lanskim prvim polletjem naraslo za 200 odst., vendar je še vedno precej manjše kot pred vojno v Sloveniji, ko je cesta pomenila glavno prometno povezavo srednje in zahodne Evrope z jugom stare celine. Med glavnimi vzroki prometnih nezgod je še vedno na prvem mestu PO DOLENJSKI DEŽELI • Le česa vsega ne potrebujejo nepridipravi! Nekateri se zadovoljijo že z nekoliko hrane in pijače, ki je, kajpada, ker je ukradena, slajša, drugi pa imajo povsem drugačne potrebe, kot npr. dolgoprstnež, ki je pred več kot enim tednom tklnesel iz omare za gasilsko opremo v prostorih tovarne IM V v Podgorju 12 gasilskih cevi, 23 hidrantnih nastavkov in 3 ročnike. Očitno se tiuli tatovi prilagajajo sušnemu vremenu, na žalost pa tisti, ki so v gasilsko opremo vlagali, ostajajo brez nje in brez 205.129 tolarjev, kolikor je bila odnesena roba vredna. • Svoje znanje in sposobnosti je precenil neznanec, ki se je pred kratkim lotil bmw-ja. Ponoči 21. avgusta je /mskuša! ukrasti bmw, ki ga je lastnik Viktor Wiegand iz Nemčije parkiral na parkirišču v Šmarjeških Toplicah. Avtomobila mu ni uspelo odpeljati, je pa uničil ključavnico na prednjih vratih in ključavnico na volanu. • Medtem pa se Romi ukvarjajo z življenjsko pomembnejšimi stvarmi, pripravljajo si ozimnico. Tudi Romka S. H. iz Cok-lovca pri Semiču si je šla na znani in tudi najcenejši način pripravit nekaj zaloge hrane. 20. avgusta okrog 13. ure je z njive pri Stranski vasi odpeljala tri zaboje krompirja, last Rafaela Grahka iz Rožanca. Lastnik je namreč krompir pobral in ga pustil na njivi, ko je odšel na kosilo. Romka je seveda priložnost izkoristila. • Tudi ta teden se tatovi niso mogli vzdržati kurjih pojedin. V noči od 19. na 20. avgust je iz kumika, ki se nahaja ob stanovanjski hiši Frančiške Simonič v Brezovici pri Novem mestu, izginilo 6 kokoši, vrednih več kot 4.000 tolarjev. prevelika in neprimerna hitrost, sledijo stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in nepazljivost pešcev. Največ prometnih nezgod (100) so povzročili vozniki osebnih vozil, 11 pešci, 9 vozniki koles z motorjem in 6 kolesarji. Kar 29,3 odst. povzročiteljev prometnih nezgod je bilo pod vplivom alkohola. Kljub temu da so policisti letos opravili več kontrol prekoračitve dovoljene hitrosti in alkotestov, se stanje na na tem področju slabša. Zaradi NOVO MESTO - Vroči dnevi brez kapljice dežja so povsem izsušili polja, travnike in senožeti. S tem pa se je tudi povečala nevarnost, da zaradi človeške nepazljivosti ogljeni zublji povzročijo veliko škodo. Kljub opozorilom, da je vsakršno kurjenje nevarno, je tudi konec minulega tedna ogenj pustošil na različnih koncih Dolenjske in Bele krajine. S. B. V. s Stražnjega Vrha pri Črnomlju je 19. avgusta ob 11. uri kosil travo na travniku v bližini naselja Stružni Vrh. Suho travo je dal na kup in jo zakuril, nato pa kosil dalje in ognja ni nadzoroval. Ogenj se je razširil na nepokošeno suho travo. Pri tem je bil ogrožen mešani gozd v bližini, saj je ogenj zajel že 50 kvadratnih metrov tega gozda, vendar so občani požar pogasili in preprečili, da bi se razširil. Travo je požigala tudi J. Š. z Zgornje Težke Vode pri Novem mestu. Tega opravila se je lotila 21. avgusta okrog 8. ure zvečer. Travo je požigala na brežini njive nad naseljem Težka Voda. Ko je pogorišče zapustila, se je ogenj razširil na grmičevje v bližini. Pogorelo je okrog 10 arov. Požar so pogasili novomeški gasilci. Na prav nenavaden način pa je prišlo 22. avgusta okrog 13.30 do požara v vikendu na Tanči Gori, ki je last M. G. z Goleka pri Dragatušu. Strokov- kršitve cestnoprometnih predpisov so v prvem polletju napisali 4.952 predlogov sodniku za prekrške, 5.954 voznikov so kaznovali na kraju prekrška in 4.543 voznikom napisali plačilni nalog. Med prometnimi prekrški prevladuje prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, prehitevanje prek polne črte in v škarje, vožnja pod vplivom alkohola in vožnja brez vozniškega dovoljenja. Zaradi tehničnih pomanjkljivosti na vozilih, poškodb pri prometnih nezgodah, poteka registracije in tehničnega pregleda ter drugih nepravilnosti so policisti v prvih šestih mesecih letošnjega leta iz prometa izločili 805 motornih vozil. I. VIDMAR njaki so ugotovili, da je okrog 12.20 tega dne zaradi nepravilne dimne napeljave prišlo do vžiga trave ob vikendu, kar je povzročilo, da se je vžgal tudi sam objekt in nato v celoti pogorel. Materialna škoda znaša okrog 350.000 tolarjev. Zagorelo pa je tudi na Gorjancih. Do požara je prišlo 22. avgusta okrog 11. ure v gozdu v Popovičih na hrvaški strani, od koder se je požar širil v smeri Lipovca na slovensko stran. Požarje zajel na naši strani okrog 1 hektar površine, poraščene z grmičevjem in suho travo. Na hrvaški strani pa je pogorelo okrog 30 hektarov gozdnih površin. Gasilci iz vasi na Gorjancih so požar na naši strani poskušali lokalizirati, vendar se je večkrat razširil nazaj iz hrvaške smeri. J. D. VLOM V MENJALNICO SEVNICA - V noči na 20. avgust je neznan storilec vlomil v menjalnico Terca, d.o.o., Šentrupert, enota 1’ub-licunr, na Kvedrovi 37 v Sevnici. Storilec je prišel v prostore skozi pritlično okno pisarne, ki je bilo delno pripr-*to, tako da ga je snel. Po pregledu notranjosti menjalnice je v žepe pospravil 35.000 tolarjev. V kovinsko blagajno pa mu kljub poskusu ni uspelo vlomiti. V ZAGRADCU RAZBITA SPOMINSKA PLOŠČA - V noči od petka na soboto je nekdo razbil spominsko ploščo na zidu cerkve v Zagradcu ob Krki. Razbitih je vseh pet marmornatih plošč s približno 150 imeni domobrancev in drugih žrtev nasilja v letih 1942 - 45. Lani novembra so jo postavili sorodniki omenjenih žrtev iz Zagradca in okolilških vasi tega suhokrajinskega območja. Storilca, ki se je plošče očitno lotil s težjim kovinskim pripomočkom, še iščejo. Škodo so ocenili na približno pol milijona tolarjev. (Foto: M. Vesel) Uidi minuli teden je gorelo Požiganje trave se pogosto konča s požganim gozdom - Zgorel vikend - Požar na Gorjancih Za varno prvo pot v šolo NOVO MESTO - Tudi letošnje počitnice se iztekajo, do šole nas loči še nekaj dni. V šolske klopi bodo sedli novi prvošolčki, za katere pa bo pot v šolo nova življenjska preizkušnja, zato večja pozornost voznikov in staršev ne bo odveč. Samo v prvem polletju je na slovenskih cestah bilo mrtvih 17 otrok in mladoletnikov ter 730 huje in lažje ranjenih. Strokovnjaki, ki so analizirali te nesreče, pa pravijo, da so otroci največkrat žrtve odraslih, torej je otrok kot povzročiteljev nesreče zelo malo. Tako kot vsako leto so se tudi letos na prve šolske dni še posebej pripravili policisti na Dolenjskem in v Beli krajini. Še med počitnicami so preverili prometno signalizacijo v bližini šol in šolskih poti, skupaj z vodstvi šol bodo preverili varnost šolskih poti in tam, kjer jih še nimajo, pomagali pri njihovem načrtovanju, sodelovali bodo tudi na prvih roditeljskih sestankih in na varnost otrok opozorili tudi starše, skupaj z vodstvi šol bodo organizirali ure prometa. V akciji za boljšo varnost šolarjev bodo sodelovali tudi občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policisti pa bodo nudili tudi strokovno pomoč pri usposabljanju pionirske prometne službe. Prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi ali so jih povzročili otroci in mladoletniki, je iz leta v leto več tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Lani je bilo takih nezgod 36, predlani (19), med njimi je ena nesreča terjala tudi mlado življenje. Ker število prometnih nezgod, v katerih so udeleženi otroci in mladostniki, narašča, jnanj pa je nesreč, ki bi jih otroci in mladoletniki povzročili, bodo morali biti pozorni na mladež predvsem odrasli in zlasti v bližini šol zmanjšati hitrost, pa ne le v mesecu septembru, ampak skozi celo leto. j p PRIJAVIL LAŽEN ROP MOKRONOG - 19. avgusta ob 10. uri je A. M iz Tržišča v sevniški občini prijavil na policijskem oddelku v Mokronogu, da je tega dne popival v Tržišču s skupino moških, od katerih enega pozna. Ta skupina naj bi ga na poti domov na Puščavi dohitela in ga pretepla, nekdo pa naj bi mu iz hlačnega žepa vzel še 1500 nemških mark. Policisti in kriminalisti, ki so prijavo takoj preverili in zbrali ustrezna obvestila, so ugotovili, da je A. M. dal lažno izjavo, saj opisano dejanje ni bilo storjeno. Zoper A. M. bodo policisti dali ovadbo na temeljnem javnem tožilstvu. RIBOLOV Z ELEKTRIKO SEVNICA - Te,dni so bili sevniški policisti obveščeni, da neznan ribič izven naselja Jelovec lovi ribe s pomočjo elektrike. Pri pregledu reke Mirne so policisti našli kabel, ki je bil pripet na nizkonapetostni vod, potem nahrbtnik, v katerem je bilo nekaj nalovljenih rib ter v bližini parkiran osebni avto, za katerega so policisti domnevali, daje last predrznega ribiča. Vozilo so odpeljali na sevniško policijsko postajo, za odklop elektrike pa je poskrbel strokovnjak. VLOMILCA SO HITRO ODKRILI ŠTALCERJI PRI KOČEVJU -Kočevski policisti so bili 22. avgusta malo po polnoči obveščeni, da je nekdo vlomil v trgovino v Stalcerjin, vlomilec pa je bil iz trgovine prepo-den. Na kraj vloma je odšlo več policijskih patrulj. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec vlomil skozi vrata bifeja in tako prišel v trgovino, kjer je “napadel” še registrsko blagajno v bifeju in iz nje odnesel 1.400 tolarjev. Policisti so v hitri akciji storilca prijeli in ugotovili, da je to storil K. T. iz bližnje vasi. Storilec je ukradeni denar vrnil. Pri vlomu pa je naredil na vratih za okoli 100.000 tolarjev škode. Gotovo bi bilo škode še več, saj bi odšlo z njim še marsikaj, če ga ne bi prej opazili in prepodili. HITROSTI NI PRILAGODILA VOŽNJI - 17. avgusta ob 13. uri se je 19-letna Vesna Zoran iz Dolenjih Kamene peljala z osebnim avtomobilom Renault Clio po magistralni cesti od Kartcljcvega proti Novemu mestu. Ker hitrosti vožnje ni prilagodila cesti in prometnim razmeram, je vozilo zaneslo v drevo in se prevrnilo na levi bok. Sopotnik, 25-letni Rok Barbič, iz Dolenjskih Toplic, je po nezgodi splezal iz vozila, medtem ko je voznica Vesna ostala ukleščena v vozilu in so jo iz pločevine rešili novomeški gasilci. Oba, Zoranova in Barbič, sta se huje poškodovala in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilu je za okrog 1.200.000 tolarjev škode. NI DAL PREDNOSTI -19. avgusta ob 15.50 se je 24-letni Mitja Kadunc iz Zapuž pri Mirni peljal po magistralni cesti iz smeri Ljubljane proti Trebnju. Na odcepu za Trebnje je zavil na ulico Pod gradom. V tem trenutku mu je iz smeri Trebnjega pripeljal z osebnim avtomobilom 25-ietni Jože Štepic, ki ni dal prednosti vozniku Kaduncu, tako da je Kadunc trčil v njegov avtomobil. V nesreči se je Kadunc lažje poškodoval, na vozilih pa je za okrog 55.000 tolarjev škode. Dopustnika ponoči napadli s koli V Podzemlju je prejšnji teden skupina razgretih fantov ponoči napadla Vladimira Forška iz Novega mesta -Zaradi poškodb v bolnišnico - Maščevanje? - Želeli so si le miru - Do kdaj še neurejeni kampi? NOVO MESTO - Že tretje leto zapored je večina Slovencev preživela poletni dopust na domačih tleh, bodisi doma, ob bazenih ali na slovenski obali, precej pa tudi na bregovih Kolpe. Mnogi si na hrvaška tla ne upajo zaradi bližine vojne in nezaupanju do sosedov. Toda tudi dopustovanje na domačih tleh se kaj kmalu lahko spremeni v grenko razočaranje. Tako letošnjega taborjenju oh Kolpi še dolgo ne bodo pozabili Korškovi iz Novega mesta. Ze tretje leto zapored so svojo prikolico postavili v Podzemlju, letos pa jih je skupina razgretih mladeničev za vedno pregnala. In kaj sc jim je pravzaprav zgodilo? “To, česar nismo nikoli pričakovali. Mislili smo, da smo na domačih tleh povsem varni, sedaj pa je mož'v bolnišnici, ker ga je prejšnji teden od ponedeljka na torek ponoči pretepla skupina mladih objestnežev,” nam je prišla povedat Nataša Foršek. Mož leži v novomeški bolnišnici na otorinolaringološkem oddelku zaradi zdrobljenega nosu, kar je potrdil tudi zdravnik dr. Kržan. Vladimirju Foršku pa niso poškodovali le nosu, poškodbe ima tudi na glavi, po celem telesu pa polno podplutb. Prejšnji dve leti je bilo na Kolpi prijetno, vendar letos, kot pravijo Forškovi, niso imeli pravega miru. V njihovi neposredni bližini so si postavili šotor mladi fantje, ki so se s svojo družbo naglas veselili pozno v noč. Na pomoč so jim prišli tudi mladi z drugega konca “kampa” in domačini. Nataša Foršek pravi: “Teden pred tem incidentom so bili zopet glasni. Na zasebnem zemljišču nedaleč stran od nas so pekli koruzo. Ker se je ura bližala polnoči, jih je mož šel opozorit, naj se umirijo. Seveda miru ni bilo.” Na taborjenju v Podzemlju je bil v tem času s Forškovimi tudi Natašin brat Boris z družino. “Ker je bilo slišati udarce po pločevini avtomobila, je bratova žena stopila do njega. Proti njej pa je stopil nek fant s palico. Boris je to videl, stekel do avta, zavpil nanj, naj da mir, in enega udaril po obrazu,” še dodaja Nataša. Po tem naj bi prišel tudi policist, vendar po njihovo ni zapisal ničesar. Naslednji dan so šli v Metliko v hotel Bela krajina ter prosili, naj kaj ukrenejo. Forškovi pravijo, da tudi naslednje noči niso bile nič kaj bolj mirne. Policiste so še naprej opozarjali na nočni nemir in nekega dne se je le zglasil eden, ki je vso stvar vzel bolj resno, zahteval spisek prijavljenih in neprijavljenim rekel, naj se poberejo od tam. Vendar so v “kampu” ostali še naprej. Skupina vročekrvnih fantov pa se je očitno odločila maščevati. “Proti bratovi prikolici se je okrog polnoči v ponedeljek bližalo več lučk, in ko je Boris natančneje pogledal, je videl, da se mu bliža skupina ljudi s kolom. Zaklenil je prikolico, v njej pustil otroka, skočil skozi okno in zavpil Vladu v sosednji prikolici, naj beži,” pripoveduje Nataša. Vlado tega ni slišal, in ko je bil trušč vse večji, je vzel baterijo in se odpravil gledat, kaj se dogaja. Skupina pa se je obrnila proti njemu. Začel je bežati proti šotoru, v katerem sta bivala dva starejša človeka, ki na Kolpo prihajata že 20 let. Vendar so ga dohiteli. Najprej so ga nekajkrat udarili s kolom, da so ga zbili na tla, ko pa je bil na tleh, so ga še obrcali. Ker so imeli prižgane baterije, Vlado obrazov ni prepoznal, pravi pa, da jih je bilo več kot 10. Pri tem so kričali, naj gredo Dolenjci domov, ker je Kolpa njihova. Ko je eden od njih dejal, da je dovolj, so se odpeljali z avtomobili, ki so jih imeli parkirane pred bifejem. Da pa jih ne bi kdo prepoznal, so se odpeljali brez prižganih luči. Potem je brat odpeljal Vladimirja na policijsko postajo v Metliko in v metliški zdravstveni dom, od tam pa so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Boris je prosil policiste, naj gredo na kraj pretepa, kajti bal se je za otroke, ki so še ostali v prikolicah, hkrati pa jih je prosil tudi za spremstvo, ko bodo pospravljali prikolico. “Ven- • Na novomeški UNZ- so nam povedali, da primer raziskujejo. Dali so nam nekaj informacij, izčrpnejše poročilo o tem, kdo je Vlada Forška napadel, pa bo na vo(jo drugi teden. Povedali so nam, da njihovi policisti v času poletne sezone turistične objekte pogosteje spremljajo kot sicer. Tako so se metliški policisti večkrat pripeljali tudi v Podzemelj, nekajkrat tudi zato, ker so dobili prijavo. Prvi pretep seje v Podzemlju zgodil 12. avgusta. Zoper R. Z. iz Krškega in B. G., Natašinega brata, so policisti napisali predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega redu in miru. Prvi naj bi razgrajal, drugi pa naj bi se pregrobo hranil. Naslednji dan sta se v “kampu” zglasila policistu ter hotela zvedeti, kdo razgraja, domnevnih fantov, ki mij bi razgrajali, ni bilo tam. Po tej kršitvi so policisti v Podzemelj prišli večkrat, vendar je do usodnega pretepa v noči od 16. na 17. avgust vseeno prišlo. Že tisto noč so šli policisti na kraj pretepa, vrnili pa so se še enkrat naslednji dan. Na UNZ v Novem mestu pravijo, da so jim storilci že znani. Povedali so nam, da imajo zabeležen tudi pretep, ki pa se je zgodil naslednji dan, 17. avgusta, ko je R. Z. hotel pospraviti šotor, pri tem pa ga je s kovinsko palico napadel B. G. dar naslednji dan policisti o tem niso ničesar vedeli, pa tudi sicer so bili zelo ravnodušni do vsega, kar se je zgodilo,” pravi Nataša. Forškovi so še sedaj pretreseni in kar ne morejo verjeti, kaj se jim je zgodilo. Njihova slika o varnem počitnikovanju na domačih tleh se je s tem sesula. Sprašujejo se tudi, zakaj metliški hotel, ki sicer pobira denar, ne uredi kampa tako, kot mora biti - z ograjo, nočnim čuvajem in recepcijo ali pa naj vsaj napiše na tablo, da kampiraš na lastno odgovornost. Razumeti pa ne morejo tudi odnosa nekaterih domačinov do njih, ki s sovraštvom gledajo na vsakega, ki pride na Kolpo z druge strani Gorjancev. Forškovi so prepričani, da z mržnjo do nedomačinov Belokranjci turizma ne bodo mogli razvijati. Tako pravijo policijski zapiski. Kaj se je dogajalo tiste dni v Podzemlju, bodo verjetno razčiščevali še sodniki. Vsekakor pa človek takšnega dopusta res ne more pozabiti. Neljubi dogodek pa opozarja tudi na to, da je že zadnji čas, da se ob Kolpi uredijo pravi kampi, kjer bo v prvi vrsti poskrbljeno za večjo varnost ljudi, pa tudi za izgled in čistočo. O tem, kako je urejen “kamp” v Podzemlju, so nam v metliškem hotelu Bela krajina povedali, da imajo v Podzemlju svoj bife in da prikolice stojijo na njihovi zemlji, da pa, to ni urejen kamp; pobirajo le denar za vodo in odvoz smeti. JOŽICA DORN1Ž Dirka na Goijancih V soboto in nedeljo bo na Goijancih po 22 letih spet gorska avtomobilistična dirka NOVO MESTO - Vroča želja novomeških ljubiteljev avtomobilizma, da bi na Gorjancih spet zahrumeli motorji dirkalnih avtomobilov, sc jim je po 22 letih končno izpolnila. Pod pokroviteljstvom zavarovalnice Tilije se bodo na 6.700 m dolgi progi od bifeja Prepih v Težki Vodi do gorskega prelaza na Vahti pomerili vsi najboljši slovenski avtomobilisti v razredih A, N, II in daihatsu charade s Pirjevcem, Lulikom, Komelom, Deklevo, Šusterjem in Valantom na čelu. Seveda ne bosta manjkala hiti Novomcščana Loj- • Organizator bo za vse, ki si želijo ogledati dirko, oba dneva preskrbel dovolj avtobusov, ki bodo vozili od glavnega parkirnega prostora Revozu, kjer lahko parkirate svoja vozila, do starta v Težki vodi. Cena avtobusnega prevoza je všteta v ceno vstopnice, ki bo stala v soboto 200 in v nedeljo 400 tolarjev. Mladina do 15 leta ima vstop prost, otroci do 12 leta starosti pa si lahko dirko ogledajo le v stalnem spremstvu staršev. ze Pavlič, ki bo nastopil v dirki za pokal daihatsu in Andrej Fabijan, ki bo najverjetneje nastopil z avtomobilom Ford Es-cort Cosvvorth. Kot predvoznik bo s štartno številko 00 gorjansko strmino preizkusil pred dvema destlcljcma najbolj priljubljen novomeški dirkač Tone Kump. Dirko bodo popestrili bolidi formul in prototipov, saj bo na Gorjancih nastopila kompletna ekipa Pedrazza Motorsport iz Avstrije in Italijan Aguzzoni s prototipom Osella, ki so slovenskim ljubiteljem avtomobilizma že dobro znani. V soboto bodo trije uradni treningi ob 13.00, 14.30 in 16.00. V nedeljo se bo prireditev začela ob 11. uri z ogrevalno vožnjo, ob 13.40 bo otvoritev dirke, ki se bo začela ob 14. uri. Tekmovalci bodo vozili dve vožnji, objava neuradnih rezultatov bo ob 17. uri, proglasitev zmagovalcev in podelitev priznanj pa ob 19. uri. j y ŠPORTNA OBVESTILA NOGOMET - Agencija za šport Novo mesto prireja nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 4. septembra, ob 19. uri na asfaltnem igrišču na Loki v Novem mestu. Nagrada za prvo mesto znaša 50.000 tolarjev, za drugo 30.000 in za tretje 20.000 tolarjev. Prijavnino 5.000 tolarjev je možno plačati na dan tekmovanja do 18.30, ali na Športni zvezi Novo mesto (št. žiro računa 52100 - 678 - 80347). Informacije na telefonu : dopoldne - 22-267, popoldne 22-149. TRIATLON - V soboto, 4. septembra, ob 10. uri bo v zunanjem bazenu v Dolenjskih Toplicah državno prvenstvo v triatlonu za pionirje in mlajše mladince. Prijavijo se lahko letniki 1975 do 1986 in otroci, stari od 5-6 let. Pisno prijavo s podatki o tekmovalcih (ime in priimek, datum rojstva, klub in kraj, točen naslov) in startnino 1.000 tolarjev pošljite do 2. septembra na Triatlonski klub Novo mesto, Slavka gruma 34 (Andrej Švent). NOGOMET - Športno društvo Podbočje klub prireja v soboto, 28. avgusta, ob 19. uri veliki nočni turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču pred OŠ Podbočje. Prijave uro pred pričetkom ali predhodno na tel. 0608 60-123. TENIS - Teniški klub Brežice organizira od 28. do 29. avgusta ob 8. uri Prvenstvo Posavja v tenisu. Tekmovalne kategorije so člani posamezno in člani dvojice. Prijavite se lahko pismeno na naslov TK Brežice ali do žrebanja pri oskrbniku na teniških igriščih. Cerklje so prestale preizkušnjo Letališka steza navdušila avtomobiliste in motoriste - V skupinah A in N je odločala moč motorjev - Pokal Daihatsu je bil tekmovanje enakovrednih CERKLJE - Avtomobilska cestnohitrostna dirka za državno prvenstvo prednost, na drugem mestu pa sta se in veliko nagrado Brežic na cerkljanskem letališču ni bila le veliki športni menjavala Mitja Holynski in novomeški dogodek za Dolenjsko in Posavje, temveč je pomembna tudi s političnega “J' ‘' *’ " ... "" in gospodarskega vidika. Tekmovanje dirkalnih avtomobilov je prvič odprlo vrata letališča množici navadnih smrtnikov, ki so šele tako spoznali razsežnost vojaškega objekta. Brez sodelovanja industrije in društva Pro-inotor Brežice pa dogodka na letališki stezi ne bi bilo moč pripraviti. Le malo časa je ostalo novorojenemu društvu Promotor od odpovedi dirke v Ptuju pa do tekmovanja v Cerkljah. K sreči so jih podprli sponzorji s podjetjem Ford Paič na čelu, Brežiška občina - župan Teodor Oršanič je bil ves čas z njimi - veliko razumevanja za “civilni” dogodek na vojaškem objektu pa je imela tudi slovenska vojska. Dirka je uspela v vseh ozirih, zavzeti organizatorji pa že razmišljajo o motorističnih dirkah in mednarodni avtomobilistični dirki za pokal Alpe - Adria prihodnje leto. Že po časih, izmerjenih na treningih, je bilo očitno, da bodo med vozniki velike razlike, glavno besedo na dirki pa bosta imela Stojan Pirjevec in Drago Božič, saj oba vozita BMW M3 skupine A. Na prvi dirki - vozila skupin A in N so štartala skupaj - presenečenj ni bilo. Stojan Pirjevec je vodil od začetka do konca in svojo prednost ves čas povečeval. Motor Božičevega BMW-ja sicer ni tekel popolnoma brehibno, za zmagovalcem je zaostal za 41 sekund, tretjeuvrščenega Antona Gruma z lancio pa je prehitel za 10 sekund. Na 4. mesto se je uvrstil med dirkači in stalnimi spremljevalci avtomobilističnih dirk vse bolj nepriljubljeni Dagmar Šuster, ki je vozil Katastrofa Krke Novoterma Na začetku sezone so Novomeščani izgubili v Murski Soboti s 5:0 - Najboljši Primož Gliha MURSKA SOBOTA - Niti največji pesimisti med novomeškimi privrženci nogometa niso pričakovali takega razpleta prve tekme prvenstva v prvi nogometni ligi, kot so mu bili priče gledalci na štadionu Mure v Murski Soboti. Toraz Krke Novoterma proti tako močnemu nasprotniku, kot je Mura, ki v letošnjem prvenstvu meri na eno izmed najvišjih mest in si obeta nastop na enem izmed evropskih pokalov, ne bi bil tragedija, če ne bi novomeški nogometaši v Murski Soboti prejeli kar petih golov in prikazali • Zaradi cestno hitrostne dirke “GORJANCI 93” bo popolna zapora ceste Novo mesto -Metlika na odseku med Težko Vodo in Vahto v soboto, 28. avgusta, od 12.00 do 17.30 in v nedeljo, 29. avgusta, od 9. do 17. ure. Obvoz bo urejen iz smeri Ljubljane oz. Zagreba prek Novega mesta - Bršljina -Prečne - Straže - Soteske in po magistralni cesti prek Semiča, Črnomlja proti Metliki in Karlovcu. Obvoz velja za obe smeri in vsa vozila v Šampiona Gregor in Matej Mlada novomeška motokrosista sta letos postala državna prvaka - Motokros zahteva veliko moči znanja in denarja NOVO MESTO - Letošnja pionirska državna prvaka v motokrosu, novomeška tekmovalca 10-lctnega Mateja Žvana in 1 Metnega Gregorja Medeta čaka še lepa prihodnost v tem zahtevnem športu, ki bi ga po obremenitvah še najlažje primerjali s smučanjem. Medtem ko je Matej začel že s štirimi leti, saj je bil njegov oče eden izmed prvih motokrosistov v Novem mestu, je Gregor začel pri osmih letih, oba pa sta letos dokazala, da sta v svojih razredih najboljša v Sloveniji. Da bi mlada motorista lahko zdržala naporno tekmovanje od začetka do konca je potrebno veliko delati. Trikrat na teden vadita z motorjem, vsak dan tečeta, ponavadi zjutraj pred poukom, moč v rokah pa si pridobita na gor- skih kolesih ter s plezanjem po vrvi. Tudi v motokrosu, kot v večini drugih športov, lahko uspejo le tekmovalci, ki so začeli trenirati v najbolj rosnih letih, mlade šampione pa do uspehov v članski konkurenci čaka še dolga in draga pot. Denarja za nakup in vzdrževanje dragih motoijev mladim športnikom vedno manjka, večino stroškov pa morajo kriti starši. K sreči mladima tekmovalcema pomagajo ljubitelji motorističnega športa, kot je mehanik Bogdan Može, ki se je učil svojega dela še pri Lojzetu Pavliču in ima precej zaslug za uspeh mladih Novomeških motokrosistov. Bogdan bo v kratkem v Bučni vasi odprl servis za motorje, verjetno pa bo prevzel tudi uradni servis za motorje Honda. DRŽAVNA PRVAKA - 10-letni Malej Žvan in Ido starejši Gregor Mede skoraj ves svoj prosti čas posvečata motokro-su, saj je le s trdim delom in vztrajnostjo možno doseči uspeh v športu. (Foto: I. Vidmar) sila povprečne igre brez kakršnekoli zrele priložnosti za častni zadetek. Sobočani so že od samega začetka srečanja igrali na vso moč in povedli z 1:0 že v 4. minuti. Novomeški nogometaši, ki očitno niso pričakovali takega pritiska Mure, so sredi prvega polčasa sicer vzpostavili ravnotežje na igrišču, vendar priložnosti za izenačenje ni bilo. Vse upe Novomcš-čanov je z zadetkom minuto pred koncem prvega polčasa pokopal Primož Gliha, nogometaš, ki je še v lanski sezoni igral glavno vlogo v zeleno belem dresu Studia D in ki se je še pred koncem prvenstva tako neslavno poslovil od novomeških ljubiteljev nogometa. Drugi polčas je minil povsem v znamenju domačinov, ki so ze jx> prvih osmih minutah vodili s 4:0. Cener je s prostim strelom 20 minut pred koncem srečanja le še zaokrožil izid na 5:0. Kljub porazu na samem začetku, ki je razočaral tako navijače, upravo in še najbolj nogometaše Krke Novoterma, vsega še zdaleč ni konec. Čaka jih še 29 tekem in en sam poraz, pa čeprav še tako visok in boleč, ne bi smel novomeških nogometašev odvrniti od začrtane poti. Čaka jih še vročih 2.610 minut igre, ko bo možno še vse popraviti. Poraz na začetku ne bi smel biti tragedija, temveč le krepka klofuta, ki človeka strezni in ga postavi na trdna tla. Z voljo in trdim delom se da doseči marsikaj. Prva priložnost za nogometaše Krke Novoterma, da. dokažejo svojo pravo vrednost, bo že v soboto, ko se bodo na prenovljenem igrišču pod Portovalom pomerili s celjskim Publikumom. I. V. Zmagovalce žrebali Pokal z mednarodnega kajakaškega maratona na Kolpi šel v Avstrijo FARA - Mednarodnega turistično-rekreativnega kajakaškega maratona minulo soboto na Kolpi seje udeležilo 38 veslačev iz Slovenije in Avstrije z 28 plovili. Vozili sp na 13 km dolgi progi od Fare do Žlebov. Ker ni šlo za tekmovanje, ampak za spoznavanje krajev ob Kolpi, so se veslači vmes ustavljali pri gostiščih ob poti, na cilju pri Janežiču v Žlebeh pa so se tudi kopali. Nato so se vrnili v Faro oz. v vas Potok, kjer so imeli pri Ofakovih kajakaško veselico z golažem in glasbo. Vsi udeleženci maratona so prejeli lične spominske značke, ki jih je izdelal Marjan Leš iz Gerova. Prejšnja leta je bil del maratona, običajno 2 do 3 km, tekmovalni, nato pa so do cilja vozili rekreacijsko. Organizatorji maratona pa so menili, da taka kombinacija iz različnih vzrokov ni najbolj posrečena, zato je bil letošnji maraton prvič popolnoma rekreacijski. Zato priznanj in nagrad niso dobili tisti, ki so na cilj pripeljali prvi, ampak je “zmagovalce” določil žreb, ki jih je razdelil tako: 1. Barbara Kovačevič iz Celovca v Avstriji (prejela pokal, 2 steklenici sortnega vina ter knjigo Peter Klepec in njegova dežela), 2. Matjaž Verdcrber, 3. Janez Klun, oba iz Kočevja (oba prejela enako nagado kot zmagovalka, z izjemo pokala). J. P. BMW M3 skupine N in je v svojem razredu zmagal. Druga dirka je bila precej bolj zanimiva za gledalce, čeprav je bil na koncu vrstni red enak kot v prvi. Tudi tokrat je najbolje štartal Piijevec, vendar ga je Božič že po nekaj minutah prehitel v dvojnem levem ovinku na izteku ciljne ravnine. Pirjevec zmage ni hotel kar tako prepustiti konkurentu z enakim avtomobilom, ves čas je vozil tik za njim in izkoristil prvo priložnost ter se ponovno prebil v vodstvo, ki ga ni izpustil vse do konca dirke. Pirjevec je tudi edini, ki je prevozil krog pod minuto in 30 sekundami, povprečna hitrost njegovega vozila v tem krogu pa je znašala 128,29 kilometra na uro. V dirki za pokal Daihatsu smo pričakovali večjo izenačenost med vozniki, saj so vsi tekmovali 'z enakimi vozili znamke Daihatsu Charade TS. Tomislav Staut, najhitrejši na treningih, si je takoj po štartu pridobil manjšo adut Lojze Pavlič, vse dokler ni Pavlič na drugi ravnini zaprl pot Holynske-mu, ki ga je nameraval prehiteti. Ho-lynski se je zaletel v zadnji del Pavličevega dirkalnika in ga tako izrinil na travnik ob stezi. Priložnost je izkoristil Brezavšček, ki je Pavliča potisnil na 4. mesto. Vrstni red se potem kljub stalnim napadom Pavliča ni spremenil vse do konca dirke. Zmagal je Staut nad Holynskim, Brezavščkom in Pavličem, ki ga je od stopničk za zmagovalce delilo le 0,31 sekunde. Ognjeni krst na avtomobilističnih dirkah je dobro preživel tudi Novomeščan Janez Jeršin, ki je osvojil 8. mesto. Po končani dirki so se nekateri tekmovalci pritožili, češ da ima zmagovalec Staut motor svojega charada izboljšan bolj, kot dovoljujejo pravila. Avto so zapečatili in odpeljali na sedež Avto-moto zveze Slovenije, kjer pa ga bodo zaradi dopustov pregledali šele prihodnji teden, ko bo dokončno znan zmagovalec. V cksibicijski vožnji so stezo preizkusili tudi motoristi Silvo Habat, Gregor Goreč in Novomeščan Lovro Mervar, ki so progo tako kot avtomobilisti zelo pohvalili ter si na njej želijo tekmovati tudi “zares”. I. VIDMAR Stojan Pirjevec z bmw-jem M3 na letališču v Cerkljah ni imel pravega tekmeca. V dntgi vožnji ga je od časa do časa ogrožal le Božič z enakim avtomobilom, vsi dntgi pa so za njim zaostali za več kot en krog. (Foto: L Vidmar) Avtobum začel z zmago Kočevski nogometaši so doma s 3:0 premagi mariborskega Železničarja - Tomislav Bošnjak junak srečanja KOČEVJE - Kočevski ljubitelji nogometa so prav gotovo lahko zadovoljni s prvim nastopom Avtobuma v Frutabela krkašem Krkini pionirji dosegli popoln uspeh v pokalu Frutabela TROPOVCI - Tudi na zadnji dirki za pokal Frutabela so imeli najmlajši člani kolesarskega društva Krka kot na večini od prejšnjih sedmih dirk pod pokroviteljstvom Fructala iz Ajdovščine, glavno besedo. V posamični dirki, ki je štela za državno prvenstvo, je bil Jurc Zrimšek tretji, Logar četrti, Drobnič sedmi, dobro pa je vozil tudi Metličan Rajko Vidic. Pri dečkih B je zopet slavil nepremagljivi Peter Ribič, 7. je bil Plankar, 12. Puš in 13. Metliški kolesar Gregor Govednik. V moštvenem kronometru je bila Krka pri dečkih B prva, pri dečkih A in mlajših mladincih pa druga za ljubljanskim Rogom. Ob koncu tekmovanja za pokal Frutabela je v skupnem seštevku osmih tekem pri dečkih B z 48 točkami zmagal Logar nad Zrimškom (oba Krka), ki je izbral le točko manj. Pri dečkih A je premočno zmagal Ribič, Galamič je bil 3. in Krčan Dular 4. Kolesarji Krke so zmagali tudi v ekipni razvrstitvi obeh kategorij, mlado moštvo Save Projekta iz Krškega pa je bilo v obeh kategorijah 4. I. V. ROKAVEC DESETIČ MIRNA - Tudi na 10. jubilejnem gorskem supermotoslalomu na Mirni je v absolutni razvrstitvi zmagal domačin Branko Rokavec. Na tekmovanju je nastopilo 63 motoristov iz vse Slovenije, med njimi tudi mnogi, ki tekmujejo na dirkah za državno prvenstvo. Motoristi so morali na 2.000 metrov dolgi progi obvoziti 30 kegljev. Zmagovalci po razredih: do 10 let: zmagal je Štern (Domžale) nad Novomcš-čanoma Žvanom in Popovičem; 350 ccm: L Jelovčan (Domžale), novi sezoni. Kočevski nogometaši so z dopadljivo igro in zmago 3:0 povsem nadigrali moštvo mariborskega Železničarja, ki pa je za letošnje prvenstvo očitno precej slabše pripravljen kot lani. Da je imelo vodstvo kočevskega drugoligaša prav, ko je v klubu obdržalo Tomislava Bošnjaka je bilo očitno že na tekmah v pripravljalnem obdobju, koliko pa velja nekdanji as jugoslovanske 1. lige, se je dobro videlo v tekmi z Mariborčani, saj je dvakrat zatresel mrežo gostov, iz prostega strela je s 30 metrov zadel vratnico in bil eden tistih v kočevskem moštvu, ki so se trudili vseh 90 minut srečanja. Po tekmi je Bošnjak dejal: “Ker smo vedeli, da bodo Mariborčani v Kočevju nastopili z nekoliko spremenjeno postavo, nas niso presenetili, saj smo tekmo vzeli zares. Poudariti moram, da so mi pri obeh zadetkih in pri uspešno • Člansko in mladinsko moštvo Krke je minuli konce tedna nastopalo v Ivanič Gradu, kjer je zmagal Ravbar nad Glivarjcm in Pušem. Pri mladincih je bil Kastelic tretji. opravljeni vlogi organizatorja igre veliko pomagali ostali igralci Avtobuma. V naslcdncjcm kolu igra Avtobum v gosteh pri moštvu Set Vevče v Ljubljani. Glede na to, da Kočevci resno računajo na uvrstitev v L nogometno ligo, jim bo morebitna zmaga prišla še kako prav. M. G. do 3. Zupančič (Trebnje); do 750 čem: Rokavec fTrcbnje); nad 750 ccm: Ferjančič (Nova Gorica); enduro in cross: Lampe Domžale. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bila komaj štiriletna Tina Katrašnik. ŠUŠTAR PRIJADRAL 7. MESTO VELIKA PLANINA - Na zadnji tekmi slovenske lige v jadralnem padalstvu je dočakal svoj dan tudi najboljši dolenjski jadralni padalec Mitja Šuštar, ki je za 66 km dolgo zračno pot z Velike Planine prek Valvasorjevega doma pod Stolom do Preddvora potreboval 3 ure in 55 minut ter s 16-minutnim zaostankom za zmagovalcem Sebastijanom Podbregarjem iz Velenja zasedel 7. mesto. V skupni razvrstitvi devetih tekem slovenske lige je Šuštar uvrščen med 13. in 16. mestom, natančna uvrstitev pa bo znana konce tedna, ko bodo sodniki pregledali fotografije, s katerimi tekmovalci dokazujejo pravilno prejadram) progo. Kladivo vse dlje Brežičan Branko Grubič se razvaja v vrhunskega metalca kladiva BREŽICE - V Brežiškem atletskem klubu zadnja leta prednjačita predvsem dve disciplini, skok ob palici in met kladiva, kjer so Posavci zadnje čase nepremagljivi. Po odhodu najboljšega brežiškega kladivarja Vladimirja Keva v ljubljanski klub v Brežicah ponovno raste obetaven rod metalcev. Najboljši med njimi je mladinec Branko Grubič, ki je letos zelo napredoval ter ob odsotnosti Keva v Mariboru postal članski državni prvak. Svojo do sedaj najuspešnejšo sezono je Branko Grubič začel februaija na zimskem državnem prvenstvu, kjer je z metom dolgim 53,80 m postal mladinski državni prvak. Maja je v Celju svoj osebni rekord popravil na 55,18 m, z lažjim orodjem (6 kg) pa je na Pokalu Savaria, kjer je nastopil v slovenski mladinski reprezentanci, z izidom 64,40 m popravil 25 let stari mladinski državni rekord. Osebni rekord z 7-kilogram-skim orodjem je popravil Še nekajkrat in na EAA mitingu v Zagrebu popravil mladinski državni rekord Vladimiija Keva na 56,60, ki pa ni dolgo vzdržal, saj ga je na naslednjem mednarodnem mitingu v Zagrebu popravil na 57,46 m. Žal je bilo to še vedno za 2,54 m premalo za uvrstitev v slovensko ekipo za mladinsko evropsko prvenstvo. Grubič vadi pod taktirko tre-neija Marjana Ogorevca in pod pokroviteljstvom podjetja Vino Brežice. Njegovi rezultati v mladinski in članski konkurenci obetajo, zato lahko od mladega Bre-žičana v prihodnjih letih pričakujemo še veliko podobnih uspehov. P. ROVAN SAJEVEC 2. V AVSTRIJI NOVO MESTO - V nedeljo je bilo v Volkermarktu v Avstriji mednarodno prvenstvo v sprint triatlonu, ki se ga je udeležilo 169 tekmovalcev iz 6 držav. Preplavali so 750 metrov, vozili kolo 20 kilometrov in pretekli 5 kilometrov. Med tekmovalci je nastopilo tudi 21 slovenskih triatloncev, najštevilčnejši med njimi pa so bili prav Novomeščani. Mladinci novomeškega triatlonskega kluba so med Slovenci dosegli največji uspeh. Med mlajšimi mladinci je zasedel Šajevec drugo mesto, Delajkovič tretje in Jakša peto mesto. HRIBARJEVA -DRŽAVNA PRVAKINJA V ORIENTACIJI BREŽICE - Na tridnevnem tekmovanju v orientaciji so nastopili tudi člani Orientacijskega kluba Brežice, ki sodi med najmlajše v Sloveniji. Na drugi etapi tekmovanja, ki je štela za državno prvenstvo, je velik uspeh dosegla Brežičanka Anica Hribar, ki je premagala vse nasprotnice in osvojila naslov državne prvakinje. Manj sreče je imel njen klubski kolega Bojan Jevševar, ki se je prvi dan poškodoval in na državnem prvenstvu naslednji dan kljub poškodbi osvojil 3. mesto. Med mladinkami je s 3. mestom presenetila Breda Bibič. Odlične rezultate brežiških orientacistov gre pripisati tudi vadbi z atleti. Hribaije-va in Jevševar sta člana državne reprezentance, ki sc bo oktobra udeležila svetovnega prvenstva v orientaciji v Ncw Yorku. Kasači v v Šentjerneju Ponovno dvoboj Slaviča in Gorjanca ŠENTJERNEJ - Dolenjski ljubitelji konjeniškega športa že težko pričakujejo nedeljo, ko se bodo na šentjernejskem hipodromu ob 15. uri spet pomerili najboljši slovenski kasači. Sentjemejčani so pripravili 8 zanimivih točk programa, največ pozornosti pa bo gotovo pritegnila dirka za veliko veliko nagrado Krke, v kateri se bodo pomerili tuji, uvoženi in domači konji, ponovno pa lahko pričakujemo prestižni dvoboj med Lojzetom Goijancem in Markom Slavičem, ki bo verjetno tudi v Šentjerneju nastopil s trenutno najhitrejšim konjem v Sloveniji Charlyjem Semol-lijem; preseneti pa lahko tudi rekorder šentjernejske steze Fit, ki mu hipodrom pod Gorjanci zelo ustreza. Zelo zanimiva bo tudi 2. dirka za pokal Alpe Jadran, kjer se bodo s po tremi konii pomerili tekmovalci iz avstrijske Štajerske, Hrvaške in Slovenije. Konje bodo voznikom sukijev izžrebali tik pred Startom pod tribuno, tako da nihče od njih kasačev ne bo poznal in bo odločalo predvsem znanje voznika. Na veliki konjeniški prireditvi ne bo manjkalo niti domačih konj. Šent-jernejčani bodo na stezo postavili že uveljavljene; Pclizono, Pevidco, Firenga, Fin Keya, Belinko in Ido ter več dve-letnikov, ki bodo prvič nastopilina dirki. I. V. DOLENJSKI UST 1. 34 (2297) 26. avgusta 1993 r O Novo mesto, 26. avgust 1993 Os ©GQ@fe ss m®w p®D©G Letošnje seniorsko državno prvenstvo v atletiki je bilo samo potrditev, da je novomeška atletika spet trdno v sedlu slovenske kraljice športov. Atleti so si poleg treh zlatih, šestih srebrnih in treh bronastih medalj prislužili tudi pet mest v državni reprezentanci: Božič v teku na 200 in 4x100 m, Primc v metu diska, Zupančič v teku na 110 m z ovirami in Darja Tratar v teku na 100 m z ovirami pri mladinkah. Pravzaprav je neke vrste čudež, da je dolenjska atletika tako dobro preživela skrajno neprijetna obdobja v drugi polovici prejšnjega desetletja. Na začetku osemdesetih let je doživela vrhunec, ki so se mu čudili vsi tekmeci tedaj še veliko večje države, v kateri je bilo težje osvajati naslove prvakov ali nastopati v prvi zvezni ligi kot sedaj. Čudili so se, ker je taka atletika rasla v razmerah, v katerih bi morala praviloma propasti. Atletska steza je bila za vrhunsko treniranje neuporabna, tekmovanj pa v Novem mestu vsaj 15 let ni bilo, ker steza ni ustrezala predpisanim zahtevam. Dolenjska atletika je postala šport, ki so ga bolj kot doma poznali drugje, saj so njeni atleti osvajali naslove in medalje v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Mariboru in celo v Atenah, Ankari, Sofiji ter drugod, na Dolenjskem pa so jih poznali le iz časopisov. Nataša Podkrižnik spada med najboljše slovenske skakalke v daljino. ptice Sredi osemdesetih let je kazalo, da se še dolgo ne bo nič premaknilo. Starši so svoje otroke namesto v atletsko revščino pošiljali v športe, kjer se je delila oprema, kjer so otroke pozimi pošiljali trenirat na moije ali pa v zimska športna središča. Trenirati atletiko v Novem mestu je vedno bolj postajalo tako, kot da imaš na nogo privezano težko kroglo. Tekmeci pa je niso imeli. Leta 1987 je stadion dobil asfaltno prevleko, ki je pomenila samo še korak do normalnih razmer za treniranje, do steze, pokrite z umetno snovjo. Toda ta korak je bil dolg dve leti. Medtem pa se je še več otrok odločilo za druge športe, čeprav je bila mnogim atletika pri srcu in so v njej že okusili uspehe. Ti dve leti sta posebej hudo prizadeli sprinterje, tekače čez ovire, skakalce in tekače na krajše srednje proge. Asfaltna podlaga za treniranje ni samo neprijetna, ampak kar nevarna. Atletska steza iz tartana Potem je prišlo leto 1990 in na asfalt so položili umetno snov. Na doslej največjem atletskem tekmovanju v Novem mestu, s katerim so tisto jesen počastili otvoritev nove atletske steze, je nastopila kopica vrhunskih atletov in celo svetovna rekorderka v metu kopja. Stadion je dobil vrsto spoštovanja vrednih rekordov. Toda domači atletiki se je poznalo, da so jo utrudila leta čakanja nanj, kajti uspehov, s kakršnimi se je ponašala deset in še več let prej, ni bilo. Resnici na ljubo je treba povedati, da so tudi v teh sicer sušnih letih nekateri atleti vendarle doživljali svoj razcvet. Med njimi je v metu diska Igor Primc ves čas osvajal naslove slovenskega prvaka in medalje na jugoslovanskih in balkanskih prvenstvih. Najbolj vztrajno je skrbel, da tudi seniorska državna reprezentanca Novomeščanov ni pozabila. Darko Cujnik je v metu novega kopja dosegel še en slovenski rekord. Andrej In panje je bil eden od najobetavnejših slovenskih skakalcev v višino, državni mladinski prvak in reprezentant. Robert Šikonja je osvojil dva naslova mladinskega državnega prvaka v teku na 400 in 800 m in postal seniorski državni prvak v teku na 800 m. Nastopil je na juniorskih in seniorskih balkanskih igrah. Gorazd Gabrijel je na juniorskih balkanskih igrah osvojil srebrno medaljo v teku na 400 m z ovirami. V mladinski državni reprezen- ...... . T ■ „ ' - Matjaž Zupančič je bil pred leti jugoslovanski mladinski prvak. Zaradi poškodbe je športno pot za nekaj let prekinil, letos pa ponovno oblekel dres državne reprezentance. tanci sta na balkanskih igrah in v mednarodnih srečanjih uspešno nastopala Matjaž Fabjan in Matjaž Zupančič. Vendar se je začelo kazati, da za temi odličnimi atleti ni podmladka, ki bi jamčil, da bo dolenjska atletika neprekinjeno dajala državne prvake, reprezentante ali celo rekorderje. Z novo stezo je izginila največja težava novomeške atletike. Nanjo so spet začeli prihajati najmlajši in iz dveh skupin dečkov in deklic so v dveh letih in pol zrasli mladi tekmovalci, ki na državnih prvenstvih v svoji kategoriji že osvajajo medalje. Ne le to, v svojih vrstah imajo celo državno rekorderko v teku na 80 m z ovirami in v šesteroboju Darjo Tratar. Ponovna pot navzgor V letošnji sezoni je vrsta atletov in atletinj z novimi osebnimi rekordi segla v državni vrh tudi v seniorski konkurenci: Mateja Udovč z zmago na DP na 3 km, drugim mestom na 10 km, tretjim na 1500 m in dolenjskimi rekordi v teh disciplinah; Nataša Podkrižnik s srebrno medaljo na DP v skoku v daljino in prvim dolenjskim ženskim skokom čez 6 m, Tomaž Božič z zlato in srebrno medaljo na DP v obeh šprintih in rekordoma 10,93 in 21,95, Matjaž Fabjan z 2. mestom na DP in rekordom 30:17.13 v teku na 10 km in 14:21.44 na 5 km; Matjaž Zupančič s časom 14,67 v teku na 110 m in srebrno medaljo na DP; Goran Vučkovič z enako medaljo z DP in skokom 722 cm v daljino; Slavko Malnar s 3. mestom na DP ter seveda najboljši Ha D@G®g Bs®a05@m8DQ 88 šG®[?fe@ni Bele štorklje so bile še pred desetletjem redek gost na prostranih ravnicah ob reki Krki in spodnji Savi, danes pa postajajo prav tu povsem vsakdanji prebivalci in tudi prvi april ni več prvi april, če z njim ne priletijo tudi prve štorklje z daljne Afrike na svoja stara gnezda. Na našem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine že nekaj let spremljamo populacijo štorkelj v povezavi z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V sedemdesetih letih sta bila tako znani gnezdi: v Črncu pri Brežicah in Naklem pri Kosta-njevici. Pravo malo ekspanzijo njihove popu-lacije sledimo po letu 1987, ko je število gnezd iz leta v leto postopno raslo. Do sedaj imamo na jugovzhodni Dolenjski registriranih 14 lokacij gnezd, od katerih je bilo letos zasedenih kar osem, populacija štorkelj pa je ocenjena na 40 do 50 osebkov. Pregled gnezd Letošnja spremljanja valjenj so nepričakovano vzpodbudna, saj tako plodnega štorkljega leta pri nas še ni bilo. V osmih gnezdih smo našteli kar 22 mladičev. Uspešnost valjenja je velikokrat odvisna od ugodnih vremenskih razmer, te pa so bile letos naravnost idealne. Po prvih ocenah vitalnosti mladičev upamo, da bodo vsi lahko poleteli in se pripravili za dolgo pot. Največji hrup je na Leničevi lipi v Šentjakobu pri Šentjerneju, kjer se je zvalilo kar pet mladih štorkelj, nič manj živahno pa ni na dimniku stare Colaričeve hiše v Kostanjevici, kjer so se po dveh neuspešnih gnezdenjih letos izvalili štirje mladiči. Trije mladiči so v enem najstarejših gnezd pri nas, to je pri Kržanovi domačiji v Zalokah.je zasedeno že od leta 1982. Nekdaj štorkljam prijazno širše območje Brežic je po številnih 3 Gnezdo v Zaloki pri Raki hidromelioracijskih posegih opustelo, tako da danes tu poznamo le gnezdo pri Slogon-skem, nastalo pa je kar na strehi lovske preže sredi močvirnih travnikov. V njem so se letos izvalile tri štorklje. Največ gnezd je seveda v okolici Krakovskega gozda. Poleg že omenjenih gnezd v Zalokahn Kostanjevici sta tu še dve - nekoliko starejše je v Gržeči vasi, mlajše -pa v Dobravi, kjer sta se izvalila po dva mladiča. V Gržeči vasi štorklje uspešno gnezdijo že od leta 1987, v Dobravi pa je to po dveh neuspelih sezonah prvo plodno leto. To je pri štorkljah pogost pojav, kar se je letos pokazalo tudi v primeru novega gnezda v Cerkljah: tu sta starša vztrajno sedela v gnezdu na dimniku pekarne, žal pa valjenje ni bilo uspešno. Nadvse razveseljiv je prihod štorkelj v Belo krajino, kjer so letos v Gribljah nedaleč od Kolpe gnezdile prvič, izvalili pa so se kar trije mladiči. Toliko gnezd nam je do sedaj uspelo najti in če smo kakšnega prezrli, nam prosimo, to sporočite. Zakaj so štorklje prišle k nam? Štorklje so ene izmed najbolj atraktivnih ptic selivk, ki prihajajo spomladi gnezdit v Evropo iz daljne južne Afrike. Ptice priletijo spomladi, ko se začne pri nas prebujati življenje in se vračajo konec poletja, ko se ustvarijo zanje ugodne podnebne razmere na južni polobli. Evropski ornitologi opažajo, da je število štorkelj predvsem v srednji Evropi že dalj časa nezadržno pada. Vzrok so seveda številni posegi v prostor, predvsem regulacije in hidromelioracije, s katerimi izginjajo močvirni biotopi, ki jih štorklje nujno potrebujejo za svoj. Močvirni biotopi sodijo v evropskem merilu med najbolj ogrožene, pri nas na dolenjski atlet zadnjih let Igor Primc, ki se zaradi poškodbe sicer še ni približal svojemu rekordu v metu diska, je pa vendarle dovolj dober, da je ponovno osvojil naslov državnega prvaka in Sloveniji v tej disciplini prinesel zmago v šesteroboju reprezentanc, ki je bil pred slabim mesecem v madžarskem Veszpre-mu. Odrezala sta se tudi Aljoša Počič, tretji na DP v teku na 3 km z zaprekami, in Robert Dragan, ki je osebni rekord na 5 km potisnil na 14:32.24. Kljub odličnim razmeram za trening je novomeški atletiki manjkalo še nekaj, brez česar ne more živeti noben klub:dobro organizirano delo, oprema za treniranje in tekmovanja, urejeni prevozi na tekme, zimske priprave v milejšem primorskem podnebju in trenerji, ki bi se lahko posvetili samo trenerskemu delu in druga vprašanja prepuščali klubski upravi. Tu je bilo treba malo več zaleta, a vse kaže, da je klubska uprava globoko vdihnila svež zrak in da bo pod vodstvom predsednika Borisa Dularja AK Novo mesto spet postal eden od stebrov slovenske atletike. Gotovo bo trajalo še nekaj let, da bo začel delati take korake, kot jih je nekoč ze. V marsikateri disciplini pa že dela tudi precej daljše. Moči si bo krepil kot doslej, z domačo, ne uvoženo krvjo, z atleti, ki rastejo iz dolenjskih osnovnih in srednjih sol. Cilj novomeške atletike ostaja nespremenjen: napolniti atletsko stezo z mladino, ki bo zrasla v zrele športnike, in ostati središče dolenjske atletike. Ce bo tako, se bodo tribune same polnile. JANEZ PENCA I l Mati pazi na mladiče Dolenjskem pa razmere na srečo še niso tako kritične. V dolini Krke je tako naj-pomembnejše, širše območje Krakovskega gozda, kjer poleg bele štorklje najdemo še tudi druge ogrožne vrste ptic. Ob splošnem upadanju števila štorkelj v srednji Evropi je naseljevanje teh ogroženih ptic pri nas pravi fenomen. Štorklje so nas s svojim prihodom pravzaprav počastile in na svoj način opozorile, da je tu še ohranjena prostorska pestrost, ki zagotavlja sožitje narave in človeka. In to podobo prostora moramo ohranjati ne le zaradi ptic, predvsem zaradi nas - ljudi, saj smo tudi navsezadnje živa bitja in del narave. ANDREJ HUDOKLIN priloga dolenjskega lista 11 | >: A. HUDOKLIN vojaška prisega §\5®te5ia S: Bili so časi, ko so Vrhničani zahtevali, naj vojašnica v njihovem kraju spremeni ime. Imenovala se je namreč po rhniškem rojaku in največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. A vojska, ki je bila v tej vojašnici, se ni obnašala slovensko, nasprotno, iz dneva v dan je bolj teptala in zaničevala vse, kar je bilo s slovenstvom v zvezi, dokler ni končno s tanki prav od tam krenila v agresijo proti slovenskemu glavnemu mestu. Zahteve Vrhničanov je bilo torej lahko razumeti. Zdaj sta minili že skoraj dve leti, odkar je tista vojska poražena in osramočena odšla od tod. Vanjo je prišla nova, ki govori v domačem jeziku in jezik, v katerem je Ivan Cankar napisal toliko lepih del, je tudi njen poveljevalni jezik. Zato Vrhničani ne zahtevajo več, naj vojašnica spremeni ime, nasprotno, ponosni so ' nanjo. *■i m. »j Vojak Misel Gorše z materjo Marijo, očetom Vinkom in bratrancem Ponosni, da služijo domovini v vojašnici z imenom velikega slovenskega pisatelja pa so tudi fantje, ki so bili sem vpoklicani. Zadnji dve leti jo poznajo tudi mnogi mladi Dolenjci, saj je postala ena od najbolj pogostih vojnoizobraževalnih centrov prve faze, kamor jih pošiljajo. Ponavadi se po trimesečnem usposabljanju v prvi fazi preselijo v enega od učnih centrov še bliže svojemu domovanju, se pa tudi lahko zgodi, da ostanejo tukaj ves službeni rok, ki zdaj pri nas praviloma traja šest mesecev. To pa ob domači besedi, v bližini domačega kraja m ob možnosti obiskov pa tudi dokaj pogostih izhodov v mesto ali domov tudi ni tako težko. Prav zato, ker je vrhniška vojašnica “Ivana Cankarja” postala začasni dom mnogih dolenjskih mladeničev, se odzovemo vabilu,, naj se udeležimo slovesne prisege vojakov enote za telekomunikacije, ki nam ga je poslal poveljnik vojašnice na Raskovcu, stotnik 1. stopnje Martin Jugovec. Vroče popoldne je, a to ne moti staršev in sorodnikov, ki se zbirajo, da bi videli in slišali, kako bo prisegel njihov sin ali brat, pa tudi kje bo živel, jedel, spal in delal naslednjih nekaj mesecev, kajti ta dan je vojašnica odprta in obiskovalci lahko vidijo in vprašajo marsikaj. Novinarje je pri vhodu pričakal poročnik Samuel Lajevec, namestnik poveljnika za informiranje in motivacijo. Že med potjo na prizorišče prisege pripoveduje celo vrsto zanimivih podrobnosti. “Fantje so iz vseh koncev Slovenije. V enooti jih bo danes priseglo kakih trideset, običajno pa jih trikrat več. Tokrat jih je tako malo zato, ker je veliko poveljniškega kadra na strokovnem izpopolnjevanju. To pa tudi pomeni, da bodo tukaj ostali vseh šest mesecev. Mi bomo poskrbeli, da jim ne bo dolgčas,” se nasmeje poročnik Lajevec in prične naštevati, kaj vse vojakom nudijo v času, ko niso zavzeti z rednim usposabljanjem. To so razne športne aktivnosti, nogomet, rokomet, košarka, atletika, balinanje, tenis in vojaške veščine, za katere se mladi fantje, čisto razumljivo, zelo zanimajo, pri- Slovenci po svetu Veliki šmaren je, nedelja, in praznični spokoj lebdi nad Krašnjim Vrhom, belokranjsko vasico visoko v podnožju Gorjancev. Vroče sonce žge že tako skopo zemljo in vse, kar leze in gre, išče zavetje v kolikor toliko hladni senci. Opoldanska svetloba lije vsenaokoli, z Janezom Matašičem pa se pogovarjava o temi. In Janezova pripoved je kot kos ledu, ki nelagodno obleži v želodcu, kljub tej silni svetlobi in vročini. Težko si je tukaj predstavljati temo, v kateri ne vidiš pet prstov pred nosom, pa vlago, smrad in mraz. A iz Janezove pripovedi vse to začutiš. Osem mesecev skupaj je preživel v bunkerju, v katerega ni prodrl pramen svetlobe in kamor je enkrat na dan dobil kct hrano nekakšno čorbo. “Ko so te izpustili, si se opotekal, kot bi bil pijan, in oči so se težko spet navadile na svetlobo,” pripoveduje Janez. Časa za privajenje pa je bilo več kot preveč. Temnici je namreč sledilo še šestnajst mesecev popolne izolacije. A Janezova zgodba se prične s svetlobo, z mladostjo tukaj na Krašnjem Vrhu, kjer je bilo tisti čas še veliko življenja. Pred drugo svetovno vojno je bila to vas z 29 naseljenimi hišami in s približno 150 prebivalci. Res, da skopa zemlja ni dajala dovolj kruha za vse in so si morali otroci kmalu poiskati lasten zaslužek, da so družini pomagali k preživetju, a mladost je kljub težavam v spominu vedno lahka in sončna. Štirje otroci so bili pri hiši. Sestra Bariča je odšla služit na Hrvaško, Janez pa si je našel zaslužek precej bližje, na banovinskem posestvu na Vinomeru, kjer je bil upravitelj Anton Starc, natančen, a dober človek. Potem se je začelo. Prišla je vojna, z njo Italijani, in leto dvainštirideset - leto negotovosti, strahu in terorja. Ljudje so izginjali. Nekaj dobrih gospodarjev, poštenjakov, ki so jih ljudje cenili, so odgnali v gozd in pobili. Pa ne Italijani, ampak nekateri domačini, ki so govorili, da se borijo proti okupatorju, a so po vzorcu daljne vzhodne sosede zganjali revolucijo. Pa še ta revolucija je bila bolj po domače pojmovana, saj je marsikdo pod njenim plaščem poravnaval stare osebne račune. Upravitelja Starca so na pot brez povratka odpeljali maja, v začetku julija je bil umoijen Lončarič iz Rosalnic, nekaj pozneje pri žetvi pšenice še njegova žena in dvanajstletna hčerka. Druga hčerka Rezka je ranjena ušla in še danes živi v Argentini. Janezu je bilo tega dovolj. 21. septembra je odšel k vaški straži na Dolž onkraj Goijancev. S tem je podpisal svojo obsodbo. Po spletu okoliščin se je vendarle izognil breznom, v katerih so po vojni končali mnogi njegovi soborci, a je preživel enajst let in dva meseca zapora. Nekaj let po vojni tudi tistega najstrožjega, ki ni mogel ostati brez posledic. Ko pripoveduje svojo zgodbo, je Janezov glas sicer miren, govori zbrano in trezno in nikjer ni čutiti sledu nestrpnosti, sovraštva ali maščevalnosti. Le roke mu včasih zatrepetajo in tega ne more skriti. Prestano goije mu je načelo živce in z leti, pravi, je vse huje. Italijansko kapitulacijo je doživel v Metliki. Z Italijani se je umaknil do Trsta, kjer so jih zajeli Nemci. Pobegnil jim je in se peš vrnil do Ljubljane. Tu je ostal pri domobrancih. Dobil je motor in bil v šentviškem bataljonu za kurirja. Z motorjem se je po vojni umaknil v Avstrijo in nadaljeval proti Nemčiji, kjer so ga zajeli Američani. V njihovem taborišču je bil do 15. oktobra, ko so ga posadili na vlak in poslali nazaj v Jugoslavijo. Kaj se je zgodilo z drugimi, ki so bili na tem vlaku, Janez ne ve, kajti še pred jugoslovansko mejo je z vlaka pobegnil. A v Avstriji je zdržal le do pomladi. Domotožje je bilo preveliko. Na črno je prečkal mejo in prišel domov na Krašnji Vrh. Tam ga je čakala žalost. Mati je med njegovo odsotnostjo umrla, oče je bil bolehen. Bratov ni bilo doma, saj sta bila že zdavnaj pri partizanih. Najmlajšega so mobilizirali tukaj, starejši je odšel k njim iz jeseniške železarne. Ko se je Janez preko Ljubljane^ vračal v Avstrijo, so ga v Ljubljani prijeli. Že prej so bili obveščeni, da bo prišel. Sodilo mu je vojaško sodišče. Dvajset let strogega zapora. Po enajstih letih najrazličnejših zaporov je bil v Škofji Loki s soglasjem in podporo vodstva kaznilnice zaprosil za pomilostitev. Janez Matašič s Krašnjega Vrha Vsi so z njo soglašali, le iz Metlike je prišel negativen odgovor. To je Janeza tako razočaralo, da je pobegnil. Svoj novi dom je dobil v Kanadi. Vendar se s tem izkušnje z jugoslovanskimi zapori zanj niso končale. Ko je leta 1968, po splošni politični amnestiji, z ženo prišel na obisk, so ga spet prijeli. Sele tedaj je zvedel, zakaj je bil pravzaprav obtožen na tako visoko kazen. Obtožnica ga je bremenila, da je leta 1943 prisostvoval umoru Franca Njemaniča s Krašnjega Vrha. “Rojen sem bil tu in mladost sem preživel v tej vasi, zato vem, da človeka s tem imenom tukaj ni bilo. Obsodili so me za prisostvovanje uboju človeka, ki ga nikoli m bilo,” pravi Janez Matašič. Špet je sedel šest mesecev, dokler ni s pomočjo odvetnikov in prič dosegel, da so ga izpustili. Zdaj, ko ve za vzrok in ko je klima ugodnejša, je dal vlogo za obnovitev postopka. “Nisem bogataš, a toliko denarja imam, da bom takoj prišel na obravnavo, ko bo razpisana,” pravi Janez, ki tudi sicer vsako leto prihaja domov. Rad pa bi dobil spet tudi slovensko državljanstvo, a mu ga v Metliki ne dajo. “Ko sem leta 1963 sprejel kanadsko državljanstvo, sem se odpovedal jugoslovanskemu, slovenskemu nikoli, zato imam do njega pravico,” je prepričan.* TONE JAKŠE zadevajo pa si, da bi jim nudili tudi čimveč kulturnega udejstvovanja. Tako imajo likovno sekcijo, ki je v jedilnici za to priložnost že pripravila prvo rastavo, zlasti pa so ponosni na veliko knjižnico, v kateri je več kot tri tisoč knjig, ki bodo vojake v prostem času zagotovo zaposlile. Knjige za knjižnico so zbirale kulturne skupnosti po vsej Sloveniji. “Med knjigami prevladuje leposlovje, to moram poudariti, da ne bo kdo mislil, da imamo v njej vojaško literaturo,” pravi poročnik. No, vojašnica, ki se ponaša s tako knjižnico, res upravičeno nosi ime največjega slovenskega pisatelja. Ceremonial slavnostne prisege je kratek, a prisrčen, brez dolgih, puhlih govoranc. Ko je končan, vojake zagrne množica svojcev. Hitro najdejo vsak svojega, sledijo čestitke in smeh. Večina se jih takoj napoti v bivalne prostore. Matere zanima predvsem, kje njihovi sinovi spijo in kako imajo urejeno. No, kot doma ravno ni. Po šestnajst postelj je v eni sobi, a gneča je le sedaj, ko vsi razkazujejo svoje postelje in omarice. V tej gneči končno le najdemo Dolenjce. To so Goršetovi iz Meniške vasi pri Dolenjskih Toplicah. Prišla sta k svojemu Mišelu, edincu, mati Marija in oče Vinko, z njima pa je tudi njegov bratranec Sebastjan. “To niti ni daleč, eno uro vožnje z avtomobilom,” pravi oče Vinko, medtem ko materino oko objame poslopja in gozdnato okolico vojašnice in ugotovi, da je tukaj kar prijetno. Tudi Mišel je zadovoljen. “Vse je v redu. Res, da smo bili sedaj bolj zaprti, tako je ponavadi pred prisego, zdaj pa bomo lahko hodili tudi ven in domov na obiske. Tukaj sta še dva fanta, s katerima sem se že prej poznal na ekonomski šoli v Novem mestu.v To sta Novomeščan Marko Fabjančič in Šentjernejčan Tomaž Krhin,” pravi Mišel, ki bo zdaj po petnajstih dneh prvič odšel s starši domov na Dolenjsko. Zaman se oziramo še za drugima dvema Dolerce-ma. Najbrž sta s svojci že na poti domov. Mišel še pove, da ga usposabljanje za vezista II veseli. Tehniko ima rad in čeprav nima tehnične izobrazbe, misli, da mu elektronika ne bo delala težav. Potem pa si oprta culo in tudi on s starši pohiti proti izhodu. Novinarji si ogledamo še najnovejšo pridobitev v vojašnici, nove prostore, v katerih bo zdaj delovala sekcija radioamaterskega kluba. “To je dejavnost, za katero želimo pridobiti čimveč vojakov,” pravi poročnik Brane Petrovič, namestnik poveljnika, prej inženir elektronike v Iskri, “dober radioamater v civilu bo gotovo tudi dober vezist v vojski.” TONE JAKŠE mesto dvojnik ©D sagftmjS mmM Razglednica gospe Barbare iz Los Angelesa je namesto v novomeški Dom kulture prispela v mestni kulturni center slovaškega Novega Mesta nad Vahom. Presenetljiva podobnost mest z enakim imenom. Bo napaka ameriškega poštarja botrovala prijateljskim vezem med slovaškim in slovenskim Novim mestom? Slovenija je za svet nova in neznana državica, za katero na oni strani oceana vedo razen slovenskih izseljencev in naših znancev le redki poslovneži, novinarji in politiki. Zato ne gre zameriti poštnemu uslužbencu iz Los Angelesa, ki je drobno razglednico gospe Barbare, Langenhagenske prijateljice gospe Staše Vovk, tajnice novomeške zveze kulturnih organizacij, vtaknil med pošto za Slovaško namesto za Slovenijo. Verjetno se mu ni niti sanjalo, da v Evropi obstajata dve deželi s podobnim imenom in kje ti državici pravzaprav sta, saj bi le redko kdo od nas vedel povedati, kje je na primer Kirgizija, ki je po površini desetkrat večja od Slovenije. Razglednica iz Los Angelesa gospe Barbare iz prijateljskega mesta Langenhagna je tako zajadrala na Slovaško, kjer je naslov verjetno poštarje postavil pred težko odločitev, saj se na Slovaškem kar trije kraji jronašajo z imenom Novo mesto. Odločili so se za Nove Mesto nad Vahom, kjer je razglednica prišla v roke direktorju mestnega kulturnega centra akademskemu slikarju Janu Mikuški, ki je pravilno ugotovil, da je razglednica z druge strani oceana pravzaprav namenjena v Novo mesto v čisto drugi državi. Gospod Mikuška se je potrudil in razglednici dodal monografijo Novega Mesta nad Vahom, nekaj starih razglednic svojega mesta, nalepko z mestnim grbom in kratko vljudnostno pismo ter paket poslal gospe Vovkovi v Novo mesto ob reki Krki. Nove Mesto nad Vahom nima le enakega ' imena kot Novo mesto na Krki, temveč ju druži še več podobnosti. Novo Mesto nad Vahom leži na severozahodu Slovaške pod Malimi Karpati, kjer se dolina reke Vah razširi v rodovitno ravnino. Nove Mesto nad Vahom je gospodarsko in kulturno središče podjavorin-ske dežele. Na tem mestu ob reki Vah se je človek naselil že v starejši kameni dobi, arheološke najdbe pa segajo vse do 240 tisoč let pred našim štetjem. Samo mesto je nastalo približno sto let pred dolenjskim Novim mestom, mestne pravice jim je dodelil kralj Bela IV leta 1253, ker so se hrabro upirali vdoru Tatarov, podobno kot so se naši Novomeščani borili proti Turkom. Obe mesti so v tistih časih pestile iste nadloge - kuge, kolere, turške vojne in Habsburžani. Tudi mestna trga sta si presenetljivo podobna, o čemer zgovorno govorijo stare razglednice. V bližini imajo prav tako dvoje toplic, Trenčianske in Pieščanske. Tradicija tekstilne industrije Novega Mesta nad Vahom sega v 19. stoletje, ko so svoje modne izdelke izvažali predvsem v Anglijo in Indijo. Medtem ko dolina Krke slovi po gradovih, teh tudi ob reki Vah ne manjka,yv neposredni bližini mesta pa so ruševine Čachtinskega in Beckovskega gradu, ki ju obnavljajo, in nekoliko slabše ohranjenega Tematinskega gradu. Srednjeveške cerkvice in kapele skrivajo vrsto umetnin. Nečesa, kar imajo slovaški Novomeščani pa dolenjski soimenjaki le nimamo. Reka Vah je čista in s svojim jezercem Zeleno vodo nudi obilo možnosti za plavanje, čolnarjenje, ribolov in pozimi, ko povsem zamrzne, tudi drsanje. Gospa Staša Vovk svojim slovaškim kulturnim kolegom ni ostalžTdolžna. V mestni kulturni center Novega Mesta pod Vahom je poslala zahvalno pismo, ki mu je priložila kar precej gradiva o Dolenjski in Novem mestu. Morda ne bi bilo napak, ko bi slovaške Novomeščane ob priliki povabili k nam na obisk in na račun nepoučenosti ameriškega poštarja stkali prijateljske vezi med mestoma z enakim imenom, ki sta si že na prvi pogled tako podobni. IGOR VIDMAR Musarikov trg je na stari razglednici zelo podoben novomeškemu Glavnemu trgu, le mestna hiša stoji na drugi strani, tako kot slovenskega “brata" pa ga krasijo arkade. 1 2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V LJUBLJANO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 32. nagradne križanke izbral MAJO CVELBAR iz Ljubljane in SLAVKA ŠPECA iz Novega mesta. Maji pripada denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Slavko pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 6. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 34. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu._______________________ REŠITEV 31. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 31. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: JANEZ JANŠA, MARIONETA, AMBASADOR, LEE, KARE, TRNOVO, GEA, SINODA, SAARA, BLODNIK, ETNA, KRILATEC, KRINOLINA, ATE, TIT, DETE, SKIP, AJA, ATIK, SEKT. prgišče misli • Ženska ni kitara. Ni je mogoče obesiti na steno, potem ko smo z njo igrali. (Ruski pregovor) • Dobro ne bo, katastrofe pa ne pričakujem. (Mencinger) • Ravnaj pravično in se nikogar ne boj. (Pregovor) • Vojna bo trajala vsaj še 15 let in se bo končala s porazom Srbije. (Ganič) NAGRADNA KRIŽANKA 34 AIR FRANCE GLAZURA MESTO NA ŠPAN. OTOKU MALLORCI SUHOCVET KA ČLOVEKOV MISLECI DUH AVTOM. OZNAKA POUSKE RACMAN FIZ. ENOTA ZA JAKOST MAGN. POUA ŽITNA PLESEN oče m? 0 i ■ ^ - fc ' V:. t \ ' L ‘4 ♦ J D i i i ŠALA RUŠENJE NAČIN KONJSKEGA TEKA / \:'p * A W.wL * MIK DRUŽBENI SLOJ RAZVALINA AVTOR: JOŽE UDIR PREDSTOJNIK PRAVOSLAVNEGA SAMOSTANA KRILO ROČNO ORODJE NEARAB- prIbiva- LEC SEV. AFRIKE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST dolenjski DOLENJSKI DOLENJSKI VRSTA AZIJSKEGA JELENA GROZOVI- TOST ZDRAVILO - ZA PREHLAD NEPRE- HODNO ČREVO ERNEST BLOCH IT. SKLADATELJ GUISEPPE FRANCOSKA REKA VELIKA^ OTOK V VELEBIT-SKEM KANALU POD^IV, PODDEL FRANC. IGRALEC GABIN KlSBjEeC NADA GRŠKA ČRKA PAS PRI KIMONU PRITOK DONAVE V ROMUNIJI SV.PIS. ?a°nHjUeJ,- ORG, KI ZA ŽIVLJENJE RABI KISIK PRVAK SKA°?RTA NA ZEMLJEVI- DIH * AVSTR. PSIHIATER (ALFRED) pesnik Mn,stH' (PEDRO) PRITOK REKE VAH NA SLOVAŠKEM zanimivosti iz sveta ®?nn0G@ ffifl Če bi bili Eskimi Srbi, bi New York ali pa kar ZDA meni nič tebi nič proglasili za svoje ozemlje, kajti tam, vsem na očeh, so bile izpostavljene kosti njihovih prednikov. A ker so Eskimi pač Eskimi, so skromno zahtevali ostanke pokojnikov nazaj. Kosti v newyorškem naravoslovnem muzeju namreč niso bile nikakršne arheološke najdbe ampak zemeljski ostanki ljudi, ki jih je arktični pustolovec Roben Peary konec prejšnjega stoletja zvabil s sabo v belo civilizacijo. Če bi dosledno spoštovali pravico, da posmrtni ostanki pokojnikov ležijo tam, kjer jim je mesto in kjer bi njihovi nekdanji lastniki ali svojci želeli, da počivajo, potem bi bila burna človeška zgodovina, polna preseljevanj, pregnanstev in vojn tudi eno samo preseljevanje posmrtnih ostankov. No, ni tako, se pa kdaj a kdaj zgodi, da kakšne kosti le pridejo tja, amor spadajo. To se je v začetku avgusta zgodilo tudi s skeleti štirih Eskimov, ki so ležali v neki vitrini Ameriškega naravoslovnega muzeja v Nevv Yorku. Z letalom C-130 ameriškega vojnega letalstva so jih prepeljali v Thule na Grenlandiji, od tam pa s helikopterjem v Qaanaaq, tradicionalno Eskimsko naselbino, kjer prebivalci v glavnem še živijo na star eskimski način ter se ukvarjajo predvsem z lovom in ribarjenjem. Tu so lovec Qihuk in lovec Nuktaq z ženo Atangana ter hčerko Aviaq na pokopališču končno našli svoje zadnje počivališče. Na njihovem grobu preprosto piše: Prišli so domov. Zgodba, kako so skeleti teh ljudi prišli v predale naravoslovnega muzeja v Nevv Yorku, je zgodba o tipičnem znanstvenem egoizmu, samozaverovanosti in brezčutnosti, verjetno pa tudi rasistične vzvišenosti, ki v Eskimih ni videla sebi enakih človeških bitij, ampak le primerke za znanstveno preučevanje. Pričela se je pred koncem prejšnjega stoletja, leta 1897, ko je arktični raziskovalec Robert Peary prišel v Smithov preliv na Grenlandiji. Tam je vzpostavil stik z Eskimi - ti sami sebe imenujejo Inuiti - in šesterico izmed njih pregovoril, da so se mu ob povratku v Nevv York pridružili. Neki antropolog newyorškega naravoslovnega muzeja mu je namreč naročil, naj mu pripelje kakega Eskima, da ga bo znanstveno preučil. Približno tako, kot bi mu naročil, naj mu prinese kako redko rastlino ali žival. Eskimi, ki so prišli v zanje popolnoma tujo in čudno ameriško civilizacijo, seveda niso slutili, kaj jih čaka. V Nevv Yorku so s svojimi oblačili iz kož zbudili veliko pozornosti. Peary jih je razkazoval na krovu svoje ladje, imenovane Hope ali po naše Upanje. Kar 30 tisoč Newyorčanov si je v dveh dneh ogledalo to čudo, za ogled pa je moral vsak plačati 25 centov. Za Pearyja je bila ta predstava torej kar donosna. Po nekaj dneh razkazovanja so Eskimi prišli v svoj novi dom, najprej v kletne prostore naravoslovnega muzeja, potem pa v stanovanje v šestem nadstropju. V roke so jih dobili znanstveniki. Kako so se Eskimi v tujem svetu počutili, lahko samo ugibamo, da je bil njihov organizem neodporen proti boleznim, ki so bile tam zelo razpasene, pa je gotovo, kajti štirje od njih so zboleli za tuberkulozo in osem mesecev po prihodu v Nevv York umrli. Eden se je pred tem vrnil y rodni kraj, sam pa je v tujem svetu ostal šestletni deček Mink. Za siroto je skrbel upravnik muzeja. Kot kaže, znanstvenikov smrt njihovih živih muzejskih eksponatov ni kaj dosti potrla, saj so tudi po smrti ostali v njihovih rokah. Ostali so zvesti svojemu znanstvenemu klicu in z naravnost nečloveško doslednostjo nadaljevali svoje delo. Pokojnih Eskimov niso, kot se za ljudi spodobi in kot veleva človeška etika, pokopali, ampak so jih razrezali, odstranili meso od kosti in skelete kot muzejske eksRpnate položili v vitrine z napisom: Eskimi iz Smithovega preliva. Mink je šele v šoli od učitelja zvedel za usodo svojih sorodnikov. Bil je šokiran, saj se je še spominjal, da je neke mrzle februarske noči prisotvoval pogrebu svojega očeta. Takrat ni vedel, da je bilo tisto, kar so muzejski uradniki zakopali v zemljo, le očetovo meso, kosti pa so že pripravljali za muzejske eksponate. Od vodstva muzeja je Mink potem večkrat zahteval, naj mu izroči posmrtne ostanke sorodnikov, vendar zaman. Njegova prizadevanja pa so se leta 1918 končala, kajti takrat je tudi on, še ne trideset let star, umrl. Kaj se je zgodilo z njegovimi posmrtnimi ostanki, revija Time, iz katere povzemamo zgodbo, ne pove. Zvemo pa lahko, da se prizadevanja za povratek posmrtnih postankov pokojnih Eskimov iz newyorškega muzeja z Minkovo smrtjo niso povsem končala. Kanadski pisec Kenn Harper je na Grenlandiji zvedel za zgodbo o Minku in njegovi družini ter ji sledil vse do muzeja na Manhattanu. Minkovo zgodbo je tudi opisal v knjigi z naslovom “Vrnite mi očetovo truplo”. Oživljeni škandal s posmrtnimi ostanki Eskimov je toliko razburkal javnost, da se je muzejska uprava vdala in pristala na to, da kosti iz muzejskih vitrin preselijo na pokopališče. Tako se je zgodilo, da so se skoraj po sto letih in več kot po 5.500 kilometrov dolgem popotovanju kosti Eskimov, ki jih je pustolovec Peary zvabil na pot v Nevv york, vrnile k svojim prednikom. T. J. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nenadne infekcijske izpuščajne bolezni so v vsakdanji zdravniški praksi zelo pogoste. Okoli 10 odstotkov vseh bolnikov, ki iščejo nujno medicinsko pomoč, prihaja v naše ambulante zaradi izpuščaja. Pravilna diagnoza je pomembna, saj so izpuščaji lahko znak življenjsko nevarne bolezni ali pa n azn a nj aj o ,zače te k epidemije. Kožne manifestacije so ali znak lokalne infekcije ali pa so posledica splošne okužbe, kjer so izpuščaji praviloma generalizirani. Okužbe s splošnim izpuščajem so večinoma virusnega vzroka, lahko pa jih povzročajo tudi bakterije in drugi mikroorganizmi. Za nastanek izpuščajev sta pomembna dva mehanizma: okvara kožnih kapilar (oziroma lasnic) povzroča rdečkaste (imenovane tudi eritematozne) izpuščaje, okvara celic v koži pa običajno povzroča izpuščaje v obliki drobnih mehurčkov. Pa poglejmo nekatere najpogostejše nenadno nastale infekcijske izpuščajne bolezni. Ošpice Ošpice (imenujemo jih tudi morbili oziroma ru- beola) so klasična infekcijska izpuščajna bolezen. Zanjo je značilen zlivajoč rdečkast drobnozrnat izpuščaj. Najprej se pojavi za ušesi, nato na licih, v treh dneh pa se razširi po vsem trupu in spodnjih okončinah. Izpuščaj se pojavi po nekajdnevnem začetnem obdobju, za katerega so značilni: vročina, znaki vnetja oči in nosu, suh kašelj. Izpuščaj traja običajno nekaj dni, pogosto z njim jenja tudi povišana telesna temperatura. Izginja po istem zaporedju, kot se je javljal. Ko izgine, se koža nežno lušči. Lahko pa pride tudi do komplikacij, kot so: vnetje srednjega ušesa, pljučnica in celo spremembe na možganih. Zaradi rednega cepljenja se je epidemija te bolezni spremenila. Sedaj pri nas zbolevajo predvsem necepljeni predšolski otroci, mlajši odrasli, ki niso bili cepljeni ali niso preboleli ošpic, in šolski otroci, katerih cepljenje je bilo neuspešno. Le manj kot 10 odstotkov cepljenih lahko kasneje zboli za ošpicami. Diagnoza ošpic je v primeru epidemije klasična, v nejasnih primerih pa diagnozo potrdimo s serološkimi preiskavami krvi. Povzročitelj je virus, zato pojav bolezni pri enem bolniku lahko pomeni začetek epidemije. Prav zaradi tega moramo takoj zaščititi osebe, ki ošpic še niso prebolele oziroma še niso bile cepljene z oslabljenim živim cepivom. (Se nadaljuje) praktični Poletna pričeska V pripekajočih poletnih dneh zlasti tiste z daljšimi lasmi mnogokrat ne veste, kako bi si uredile pričesko, da pod dolgimi lasmi ne bi bilo prevroče. Lahko si na vrhu glave zvežete čop in lasje bodo padali na vse strani glave. Ali pa dolge lase povežete za vsaki strani glave v čop, ki ga zvijete v polžast zvitek in pripnete. l-ahko pa lase v zatilju povežete v zvitek, ki ga okrasite z rutko ali trakom. Odločite se lahko tudi za čisto navaden čop na zatilju, ki pada po hrbtu, vendar ga za spremembo ovijte s križasto prepletenim trakom. Na pikniku si v čop zvezane lase lahko okrasite kar s šopom suhe trave. Tiste z nekoliko krajšimi lasmi si lahko naredite športno pričesko. Lase počešite gladko nazaj in še mokre utrdite z želejem. Kako prati Poletni bombažni pulover, ki je letos zelo v modi, se med pranjem rad razvleče. Če ga boste položili v preobleko za blazino in ga nato oprali v stroju z drugim perilom, se med pranjem ne bo razvlekel, ker pa bo scentrifugiran, se bo hitro posušil. Sicer pa se lahko znebite madežev od potu iz bombaža ali lanenega platna tako, da daste v boben pralnega stroja dve žlici soli. Za oblačila iz volnenega blaga in svile pa je bolj priporočljivo, da jih odnesete v čistilnico. Če želite, da črn jersey med pranjem ne bo obledel, zmešajte pralni prašek z žličko tekoče, močne črne kave, ki ste jo prej precedili, zmes pa dajte v predelek pralnega stroja. Opazili ste najbrž tudi že, da belo perilo iz umetnih vlaken rado porumeni, če ga ne perete z ustreznim programom. Za pranje takšnega perila je dovolj že 30 stopinj. Pri prevroči temperaturi se tanke nitke umetnih vlaken obarvajo in perilo je videti kot zaprano. fl Puranov golaž Za 4 osebe potrebujemo: 600 g belega puranovega mesa, 100 g šalotk, 250 g šampinjonov, 1 limono, 3 žlice olja, sol, [»per, 30 g masla ali margarine, 1/4 litra belega vina ali mesne juhe z dodatkom 1 žlice limoninega soka, 200 g sladke smetane, peteršilj. Meso narežemo najprej na tanke rezine in nato na ozke pramene. Šalotke ali čebulo drobno sesekljamo. Gobe očistimo, narežemo na lističe in pokapljamo z limoninim sokom. V veliki ponvi segrejemo olje. Meso zapečemo v dveh ali treh porcijah, da rahlo porjavi. Pečemo na močnem plamenu in na vroči maščobi, da meso takoj zakrkne na površini in ostane sočno. Popečeno meso vzamemo iz ponve. Posolimo ga in ga shranimo na toplem. Maščobo odlijemo iz ponve. V ponev damo maslo ali margarino. Med mešanjem prepražimo na maslu šalotke in šampinjone. Zalijemo z vinom in s sladko smetano. Na močnem plamenu kuhamo in mešamo 5 minut, da se omaka kremasto zgosti. Dodamo popečeno meso in premešamo. Solimo in popramo. it Koščičarji imajo prihodnost Jugoslavija je veljala za največjo pridelovalko sliv na svetu. Daleč največ slivovih dreves je v Srbiji in Bosni, zato je po osamosvojitvi Slovenije nastala potreba, da bi več sliv in drugega koščičastega sadja pridelali sami doma, saj lahko pričakujemo, da se nekdanji poslovni odnosi ne bodo obnovili, vsaj v tako velikem obsegu kot nekdaj ne. To je lepa priložnost za domače pridelovalce, večje in manjše. Slovenija zdaj pridela manj kot 10 kg koščičastega sadja na prebivalca ali skupno okrog 20.000 ton. Po podatkih poslovne skupnosti bi samo češenj za svežo porabo potrebovali vsaj 4.000 ton, za predelavo 6.000 ton, izvozili pa bi jih lahko 5.000 ton. Naše klimatske razmere za pridelovanje so dobre, zato bi kazalo razširiti pridelovanje koščičaijev in praktično dokazati, da se ekonomsko ne izplačajo le naložbe v jablanove nasade. Bencinski servisi Lepo je, da so minili časi, ko je bilo treba za vsako polnjenje bencinskega tanka stati v koloni ali pa preštevati, koliko bonov je še ostalo do konca meseca. Balkan, s katerim povezujemo take nevšečnosti, se je umaknil, nekatere ostanke balkanizma, ki so se usidrali v ljudeh, pa poskušajo marsikje odstraniti. Temu je namenjena tudi Petrolova akcija za najboljše bencinske servise. Tudi letos so v njej ocenjevali prijaznost osebja, urejenost bencinskih servisov, ponudbo in kakovost storitev. Spet je postalo običajno, da ob polnjenju tanka osebje petrola vozilu očisti šipe, vozniku pa so na voljo osvežila in druge nujne potrebščine bodisi za vozilo bodisi za prosti čas. Med servisi TOE Brežice, ki pokriva Dolenjsko, je bil za najboljšega izbran bencinski servis Vinica. Delavcem servisa čestitamo, izbor, pa zanje pomeni tudi dodatek k plači, kar dokazuje, da se splača biti prijazen in ustrežljiv. priloga dolenjskega lista 1 13 ■■■■ - __________________ [ SJD (gppgiteifj] *'.‘‘* vod PLUVIAL S KAPITLJA - Pluvial ali dežni plašč je do tal segajoč Plašč-ogrinjalo, prvotno s kapuco, ki jo od 13. stoletja naprej nadomešča kos blaga v obliki ščita, pripet na hrbtni strani pluviala. Spredaj se oblačilo zapenja s kovinsko zaponko. Najprej so ga nosili pevci, kasneje pa duhovniki pri večernicah, jutranji-cah, procesijah in slovesnih blagoslovih. Na fotografiji vidimo pluvial iz zlatega brokata. Ponavljajoči se cvetlični ornament je tkan iz rdeče in zlate nitke. Oblačilo obroblja zlati trak, prav tako tudi kos tkanine na hrbtni strani. Na tem delu je z zlato nitko izvezen Kristusov monogram IHS, obdan z dvokrakimi in ravnimi žarki. Ornament se zaključuje s cofom, kjer je izvezena letnica 1890. Spredaj sc pluvial zapenja z medeninasto zaponko. Pluvial je del garniture mašnih oblačil, ki jo je moč videti do septembra na razstavi Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu v Dolenjskem muzeju. (Pripravila zgodovinarka Majda Pungerčar) Lepi, a strašni prikazek - Na veliki četrtek 14. aprila zdelo se je kakor da gori vsa krajina za Gorjanci. Iz za gore valil se je strašen dim, pobarvan sim ter tja z groznim žarom in bleskom. Ali ni bil požar, ampak krasen naraven prizor. Burja bila je prignala oblake na Gorjance in jih drvila še naprej in ravno takrat je zapadalo na jasnem obnebji solnce. Njegovo vpijanje v bežeče se oblake naredilo je oni lepi, o prvem pogledu strašni prikazek. Nemški cigani še zmirom v Bršlinu. Čofidelj si jih ne upa odpoditi, zjutraj kuhajo si za zajtrk kavo! V mesto hodijo k Brunarju gost, poslušalcev čujem je vselej dosti, drugamo pa beračit (kdor nosi suknjo, prosijo ga po nemški) ali pa kvarte vzdigovat in prerokovat srečo. Konj pije iz čaše - Konjederec Jože navadil je konja, da pije vino iz čaše, kakor človek Če mu bo rekel mimo stati in čakati ga, ne bo se ganil iz mesta, ne bo maral ne za travo celo za kobilo ne, ko bi memo prišla. Take kunšti znajo coprniki. Nihče me več ne posluša, samo še beli papir, ko mu potožim o svoji mladosti, ki je minila med mševinami, bombami in plameni Naj se povrnem v tiste čase. Med vojno je bilo veliko pomanjkanje in močno smo pogrešali sol in milo, o sladkorju pa nismo upali niti sanjati Dedek pa je močno pogrešal tobak. Nekega dne smo dobili v vaj sporočilo, da mestna komanda Metlike dovoljuje Lokvičanom, da smejo priti v Metliko nakupit nujne potrebščine. Pomislile smo, da domobranci morda le niso tako slabi. Trije domobranci iz naše vasi so nam najbrž izprosili to ugodnost pri italijanskem tenenteju. Doma smo si ženske zapisale, kaj bomo kupile, in se potem odpravile v Metliko. Pred zapornico so stali trije fašisti in nekaj domobrancev. Ugotovile smo, da med njimi ni nobenega Lokvičana. Obstale smo in prebledele od strahu; najraje bi se kar vrnile domov. "Kaj stojite, babe, kaj vam ni nič treba iz trgovine?" je dejal eden od domobrancev, fašist pa je samo dodal “Avantjavanti!" Odprli so rampo in šle smo v Metliko. Ko smo prišle nazaj, je ob rampi stal samo fašist. Držal se je na smeh. “Saj ni tako zelo slab, ” je zašepetala soseda Ana. Rampa pa se ni dvignila. Domobranec, ki nas je spremljal po mestu, #.:* ■Iv* i *x ,\V, Zadnji teden v avgustu je, vendar po vremenu in vročini sodeč, poletja še ne bo kmalu konec. V naslednji oddaji Glasba je življenje bomo v nagradni akciji Sola izžrebali srečneža, ki bo (v dvoje) odpotoval na enotedenske počitnice v Španijo, na Costa del sol. Torej imate še teden dni možnost, da se vključite v nagradno igro Sola in sodelujete pri žrebanju. Zadnji žreb je dve majici Sola naklonil tudi Jožici Kavšek. V sobotni oddaji Glasba je življenje bomo po glasbeni plati predstavili nadvse zanimivega in prijetnega gosta - nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Gospod nadškof nadvse rad prisluhne koncertom v cerkvah in drugje. Lani sta imela v ljubljanski frančiškanski cerkvi božični koncert New swing qua-rtet in kvartet Big ben. Cerkev je bila nabito polna. Gospoda nadškofa sem vprašala, če ga je motilo, da so prišli tudi neverujoči. “Nasprotno,” je odgovoril, “naj pridejo, da poslušajo in spoznajo glasbo ter pridejo v stik z bogoslužnim prostorom. Če spoštujejo kraj, v katerega prihajajo, nimam nobenega pomisleka.” V sobotni oddaji pa boste izvedeli še mnogo mnenj in razmišljanj v zvezi z glasbo, ki nam jih bo posredoval nadškof dr. Šuštar. Simona »P# TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 26. VID. SLOVENIJA 1 10.15 - 0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11 JO 20. MEDNARODNI MLADINSKI PFV^KI FF^TIVAI 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 29/52 1230 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL IVANA RUPARJA 13.00 POROČILA 15.15 TEDENSKI IZBOR 15.15 PRO ET CONTRA 16.00 OPUS 17.30 OTROŠKI PROGRAM: SNORČKJ, amer. risana serija, 8/11 18.00 DNEVNIK 1 18.10 KRONIKA, ponovitev 18. dela kanadske dok. serije 1835 ŽE VESTE? 19.10 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 TV NOCOJ 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz, 12/13 21.20 ŠKANDAL angl. dok. serija, 4/4 2230 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2235 SOVA 2235 NOVOPEČENI PRINC Z BELA! RA, 11. epizoda amer. naniz. 23.20 ZAKULISJE, angl. nadalj, 3/6 SLOVENIJA t 15.45 - 22.50 Teletekst 16.00 Video strani - 16.15 Tedenski izbor: Mladi Cassidg (angl. film); 18.15 Sova (ponovitev): Ribicija (amer. naniz. 6/6); 18.30 Zakulisje (angl. nadalj., 2/6) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Postelja (angl. dok. oddaja) • 20.35 Umetniški večer Večer sarajevskega režiserja Vlatka Filipoviča: trije filmi; 2130 Znanost in resnica: Dvom (zadnji del amer. znan. serije) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop - 10.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Zločini proti človeštvu: Bosna - 1135 Helena (ponovitev) ■ 12.35 Sejemska reportaža -12.40 A snop - 12.55 Video strani - 17.45 Drugačen čas (ponovitev 233. dela) -18.30 A shop -18.45 Rock starine (ponovitev 28. oddaje) - 19.15 Sejemska reportaža - 19.20 A shop - 19.35 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Tekma z vetrom (amer. film) - 22.10 Ubežnik (dok. film) - 22.30 5 minut - 2235 Poročila - 22.55 Drugačen svet (234. del amer. nadalj.) - 23.40 A shop - 23.55 CMT PETER, 27. VID. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.10 TEDENSKI IZBOR 9.10 SAFARI, češka nadalj., 11/13 9.35 MI, ŽIVI, ilalij. film (ČB) 12.25 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 17.30 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 18.00 DNEVNIK 1 18.10 POSTELJA, ponovitev angl. dok. oddaje 18.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 19.18 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 ONA, angl. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22 35 SOVA 22.35 ZAKULISJE, angl. nadalj, 4/6 23.30 CIKLUS FILMOV P. DE BROCA: ŽENSKAR, franc, film SLOVENIJA 2 16.15 - 1.10 Teletekst 16.30 Video strani -16.40 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkcnau (nemška naniz, 12/13); 17.30 Sova (ponovitev) - 18.50 Berlin: GP v atletiki - 21.50 Tisočletje (amer. dok. serija, 8/10) - 22.45 Pihalni kvintet - 00.15 Kristjani: Knezi in prelati (angl. dok. serija, 6/13) KANAL A 9.00 CMT -9.45 A shop -10.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Tekma z vetrom (ponovitev filma) - 12.40 Sejemska reportaža - 12.45 A shop - 13.00 Video strani - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 234. dela) • 18.30 A shop - 18.45 Ubežnik (ponovitev) ■ 19.05 A shop - 19.20 Sejemska reportaža - 19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Črni panter (amer. film) - 22.15 Ljudje odločajo (1, del dok. serije o politiki) - 22.30 5 minut - 22.35 Poročila - 22.55 Drugačen svet (235. del amer. nadalj.) - 23.40 A shop - 23.55 CMT SOBOTA, 28. Vffl. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR: 10.30 RADOVEDNI TAČEK 10.45 LISICA ZVITOREPKA 11.00 SNORČKI, amer. risana naniz, 8/11 11.20 OTROCI SIRNEGA SVETA, amer. dok, naniz, 9/26 11.45 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOSTRANI 16.10 ONA, ponovitev angl. filma 18.00 DNEVNIK 1 18.10 BROOKl.YNSKI MOST, amer. naniz, • 6/12 18.35 DIVJI SVET ŽIVALI, 16. del angl. poljud-noznan. serije 19.05 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3 x 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP 20.25 TUJI SHOW 21.35 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 15. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2235 SOVA: MONA LIZA, angl. film SLOVENIJA t 11 4S . 77 30 Teletekst 12.00 Video strani - 12.15 Tedenski izbor: Kogojevi dnevi 93; 13.20 Sova (ponovitev): Zakulisje (angl. nadalj., 4/6); 14.15 Ciklus filmov P. de Broca: Ženskar (franc, film) -1555 Športna sobota: Poletna hokejska liga; SP v kolesarstvu - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Ljubezen boli (angl. nadalj, 2/10) - 21.00 Homo turisticus - 21.30 Sobotna noč: Trinajsto prase z gosti; Nočni videomeh KANAL A 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) -9.45 A shop -10.00 Čmi panter (ponovitev filma) -1235 Teden na borzi (ponovitev) - 1245 A shop -18.00 Matlock (ponovitev 21. dela) - 19.00 5 X 5 - 19.25 CMT - 20.00 Športna poročila - 20.30 Matlock (22 del) - 21.20 Kako zelena je bila moja dolina (amer. film) - 23.15 Videogrom - 00.15 Poročila v angleščini - 00.40 Erotična uspavanka - 1.00 Premočeni do kože (erotični film) NEDELJA, 29. Vffl. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.45 OTROŠKI PROGRAM 10.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 1135 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRUATEU1,25/26 12.00 POJ IN PISKAJ PRELEPO NA TO STARO ŽVEGUCO 1230 PETI POLETNI VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 THOMAS IN STARI, nizozem. film 15.20 TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 8/10 16.20 NENADNO IZGINOTJE amer. film 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA avstral. naniz, 11/11 19.00 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 6/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.24 SOVA IJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, 9/13 ZAKULISJE, angl. nadalj, 5/6 SLOVENIJA I 11.15 - 0.35 Teletekst Opomba: 13.50 Spa: F-l; 16.00 atletika 11.30 Video strani - 12.10 Tedenski izbor: Ognjeno drevje Thike (angl. nadalj, 5/7); 13.00 Zgodba o dveh porokah -1350 Športna nedelja -18.30 Praški komorni balet - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Na konju v naravo (izobraž. oddaja) - 20.25 Za kralja (franc, film) - 22.45 Športni pregled - 23.30 Formula 1 (posnetek) - 0.10 Kolesarska dirka Roga (reportaža) KANAL A 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 9.00 Aliča v čudežni deželi (2. del otroškega risanega filma) - 9.30 Male živali - 950 Charlic Chaplin (burleske) - 10.05 Kako zelena je bila moja dolina (ponovitev filma) - 12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 12.15 Helena - 18.00 CMT - 19.00 Videogrom (ponovitev) - 20.00 Tropska vročica (16. del) - 20.50 Lepotci in lepotice s srebrnih kril (reportaža) - 21.00 Pred poroto (4. del) - 21.20 Most tišine (amer. drama) - 22.50 CMT PONEDELJEK, 50. Vlil. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.05 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR 11.25 SAFARI, češka nadalj, 12/13 11.55 DIVJI SVET ŽIVALI, 16/25 12.25 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 NA KONJU V NARAVO 1330 ŠPORTNI PREGLED 14.15 VIDEOSTRANI 16.35 HOMO TURISTICUS 17.05 OTROŠKI PROGRAM 18.1*1 DNEVNIK I 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 PODJETNIŠKA MREŽA 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 POTEPANJE PO KARIB1H, reportaža 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SO LETA MINILA, angl. naniz, 13/13 ZAKULISJE, angl. nadalj, 6/6 SLOVENIJA 2 14.45 - 23.25 Teletekst 15.1*1 Video strani -15.30 Tedenski izbor: Forum, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 17.15 Ljubezen da, ljubezen ne (15. epizoda) - 17.40 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, 9/ 13); 18.30 Zakulisje (angl. nadalj, 5/6) -19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Življenje Josephine Baker (amer. nadalj, 2/2) - 21.45 Konfliktne situacije (angl. izobraž. oddaja, 3/4) - 22.15 V živo (3. del glasb, oddaje) KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Most tišine (ponovitev filma) - 12.30 Sejemska reportaža • 12.35 A shop - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 235. dela) - 18.30 A shop - 18.45 Upravljanje (ponovitev 20. dela) - 19.15 Sejemska reportaža -19.20 A shop -19.35 CMT - 20.10 Poročila - 203u Travma (amer. kriminalka) - 22.00 Upravljanje (21. del amer, dok. serije) - 2230 5 minut - 2235 Poročila - 22.55 Drugačen svet (236. del amer. nadalj.) - 23.40 A shop - 2335 CMT TOREK, 31. Vffl. SLOVENIJA 1 9.45 • 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 SAFARI, češka nadalj, 13/13 10.40 PODJETNIŠKA MREŽA 11.10 KONFLIKTNE SITUACIJE, 3/4 11.45 ŽIVLJENJE JOSEPHINE BAKER, amer. nadalj, 2/2 13.00 POROČILA 15.05 TEDENSKI IZBOR 15.05 SOBOTNA NOČ 16.55 SEDMA STEZA 17.15 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 26/26 ENC1 BENC1 NA KAMENO 18.00 DNEVNIK 1 18.10 PORABSK1 UTRINKI 18.40 IZ ŽIV1JENJA ZA ŽIVLJENJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.45 MAGIJA IN MODA 21.40 KRONIKA, 19. del kanadske dok. serije 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA ČE TI MISUŠ, DA IMAŠ TEŽAVE., angL naniz, 1/6 BITI NAJBOLJŠI, amer. nadalj., 1/4 SLOVENIJA 2 16.45 * 22.55 Teletekst 17.00 Video strani -17.20 Tedenski izbor: Potepanje po Kribih (reportaža) -18.00 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz, 13/13); 18.30 Zakulisje (angl. nadalj, 6/6) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Modžejcvska (poljska nadalj, 5/7) - 21.30 Vidcošpon - 22.10 Svet poroča KANAL A 9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in lchrer komentirata (oddaja v angl.) -11.00 Travma (ponovitev filma) - 12.30 Sejemska reportaža - 1235 A shop - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 236. dela) - 18.30 A shop - 18.45 Jazzbina (ponovitev 29. oddaje) -19.15 Sejemska reportaža -19.20 A shop -19.35 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: To so gadi - 22.05 Jazzbina (30. oddaja) - 2235 5 minut - 22.40 Poročila - 23.00 Drugačen svet (237. del amer. nadalj.) -23.45 A shop - 00.00 CMT SREDA, 1. IX. SLOVENIJA 1 10.15 - 24.00 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 KLUB KLOBUK NA POČITNICAH 11.15 VIDEOŠPON 11.55 IZ ŽIVLJENJA ZA Ž1VUENJE 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 6/15 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOSTRANI 16.35 MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske nadalj, 5/7 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SVE T POROČA, ponovitev 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž, serija, 30/52 19.18 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA 1LONA IN KURTI, avstrijski film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA HAL ROACI1 PREDSTAVLJA, 17. epizoda amer. naniz. BITI NAJBOLJŠI, amer. nadalj, 2/4 SLOVENIJA 2 14.15 - 22.35 Teletekst Opomba: 20.111 nogomet; 2135 gorske hitrostne dirke (reportaža z Goijanccv) 14.30 Video strani - 15.00 Tedenski izbor: Magija in moda; 15.50 Omizje - 17.10 Sova (ponovitev): Če ti misliš, da imaš težave... (angl. naniz, 1/6); 17.40 Biti najboljši (amer. nadalj, 1/4) - 1830 Otroški program -19.20 TV nocoj -1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.1(1 Športna sreda KANAL A 9*0 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lchrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 To so gadi (ponovitev filma) - 12.35 Šcjcmska reportaža -12.40 A shop - 17.45 Drugačen svet (ponovitev 237. dela) - 18.30 A shop - 18.45 Male žn-ali -19.05 A shop - 19.20 Sejemska reportaža - 19.25 CMT - 20.10 Poročila - 2030 Dokument mrličev (dok. film) - 21.55 Rock starine (30. oddaja) -22.25 5 minut - 22.30 Poročila - 2230 Drugačen svet (238. del amer. nadalj.) - 2335 A shop - 2330 CMT St. 34 (2297),26. avgusta 1993 DOLENJSKI UST Za brezskrbno starost Rentno zavarovanje si uspešno utira pot tudi na domačih tleh - Zavarovalnica Tilia je z njim začela ta mesec NOVO MESTO - V Zavarovalnici Tilia so se za novost odločili predvsem zaradi zanimanja ljudi za rentno zavarovanje, saj omogoča stalen vir dohodka in, kar je najvažnejše, pravica do rente velja do smrti in je prenosljiva. Po sklenitvi rentnega zavarovanja plačuje zavarovanec določeno obdobje premijo, po preteku plačevanja, to je lahko po 5, 7, 10, 12, 15 ali 18 letih, pa prejema določeno rento, ki je odvisna od višine plačane premije, dobe plačevanja in starosti zavarovanca. Upravičencu pripada tudi sorazmerni delež od 90 odst. dobička, ustvarjenega iz vseh rentnih zavarovanj. Ob zaključku poslovnega leta se po sklepu upravnega odbora družbe ta delež izplača ali pripiše renti. V primeru smrti zavarovanca pripada pravica do rente drugemu, v polici določenemu upravičencu, partnerju ali otroku, do tedaj, ko bi umrli zavarovanec dopolnil 78 let. Janez Komelj, vodja sektorja za razvoj, analize in AOP v Tilii je ugodnosti rentnega zavarovanja pojasnil na primeru: 36 let star zavarovanec bo plačeval mesečno 100 DEM premije 10 let, renta bo v tem primeru znašala 75 DEM. V desetih letih bo tako vložil 12.000 DEM, rento bo prejemal on ali na polici določeni upravičenec za primer smrti, vsaj do 78. leta, to je 32 let, v katerih bo prejel 28.800 DEM, oplemenitenih z letnim dobičkom; če bo živel dlje, pa še več. V Tilii so prepričani, da se bodo zavarovanci po temeljitem premisleku gotovo odločili za zanesljivo naložbo, saj so zneski od sklenjenega rentnega zavarovanja nominirani v nemških markah, kar zagotavlja, da bo njihov denar ohranil vrednost. MAJDA LUZAR Republika Slovenija OBČINA BREŽICE Sekretariat izvršnega sveta na podlagi sklepa Izvršnega sveta SO Brežice objavlja natečaj za oddajo v najem poslovnega prostora 1. POSLOVNE PROSTORE v pritličju stavbe na Vodnikovi 1 v Brežicah. Predmet najema so štirje prostori,in sicer 1 pisarna, predprostor v sanitarnem delu, prostor za umivanje in WC v skupni izmeri 31, i 4 m2. POGOJI NAJEMA: — poslovni prostori bodo oddani najugodnejšemu ponudniku — izklicna cena za m2 je 18 DEM — mirna storitvena dejavnost — predplačilo najemnine za 6 mesecev — sklenitev pogodbe v 8 dneh 2. POSLOVNI PROSTOR v III. nadstropju stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 17,15 m2 3. POSLOVNI PROSTOR v III. nadstropju stavbe Cesta prvih borcv 11, ki obsega 29, 60 m2 4. POSLOVNI PROSTOR v III. nadstropju stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 12,15 m2 5. POSLOVNI PROSTOR na dvorišču stavbe Cesta prvih borcev 11, ki obsega 30 m2 POGOJI NAJEMA: — mirna storitvena dejavnost — predplačilo najemnine za 6 mesecev — sklenitev pogodbe v 8 dneh po prejetju obvestila o izboru Interesenti lahko dobijo informacije pri g. Miranu Kaudeku v Sekretariatu izvršnega sveta (soba št. 24) vsak delovni dan od 7. do 9. ure (telefon: 62-050). Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z označbo »NE ODPIRAJ — NAJEM« v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Občina Brežice, Sekretariat izvršnega sveta. V ponudbi navedite vsebino dejavnosti, s katero kandidirate, svoje podatke oz. podatke pravne osebe, ki jo zastopate. O izbiri bomo kandidate obvestili v naslednjih 15 dneh. M-Kmetijska zadruga Črnomelj, z.o.o. Kolodvorska 39, Črnomelj \ objavlja dve prosti delovni mesti — mesar sekač Prosti delovni mesti sta za določen čas, t.j. 6 mesecev. Poskusna doba 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po roku za prijavo. »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto VODJA PROIZVODNJE pogoji: — končana VI (V) stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri — pet let delovnih izkušenj na podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim rokom. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na zgornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izboru. |\Z|-A’Z "KRKA" P E AOROSEUVIS )•()') NA GORJANCE 8 NOVO MESTO Ob rednem mesečnem sejmu, ki bo v nedeljo, 29. 8. 93,od 7. do 13. ure, vam poleg ostalega blaga trgovina Agroservis nudi vinogradniško-kletarsko opremo in posodo! CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558 telefax: 068/44-183 RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 1993/94 I. IZOBRAŽEVANJE OB DELU 1. Osnovna šola za odrasle 2. Programi za pridobitev izobrazbe V. stopnja: nadaljevalni Trgovinski poslovodja nadaljevalni Strojni tehnik Računovodja (pogoj končana V. stopnja) • Ekonomsko komercialni tehnik • Upravni tehnik • Industrijski oblikovalec • Modni oblikovalec • Trgovec • možnost prekvalifikacije ali dokvalifikacije 3. Poslovna šola EF Ljubljana (višješolski študij — pogoj končana V. stopnja) II. REDNO IZOBRAŽEVANJE K vpisu vabimo vse osnovnošolce, ki se niso uspeli uvrstiti v že razpisane dvoletne programe poklicnega izobraževanja. Razpisujemo vpis v 1. letnike dvoletnih srednješolskih programov za šol. leto 1993/94 za naslednje programe: - 1. ŽIVILSKI DELAVEC za poklic pek 1 oddelek - POMOŽNI TEKSTILEC za poklic pomožna šivilja 1 oddelek Trajanje izobraževanja: 2 leti Pogoji za vključitev v izobraževanje: - končana OŠ ali najmanj 6. razred OŠ in ustrezno zdravniško potrdilo. Informacije in vpis na gornjem naslovu. KOMPAS NOVO MESTO Novi trg 6 (občina) tel.: 068/21-333, 23-404 — zelo ugodne posezonske cene na morju že od 150 DEM naprej — Sveta dežela IZRAEL, 8 dni, 13. 10. 1993. Odhod iz Novega mesta. Delovni čas: od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. OSNOVNA SOLA MOKRONOG Gubčeva c. 4 68230 MOKRONOG f razpisuje prosta delovna mesta PEDAGOGA — za nedoločen čas s polnim delovnim časom KNJIŽNIČARJA (smer knjižničarstvo-nemški jezik) za nedoločen cas, PRU ali P, s polnim delovnim časom. DDi,7Er"n^ ANGLEŠKEGA JEZIKA — za nedoločen čas, PRU ali P, s polnim delovnim časom (poučevanje fakult. pouka na OŠ Mokronog, OŠ Šentrupert in OŠ Mirna). Začetek dela: po končanem razpisnem postopku oziroma dogovoru. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naš na-, ov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po odločitvi oz. končanem zbiranju prijav. SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO Ulica talcev 3a razpisuje delovno mesto — učitelja matematike Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3/a. t '----- N ISKRA - Energetska elektronika, d.o.o. Velika Cikava 22 68000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju PRODAJNE INŽENIRJE Od kandidatov pričakujemo: - višjo ali visoko izobrazbo elektro, strojne ali ekonomske smeri z delovnimi izkušnjami v komerciali na domačem ali zunanjem trgu in z znanjem enega od naslednjih jezikov: angleščina, nemščina, ruščina; - vozniški izpit B kategorije. Nudimo kreativno delo na prodaji in marketingu profesionalne opreme na domačem in fujih trgih s poudarkom na prodaji brezprekinitvenih napajalnih sistemov domače proizvodnje in švicarskega partnerja INVERTOMATIC-a. Stimulativni osebni dohodek je direktno odvisen od rezultatov dela. Omogočamo tudi dodatno izobraževanje doma in v tujini. Kandidate vabimo, da se javijo na razgovor v kadrovski službi na Veliki Cikavi 22. (tel. (068) 24-541, faks (068) 26-081) v__________________________!__________________________ Na podlagi 6. člena Pravilnika o normativih ter standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. I. RS 18/92) občina Novo mesto objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev socialnih stanovanj v najem I. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji za dodelitev socialnih stanovanj v najem so: - da je prosilec državljan Republike Slovenije; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; - da imajo prosilec in njegovi ožji družinski člani, ki z njim stalno prebivajo, stalno bivališče v občini Novo mesto; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 odst. vrednosti primernega stanovanja; - da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva, in znaša: 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 odst., to je 12.561,00 SIT, 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 odst., to je 14.728,00 SIT, 3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 odst., to je 18.193,00 SIT, 4. za odrasle osebe 52 odst., to je 22.524,00 SIT od povprečne neto plače, ki je v mesecu maju 1993 znašala 43.317,00 SIT; - da prosilec ali njegov zakonec ni odkupil stanovanja s popustom po določilih stanovanjskega zakona in ga nato prodal. II. VLOGE PROSILCEV, KI IZPOLNJUJEJO SPLOŠNE POGOJE, BODO TOCKOVANE V SKLADU S PRAVILNIKOM O MERILIH ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM (UR. L. RS ŠT. 18/92) PO NASLEDNJIH MERILIH: - stanovanjske razmere; - število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem; - socialne razmere; - zdravstveno stanje. III. NAČIN ZBIRANJA VLOG Prosilci morajo vloge za dodelitev socialnega stanovanja v najem, vključno s prilogami, oddati obvezno na posebnih obrazcih, ki jih dobijo pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občina Novo mesto, Ljubljanska 2, I. nadstropje, soba št. 35. K vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge: - potrdilo o državljanstvu za prosilca; - potrdilo o stalnem prebivališču v občini Novo mesto za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; to potrdilo mora vsebovati tudi datum prijave o stalnem prebivališču v občini Novo mesto; - potrdilo o zaposlitvi in potrdilo o višini plače za mesece marec, april in maj 1993 za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; potrdilo o vseh ostalih prihodkih v letu 1993 za obdobje od 1.1.1993 do vključno 31.7.1993 za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ož- jih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo (izda Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Novo mesto); t - potrdilo po predpisih o zaposlovanju o nezaposljivosti (izda Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Novo mesto); - izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije d trajnem obolenju; izvid in mnenje pristojne komisije o invalidnosti, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izda Center za socialno delo); - izvid in mnenje o zmerni, težji ali težki duševni ali težki telesni motnji, ugotovljeni po pristojni komisiji (izda Center za socialno delo); - izjavo prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, da niso najemniki oz. lastniki stanovanja oz. so najemniki ali lastniki neprimernega stanovanja, da niso lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine in da niso lastniki premičnine, ki presega 25 odst. vrednosti primernega stanovanja. IV. Do 31.12.1993 bodo okvirno vseljiva tri socialna stanovanja. V. Rok prijave na javni razpis je vključno 15. september 1993. VI. PREDNOSTNA LISTA Prosilci za dodelitev- socialnega stanovanja v najem bodo razvrščeni na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem, katere predlog bo objavljen na oglasni deski Skupščine občine Novo mesto. SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA OBČINE NOVO MESTO / > ŠPORTNO DRUŠTVO SEMIČ organizira prireditev v spomin na svoja tragično preminula dolgoletna in zvesta člana, in sicer: 4. MEMORIALNI KOŠARKARSKI TURNIR TONIJA BUKOVCA 1. MEMORIALNI ROKOMETNI TURNIR TONIJA ŠPRAJCERJA PROGRAM ŠPORTNIH SREČANJ NA IGRIŠČU V SEMIČU: SOBOTA, 28.8.1993 Ob 15. uri: rokometni turnir, na katerem sodelujejo ekipe veteranov KRKA Novo mesto, Ribnica, Črnomelj, Semič. Ob 19. uri: tradicionalno rokometno srečanje starejših in mlajših veteranov Semiča. SOBOTA, 4.9.1993 Ob 14. uri: predtekma v košarki med kadeti Črnomlja in Semiča. Ob 15. uri: košarkarski turnir, na katerem sodelujejo ekipe vete-■ ranov KRANJ, METLIKA, ČRNOMELJ, SEMIČ. V primeru slabega vremena bo športna prireditev izvedena v dvorani v Metliki po enakem sporedu. PRIREDITEV OMOGOČAJO: * PMM, d.o.o., gostilna Pezdirc, Semič * Iskra kondenzatorji, d.o.o., Semič * Strgar, trgovina in bife, Viniška c. 39, Črnomelj * Cvet, d.o.o., gostinstvo in turizem, Vrčice 3a * Kovinoplastika Jože Lipar, Semič * Joana, d.o:o., bistro Dunajčan, Semič * Šiviljstvo, konfekcija Vida Kočevar, Črešnjevec 12 * Trgovina Jagoda, Milena Žunič, Vrčice 1 * Trgovina Polona, Milena Novina, Sadinja vas * Ključavničarstvo Jože Tomaževic, Semič 32a * Gostilna Ogulin, Cerovec Ib * MKS Cerovec * Tomal, Tone Malenšek, Semič 6 * Žagarstvo in izdelava lesene embalaže Matjaž Puš, Krupa 3 * NIX Simonič Semič, d.o.o., Stranska vas * Vakuumska tehnika Anton Kambič, Semič * Trgovina Jelka, Kot pri Semiču * Mizarstvo Štubljar, Lipovec 1a * Popravilo motornih vozil in kmetijskih strojev, trgovina z rezervnimi deli Vojko Jakša, Vavpča vas 13a * Kmečki turizem Jožica Kočevar * Strojplast Alojz Križan, Moverna vas 3 * Samopostrežba Robi Hudak, Kašča * Sitotisk Bucik * Ansambel PLUT, Mladica * Studio B2, Semič * Tesnila Alojz Simonič, Vinji Vrh 8 \_____________________________________________________________J V skladu z 11. členom Odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS št. 22/80 in 31/83) SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE RAZPISUJE * OKTOBRSKE NAGRADE, PRIZNANJA IN PLAKETE OBČINE BREŽICE ZA LETO 1993 1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbeno-ekonom skem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in političnega dela). 3. Plakete občine Brežice se podeljujejo kot spominsko darilo posameznikom ali pravnim osebam ob praznikih, jubilejih in drugih posebnih priložnostih kot priznanja za zasluge na kateremkoli področju družbenega dela. 4. Predloge lahko posredujejo podjetja, politične organizacije, družbene organizacije in društva, Izvršni svet SO Brežice ter posamezniki. 5. Predloge je treba podati v pisni obliki Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice do vključno 10.9.1993 na naslov: Skupščina občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. 6. Podelitev oktobrskih nagrad, priznanj in plaket občine Brežice za leto 1993 bo ob prazniku občine Brežice. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice OBJAVA Na osnovi 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Dom starejših občanov Črnomelj objavlja prosta delovna mesta 3 ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana V. stopnja strokovne usposobljenosti zdravstvene usmeritve - poklic zdravstveni tehnik, - opravljen strokovni izpit, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, in sicer predvidoma od 15.9.1993 do 31.12.1993. Kandidati morajo poslati pismene prijave v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: Dom starejših občanov Črnomelj, Ul. 21. oktobra 19/c, Črnomelj, z oznako: prijava na objavo. Prijavi je treba priložiti listine o tem, da kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v objavi. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v roku 14 dni po poteku roka objave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri, in to v roku 14 dni po tem, ko bo opravljena izbira. >--------------------------------------------------------/ C \ OBVESTILO Podjetja in druge organizacije, stranke in društva ter občane obveščamo, da sta po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje, sprejetega 29.7.1993 (sklep objavljen v Uradnem listu RS št. 46/93 z dne 29.7.1993), v JAVNI RAZGRNITVI: - osnutek programske zasnove za bencinski servis Trebnje - Petrol kot dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986-90-2000 ter - osnutek lokacijskega načrta za bencinski servis Trebnje - Petrol. Osnutka sta javno razgrnjena v prostorih Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje, Goliev trg 5, in Krajevne skupnosti Trebnje. JAVNA OBRAVNAVA navedenih osnutkov bo v ponedeljek, 30. avgusta 1993, ob 19. uri v sejni sobi Občine Trebnje, Goliev trg 5. V času javne razgrnitve osnutkov lahko daste pripombe in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pismeno posredujete Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje. Udeležite se javne obravnave, kjer Vam bomo posredovali podrobnejše obrazložitve in pojasnila! VLJUDNO VABLJENI! ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE TREBNJE \______________________________________________/ Firma TRUCK d.o.o. Novo mesto v sodelovanju z nemško firmo JURID po ugodnih cenah nudi: -zavorne obloge EVR0M0ST, MERCEDES, MAN (160,180 in 220 mm širine, prva in druga špeciala + vlečna vozila BPW prva špeciala 200 in 220 mm) - zavorne bobne, zadnje 160 in 180 mm - kolesne vijake - matice - kolesne vijake trilex - matice - oljno bočno tesnilo EVR0M0STA - rabljena platišča ("schlauflos feltne" 260 in 280 mm) - plastične vložke za stabilizator MAN - vloške sponskih rok EVROMOSTA - MAN - sklopke - lamele F&SACHS 0 = 380 in 420 mm - tesnila glave motorja MAN, MERCEDES - oljne in zračne čistilce MAN, MERCEDES TRUCK d.o.o. Novo mesto tel./fax: 068/ 85 -126. Nad Krko 21,68 222 OTOČEC ob Krki V SPOMIN Življenje celo si garal vse za hiSo in družino dal, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. 24. avgusta mineva leto dni, odkar ni več GABRETA BADO VINCA Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Mara, hčerki Milka in Marija z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta IVANKA JANEŽIČ iz Hrastulj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnice Novo mesto, govornici, pevcem, kolektivu Stcšnika in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni (----------------------------------------------------------s Industrija otroške konfekcije “JUTRANJKA”, Sevnica razpisuje za dne 30.8.1993 ob 9. uri JAVNO DRAŽBO za prodajo praznega dveinpolsobnega stanovanja v Sevnici, Planinska c. 19. Izklicna cena za stanovanje je 850 DEM/m2 (v tolarski protivrednosti). Kupec bo poleg izklicne kupnine moral plačati še davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na njegovo ime. Draži lahko vsak, kdor bo do začetka dražbe vplačal varščino v višini 5% od izklicne cene. Stanovanje si morebitni kupci lahko ogledajo do dneva javne dražbe in uro pred njenim začetkom. Dražba bo v navedenem stanovanju na Planinski c. 19, Sevnica. ( :---------------------------—----------------n Javno podjetje Komunala Črnomelj naproša porabnike pitne vode na območju občine Črnomelj, naj zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja s pitno vodo ravnajo skrajno racionalno in je ne uporabljajo za zalivanje vrtov, sadovnjakov ipd. ter za pranje vozil. Glede na povečan nedovoljen odvzem pitne vode iz hidrant-nega omrežja, naprošamo krajane, naj odvzem pitne vode iz hidrantnega omrežja opravijo le s soglasjem Javnega podjetja Komunala Črnomelj in iz hidrantov, ki so opremljeni za odvzem vode. Le-ti se nahajajo v: - SKS Črnomelj na dvorišču Javnega podjetja Komunala, Belokranjska cesta 24 - KS Semič pri Zdravstvenem domu Semič KS Vinica pri mlekarni KS Adlešiči pri starem gasilskem domu Vsak odvzem vode izven omenjenih hidrantov namreč lahko povzroči večje težave pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Prosimo za razumevanje. V--------------------------—--------------------------/ C " -------------—N TESNILA Tovarna motornih tesnil, d.o.o. Velika Loka ŽELITE ZAPOSLITEV V MODERNO ORGANIZIRANEM IN V PRIHODNOST USMERJENEM PODJETJU, V PODJETJU, KI DELA PO STANDARDIH ISO 9001? Če ste delavni, pripravljeni spoprijeti se z izzivi in imate ustrezna znanja, vam ponujamo delovno mesto VODJA PRODAJE Pričakujemo: - dinamičnega sodelavca z visoko izobrazbo komercialne ali tehnične smeri s komercialnimi sposobnostmi in znanjem tujih jezikov Če imate poleg zahtevanih pogojev tudi organizacijske sposobnosti, strokovne ambicije in ustrezne delovne izkušnje, bo to vaša prednost. Vaši dohodki bodo stimulativni in odvisni od uspešnosti pri delu. Poskrbeli pa bomo tudi za vaše strokovno izpopolnjevanje. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti pričakujemo na naslov: Tesnila, Tovarna motornih tesnil, d.o.o., 68212 Velika Loka. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. V SPOMIN TONETU Prijatelji DalFomo, Pino in Attilio ZAHVALA Odiel od nas si, y očeh solze, tu le praznina je, » v srcu neizmerna bolečina. Po težki in hudi bolezni nas je v 52. letu starosti zapustil dragi mož, brat in stric ANTON KLOBUČAR iz Gradca 80 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom Drag , znancem in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje in sočustvovali z nami, darovali cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Posebna hvala osebju poškodbenega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, dr. Kotarju in dr. Smodeju, ZD Metlika, dr. Mlačku in dr. Vukoviču, nevrološkemu oddelku, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani sodelavcem Pionirja iz Metlike, tovarne Beti, Lovski družini Gradac in ostalim lovcem, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI usta 1993 DOLENJSKI LIST 21 if TCIUI TCI1A1II lfAC 7AIIIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO IšCE — SLU2B0 DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V I trn I fcUNU VAo ZANIMA prodam - kupim - posest - zenitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale tedenski koledar Četrtek, 26. avgusta - Viktor Petek, 27. avgusta - Zlatko Sobota, 28. avgusta - Avguštin Nedelja, 29. avgusta - Janez Ponedeljek, 30. avgusta - Roza Torek, 31. avgusta - Rajko Sreda, 1. septembra - Tilen LUNINE MENE 1. septembra ob 4.33 - ščip kino BREŽICE: 26. in 27.8. (ob 20.30) ameriški gangsterski film Boter 3. Od 27. do 29.8. (ob 18.30) ameriška družinska komedija Ninja želve 3 -Gremo naprej. 28. in 29.8. (ob 20.30) ameriški avanturistični film Veter. 1.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ubežnik. ČRNOMELJ: Od 26. do 29.8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Univerzalni vojak. KRŠKO: 27.8. (ob 20. uri) in 29.8. (ob 18. uri) ameriška komedija Glen-garry glen ross. METLIKA:27. in 29.8. (ob 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film 57. potnik. NOVO MESTO: 26.8. (ob 10. uri) psihološka akcijska drama Igra solz. 26.8. (ob 18.30 in 20.30), 27.8. (ob 22. uri), od 28. do 31.8. (ob 18.30 in 20.30) ter 1.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična drama Nespodobno povabilo. 31.8. (ob 10. uri) angleška pustolovska matineja Baron Miinch- kmetijski stroji - STAREJŠI RABLJEN TRAKTOR, do 50 KM, kupim. * (061)738-619.^ UGODNO PRODAM malo rabljen traktor Torpedo X 50 A Evro, izvozni.o model, novejši letnik, pogon na vsa 4 kolesa, s čelnim nakladačem Riko TN 360 A s priključki. * (0608)68-189. 3209 AGROIZBIRA trgovina, Slavko Prosen, nudi najceneje akumulatorje Vesna in Topla, gume za traktorje Barum, rezervne dele za traktorje Deutz, Tomo Vinkovič, kosilnice BCS, Ursus, Zetor, IMT, Fiat Store. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte! ® (064)324-802. 3221 IMT 539,160 delovnih ur, lepo ohranjen, prodam. Božnar, Malkovec 20, Tržišče. 3222 TRAKTORSKE hidravlične vile, skoraj nove, prodam. Vlado Bokan, Čr-mošnjice 19, Semič, ® 56-604. 3229 UGODNO PRODAM kombajn za obiranje koruznih storžev znamke Tornado 35. »(0608)81-486, vsak dan od 8. ure dalje. 3237 TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 2 toni, za 45.000 SIT ter starinske kovance prodam. » 79-360. 3260 TRAKTOR Hela - Lanz, 16 KS, s koso, prodam. »(0608)60-202. 3262 PO UGODNI CENI prodam skoraj novo traktorko kiper prikolico, 31. ® 65-727, v soboto in nedeljo dopoldan. 3268 UNO 45 S, letnik 87, prodam ali zamenjam za R 4 1. 89—90. ® (068) 23-585. GSOlMMira AVTOHISA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — R5, CLIO, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO — krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 kupim JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 8/94, ugodno prodam. ® 27-127, Grubar. 3238 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. ® 85-416. 3240 V OKOLICI NOVEGA MESTA kupim zazidljivo parcelo. ® 25-541, zvečer. 3218 motorna vozila R 4 GTL, letnik 1990,35.000 km, rdeče barve, prodam za 6.200 DEM. ® (068)42-833. 3211 OPEL COMMODORE GSE, 165 KM, 2800 ra3, prva registracija 1978, obnovljen, prodam. ® (0608)68-390, od 7. do 9. ure. 3214 JUGO 45, letnik 4/89, prodam. Novak, Črmošnjice pri Stopičah 10 a. 3227 GOLFA IN VECTRO, oba diesel, letnika 1991, prodam. ® 49-251. 3233 Z 850, letnik 1982, prodam. » 26-065. 3235 SAMARO, letnik 1989, ugodno prodam. ® 22-428. 3236 FRANCOZ NAD FRANCOZI PEUGEOT SPCTERZIN SERVISNO PRODAJNI CENTER tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje Prodaja vozil FORD — vsi modeli Krediti? Staro za novo! Rabljena vozila! Dobava takoj! FIESTA že za 17.900 DEM Kalin, Mihovica Šentjernej tel (068) 42-803 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletonl: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: rafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. j Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak da-n:Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Pobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog,» (068)49-567. 2462 d.o.o' zrno Gmajna 6, Raka tel. (0608)75-086 umetna gnojila NPK 15x15x15 900 SLT vreča NPK 6x26x26 1.180 SLT vreča kan 875 SLT vreča pajek 230 122.000,00 SLT (možno obročno odplačevanje) gradbeni material — cement 450 488 SLT vreča — apno 368 SLT vreča hrastov lamelni parket extra klasa 1.182 SLT m2 — armaturne mreže 9/6 3.959 SLT kom. — armaturne mreže za tlake 1.150 SLT kom. keramične ploščice že od 546 SLT m2 dalje modelarna opeka 1 kom. 43 SLT SEP za fasado 1 kg 36 SLT Poleg tega vam nudimo ugodno izbiro ital. ploščic, klinkerja in schidel dimnikov in ostalega. Odprto vak dan od 8. — 17. ure, sobota od 7. — 12. ure. Tel. (0608) 75-086 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. Ogled po 19. uri. Maijan Dajčman, Kal 21, Semič. 3242 JUGO SKALA 55, letnik 12/88, prodam.» 42-524. 3243 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® 41-069. 3247 JETTO D, letnik 1989, prodam. ® 26-120, interna 275. 3248 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. » 33-339. 3249 R 4, letnik 1990, registriran do februarja, prodam. ® 44-593. 3252 R 4 TL, letnik 1983, prodam. ® (068)25-116. 3258 JUGO 45, letnik 1988/89, prodam. ® (068)22-405. 3261 PASSAT D, letnik 1986, pet prestav, prodam. V račun vzamem cenejše vozilo. ® (068)45-518. 3271 obvestila NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. SlUIKTIK>MIIK TRGOVINA IN SERVIS Kettejev drevored 5, pri športni dvorani, Novo mesto tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov. na mesec — pralni stroj že za 33 DEM — hladilniki in zamrzovalniki že za 24 DEM — štedilniki že za 29 DEM — glasbeni stolpi že za 27 DEM — mikrovalovna pečica 25 DEM — Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. — Šivalni stroji SINGER in ELNA Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. VIDEOREKORDER 3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI AGRIMEX, d.o.o., Koper Pristaniška 14 66000 KOPER tel. (066) 37-031 in 37-076, fax 37-505 VABI K SODELOVANJU ZASTOPNIKE-AGENTE za prodajo širokega programa igrač in drugih proizvodov na območju Dolenjske. Od vas pričakujemo: - srednješolsko izobrazbo - vozniški izpit B kategorije (lasten prevoz) - ustvarjalnost in prizadevnost pri opravljanju poklica. Obstaja možnost redne zaposlitve. Prijave pošljite v 7 dneh na naslov: AGRIMEX, d.o.o., Koper Pristaniška 14, 66000 Koper Podrobne informacije dobite na tel. (066) 37-076. SECOM d.o.o. Podjunska 17 61000 Ljubljana tel.: (061) 554-986, 557-254 fax: (061) 554-986 REDNO ali POGODBENO zaposlimo potnike za prodajo prehrambenih, papirnih in tehničnih artiklov po slovenskih trgovinah. Nudimo osebni avto. Pisne prijave z opisom izkušenj pošljite čimprej na naslov: SECOM d.o.o. Podjunska 17, Ljubljana. Podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih sistemov ,in,0 informacijski sistemi na ključ optična komunikacijska oprema računalniška oprema pooblaščen zastopnik za Microsoft, Aldus, Novell aplikativna programska oprema ter v Sav. dol. 21/A 701-225 701-033 TITI /ATTVT celovit grafični K 71 Ip \ informacijski sistem za podjetje ROLETARS7VO • IZDELOVANJE ŽALUZIJ KOVINSKI PREDMETI 68000 NOVO MESTO • Žabja vas 47 • telefon: (068) 23-673 Se priporočamo! Leviš specializirana prodajalna v BTC, Ljubljanska 27, Novo mesto (Javna skladišča) ... LEGENDA ŽIVI POZOR! Moški od 14. leta dalje, nudimo vam dober zaslužek pri obiranju storžev zelenega bora na območju DOBROVE pri Brežicah. Interesenti se javite pri Ivanu Černeliču, Zupelevec 33, kjer boste dobili vsa potrebna navodila.Telefon (0608) 68-316. Cenjene stranke obveščamo, da prodajamo KOKOŠI na farmi na Gornjih Lazah. Humek, tel. (068) 24-496. Preklicujem zadnje šolsko spričevalo srednje frizerske šole. Lipar Veronika, Kregarjeva 1, 68250 Brežice. MLINARSTVO ANTON PLUT, Drašiči, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi remonta mlin zaprt do 20.9.. Prosimo za razumevanje. 3228 Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel. (068) 24-132 vam nudi: — komplet vrtno orodje GARDENA — .obiralce za sadje — cevi za zalivanje vrta od 15 do 50 metrov — vreče za krompir, TUBE-RITE — PLANTANAZE - sredstvo za pripravo kvalitetne silaže — KADI PVC od 80 do 1000 litrov — brente, lakomnice, škarje za trgatev — mline za sadje in grozdje, stiskalnice — motorne žage in kosilnice na laks po ugodnih plačilnih pogojih - STIHL, TOMOS, ALPINA Akcija: hrana za pse in muce v pločevinkah: 400 gr — 70 SIT, 200 gr — 55 SIT. Uspešno podjetje išče honorarne zastopnike za prodajo iskanih in kvalitetnih nemških proizvodov trgovinam, hotelom, restavracijam, otroškim vrtcem, bolnicam, dijaškim domovom in podobnim organizacijam na območju Dolenjske, Bele krajine in Zasavja. Nudimo: dobro organizacijo dela stimulativno nagrajevanje uspešnim možnost redne zaposlitve. Od kandidatov pričakujemo: - poštenost delavnost ambicioznost urejenost komunikativnost. Samo pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Alfa 92, d.o.o. Hrenova 9a 61000 Ljubljana TRCjOViNA L qlAsbili Šmihelska 19, Novo mesto tel. (068) 23-820 Delovni čas od 15. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure NOVO V NOVEM MESTU Nudimo vam vse vrste glasbil in glasbene opreme za otroški in profesionalni program priznanih domačih in tujih proizvajalcev. d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! posest STAREJŠO HIŠO v Semiču, z lepim vrtom, prodam. ® (061)876-123. 3217 VINOGRAD v Velikem Trnu - Ar-dro, 0,50 ha, popolnoma obnovljen, zelo ugodno prodam. ® 45-550. 3224 VINOGRAD s 470 trtami na Hrastu pri Jugorju prodam. ® 26-661. 3230 VINOGRAD, zidanico z elektriko in vodo v Ivan Dolu pri Krškem, ob cesti, prodam. ® (0608)33-710. 3231 VINOGRAD z zidanico blizu Krškega prodam. ® (0608)31-589. 3241 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Prodamo: — hiše v Novem mestu m okolici, Dol. Toplicah, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici — stanovanja v Novem mestu, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah in Soteski — trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore v N, mestu — gradbene, parcele za hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Semiču, Brusnicah in Suhadolu. — vikende v okolici Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike in Šentruperta — kmetije v Stopičah, Brestanici (Raztez) in več kmetijskih zemljišč ter gozdov v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Rake, v Gabrju in Jurni vasi — zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Trebnjega in N. mesta — zamenjamo dvosobno stanovanje s trosobnim in večjim v N. mestu — v najem oddamo poslovni prostor na Bregu v N. mestu za mirno dejavnost tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) TRAVNIK - DEL GOZDA, 52 a, v Jelšah pri Otočcu, prodam. Fink, Dobrava 50, Otočec. 3265 OPUŠČEN VINOGRAD z lesenim hramčkom na Malem Vinjem vrhu, prodam. »21-834. 3266 GOZD, 2.4 ha, KO Polhovica, moto-kultivator Muta, 8 KS, rotacijski plug, fre-zo, okopalnik, malo rabljeno, nova balkonska vrata s polknom in vhodna vrata prodam. Informacije v soboto: Mataln, mrehovica 12. 3269 prodam UGODNO PRODAM sedežno garnituro (dvosed, trosed, kot 40.000,00 SIT), štedilnik (2 plin, 2 elektrika 25.000,00 SIT), regal za dnevno sobo 50.000,00 SIT. ® 068/20-524. V SEMIČU prodam hrastovo kad (1200 1). ® 22-586. 3208 200 L kakovostnega belega vina mal-kovčana prodam po ugodni ceni. ® (068)49-705. 3210 TRGOVINA IN ZASTOPANJE OTOCEC Šentpeter 1, telefon in fax: 068/ 85 - 030 Cenjene kupce obveščamo, da prodajamo vse za centralno kurjavo, vodovod in plinsko instalacijo. Poleg tega vam nudimo tudi ogled vašega objekta, popis materiala, montažo kupljenega blaga in brezplačno dostavo večjih količin na dom. Trgovina obutve BENEFOT Ljubljanska 27, Novo mesto - JAVNA SKLADIŠČA Največja trgovina obutve v Novem mestu. f VlDEOPLAYER, star pol leta, prodam. Cena 250 DEM. Andrej Beg, Meniška vas 57, Dolenjske Toplice. 3219 PUJSKE, težke do 70 kg, prodam. ® 78-029. ' 3223 500 - LITRSKI sod prodam. Dober-Sek, Majde Šilc 5, ® 22-692. 3225 HRASTOVA METRSKA DRVA prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 3239 PIKADO prodam. ® 57-278. 3244 DVE BREJI OVCI - solčavki prodam. Mojmir PustoslemSek, Grič 10, Kostanjevica na Krki. 3245 KRAVO SIVKO, brejo, prodam. ® 65-108. 3250 ČISTOKRVNE perzijske muce prodam. ® 58-268. 3251 KORUZO S KORUZNICO na površini 37 a, dva bikca simentalca, stara 8 mescev, in krompir dezire prodam. Branko škof, Pot na veselico 1, Metlika ® 59-303. 3254 ELEKTRIČNO VODNO ČRPALKO, premir cevi 50 mm, 400 l/min, prodam. ® 25-951. 3256 GROZDJE, žametno črnino, modro frankinjo in mešano belo, prodam. Alojz Pirc, Crešnjice 5, Krško, ® (0608)79-500. 3267 TELICO, primemo za pleme ali za zakol, in žetveno napravo za BCS prodam. ® (068)26-059. 3273 RDEČE VINO prodam. ® (068)73-201. 3274 STREŠNO OPEKO , 4400 kom, Mediteran, novo, prodam. ® (0608)63-023. 3275 OTROŠKO SOBO, več omar, dele kopalniške opreme prodam zaradi adaptacije hiše. ® 24-410, zjutraj. 3276 razno POSLOVNI PROSTOR v centra Novega mesta, primeren za pisarniško ali podobno dejavnost, poceni oddam. ® 22-054. 3206 LOKAL V NOVEM MESTU na Novem trgu, 75 m2, oddam. ® 22-283, od 7. do 15. ure. 3212 DO 2.000 DEM posodim. Obrestna mera 5 do 6 %. Garancija čeki TR. Šifra: «TAKOJ« 3215 V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ali v Šmaijeti in okolici najamem hišo. ® 73-063. 3255 SPREJMEM otroka v varstvo. ® 24-369. 3264 PROSTOR, 22 m2, v centra Novega mesta, potreben manjše adaptacije, cil-dam. ® 22-022. 3277 V NAJEM VZAMEM enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Predplačilo pol leta. ® 26-089 službo dobi RAZLIČNE VRSTE samostojnih del z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga nudimo. Kerec, pošno ležeče, 61261 Ljubljana Dobranje. 3207 NATAKARICO ali natakaija redno ali honorarno zaposlimo. Informacije popoldan na ® (061)772-367. 3213 BIFE V BREŽICAH išče rilado urejeno dekle za strežbo. Možnost redne zaposlitve. ® (0608)61-576. 3234 PRODAJALKA dobi delo. ® 321-520. 3246 POPOLDANSKO VARSTVO (po potrebi) za dva otroka, stara 2 in 3 leta iščemo. Buzar, Ljubljanska 20, stanovanje 2. 3257 ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustila naša draga žena in mama MARIJA ŠERCELJ rojena Maver iz Podhoste 7 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni Frančiški Kužnik, patronažni sestri Jelki, Domu starejših občanov Novo mesto, Žagi Soteska.za venec in denarno pomoč, pevcem ter g. kaplanu za molitev na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANGELA ŠETINA rojena Vintar z Gornjega Križa 9 pri Žužemberku Za pomoč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter duhovnikoma za lepo opravljen obred. Hvala za vence, cvetje, sveče ter vsem, ki ste pokojno mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami in še katero vmes povedal, pa me tišči steptan nad mano grob preran... (O. Župančič) Nenadoma nas je v 64. letu starosti zapustil dragi mož, ati, deda, brat in stric MARJAN MALEŠIČ iz Gradca 77 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in nadvse dobrim sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenim delavcem Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, GD, ZB, Upokojenskemu društvu Gradac, sodelavcem Beti Metlika, delavcem OŠ Podzemelj, Skupščini občine Metlika, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter za poslednje zvoke Tišine. DEKLE za delo v bistroju zaposlimo. ® 21-085. ^ 3263 V GOSTIŠČU - PIVNICI v središču Novega mesta zaposlimo vodjo kuhinje in vodjo strežbe ter enega kuhaija in natakarja. Predviden nastop dela 15.9.93. Informacije dopoldan na ® 21-878. 3270 NA DELO SPREJMEM voznika motornih vozil z C in E kategorijo z večletno prakso. ® (068)73-037. 3272 V LOKALU NA AVTOBUSNI POSTAJI zaposlim dekle za delo v strežbi. ® 26-089. sta nova ja METLIKA - dvosobno stanovanje, 64 m2, prodam. Željko Bahorič, Naselje Borisa Kidriča 5, Metlika. 3226 DEKLE najame garsonjero ali enosobno stanovanje. ® do 13. ure 23-784. 3232 ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali okolici najamem. ® (068)27-717. 3253 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, sina, očeta, starega očeta, brata in nečaka JANEZA ŠUŠTARIČA z Gornje Pake pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč in poslovilne besede, GD Petrova vas, pevkam iz Otovca in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej - živiš. (Vojan T. Arhar) Za vedno je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče in tast IVAN RAHNE iz Ljubljanske 16, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku Lapu za lepo opravljen obred, govornikoma g. Mrazu in g. Koželju za besede slovesa in pevcem iz Velikega Gabra za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, pramama, sestra in teta AMALIJA MIKEC rojena Brulc z Malega Slatnika 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala ge. Anici Tekstor za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, pogrebcem in duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Ivan in Danijel z družinama ZAHVALA V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD ŠILER borec Gubčeve brigade iz Češče vasi 1 DVOSOBNO PRITLIČNO STA- 70 let za skupno gospodinjstvo. Možna NOV ANJE na Kristanovi prodam. ® tudi poroka. Šifra: »JAZ K TEBI ALI TI (068)26-939. 3259 K MENI«! 3220 ženitne ponudbe VDOVEC z lepo pokojnino, star 70 let išče sebi primerno gospo, staro od 60 do ZAHVALA V 62. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, mož, ljubeči oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽEF KRIŽMAN iz Lobetove ulice 36 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali toliko lepega cvetja ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Koračin, krajanom Lobetove ulice, ulice Na tratah ter vasi Struge, Čebelarskemu društvu Novo mesto, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, mame Tone, prababice in sestre ANTONIJE AJDNIK rojene Lindič Gradenje pri Beli Cerkvi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojno pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala cerkvenemu pevskemu zboru Bela Cerkev in Otočec, duhovnikom ter kolektivu Doma počitka Novo mesto. Vsi njeni ZAHVALA V 55. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, brat, svak in stric STANE BARBIČ iz Šutne 8 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje in pokojnemu poklonili cvetje. Iskrena hvala farnemu g. župniku in predstavnikom Ljubljanskega nadškofijskega ordinata g. Oražmu, g. Špringerju in g. Novaku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se ga spominjate in obiskujete njegov večni tihi dom. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedek FRANC STRMOLE iz Vel. Gabra 33 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in soborcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo podjetjema Novo-teks in Zdravilišče Šmarješke Toplice, ZZB NOV Novo mesto, govornikoma Francetu Mesojedcu in Mimi Vovk, pevskemu zboru iz Šmihela ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z. nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Zupančiču za lajšanje bolečin v času bolezni, pevcem za zapete žalostinkCj g. župniku pa za lepo opravljen obred. Posebna zahvala družinam Zefran za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi lUSta 1993 DOLENJSKI UST 23 §piwtfd tega tedna Martin Skoliber Čeprav jih ima šele 33, je bilo življenje Mariina Skolibra tako raznoliko, razgibano, polno doživetij, sprememb, predvsem pa, kot sam pravi, prepiha. A karkoli je že delal, nikoli ni zatajil samega sebe, padel v kalup, ampak je neprestano iskal kaj novega, nekaj, kar ga bo ločilo od drugih in ga zaznamovalo kot unikat. Zato tudi ne čudi, da je vse, kar naretli danes, unikatno delo. Skoliber si je že kot petošolec želel postati učitelj telovadbe, toda po končani pedagoški gimnaziji v Novem mestu je vpisal študij živinoreje, čeprav je vedel, da ne bo nikoli tisti klasični živinozdruvnik. Sliši se čudno, a prav ta študij je dal velik pečat njegovemu sedanjemu delu, pa četudi je bi! le ena od vmesnih postaj na poti do kiparstva. Čeprav ni uspel na sprejemnih izpitih na Akademiji za likovno umetnost, je ostal zvest umetnosti. Skupaj s slikarjem Mladenom Vukšiničem in arhitck-tom-oblikovalcem Ivom Vinskim je pred tremi leti odprl umetniški atelje v starem delu Metlike, a so ga letos zaprli, ker želi vsak zase najti svojo pot v ustvarjanju. Martin se je preselil le za vogal in nad prodajalno kmetijske zadruge odprl kiparski atelje- Čeprav ga privlačijo vsi materiali, ki so povezani z zemljo, naravo, torej kamen, les, glina, se je v zadnjem času odločil prav za slednjo. Pri svojem delu se želi čim bolj približati Keltom in Ilirom, a obuditi tudi nekdaj tako prepoznavno belokranjsko lončarstvo. V glino želi vdihniti nemirnost svojega duha, kar mu je še posebej uspelo z belokranjskim kozarcem. Toda Skoliber se, potem ko je v svojem kratkem življenju počel že marsikaj, sedaj ne zapira le v svoj atelje. Nasprotno, vedno želi biti med ljudmi, to pa mu ne nazadnje uspeva tudi z organizacijo kulturnih prireditev. Je eden od pobudnikov in organizatorjev letošnjega pestrega metliškega kulturnega poletja, ki se zaključuje prav te dni. Hkrati i’ Ganglovem razstavišču v metliškem gradu pripravlja kulturne dogodke “M”. Zanje zatrjuje, da jih pripravlja predvsem zase in po svojem občutku, čeprav se v njih najdejo številni ljubitelji umetnosti in estetike. “Predvsem želim sam tudi na ta način živeti bolj polno in ustvarjalno umetnostno življenje. In prav v Metliki so za to mnoge srečne okoliščine, ki bi jih v kakšnem drugem mestu moral šele ustvariti. Čeprav živim v Črnomlju, sem se odločil delati v Metliki. Metličani so iskreno hvaležni vsakemu, ki ustvarja, sprejmejo njegovo delo, se vanj vživijo in ga razumejo, ” pove Martin Skoliber iz izkušenj samostojnega kulturnega delavca. In ko govori o srečnih metliških okoliščinah, pohvali prav vse, od Občinarjev, ki namenjajo denar za kulturo, muzeja in knjižnice do tistega v zadnji vrsti na kulturni prireditvi. “Ko hvalim, moram pohvaliti vse ali nobenega, " pravi. Ze ve, zakaj. M. BEZEK-JAKŠE Martin Strel gre z žlico na Kitajsko Plaval bo na Yangtze .MIRNA - Znani maratonski plavalec z Mirne Martin Strel bo v soboto odpotoval na Kitajsko, kjer se bo v mestu Wuhan udeležil velikega mednarodnega plavalnega festivala na reki Yangtze. Osrednji del prireditve je manifestativni del plavalnega programa, kjer bo na 1.500 m dolgi progi nastopilo prek 10.000 plavalcev. Tega festivala sc je pred leti kljub visoki starosti udeleževal tudi že pokojni legendarni kitajski predsednik Mao. Skupaj z množico kitajskih plavalcev bo štartalo okoli 100 maratoncev iz 50 držav, ki se bodo pomerili na 28 km dolgi progi. 7 kilometrov široko reko Yangtze bodo med mestoma VVuhan in llankou prečkali štirikrat. Temperatura vode Hb po napovedih organizatorja med 23 in 25 stopinj C, globina med 30 in 40 m, vodni tok pa MARTIN BO JEDEL Z ŽLICO -Udeležbo Martina Strela na tekmovanju na Kitajskem sta podprli Lufthansa in Krka, s sabo pa bo vzet žlico, ker se boji, da bi s paličkarni ostal lačen. (Foto: I. V.) zelo močan - med 1,1 in 1,5 metri v sekundi. Martin, ki trenira v potoku pod mirenskim gradom, je za naporno tekmovanje dobro pripravljen, čeprav nekoliko zaostaja za rezultati izpred nekaj let, ko je bil v najboljši formi. Na tekmovanju bo plaval po fartlek metodi, kar pomeni, da njegov tempo ne bo enakomeren, temveč bo sunkovit, kar naj bi bilo najprimerneje za plavanje v močnem toku. Kitajci so na plavalni festival letos prvič povabili tujce. Na reki Yangtze nameravajo zgraditi ogromen jez za največjo elektrarno na svetu. Akumulacijsko jezero se bo raztezalo na površini večji od Slovenije in bo v tem delu Kitajske povzročilo ogromne ekološke spremembe, čemur zaščitniki okolja že vnaprej nasprotujejo. 1. V. Indijska konoplja, psi in “mafija” na Cesti herojev - Slaba cesta od Rebri do Loke —j-------------------------------------------------------------------- Bralka Dolenjskega lista s Ceste herojev 64 prebira naš časopis in ugotavlja, da pogosto pišemo o nasadih indijske konoplje, ki pa jo na balkonu goji tudi njen sosed Pavkovič. Kljub več prijavam sosedov policisti še vedno niso ukrepali. Sosede motijo tudi njegovi veliki psi, ki večkrat ponečedijo dvigalo v bloku, njegovi nočni obiski, v sosedovem stanovanju naj bi se zbirala “mafija”, pa ponoči z razbijanjem in glasno glasbo motijo nočni mir. Stanovanje je last Krke, zato se bralka sprašuje, kako more tako ugledno podjetje dovoliti svojemu najemniku, da blati njeno dobro ime. V službi za družbeni standard v Krki smo izvedeli, da so v zvezi s psom in hrupom že ukrepali pred slabim letom in da od takrat ni bilo več pritožb. Čeprav so lastniki stanovanja, nimajo nobenih drugih možnosti ukrepanja razen opozoril, saj Pavkovič niti ni njihov delavec. O gojenju indijske konoplje na balkonu njihovega stanovanja do sedaj še niso bili obveščeni. Delavka metliške Beti iz Črnomlja je potožila nad težkimi delovnimi razmerami, saj temperature v proizvodni dvorani v vročih poletnih dneh zrastejo tudi do 45 C. So brez oken, tako da ne morejo zračiti, Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. iri 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. če pa odprejo vrata, je tak prepih, da se vsi prehladijo. O namestitvi klimatskih naprav so se že večkrat pogovarjali, vendar je do sedaj vse ostalo pri obljubah. Bralec iz Smolenje vasi se sprašuje, kdaj bodo govorniki na krajevnih proslavah spremenili svoje govore in nehali govoriti o borcih in spominih na revolucijo ter krajanom raje povedali kaj današnjemu času primernega. Nič nima proti borcem, a živimo in delamo za prihodnost. Alenko iz Črnomlja je zanimalo, zakaj so Slovenske železnice ukinile prodajo talonov z desetimi vozovnicami za zeleni vlak. Alenka je zaposlena v zdravstvu, zato ima precej spremenljiv delovni čas in nakup tedenske ali mesečne vozovnice ne pride v poštev. V službi za stike z javnostjo Slovenskih železnic so nam povedali, da je z novim voznim redom zeleni vlak zaradi premajhnega števila pot- nikov ukinjen in zato tudi ni več v prodaji talonov z desetimi vozovnicami. Š. T. s Sel pri Šumberku je potarnala nad cesto Žužemberk - Bič. Neasfaltirani del od Rebri do Loke je v obupnem stanju. Nihče ga ne vzdržuje, tako da avtomobili ljudi, ki se po njej vsak dan vozijo v službo, komaj še stojijo skupaj. Nada Ivkovič z Blance opozarja lastnike psov, naj se psi ne oddaljujejo niti 10 metrov od doma na relaciji Dolnje Brezovo - Blanca, ker bodo sicer lahko tarča slabih lovskih “ostrostrelcev”. Če takega lovskega “heroja” že ščiti zakon, da lahko ubije potepuškega psa (v tem primeru dva mala psička, ki sta se le igrala), naj vsaj ravna v skladu z njim, ne pa, da žival samo težko rani. Ta se potem prestreljena priplazi h gospodarju z nemim vprašanjem: “Kaj sem storila, da sem tako kaznovana?”. I. V. Novo za ljubitelje psov Kinološko društvo Krka bo kmalu zaživelo NOVO MESTO - V začetku julija je bilo v Novem mestu ustanovljeno Kinološko društvo Krka. Na ustanovnem zboru so ustanovili upravni odbor, katerega predsednik je Žarko Krese, ter več komisij, ki bodo vodile posamezna področja delovanja. Namen društva je širjenje kinologije na Dolenjskem, vzreja in šolanje psov, organizacija tekmovanj in predavanj ter dviganje pasje kulture nasploh. Društvo ima sedež pri gostilni Drenik, Bršljin 29 (Pri Če-fidlju). Prvi spoznavni večer članov društva in vseh ljubiteljev psov, ki bi želeli preko društvenih aktivnosti izobraževati svoje štirinožne prijatelje, bo 1. septembra ob 18. uri na sedežu društva v gostilni Drenik v Bršljinu. Tam se bodo pogovorili o delu društva in o tečajih, ki se bodo po tem datumu pričeli na društvenih vadbi-ščih v bližini sedeža društva. Podrobnejše informacije o prijavah za tečaje lahko dobite na telefonskih številkah 323-042 in 22-642. S I. septembrom se bo pričela brezplačna mala šola za mladiče od 3. do 9. meseca starosti. Začetni tečaj za pse bo stal 100 DEM v tolarski protivrednosti, s tem da bodo imeli obiskovalci male šole 20 odst. popusta, za nadaljevalni tečaj pa bo treba odšteti 150 mark (v tolarjih). Spomladi bodo začeli tudi z agility, skupnim kondicijskim in trenažnim tekom lastnikov in psov. Vodje tečajev so bili usposobljeni na tečajih, ki jih prireja Kinološka zveza Slovenije, društvo pa ima tudi markerja z ustreznim izpitom. Delo društva bodo prikazali na posebni prireditvi ob novomeškem občinskem prazniku. T. J. • Gorje nadpovprečnim! Slovenci ne prenesemo boljših od sebe. (Jeklin) • Težje je prenašati bolho v hlačah kot slona v Afriki. (Jurič) Sv. Jakob bo kmalu nared Prihodnje leto naj bi zaključili restavratorska in obnovitvena dela v cerkvi sv. Jakoba v Naklem NAKLO - V sv. Jakobu, podružnični cerkvi črnomaljske župnije v Naklem, sicer pa kulturnem spomeniku, Restavratorski center Slovenije letos že šesto poletje restavrira notranjščino. Po besedah restavra-torja-specialista Marka Butine, ki vodi dela, se sedaj zares približuje koncu. Letošnje delo bodo zaključili konec tega tedna, v četrtek, 26. avgusta, ob 20. uri pa bo tudi predstavitev dosedanjih restavratorskih del v prezbiteriju cerkve. Akademski slikarji in umetnostni zgodovinarji so v poldrugem mesecu, ki so ga preživeli v Naklem, zaključevali rekonstrukcijo poslikave z retušo na stropu in stenah v prezbiteriju. Gre za izredno kvalitetno gotsko poslikavo. Na visoki umetniški ravni so upodobljeni prizori iz Kristusovega življenja ter dva majhna klečeča človeka, najbrž donatorja, ki jima ni bilo žal odšteti veliko denar- V SOBOTO MISS OTOČEC 93 OTOCEC - V soboto, 28. avgusta, bo ob 20. uri na terasi Motelske restavracije predtekmovanje najlepših Dolenjk za izbor Miss Slovenije. V okviru prireditv, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi modno revijo, poslušali dekleta iz skupine Copacabana in seveda zaplesali; za zabavo bo igral ansambel Veter. Glavni pokrovitelj prireditve je Krka Kozmetika. Če bo deževalo, bo izbor v restavraciji. KANADSKI LETALSKI VETERAN PRIDE V NOVO MESTO NOVO MESTO - Prihodnji teden bo prišel na obisk v Slovenijo kanadski letalski veteran Joe Maloney, ki je zgodaj spomladi 1944 skočil s padalom iz gorečega letala nad Gorjanci. Padalce, Joeja in celotno posadko kanadskega bombnika, ki se je vračal z bombardiranja v Avstriji, so pred Nemci rešili vrli Podgorci. Novomeški Izvršni svet pripravlja za Maloneya sprejem ob njegovem obisku v našem mestu. Pozivamo vse, ki se spominjajo reševanja kanadskih letalcev ali pa hranijo kakšen kos njihovega razbitega letala, padala ali opreme, naj to sporoče v uredništvo Dolenjskega lista pismeno ali po telefonu na številko 323-606. Joe Maloney bi bil vesel srečanja s katerim od svojih rešiteljev, da bi tudi z njim obudil spomin na takratne dogodke in srečno rešitev. M. MOŠKON CLUB LUKNA v petek, 27. avgusta VLADO KRESLIN ja za dobrega mojstra. Sicer pa so letos pozidali tudi slavoločno steno. Po zagotovilih Butine bodo v prihodnjem letu dela njihovega centra v celoti zaključena. Sv. Jakob je bil prvotno gotski, a v baroku predelan. Strokovnjaki so se odločili, da bo prezbiterij predstavljen v prvotni, torej gotski obliki. Na novo so na strop prezbiterija montirali rebra, prav tako so na novo odprli gotska okna ter jih zasteklili, medtem ko bodo pozneje zazidana baročna zaprli. Ladja cerkve pa bo ostala baročna, ker skoraj ni ostankov gotike. Prav tako bodo nazaj postavili stranska oltarja, toda ne tako, da bi zakrivala freske. Po besedah umetnostne zgodovinarke Marinke Dražumerič iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine naj bi v prihodnjem letu prepleskali tudi fasado in notranjost ladje ter uredili tlake, tako da bi cerkev, ki že sedaj zaradi svoje bogate in kvalitetne poslikave velja za pravi kulturni biser, lahko sprejela obiskovalce. Nerešeno bo ostalo le še vprašanje zvonika iz sredine prejšnjega stoletja, ki naj bi ga s skupnimi močmi uredila Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter črnomaljska župnija. M. BEZEK-JAKŠE KULTURNI BISER - Črnomaljci so lahko upravičeno ponosni na podružnično cerkev sv. Jakoba v Naklem, ki je že sedaj, ko restavratorska dela še niso povsem zaključena, postala znana po bogati poslikavi. Cerkev je pnič omenil Valvasor leta 1689, restavratorji so odkrili v omet vtisnjeno letnico 1490, medtem ko poslikava stilno sodi v leta od 1465 do 1470. Na fotografiji: prav te dni restavratorji zaključujejo svoje delo na stropu prezbiterija. (Foto: M. B.-J.) Kaj je na sliki? 3.000 TOLARJEV Z/l RAZGLEDNI STOLP - lz vseh koncev Dolenjske pa tudi od drugod smo prejeli številne dopisnice. Večini odgovorov, da je na sliki razgledni stolp na Gorjancih, so bili pripisani tudi lepi pozdravi, za katere se vsem kajpak zahvaljujemo. Ponedeljkov žreb je denarno nagrado namenil Luciji Škerlj, Bršljin 56, Novo mesto. Ugibajte še naprej, morda bo v ponedeljek, 30. avgusta, ko bomo spet žrebali, sreča doletela prav vas. Izpolnjene kupone z odgovori pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. >C Kaj je na sliki?............................... Moj naslov: ................................... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto Lestvica narodnozabavne glasbe I a studio ^ Studia D in Dolenjskega lista k