Političen list za slovenski narod.
f« polti prejemali Telja: Za celo leto predpiačan 15 jld., za pol lota 8 ¡fld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejemau veljd: Za eelo leto 12 sld., za pol leta f> gid., za četrt leta t fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani aa doin pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Nnročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.
čo se tiska dvakrat: 15 kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmaniš»
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
isitev. 245.	V Ljubljani, v četrtek 24. oktobra 1889.	Letiiil* XTII.
Deželni zbor kranjski.
(Peta seja dne 22. oktobra 1889.)
(Dalje.)
1.	Porodniški zaklad. Potrebščina: Stolne plače 1156 gld., stalna remuneracija asistenta 340 gld., emolumenti 33 gld. 45 kr., donesek k Boratovi ustanovi 1 gld. 61 kr., uradne in pisarniške potrebščine 90 gld., najemščina 126 gld., pokojnina 66 gld. 66 kr., troški režije 3255 gld., podpore 600 gld., različni troški 107 gld. 33 kr.; skupaj 5676 gld. 5 kr. Zaklada: Obresti 75 gld. 60 kr., povračila oskrbnih troškov 800 gld., različni prihodki 5 gld.; skupaj 880 gld. 60 kr.; torej primanjkljaj 4795 gld. 4 5 kr., ki se bode pokril iz deželuega zaklada.
2.	Najdenški zaklad. Potrebščina: l)o-uesek k Boratovi ustanovi 6 gld. 44 kr., uradne in pisarne potrebščine 10 gld., troški oskrbovanja 3503 gld. 96 kr., razni troški 75 gld.; skupaj 3595 gld. 40 kr. Zaklada: Obresti 298 gld. 20 kr., razni prihodki 15 gld.; skupaj 313 gld. 20 kr.; torej primanjkljaj 3 2 82 gld. 2 0 kr., ki se bode pokril iz deželnega zaklada. Vsi troški dežele za bolniški, blazniški, porodniški in najdenški zaklad so proračunjeni na 104.239 gld. 10 kr.
Poročevalec nadaljuje: Po naročilu slavnega deželnega zbora v V. seji dne 25. septembra 1888, da mora deželni odbor delati na to, da režijni donesek v blaznici na Studenci potem, ko bodo v stari blaznici v Ljubljani oskrbovani umobolni premeščeni na Studenec, znesek 22 kr. za jednega bolnika III. razreda na dau ne preseže, naznanil je deželni odbor to naročilo redu. S poročilom z dne 1. februa-rija 1889. leta se je red izjavil, da je pripravljen znižati režijni znesek za blazne na Studenci na 22 kr. pričenši od one dobe, ko bodo vsi blazni tam oskrbovani. Zahteval pa je, da se sestram napravijo večja in boljša stanovanja in da se ognjišče povekša. Zastran stanovanj za sestre je bil ogled na lici mesta, a deželni odbor zaradi različnih mnenj reda, primarija blaznice in stavbinega urada ni prišel do sklepa. Ognjišče pa je sklenil deželni odbor novo postaviti, da bode zadostovalo za večje število bolnih.
Sklep slavnega deželnega zbora, da naj se oskrbovalni troški za hirajoče amobolne v hiralnici pri sv. Jožefu znižajo od 45 na 40 kr. za osebo in dan, naznanil je deželni odbor redu z dostavkom, da je tudi v drugih hiralnicah, n. pr. v Kainbachu, kjer usmiljeni bratje take bolnike oskrbujejo, oskrbnina le po 40 kr. na dan. Red je izrekel, da je pripravljen znižati oskrbnino na 43'/2 kr., ako se redu vrnejo pogrebni troški po 7 gld. 90 kr. za mrliča in je vsaj petdeset bolnikov oskrbovanih. Znižal bi pa oskrbnino na 40 kr. na dan, ko bi mesto sedaj veljavnega jedilnega lista smel vpeljati takšen jedilni list, kakor je v blaznici v Stenjevcu. Ker se je primarij dr. vit. Bleivveis izrekel proti skrajšanju sedanje hrane, sklenil je deželni odbor, da se sprejme ponudba reda, po kateri je znižana oskrbnina na 43Va kr-
Za hiralce, kateri se oskrbujejo v hiraluici pri sv. Jožefu, zahteva red po 50 kr. na dan. Vsled sklepa deželnega zbora se je deželni odbor obrnil do reda, da naj zniža to oskrbnino, ki je pretirano visoka. Red je odgovoril, da je pripravljen znižati oskrbnino na 45 kr., ako občine prevzamejo pogrebne troške za hiralce, ki bi umrli v hiralnici.
Deželni zbor vzame ta poročila na znanje.
3.	V imenu linaučnega odseka poroča poslanec Višnikar o računskem sklepu deželno vinarske, sadjarske in poljedelsko šole na Urmu za leto 1888. Skup ni redni dohodki z blagajuičnim preostankom so znesli 16.262 gld. 35 kr., oziroma po odbitku pokritja iz deželnega zaklada za šolo in gospodarstvo le 9665 gld. 24 kr.; skupni redni troški so znesli s konečno blagajnično gotovino 17.437 gld. 21 kr. itd.; tako da je dežela za šolo edino le znesek 187 gld. 2 kr. porabila. Cista imovina koncem leta znaša 8859 gld. 60 kr., torej se je v primeri z imovino prejšnjega leta pomnožila za 3544 gld. 27 kr. Zbor računski sklep potrdi ter vzame na znanje nastopne točke iz poročila deželnega odbora:
Vsled sklepa slavnega deželnega zbora v II. seji dne 13. septembra 1888 je deželni odbor kupil od Jan. Goloba iz Vrha gozdno parcelo v obsegu 15 oralov za 1815 gld. Pogodba je bila podpisana 8. oktobra 1888 ter je bila lastninska pravica parcele št. 1683/2 pod vlogo št. 113 katastralne občiue Veliki Podljuben v korist kranjske dežele vknjižena.
Vsled prošnje deželnega odbora je visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo dovolilo z razpisom z dne 7. oktobra 1888, št. 12.734, izredno podporo v znesku 800 gld. za nakup učil in napravo kemičnega laboratorija na grmski šoli. Kemična kuhinja je bila napravljena že leta 1888, učila pa so se kupila leta 1888 in 1889, tako, da je sedaj šola z učili dobro preskrbljena.
Ker je visoko učno ministerstvo za leto 1888 dovolilo 400 gld. podpore za učiteljski kurz, preostalo je od kredita za ta kurz od deželnega zbo/a dovoljenega 285 gld. Vodstvo se je do deželnega odbora obrnilo s prošnjo, da bi za ta zuesek smelo nakupiti razue za učiteljstvo potrebne knjige, katerih si sami ne morejo kupiti, a jih potrebujejo v višjo izobražbo v svojih strokah. Vodstvo predložilo jo izkaz takih knjig, in ker je deželni odbor spoznal, da so knjige res potrebne za šolsko knjižnico, dovolil je, da so se knjige nakupile.
Z razpisom dne 4. marca 1889 odredil je deželni odbor: 1. da nikakor ne sme prekoračiti rednih, od slavnega deželnega zbora dovoljenih kreditov; 2. da je pri izreduih troškib, ako presegajo zuesek 30 gld., treba privolitve deželnega odbora; 3. da vodstvo vsakega četrtletja kratko poroča o važnejših storjenih gospodarskih opravilih, in da 4. poroča deželnemu odboru, kako je gospodarstvo vre-jeno glede poslov, hlapcev in dekel. Vodstvo je na to poročalo, da služijo na šoli, in sicer: v šolski kuhinji kuharica s pomočnico, pri gospodarstvu 1 dekla, 1 konjar, 2 volarja, 1 kravar in 1 vrtnarski učenec.
Z razpisom z dne 23. maja 18S9, štev. 6169, je visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo nakazalo tretji obrok državne podpore v znesku 6000 gld. Deželni odbor je ukazal blagajnici, da za znesek 12.000 gld., katere je prejela leta 1888 in 1889 kot izredno državno podporo za šolo na Grmu, kupi obligacije deželnega posojila za deželni zaklad, kar je biagajnica dne 10. julija 1889 storila ter po-kladni list štev. 41 glavnice 12.600 gld. v glavno pokladnico vložila.
4.	V imenu linančnega odseka poroča poslanec Višnikar o deželnih ustanovah na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu.
Za šolo na Slapu je deželni zbor, ko se je šola ustanovila, dovolil osem deželnih ustanov po
120 gld. na leto. Leta 1883 je deželni zbor pomnožil število ustanov na deset, katere so ostale, ko se je šola s Slapa preselila na Grm. Ustanove se ne izplačujejo učencem na roko, ampak v šolsko blagajnico, učencem pa se daje hrana v zavodu iz šolske kuhinje, katera zaračuna dejanjske troške. Ker pa hrana, perilo za učence itd., odkar je šola na Grmu, manj stane, nego na Slapu, prihranilo se je 1887. leta 400 gld. 37 kr. leta 1888 pa 623 gld. 79 kr. od kredita za ustanove dovoljenega.
Vodstvo torej nasvetuje, da bi se znesek za posamezne ustanove znižal od 120 na 100 gld., ter namesto deset zanaprej oddalo dvanajst deželnih ustanov. Ker se je čedalje več prosilcev oglašalo za sprejem v šolo, je deželni odbor v uadi, da slavni deželni zbor pritrdi, ker je že za šolsko leto 1889/90 razpisal ustanove po 100 gld.
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	§ 4. statuta deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu se premeni in naj se glasi tako:
„Za šolo je ustanovljenih dvanajst deželnih ustanov po 100 gld. na leto, katere oddaja deželni odbor. S privoljenjem deželnega odbora se v šolo sprejemajo tudi plačujoči učenci in frekventanti."
2.	Prvi stavek druzega odstavka § 6. omenjenega statuta in programa ail I) se premeni tako:
„Vsak notranji učenec plačuje za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajnico 100 gld. na leto v mesečnih predplačnih zneskih."
3.	Deželni zbor odobruje, da so se za šolsko leto 1889/90 že razpisale deželne ustanove po 100 goldinarjev.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da to pre-membo statuta in programa naznani vladi."
Nasveti brez ugovora obveljajo.
V imenu finančnega odseka poroča poslanec Šuklje: Finančni odsek, kateremu je slavni deželni zbor dal nalog, pretresati poročilo deželnega odbora o prošnjah raznih občin za dovolitev podpor za šolske zgradbe, sklenil je, da o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega napravi posebno poročilo ter ga predloži slavnemu deželnemu zboru.
Prošnja magistrata ljubljanskega obseza dvojno tirjatev. Prvič meri na to, da se občini ljubljanski čim preje nakaže tistih 6000 gld., dovoljenih v seji 20. oktobra 1883, drugič pa zahteva poleg teh 6000 gld. še izdatno podporo za zgradbo novega šolskega poslopja. Že 10. septembra 1888 ustregel je deželni odbor v smislu svoječasnih sklepov prvi tirjatvi, kar se pa tiče druge, odstopil jo je deželnemu zboru v primerno rešitev.
Finančnemu odseku zdelo se je najprej potrebno, pretehtati razloge, na katere se naslanja prošnja ljubljanskega mesta. Kajti povsem jasno mora biti, da te prošnje ne gre soditi po analogiji drugih prošenj te vrste. Kredit „Podpore za šolske stavbe" postavlja se namreč v proračun deželnega zaklada le s tem namenom, da se siromašnim občinam, katere si same ne bi mogle zgraditi potrebnih šolskih poslopij, pomaga do primernih šolskih zgradeb ter tem načinom pospeši pouk in omiko. Baš tega merodajnega kriterija pa, siromašnosti gotovo ni iskati pri glavnem mestu, in nikakor se ne da trditi, da Ljubljana brez deželne podpore ne bi bila v stanu omisliti si tako poslopje. Nasproti vkupni svoti državnih direktnih davkov v znesku 393.161 gld., plačanih od ljubljanske občine, tudi
potrebščina za to §o(sko zidauje, proračunjena z 90.000 gld. vendar ni tako ogromna, da je glavno
mesto ne bi zmoglo.
V istini se tudi mestni magistrat v svoji prošnji ne sklicuje na revščino, temveč navaja druge momente. Po njegovem osnovanji d'ovojij ja deželni zbor 1. 1883. onih 6000 gld. ne kot podporo za šolsko zgradbo, temveč kot odškodnino za to, da se mestq {jtt|?íjans^o prostovoljno in brez pridržkov odpove svojim služnostim do licealnega poslopja. Dalje slika magistrat v svoji prošnji s prav živimi barvami kvarne posledice, izvirajoče glavnemu mestu iz deželnega zakona z dne 28. dec.	dež. zale. št. 1. Poudarja ogromni zvišek šolskih troškov, katere zadevajo ljubljanskega davkoplačevalca, zračunajoč, da so ti troški od leta 1884. do 1888. poskočili z 25.403 gld. na 69.467 gold., torej tekom štirih let za 44.004 gl. Tudi na besede se sklicuje, katere je poročevalec finančnega odseka takrat, ko se je razpravljal načrt gori navedenega zakona, govoril s poročevalčevega mesta, češ, kadar koli bode Ljubljana zidala nove šole, rad bode deželni zbor konkuriral z izdatnimi podporami ua korist mestne občine ljubljanske. Iz teh besed, pregovorjenih dne 16. okt. 1884, izvaja mestnega magistrata prošnja neko moralno dolžnost, vsled katere bi dežela bila primo-rana, z deželnimi novci priskočiti šolo zidajoči ob-čiui ljubljanski. In ker se je v isti seji poudarjala naravna zveza med deželo in njenim središčem, pričakuje mestni magistrat, da bode dežela to vzajemnost tudi dejanjski dokazala ter po svojem zastopu izdatno podporo dovolila za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani.
Oziraje se na nagibe, izražene v napominani prošnji ljubljanskega magistrata, mora iiuančni odsek pred vsem z vso odločnostjo odklanjati interpretacijo, vsled katere bi bilo smatrati douesek 6000 gld. ne kot podporo, temveč kot o d š k o d n i n o. Tako tolmačenje ja tembolj neutemeljeno, ker je sklep deželnega zbora o tem znesku ravno tako prozoren po svojih razlogih, kakor jasen po svojem izrazu. Do-tični sklep, storjen v XV. seji dežel, zbora z dne 20. okt. 1883 (obravnave dež. zbora, 23. zvezek, str 192) glasi se namreč doslovno:
„Behufs gütlicher Beilegung der von der Stadt-gemeinde Laibach in ungerechtfertigter Weise erhobenen Ansprüche auf unentgeltliche Mitbenützung des Lvcealgebäudes wird der Landesausschuss beauftragt, der Stadtvertretung 6000 fl als Landesbeitrag für den Neubau einer städtischen Volksschule zur LTnterbringung der dermalen auf beliebigen Widerruf im Lycealgebäude befindlichen ersten städtischen Volksschule .... anzubieten" u. s. w.
Izrečno se tedaj v tem sklepu zanikuje ljubljanskega mesta pravica do kake služnostne pravice v licealnem poslopji. Izrazi, kakor „ungerechtfertigter Weise", „auf beliebigen Widerruf" razodevajo prepričanje deželnega zbora o kakovosti onih dozdevnih pravic, in da se popolnem odstrani vsaka nespo-razumljenost, označijo besede „Landesbeitrag für den Neubau einer städtischen Volksschule" čisto natančno tega plačila pravni značaj. Mestui zastop ljubljanski sprejel je to ponudbo brez vsakega ugovora. Akotorej magistrat sedaj tolmači oni donesek deželnega zaklada za neko odškodnino, je to v očitem protislovji z jasno besedo dotičnega deželnozbor-skega sklepa.
Finaučui odsek pač pritrjuje, da so se šolska bremena glavnega mesta jako pomnožila z deželnim zakonom z dné 28. dec. 1884 (št. 1 ex 1885). Ali nasprotno nikakor ne more odjenjati v svojem prepričanji, da je s tem zakonom le odpravljena bila neka neosnovana anomalija, ter pravično razmerje bremen uvedlo se v deželnem gospodarstvu. Nikakor pa na more priznavati, da bi se vsled onega zakona ter njegovega učinkovanja zlasti na mestno občino ljubljansko dale izvajati kakoršnekoli, bodisi materi-jelne, bodisi moralne regresne pravice nasproti deželi kranjski. To bi bil tako nevaren pre-judic, da mu je oporekati z vso odločnostjo.
Strinja se pa finančni odsek s prosilcem, to je v tem slučaji z mestnim magistratom ljubljanskim v tem oziru, da je skrbno gojiti in vzdrževati solidarnost interesov med deželo kranjsko in njenim glavnim mestom. Zanikajoč tedaj vsako pravno obveznost, in poudarjaje, da ne gré nobena prejudica za bodočnost izvajati iz njegovega današnjega predloga, vendar z ozirom na velike potrebščine, katerim se mesto ljubljansko ne more izogniti, ako hoče zavzemati naravno svojo pozicijo kot deželno stolno
mesto, nasvetuje iiuančni odsek, da dežela z i z-datno 'podporo priskoči pri zgradbi dotjčnega novega šolskega poslopja. Poleg onih 6000 gld. namreč, glede katerih je preje dokazal, da jih je smatrati — ne kot odškodnino — temveč zgolj kot deželni donesek k troškom omenjene šolske stavbe, nasvetuje torej, da se mestni občini ljubljanski iz deželnega zaklada dovoli 4000 gld. deželnega doneska za preje označeni namen. Ljubljanska mestna občina prejela je potem, če slavni deželni zbor pritrdi temu predlogu, vsega vkup podpore za dotično Čolsko stavbo 10.000 gld., t, j. nasproti projač.unjeni potrebščini nad 11 odstotkov.
Vsled tega stavlja linančui odsek nasvet:
Slavni deželni zbor naj sklene, mestni občini ljubljanski dovoli se 4000 gld. kot donesek za zgradbo novega šolskega poslopja iz deželnega zaklada.	(Dalje sledi.)
O razširjati i t rine uši ua Kranjskem.
(Govor poslanoa Šukljeja v V. seji dež. /.bora dne 22. okt.)
Nekako težko, častiti gospodje tovariši, spuščam se v debato. Ravno pred menoj govoril je posestnik, ki se sam praktično mnogo bavi z vinarstvom in na poročevalčevem mestu imamo tudi strokovnjaka v takih vprašanjih. Jaz se niti od daleč ne morem primerjati njima, niti kar se tiče teorije, niti kar se tiče prakse, vendar je ta predmet tako znamenit za gospodarsko življenje zlasti naše Dolenjske, da ima vsak izmed nas zastopnikov teh pokrajin neko dolžnost, jasno mnenje si ustvariti o tej reči, o boju proti filokseri. Vsaj zajemamo mi veliki del svojih dohodkov iz vinskih pokrajin. Dovolite, da to -pojasnim s par številkami. Tu imam pred saboj najnovejšo publikacijo v tem oziru „Statistisches Handbuch", letnik sedmi, in iz tega vidim, da imamo v Avstriji v naši državni polovici vsega skup areala za vinograde 213.804 hektarov in po povprečnem pridelku zadnjih 10 let viuske produkcije 3,547 991 hektolitrov. Od te količine spada na Kranjsko 10.600 hektarov in povprek na leto 181.057 hektolitrov. Ako računamo hektoliter vsaj za 8 gld., in sedanje vinske cene so neprimerno višje, bi nam to reprezentovalo vrednost 1,448.456 gl., torej približno poldrugi milijon, in vsa ta vinska produkcija je v eminentni nevarnosti, to smo čuli iz ust našega poročevalca. Polovice našega vino-gradnega ozemlja je okužena, in kaj nas čaka, slavna gospoda, to mi na Dolenjskem dobro vemo.
Bil sem v teh počitnicah kot spremljevalec vodje deželne vinarske šole gosp. Riharda Dolenca na Bizeljskem in sem si tam ogledal razmere. Mene je srce bolelo, videti to nekdaj tako slavno gorico sedaj uničeno. Po celem Bizeljskem ni dobiti kozarca domačega vina. Nekako otožno gleda človek lepe solidne zidanice—vina pa ni. To se bode pokazalo tudi pri nas, zlasti tam. kjer je zemlja izsesana. Jasno je, da se mora tukaj z vso silo delali na to, da se zapreči ta nesreča, in naravnost rečem: Kar so storili poklicani faktorji, zlasti država, dosedaj, je veliko premalo. Jaz sem prej povedal, kako vrednost reprezentuje količina našega vinskega pridelka, poldrugi milijon samo na Kranjskem in v državnem proračunu za 1. 1890. vstavljena je za ta namen borna svota 36.000 gld. —, v prejšnjih letih 23.500 gld. Na Francoskem, kjer se vspešno branijo trtne uši, kakor kaže vinska letina 1S88, imate v državnem proračunu li/.2 milijona frankov za boj proti filokseri. S tako svoto se da kaj napraviti. Malenkostne svote, kakor je naša, pa po-zobljejo komisijski troški, dijete, trtna uš pa ničesa ne čuti.
Torej kako se brauiti tega mrčesa? Jaz mislim, v enem oziru je ta stvar pri nas tem ložja, ker nam ni izbirati med raznimi sredstvi, ki so se izumila za ta boj. Nasvetovali so, da se vinogradi stavijo pod vodo in trtua uš utopi, to pri nas ni mogoče, tudi s svižem si ne moremo pomagati in kar se tiče sulfo-karbouata, so troški neprimeruo visoki za našo še nerazvito vinsko kulturo. Mi nimamo drugega sredstva, nego širiti ameriške trte, ki se upirajo trtni uši, bodi si, da jih cepimo ali pa z direktno produkcijo. Jaz se torej s tega stališča strinjam s prvim predlogom deželnega odbora in upravno-gospodarskega odseka. Naj se dado iz deželne naše trtnice revnejšim posestnikom ameriške rezanice in vkoreninjene trte zastonj, ali meni se vidi, da pripada tukaj glavna naloga vendar-le zopet državi. Kakor je posneti iz poročila, bomo imeli na pomlad okoli 100.000 rezanie na razpolaganje. Ako
80 ljudj e požlahtnenja t)o|je ne prijetji^io, ne bide shajati. Zakaj imamo državno trtntco v ¿o^anjevici? Z vladne mize se nam je reklo, cena je nizfa, uiti 10 gl. ne za 1000 rezanie, sedaj jih mislijo speča-vati celo za 6—8 gld. Za graščaka, ja premožne vinorejee stvar ni takega pomeni,1 ali "mi moramo računjti z našim gospodarsko že oslabelim kmeiom, in ta ni v stanu zmagati ta trošek.
Kar se tiče vinogradov za poskušajo, bi se jaz tudi vjemal z nasvetom gospodarskega odseka, pa tudi mislim, da bi poleg dežele in poleg teh kor-poracijj, ua kfctere se ozira današnje poročilo, vlada, drživa morala nam tukaj boljši vzgled dajati in tudi storiti svojo dolžnost. Tak poskusni vinograd imate na Bizeljskem na Štajerskem in tudi v ptujskem ali ormožkem okraji. Nekoliko takih vinogradov je treba tudi v naši deželi, na vsako okrajno glavarstvo, kjer se bavijo z vinarstvom, jedeu tak vinograd, in na ta način se bode mnogo koristilo. Zlasti na Dolenjskem je kmet dokaj konservativen, malo čita, še veliko manj verjame. Na lastne oči se mora prepričati, da je taka novotarija koristna, še-le takrat se je prime.
Strinjam se tudi z nasvetom glede tedeuskih tečajev. Vodja dolenjske šole je izrazil v tem zelo praktično misel in na ta način se bode našim vi-norejcem preskrbel lahko materijal spretnih delavcev. Ako bodemo s to pomočjo dosegli svoj konečni namen, namreč ohraniti svoje vinarstvo, o tem nas pouči bodočnost. Ena opazka se mi je pač vrinila tedaj, ko sem bil na Bizeljskem, pogledati si državni poskusni vinograd. Tam vidimo po dve brajdi ameriških in po dve brajdi cepljenih domačdi trt. Ameriška trta v polni rasti, domača trta pa hira. Dostavljam, da je zemlja izsesana in se tudi gnojilo ni. To pa je za mene dokaz, da bodo take cepljenke mnogo več troškov prizadevale, zlasti več gnoja potrebovale. Po tem bi jaz sodil, da je enkrat za vselej odklenkalo sedanjemu ekstenzivnemu vinarstvu na Dolenjskem, da potem naš Dolenjec rie bode zmogel več v tolikem obsegu baviti se z vinarstvom, ker mu bode prizadevalo preveč troškov, iu trdim temveč, da mu bode treba ohraniti le ugodnejša lege ter z intenzivnim gospodarstvom iz manjših parcel pridobivati več pridelkov.
Jaz bodem torej glasoval za predlog gospodarskega odseka.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Starčevičeva stranka počasi razpada. Najboljši možje v njej jo zapuščajo, kakor: Barčic, Valušnik, Urpaui in, kakor se piše, tudi Lončarevič. Barčič je izstopil prvi ter v svojem pismu ua predsednika kluba te stranke točno naznačil uzrok svojega izstopa. Po besedah tega najodličnejšega privrženca ta stranke se more razsoditi, kako težko so prenašali mnogi pametnejši člani brezobzirno ponašanje in ravnanje svojega vodje dr. Ante Starčeviča, Le radi klubske discipline so večkrat glasovali dosledno ž njim, čeravno niso mogli odobravati, kar je on zahteval. Ko je pa prošlega meseca Starčevičev organ „Hrvatska" začel po svojej starej navadi grditi odlične može hrvateke, posebno Strossmayera, in vso neodvisno narodno stranko, oglasil seje tudi „Obzor", ki je dozdaj na vse pogrde po navadi molčal, zdaj mu je bilo pa vendar preveč ter mu s prav temeljitimi članki dokazal, da sedanjemu stanju ni kriv niti Strossmayer, niti neodvisna narodna stranka, nego sedanja vladina stranka in ž n jo vkup tudi Starčevičeva, ki je dobro poznata že od Rauchovih časov, saj se je tudi takrat z magjaroni bratila. Naj le pogleda Starčevic malo v zbornico, pa bo videl, koliko njegovih nekdanjih privržencev sedi na vla-dinih klopeh. Starčevic sam pomaga, da se rnuože vladini privrženci. Njegova „Hrvatska" grdi vse, kar ne spada v njen tabor; grdi vse marljive pisatelje in učenjake, ves napredek v Hrvatskej; le to, kar on proizvede iu pa njegovi ljudje, to jedino je nekaj vredno, ali tega ni skoraj nič in še to kar je, je tako nevarno, da more duha mladih ljudi le okužiti, ne pa ublažiti. Glavno berilo je „Hrvatska", ki je vsak dan napolnjena s pogrdami na plemenite hrvatske domoljube. Mladina se s čitanjem tacih spisov naleze pravega materijalistiškega mišljenja in ko prestopi v državno službo, vidi, da se more le na tak način vzdržati, če popusti nazore prerokove o samostalnosti domovine hrvatske, pa se vrže popolnoma v krilo vladino. Z imeni bi mogli posvetiti, , ali pustimo to, kajti nomica sunt odiosa.
Vse Starčevičevo ravnanje je brez idealizma, zatorej izgubi svoje privržence, ko prestopijo v realno življenje. Tudi se ne more zlagati z Barčicem, ki je poln navdušenja za Hrvatstvo in sploh Slo-vanstvo, ki zna ceniti vse, kar je plemenito in lepo. Da je vodja stranke Barčic, razvila bi se drugim smerom, ali on ne misli na kaj tacega, nego za zdaj ostane izven vsake strauke, dokler se ne stvori strauka jugoslovanska. Ali do tega bržkone ne bo še tako hitro prišlo in bode še mnogo Save poteklo prej v Donavo.
Čudno ni, da je ban o priliki razprave o fiuan-cijaluej nagodbi pohvalil Starčevima radi njegove konsekventnosti. Starčevič je namreč v svojem govoru vse zanikal, kar postaji med Hrvatsko in Ogersko, namreč vse ugovore od kraja do konca. V tem si je Starčevič res dosleden. Ali kaj vse to pomaga, ker se pameten politik mora ozirati na vse okoliščine in iz njih c.rpiti koristi za domovino svojo. Enostavno vse zanikati, kar obstoji, ne vodi do cilja. Kousekventnost je lepa lastnost, ali v politiki je dvojbene vrednosti. Samo to moramo Star-čeviču priznati, da ima prav, da zahteva saraostal-nost Hrvatsko, ali v koliko se more ta samostalnost v okviru naše monarhije razviti, to je drugo vprašanje. Hvala banova pa se proteže na ono kon-sekventnost Starčevičevo, iz katere dohaja vedua graja na prvake hrvatske in vsled tega razdor med Hrvati.
Sploh hvalijo mnogi doslednost Starčevičevo, veudar pa v vsem ni dosleden, čudno je, da je Starčevič pred več leti še hudo grdil Rusijo ter le od Francoske pričakoval pomoči za Hrvatsko, zdaj pa nima dovelj hvale za Rusijo v svojem organu. Dom;'i grdi vsakega Hrvata, ki se trudi za slogo med Srbi in drugimi Slovaui, a Rusija mu je uzorna država in Rusi so pravi Slovaui. Ze iz tega se vidi, da Starčevič v slovanskej politiki ni stalen in da mu to najbolj škodi, kijti nobeden slovanski politik se ne bi mogel nam osloniti. Zatorej pa tudi v svojej „Hrvatskej" rajši piše članke o Kitaju, Ja-pauu, Sudanu in Patagoniji, nego o hrvatskih in sploh slovanskih zadevah, za katere mož nima pravega smisla, pa tudi ne od slovanskega sveta pravega zaupanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. oktobra, lotrauje dežele.
Nadvojvoda Janez je poslal iz Curiha cesarju prošnjo, naj mu dovoli, da odloži naslov nadvojvode in se odpove dostojanstvu feldmaršailajte-nanta in imejiteljstvu 2. topniškega polka. Cesar je baje prošnjo že uslišal. Nadvojvoda se bo odslej pod meščanskim imenom „Feld" bavil kot kapitan s trgovskim brodarstvom.
V moravskem deželnem zboru je polanec dr. Koudela utemeljil svoj predlog, naj se pomnože češka učiteljišča. Občine dragoceno zidajo šole, ne morejo pa otvoriti več razredov, ker manjka čeških učiteljskih moči. Predlog se je izročil šolskemu odseku.
Ogerskemu državnemu zboru je predvčeraj Tisza predložil postavo, s katero se za deset let določuje dvorovina cesarjeva. Potem je zbor v glavni razpravi potrdil postavo o cestuih gradbah.
Vnanje države.
Papež Leon XIII. je pri sprejemu francoskih delavcev mej drugim rekel: .Vera je suženjske spone starega malikovalstva razrušila. Ima pa tudi moč, da reši socijalno vprašanje ter otme delavce iz revščine novodobnega paganstva." — V Rimu se je zadnji čas osnovalo društvo, ki bo delilo nagrade otrokom, katerih stariši bodo mogli dokazati, da se njihovi otroci niso najmanj leto dni učili veronauka! Prostozidarji so zviti lisjaki; vlado „mlade" Italije pa zopet označuje to, da ne prepove takega društva.
Kakor se brzojavno iz Bruslja poroča, došel je bolgarski princ Ferdinand predvčeraj zjutraj tjekaj, obiskal je popoludne grofa Flauderuskega, ki mu je vrnil obisk, potem je pa princ proti večeru v Nemčijo odpotoval. Ni tedaj res da bo šel v London.
Novi nemški državni proračun izkazuje dohodke in troške v ravnotežji s 1.208,664-739 markami. Stalnih troškov je 849,614.835 mark, eden-kratna potrebščina ordinarija 81,349.597 mark in ekstraordinarija 277,700.307 mark. Vojni ordiuarij obsega 6.629.000 mark tekočih troškov, izmej teh 1,500.000 mark za ustanovitev dveh novih korov. Stalnih troškov za mornaričuo upravo bo odslej za poltretji milijonov mark na leto več. — Predvčeraj je cesar Viljem s cesarico na ladiji .Irene" iz Genove v Pirej odpotoval.
Iz" Amsterdama se poroča -.Nizozemski kralj Viljem III. se bo v januariji 1890 odpovedal pre-
stolu na korist vojvodi Adolfu Nasovskemu kot velikemu vojvodi luksemburškemu.
Anglikanski škof v Rochesteru je predvčeraj v nekem govoru priporočal svoji duhovščini, naj se ne peča s sooijalnim vprašanjem. Rekel je, da anglikanska duhovščina ni vzgojena tako, da bi Aogla umevati to zadevo. „Pall Mali Gazette" je vsled tega jako razburjena ter vpraša, ali naj se delovanje na socijalnem polji popolnoma prepusti rimskim katoličanom? Tu se zopet kaže, da je katoliški duhovnik prvi bojevnik za krščansko socijalno pre-osuovo in da ga mnogokrat duhovščina drugih veroizpovedanj pri tem noče podpirati ali iz malomarnosti, ali pa tudi vsled nezmožnosti.
Kardinal Gibbons, nadškof baltimorski, je povodom stoletnice, odkar se je v Združenih državah ustanovila katoliška hijerarhija, izdal pastirsko pismo, v katerem naglaša veliki napredek katoliške cerkve v severni Ameriki. V Združenih državah je danes 9 milijonov katoličanov, 13 nad-škofij, 71 škofij, 8000 duhovnikov, 10.000 cerkva in kapel, 27 seminarjev, 3100 žnpnih cerkva in 520 bolnišnic in sirotišnic. Otvorilo se bo v \Va-shingtonu tudi katoliško vseučilišče. Da pa katoliška vera tako napreduje v Ameriki, ne smemo se posebno čuditi, kajti tam je prosta ter se more tedaj tudi razvijati. Gregor XVI. je nekoč rekel: „Nikjer nisem toliko papež, kakor v — Ameriki." Ali bi ne smel Leon XIII. trditi ravno tako?
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, dne 18. oktobra. V številki z dne 1. oktobra pojasnjeval je „Slov. Narod" Liech-tensteinov odstop. Mej drugim pravi: „Govori se, da je knez Liechtenstein obljubil konservativcem, da bode gotovo dosegel versko šolo. Zaradi tega so pa bili že trdno preverjeni, da jo dosežejo. Stvari so se pa drugače zasukale. Vlada ni voljna spolniti vseh želj nemškim konservativcem. V nekaterih zadevah bi se bila vlada pač udala. Minister Gauč sam je že predložil novo šolsko predlogo, v katerej 6e je oziral na neke želje konservativcev, a v to pa vlada ne more privoliti, da bi se učni smoter kaj ponižal (1). Seveda nekaj bi bila morda vlada še prijenjala, a konservativci niso bili z mrvicami zadovoljni, nego Bmo mi Slovani v narodnem oziru. Vlada je torej sklenila upirati se željam nemških konservativcev. Ko so pa deželno-zborske volitve na Češkem pokazale, da narod ne želi verske šole (1), je vlada dala Lieehtensteinu razumeti, da se nič več ne uda ..."
„Kakor piše neki brnski list, je pa tudi še nekaj druzega dalo povod njegovi ostavki. Na katoliškem shodu na Dunaji so se bili izrekli, da se mora obnoviti papeževa oblast. Knez Liechtenstein je pa hotel resolucijo katoliškega shoda spraviti v delegacijo. Mi skoro verjeti ne moremo, da bi bil knez prevzel tako nalogo, a dotični list ima zveze s politiki, kateri so gotovo imeli priliko zvedeti o do-tičnih pogajanjih. Sklepi katoliškega shoda so bili res taki, da ni čuda, če se v Avstriji ne najdejo resni politiki, ki bi se izrekli zä-nje (!). Mi temu shodu nismo pripisovali nobene važnosti, zaradi tega nesmo obširno poročali o njem. Zaradi izjav tega shoda bi bil imel vnanji urad na Dunaji kmalu neprijetnosti. Vzbudil je bil nevoljo proti Avstriji in Rusiji."
„Na tem shodu so se izrekli za obnovljenje papeževe posvetne oblasti in željo, da Avstrija pomaga, kako papežu dobiti Rim. Nekdo je celo hotel, da bi kar poslali avstrijske čete v boj za papeža. Poleg tega pa so gospodje zabavljali proti Rusiji. Mi nečemo razpravljati tukaj, koliko je opravičena in utemeljena zahteva po obnovitvi papeževe oblasti. O tem so mnenja različna, kakor se sploh dajo zgodovinska prava večkrat različno tolmačiti. A postopanje katoliškega shoda ni bilo pametno, kar bi nas utegnilo pripraviti ob vse zaveznike in Avstrijo pahniti v največje težave."
Razsodni čitatelji naj sami napravijo komentar tem sofizmom.
Dnevne novice.
(Dnevni red) VI. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 25. oktobra 1889. leta ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje dne 22. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za leto 1888. 4. Poročilo finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 99, določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah in o § 1. letnega poročila. 5. Ustno
poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za 1. 1890. in o § 8. letnega poročila. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franc Bajc-a, provizijoniranega paznika deželne prisilne delalnice, za daljuo dovolitev miloščine. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frančiške Drenik za daljno dovolitev vzgojevalnih doneskov njenim trem otrokom. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora senožeškega za odpis dolga 1848 gld. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Bled, da bi se hiralniški troški 399 gl. 17 kr. za Dorotejo Gogala plačali iz deželnega oziroma hiralničnega zaklada. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Rovte zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec-Rovte. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora logaškega zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec-Rovte. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora črnomaljskega za odpis dolga 3500 goldinarjev
13.	Ustuo poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za leto 1888.
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o dovršitvi konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo. 15. Ustno poročilo finan-nega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za I. 1888. in o proračunu za 1. 1890. in o § 7. letnega poročila, črka C. 16. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke. 17. Ustno poročilo upravno-gospo-darskega odseka o prošnji mestne občine Kranj, da se ohrani kranjska gimnazija. 18. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o proŠDji občanov katasterske občine Rakitne, da bi jo pridružili občini Borovnica. 19. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov podobčine Orle, da se ločijo od dobrunjske županije v samostalno občino Rudnik.
(CJosp. dr. Pr. Celestin), vseučiliščni profesor v Zagrebu, je letos že v drugič poslal 5 gld. „Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji". Srčna hvala!
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) ima v petek, 25. oktobra t. 1. svoj občni zbor v društveni dvorani I. Salvatorgasse 12. Začetek točno ob 7*8. uri zvečer. Odbor prosi vse slovenske na Dunaji bivajoče pevce, da blagovole čim preje pristopiti. Omeniti mi je, da je pri zadnji pevski vaji več starejših in mlajših slovenskih pevcev pristopilo društvu; bili so radostno sprejeti.
(Slovenska pritožba pred državnim sodiščem.) Koroške „Freie Stimme" pišejo v 84. številki z dne 19. oktobra: „Državno sodišče je pod predsedstvom dr. Unger-a dne 15. t. m. obravnavalo o pritožbi, katero so vložili g. Matija Wutti in 47 slovenskih stanovnikov iz Šeutlenarta pri Sedmih studencih na Koroškem proti naučnemu ministerstvu radi žaljenja v članu 19. državnih osnovnih postav zagotovljene „pravice do gojitve narodnega jezika in oproščenja, da bi se morali učiti drugega deželnega jezika." V vlogi na deželni šolski svet v Celovci so imenovani stauovniki prosili, da bi se na trirazrednici v Sentleuartu vpeljala izključno slovenščina kot učni jezik, nemščina pa od četrtega razreda kot učni predmet. Deželni šolski svet in naučno ministerstvo sta prošnjo odklouila. Dokazano je namreč bilo, da je prišel v Šeutlenart okrajni glavar ter sklical slovenske prosilce. Na njegovo zahtevanje, naj vstanejo vsi, ki žele slovenščino kot učni jeziK, ni nobeden vstal. Možje so le želeli šestletno šolo, nedeljsko šolo in boljšo gojitev slovenščine. Okrajni glavar je to sprejel v zapisnik in naučno ministerstvo je vsled tega odbilo prvotno prošnjo za slovenski pouk; na prošnjo v zapisniku okrajnega glavarja pa se naučno ministerstvo ni moglo ozirati, ker je predmet postavodaje. Vsled tega so prosilci vložili pritožbo na državno sodišče. Pri obravnavi je poudarjal zastopnik prosilcev, da bi se naučno ministerstvo moralo ozirati na prvo vlogo in da okrajnega glavarja ni nihče pooblastil, da bi povprašal prosilce o tej prošnji. Zastopnik naučnega ministerstva, dvorni svetovalec vit. Spaun, je poudarjal, da ima le okrajni šolski svet pravico, zagovarjati narodnostne koristi glede šole, ne pa stanovniki, če tudi plačujejo za šolo; da je imel dalje okrajni glavar pravico, vprašati prosilce o prvi vlogi, in da prosilci ne žele tega, kar je v prošnji izraženo. Državno sodišče je prošnjo odbilo." — Komentar k temu naj si uarede gg. državni poslanci.
(Poddraška zadeva.) „Slov. Narod" je včeraj objavil vest, da je v torek „proiskovalni sodnik z obilno žaudarmerijsko asistenco (18 mož) prišel v Poddrago, kjer se je vršilo zasliševanje in hišna preiskava. Žandarmi odpeljali so g. Ivana Božiča, posestnika v Poddragi, v Vipavo". Tudi nam je včeraj zjutraj ravno iz Vipave došli prijatelj opisal vse podrobnosti, katerih pa nismo objavili Ker pa je sedaj dogodek javeu, storimo i mi svojo časnikarsko dolžnost, dasi zelo obžalujemo, da se je moralo to zgoditi.
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj sedmo sejo. Poslanec dr. Rada j in tovariši so nasvetovali premembo § 12. deželnega reda, da bi kurija kmečkih občin imela dva člana v deželnem odboru, in sicer jednega občine Gorenjega, druzega občine Spodnjega Štajerskega. Dr. Neckermaun je in-terpeloval deželui odbor zaradi dovoljenja druge (slovenske) hranilnice v Celji. Interpelacija se je izročila dež. odboru. Proračun učiteljskega penzijskega zaklada znaša 140.155 gld., pokritje 134.160 gld., torej primanjkljaj 5995 gld.
(Povodnji.) Iz mnogih krajev nam dohajajo poročila o povodnjih vsled deževja. Tako je voda poplavila zopet polja v dobruški, planinski in račenski dolini. Pri Mrtvici na Kočevskem je voda ustavila celo promet na cesti, da je včeraj kočevska pošta izostala.
(Ustanove.) Baron Reinelt, predsednik tržaške trgovske in obrtniške zbornice, je povodom stoletnice tvrdke Reyer & Schlick odločil 50.000 gld. za 9 ustanov, in sicer 5 po 300 gld. za enega jurista, medicinca, dijaka tehniške, trgovske in industrijske šole, 4 ustanove po 150 gld. za dijake tržaških srednjih šol.
Današnji številki je priložen poziv zagrebške tvrdke S. Kočonde na sli/to Valentina Vodni/ca. V ta poziv se je vrinila tiskovna pomota; slika bo visoka HO palcev, široka 24 palcev,
oziroma 79 in OS cm., ne pa 30 in 24 cm.
Telegrami,
Dunaj, 24. oktobra. V Frohsdorfu je bila ob 11. uri dopoludne poroka nadvojvode Leopolda Salvatorja z dono Blanko Kastilijsko-Bourbonsko. Navzoči so bili poleg družinskih članov nadvojvoda Karol Ludovik kot cesarjev zastopnik, mnogo nadvojvod in nadvojvodinj. Iz Pariza in Madrida je došlo več članov visokega plemstva, dalje po trideset španjskih in francoskih konjikov.
Inomost, 23. oktobra. V deželnem zboru so danes južno-tirolski poslanci nasvetovali, da se italijanski Tirolski dovolita lastna uprava in poseben deželni zbor; dotična predloga naj so najkasneje izroči v prihodnjem zasedanji.
Koburg, 23. okt. Princ Ferdinand je došel. Po noči bo v Sofijo odpotoval.
Pariz, 23. oktobra. Nadvojvoda Albreht je s spremstvom došel. Na kolodvoru ga je pozdravil grof Zichv.
Umrli so:
22. oktobri. Reza Sličar, trgovčeva hči, l' a mes., Dunajska cesta 13, katar v želodcu in črevih.
V bolnišnici:
21. oktobra. Štefan Hrovat, delavee, 45 let, atrotia cerebri
Vremensko sporočilo.
C rt O	Gas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
23	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	728 7 733 3 736 1	12-0 12 3 7-2	brezv. si. zapad si. rzh.	oblačno del. jasno jasno	12-20 dež
Srednja temperatura 10 5° za 0 5° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) . 24. oktobra.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka)	85 gl. 35		ki-
Srebrna „ 5% „ 100 ., „ 16 % „	S5 „	75	
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „	95	
Papirna renta, davka prosta......	100 „	20	
Akeije avstr.-ogerske banke......	'-'18 „	—	
Kreditne akeije ..........			
London.............	119 „	10	
Srebro .............		—	
Francoski napoleond.........	9 n	48	ti
Cesarski cekini ..........	5 i,	69	
Nemške marke ..........	•58 „	35	n
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Ebcrl, *
Izdelovalca oljnatih barv, ilrnežcv, lakov X X	1" napisov.
K Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X jtij i»ij«m«, m
$$ ia Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. i.
If priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroku spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cone.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Lileehbiicksen) v domačem lanenem oljnatem firneži najiineje naribane in boljše J? nego vse te vrste v prodajalnah.	(16) Jt
H PT Otiiiili« na znhtuvan jo.	X
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Pozor!
Za baš izišli Janežič-Bartel-ov
„l>eutsch-slovJIandwtirterbucli''
priredil sem lične, trpežne
g? platnice v pol-šagrinu^g
komad za 50 kr. S pošto 10 kr. več. Z vezanjem vred HO kr.
Janez Bonač,
(S)	knjigovez.
Hi- .tf a j&i


i
,AZIENDA,
a vstio-fiancosko zavarovalno društvo zoper elementarne škode in nezgode na I> u n a j i.
Glavni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradci.
p. n.
IJsojamo se naznanjati, da smo zvezo z našim glavnim zastopnikom gospodom Josipom Prosenc-em vsled sklenjenih transakcij prijaznim potom iz-rušili ter poslovanje glavnemu zastopniku c. kr. priv. zavarovalnega društva „Avstrijski Phönix" gospodu Josipu Perhauc-u izročili.
Vsa vplačila naj se kakor do sedaj pri zastopu v Šelenburgovih ulicah
štev. 3 odrajtujejo in ravno tu bodo se dajala radovoljno vsa na zavarovanja sloneča pojasnila.
Z odličnim spoštovanjem
Glavni zastop v Gradci za Štajersko, Koroško in Kranjsko avstro-francoskega zavarovalnega društva zoper elementarne škode in nezgode.
(les kralj. priv. zavarovalno društvo
,Avstrijski Phönix'
na J>niia;ji. Ces. kralj. priv. zavarovalno društvo
,Avstrijski Phönix'
za življenje na Dana ji. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradci.
P. n.
Usojamo se naznanjati, da smo izvršenje onih pri izvanrednem zborovanji naših delničarjev in delničarjev „AZIENDE", avstro-francoskega zavarovalnega društva zoper elementarne škode in nezgode, sklenjene transakcije v Ljubljani glavni zastop osnovali in našim glavnim zastopnikom gospoda Josipa Perhauc-a imenovali.
Pisarna nahaja se v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah štev. 3, kjer se bodo vsa vplačila odrajtovala, zavarovalne ponudbe vsprejemale in na zavarovanja sloneča pojasnila radovoljno dajala.
Z odličnim spoštovanjem
Generalni zastop v Gradci za Štajersko, Koroško in Kranjsko c. kr. priv. zavarovalnega društva
„Avstrijski Phönix"
na Dmiaji in
„Avstrijski Phönix"
xa življenji» na 1 >iiii*»_ji.
P o J a s n 11 o.
Tem potom javljam, da sem zvezo z „AZ1ENDO" vsled sklenjenih transakcij resnično po prijaznosti razrušil, ter prosim v imenovani zavod oziroma v „Feniksa" neomejeno tisto zaupanje staviti, katero zasluži in katero je p. n. občinstvo imelo za časa mojega poslovanja.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. P vose ne.
Ljubljana, dne 23. oktobra 1889.
mmm&m