MEJNIK ZA ISKRO ►Spanje zkgp J0CEVJE IN OMERZI 0|) dnev,?^* osrednj' proslavi In PBdsertn^ samoupravljalcev je b* V S urepubliškega sveta nez Ba ! dlkatov Slovenije Ja- CptL,podelu priznanja nizacjjgi. , < vem v Petl^ orga-setim DfK užene8a dela in de- - grajencUt?1^nikom- Med na’ ^etijsko o j3 111(11 Združeno »« Kočevja JOZ arsko podjetje iz 4l.ooo ^"gospodari z več kot f. !• ia*!*in 23 000 2 7400 ha U gozdov ter skoraj JKŽ3?,!p°wh-ta jrf S* Podjetja Pc * Hennk Omerza Res vzbuditi interes delavca ,V samoupravnih aktih je vse preveč učenih besed in fraz," je dejal Roman Albreht, član predsedstva CK ZKJ, ko je bil prejšnji teden na obisku v Novem mestu Uresničevanje zakona o združenem delu v praksi in način, kako so se tega lotili v tovarni IMV in v „Krki“, je Roman Albreht v torek, 21. junija, spoznaval v Novem mestu. Ob tej priložnosti so v obeh delovnih organizacijah dobili nekaj konkretnih in koristnih napotkov. Po ogledu tovarne avtomobilov so gosta seznanili z zdajšnjo organiziranostjo delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij, razgrnili pa so tudi načrt, kako bodo do konca leta izpeljali potrebne spremembe. Tako nameravajo zdajšnjih 9 tozdov razširiti na 13 so pripravljene julija bo v Beli krajini veliko slovensko partizan-^ 0 slavje — Pripravili brezplačen prevoz ^ ' ______________ obiskov^11' belokranjske Lokve sprejele okoli 25.000 Venske nart*’ i * b°do udeležili letošnje osrednje Slo-Ustanovitve tZanve Pros*ave- Z njo bomo počastili 35 let Osv°bojene Prv® slovenskih partizanskih brigad, prvega | frireditv ^ 0Zem*ja začetek slovenske državnosti. yeliko družbi °^^°r deluje v Črnomlju in Ljubljani in se je na I ? bodo proo'°*)0'*t^no manifestacijo dobro pripravil. Pričakuje, da | t°nte in bore-3«6 -V ve*'*cem številu udeležili aktivisti Osvobodilne i av teko vab i enot’ so ustanovljene 1941. in 1942. leta. j Joških enot 'il mladinske enote, ki so povzele imena parti- j -“■»Mii enot U; ciiuic, tu 5U puvz.cic imena poiu- ^°kvah se bo S° ustanovljene v prvih dveh letih vojne. V slovenske dele namiei“ začel tradicionalni pohod mladih po poteh ^nskega slavi :faC1Jv in bo trajal do 14. julija. Velikega parti- , > ki živim c jC ° udeležili tudi borci NOV iji POS in aktivisti Atriji. Priredi in ost , za borce, aktiviste, člane mladinskih pohodnih E yubljane 0b 6 f^tovfli dva posebna vlaka. Prvi bo odpeljal iz E o^njega 7 27 " L ® Grosupljega 6.48, Ivančne Gorice 7.07, 1 Orugi nnt^ • piiPeljal na končno postajo Sela-Otovec ob S "testa m vlak bo šel iz Mirne peči ob 7.30, iz Novega 5 , ožnega Dola 1A9’ B“čne 7.59, Uršnih sel 8.09 in iz | Jubljanski hr, ^ ®ka vlaka se bosta vračala v večernih urah. = Več 0 PornPn, Peljal ob 18‘35> novomeški pa ob 18.05. . | ^■liniti PrOS'ave P‘^emo na 6. strani. je našip!^ ~ Na osrednji prireditvi „Srečanje v**1! s«? ?druženo •*ern®Js*cem hipodromu pod vodstvom Toma-IN koncort23^ . Preko dvesto pevcev oktetov. Eden o c » Kjer se i» »pktetovcev" je bil tudi v novomeški to- ® * ^anju "ajveč poslušalcev—delavcev tovarne. ov 77“ na kulturni strani. (Foto: Pavlin) tozdov in delovno skupnost skupnih služb. Pri tem gre za največjo spre- lllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllE ! SKUPNA RAZSTAVA AL2IRCA IN BRAZILCA . 1 Jutri ob 18. uri bodo v osno ni šoli Jožeta Slaka - Silva Trebnjem odprli slikarsko stavo Brazilca Ivonalda Velo de Mela in Alžirca Alija Gued uchija, umetnikov, ki sodeluje na jubilejnem 10. taboru liko nih samorastnikov v Trebnjem j Po otvoritvi bo v kulturne I domu folklorna prireditev, kateri bodo folkloristi iz Obr novca predstavili pesmi in ple jugoslovanskih narodov. 15 let Jutranjke Slavnostni govornik Milan Kučan, sekretar RK _______________SZDLS___________ V soboto so s pravim delavskim slavjem v parku pred tovarno na Radni proslavili 15-let-nico Jutranjke. Ob tej priložnosti so izdali barvno brošuro o razvoju, proizvodnji in samoupravljanju tega nad 1.100-članskega, v glavnem ženskega kolektiva. Slavnost je začel Borut Bizjak, predsednik osrednjega delavskega sveta Industrije otroške konfekcije Jutranjka in med drugim poudaril veliko obveznost in tudi čast, da so bili izbrani za „akcijo 120“, nad katero bdi CK ZKS glede samoupravne organiziranosti. Tudi slavnostni govornik, sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan, je pohvalno govoril o razvoju tovarne, njenem uveljavljanju doma in v svetu. Še posebej je pohvalil prizadevanja kolektiva za načrtno strokovno in družbenoekonomsko izobraževanje delavcev. Usposabljanje ženske delovne sile v Sloveniji ni majhen problem. Delavke predstavljajo malo manj kot polovico aktivnega prebivalstva, vseeno pa je med njimi 60 odst. nekvalificiranih ali polkvalificiranih. A. ŽELEZNIK KOČEVJE: 50 LET GODBE Delavska godba Kočevje je 24. in 25. junija svečano proslavila 50-letnico obstoja. V petek zvečer je godba izvedla zelo uspel koncert v Šeškovem domu, v soboto pa so se svečanosti začele s parado godb skozi mesto, nadaljevale s koncertom godb v Gaju in končale s skupnim nastopom vseh godb, ki so se udeležile srečanja. Žal na svečanosti niso sodelovale vse godbe, ki so bile vabljene, ampak razen domačinov le še Godba na pihala Breg iz pobratene občine Dolina pri Trstu, Godba na pihala iz Ricmanj (prav tako iz občine Dolina) in godba DPD Svoboda iz Lesc pri Bledu. membo v tozdu Tovarna avtomobilov, kjer bo namesto enega kar 5 tozdov. O tem bodo delavci odločali na referendumu, ki je predviden za 30. junij letos. V skladu z zakonom bodu uredili tudi potrebno samoupravno zakonodajo. „Mislim, da ste dobro krenili na pot uresničevanja zakona in razčiščevanja dohodkovnih odnosov/* je izjavil gost. Generalni direktor Jurij Levičnik je še poudaril, da se zave- (Nadaljevanje na 4. strani) Stane Dolanc v Trebnjem Govoril bo na sobotni otvoritvi 4. salona naše naive V soboto, 2. julija, bo obiskal trebanjsko občino sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, pokrovitelj jubilejnega 10. tabora in 4. salona likovnih samorastnikov. Govoril bo na otvoritvi salona v galeriji, kjer bo razstavljeno okoli 100 del več kot 60 jugoslovanskih slikarjev in kipaijev, zvečer pa bo gost mirenske Dane, ki davi 25-letnico ustanovitve. Ob otvoritvi 4. salona bo nastop pevskih zborov, pihalnega orkestra in folklorne skupine. Pred tem bo v kulturnem domu skupna seja upravnega odbora tabora in častnega odbora 4. salona, na kateri bo govoril Bogdan Osolnik, predsednik častnega odbora in podpredsednik zveznega zbora zvezne skupščine. S podelitvijo odličij pa bo končal delo letošnji tabor. POČITNICE Z VELIKO - Če bi bilo treba m novo izumiti počitnice, bi jih zagotovo spet postavili v poletje. Omamen vonj sena, ležeš v travo in opazuješ žužke, ki prizadevno hite po svojih poteh, voda vabljivo klokota med ločjem. Sonce, voda, igre. Na neki slovenski šoli so pisali nalogo o počit-. nicah. Mali nadobudnež je besedo počitnice pisal z veliko začetnico. V „zagovor“ je prepričljivo povedal, da zato, ker so počitnice tako velika in lepa stvar. (Foto: J. Pavlin) RUMENO ZLATO PADA - Medtem ko v Banatu in Sremu že ropoče več kot 6000 kombajnov, so tudi na Dolenjskem pričeli padati prvi snopi pšenice. Izredno toplo vreme v preteklem tednu je orumenUo zrnje, sedaj ob žetvi pa nagajajo popoldanske plohe. Kmetje tarnajo, da bo letos zaradi pozebe manj cvička, za žito pa tako niso v skrbeh, saj ga lahko uvozimo, kar pri cvičku ne pride v poštev. (Foto: J. Pavlin) Temelji za novo tovarno 24. junija so v Šentjerneju slovesno položili temelje za novo Iskrino tovarno potenciometrov Mimi Kovačič, delavka z najdaljšim stažem v šentjemejski Iskri, je 24. junija sprožila vzvod na mešalniku za beton in s tem simbolično začela gradnjo nove tovarne potenciometrov. Slavje z zastavami, godbo in nastopom Šentjemejskega okteta je po več govorih izzvenelo v dogodek, ki pomeni bohčno začeto gradnjo nove Iskrine tovarne je Mimi Kovačič (na sliki) podrla tudi mejnik med starim in novim. mejnik za celoleten podgoijan-ski predel. Iskra po 26 letih prvič izvaja večjo in programsko opredeljeno naložbo v vrednosti 80 milijonov dinaijev. Tovarna, ki bo predvidoma začela obratovati v letu 1978, bo dajala na trg podvojeno proizvodnjo potenciometrov, namenjeno zlasti izvozu. „Za temi številkami se skriva trdo in ustvaijalno delo vsega kolektiva v vrsti preteklih let,“ je med drugim dejal Ludvik Simonič, direktor Iskre Šentjernej. V tem kolektivu so se vselej zavedali, da samo na jugoslovanskem tržišču in ob lagodnem življenju ni mogoče razviti sodobne tehnologije v proizvodnji elektronskih sestavnih delov, ki zahtevajo le veliko-serijsko proizvodnjo. Kljub velikim težavam so se vztrajno usmeijali v izvoz, to usmeritev pa je praksa potrdila kot pravilno. V letošnjem letu bodo prodali na tuje za 8 milijonov USA dolarjev izdelkov; s tem se uvrščajo med prve štiri največje izvoznike iz novomeške občine. R. BAČER ŠENTVID PRIČAKUJE NAD 4.000 PEVCEV Pod pokroviteljstvom Mitje Ribičiča, predsednika republiške konference Socialistične zveze, se bo začel 3. julija v Šentvidu pri Stični osmi tabor slovenskih pevskih zborov, ea tej največji letošnji pevski prireditvi v Sloveniji, ki se bo nadaljevala 4. julija, bo sodelovalo 110 pevskih zborov z okoli 4.000 pevci, med njimi tudi zbori iz Dolenjske in Posavja, ki jih bo na zaključnem skupnem nastopu spremljalo 200 godbenikov. Letos bodo to pevsko prireditev prvič izvedli v novi organizacijski preobleki, saj je postal tabor samostojno društvo s svojimi pravili in organi. Pred taborom se bodo zvrstile še zadnje prireditve tradicionalnega šentviškega kulturnega tedna z nastopi dramskih in folklornih skupin v nekaj krajih grosupeljske občine. V drugi polovici tedna se bo vreme nekolko poslabšalo, bodo občasne poobla-čitve in krajevne nevihte. tradicionalna zabavnoglasbena prireditev čaleSca noč . 7en'on,i — pričetek z ognjemetom ob 20. uri sobota, 2. julij 1977 zabavno-glasbeni program z nagradnimi igrami in plesom do zore — za prijetno vzdušje so zadolženi: Saša Zal epu gin, Jana Osojnik, Volodja Peer, Nada Kneževič, A n dres Valdez, Fantje treh dolin, Nevv Svving kvartet s Črnimi vranami. . . — vstopnina: 50 din m *******************************************************************^*{ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Po letu 1948, ko je Stalin izlil na Jugoslavijo plaz srda po brezuspešnem poskusu, da bi strl njeno neodvisnost, iz Moskve ni bilo mogoče slišati očitkov, kritike in omalovaževanja, kakršnega so v zadnjih nekaj dneh naslovili na Stantiaga Carilla, generalnega sekretarja komunistične partije Španije in prek njega posredno na tako imenovani „evrokomuni-zem". Začelo se je s člankom v tedniku ,JVovi čas", ki je po tej plati pripravno sredstvo za izpoved. V članku so obtožili San-tiaga Carilla ideološkega od-padništva, „evrokomuni-zem " pa obsodili kot orodje v rokah imperialistov. Napadna Carilla Ker Carilla je torej napad na v bistvu napad na (čeprav nikjer izrecno omenjene) komunistične partije zahoda nasploh, ni težko zaznati razsežnosti spora, čigar celovite posledice v tem trenutku še ni mogoče označiti prav do skrajnih meja in obsega. _____ Centralni komite KP Španije je očitke, izrečene v slogu, kakršnega evropski komunisti že dolgo niso bili vajeni, gladko zavrnil. Najprej s tem, da so odrekli komurkoli pravico do ukazovanja iz kateregakoli središča, in zatrdili, da „bo španska partija nadaljevala s popolnoma neodvisnim oblikovanjem svoje politične linije in strategije" in nato še z odgovorom, da „evrokomunizem“ ponuja edino ustrezno alternativo za graditev socializma v zahodni Evropi To je alternativa, ki združuje socialistične ideale Špansko komunistično partijo so v večji ali manjši meri, bolj ali manj odkrito, podprle vse zahodnoevropske komunistične partije, toda tudi tiste, ki so se posta- vile ob bok KP Španije previdneje kot druge (italijanski komunisti, denimo), so to storile dovolj jasno, da ni mogoče niti za trenutek dvomiti o tem, kakšna so njihova stališča. Polemika se je v začetku tega tedna nadaljevala s komentarjem na moskovski televiziji, kjer so ideološkim očitkom španskim komunistom pridružili še omaluva-žujoče besede o slabem vodenju partije pred volitvami - kar je Santiago Carillo na tiskovni konferenci pospremil z ugotovitvijo, da bi bilo za španske komuniste veliko bolje, če bi jih Moskva napadla nekaj dni prej. V tem primeru bi namreč na volitvah prav gotovo dobili še nekaj sto tisoč glasov več, saj ti napadi v bistvu potrjujejo tisto, kar so španski komunisti ves čas trdili: da so neodvisni in da niso zgolj orodje v rokah Moskve, kar so jim med predvolilno kampanjo nekateri očitali BEOGRAD: ISKANJE POTI Beograjski sestanek evropske konference o varnosti in sodelovanju med tem išče kompromis v razpravi o dnevnem redu glavnega sestanka, ki bo jeseni. Potem, ko se predstavniki 35 držav Evrope, ZDA in Kanade niso mogli zediniti za prva dva predloga (anglo-ameriškega in sovjetskega), je izdelala tretjega skupina neuvrščenih in nevtralnih dežel Sestanek se je nadaljeval v mirnejšem ozračju, za katerega sicer vsi udeleženci zatrjujejo, da je delavno in konstruktivno, saj ldjub nespornim razlikam v stališču vendarle nihče noče in ne more tvegati, da bi z nepremišljenim nastopom načel in ogrozil popuščanje napetosti ter tako podrl s toliko upanja pred dvema letoma začeto stavbo evropske varnosti in sodelovanja. JANEZ ČUČEK tedenski mozaik »LJUDSKA VOJSKA“ V ABESINIJI — Ker ne morejo streti upornikov v Eritreji, pokrajini, ki želi samostojnost, z rednimi vojaškimi enotami, so sklenile etiopske oblasti ustanoviti posebne enote »ljudske vojske". Menda bodo tako dobili 250.000 mož, ki pa po mnenju opazovalcev ne bodo kaj prida oboroženi ali izurjeni. Na sliki: med urjenjem enote, ki so jo ustanovili v neki etiopski vasi za boj proti upornikom. (Telefoto: UH) Kritika, ki hrabri in gradi Dobri medčloveški odnosi še prepočasi nadomeščajo podedovano hierarhijo Kljub dejstvu, da v celotnem našem sistemu stremimo k čim boljšim medčloveškim odnosom, se nam pri tem, zlasti v nekaterih okoljih, še vedno zatika. Očitno je, da se le s težavo otresamo starih F hierarhičnih navad podrejenosti in nadrejenosti, ki niso bile značilnost samo delovnih odnosov, temveč tudi medčloveških stikov. Avtoriteta položaja, bojazen pred posledicami, jasna opredelitev med »slabotnejšim in močnejšim" in podobno so bili pojavi vse zgodovine. Že s samimi začetki razvijanja socialističnega samoupravnega sistema smo seveda napovedali dosleden boj takim pojavom. In če hočemo v tem uspeti, gotovo niso dovolj samo napisani zakoni ali sprejeti sklepi, temveč je potreben nenehen razvoj naše zavesti, ustvaijanje ustreznih družbenopolitičnih pogojev in še vrsta drugih dejavnikov, med katerimi velja gotovo posebna pozornost družbeni kritiki. Znano je namreč, da pride lahko do forumskega delovanja organov ali celo odločanja posameznika ali skupine o vseh pomembnih vprašanjih predvsem tam, kjer samoupravljanje ni razvito. In v takih okoljih tudi ne moremo pričakovati, da bi se lahko razvijala kritika in sa- mokritika, kar bi morala biti podlaga našim odnosom in delu. Nihče namreč ni imun za napake in nikogar ni, ki kljub najboljši volji ne bi naredil kaj napak. In ker velja staro pravilo, da več ljudi tudi več ve, bi morali z vsemi ustreznimi pobudami omogočati in spodbujati ljudi, da ocenjujejo življenje in delo okrog sebe, povedo odkrito svoje mnenje, predlagajo boljše rešitve. Še vedno pa se dogaja, da tisti, ki so za kaj zadolženi, raje lepo pobarvajo svoja poročila, kar pa seveda nujno onemogoča reševanje težav v pravem času. Take in podobne metode zavajanja nikomur dolgoročno ne zagotavljajo avtoriteta in ugleda, ker se resnica pokaže prej ali slej. Toda pri tem, kot je pred TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED BEOGRAD - Državni sekretar za zunanje zadeve Kanade Donald Jamieson je na povabilo predsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. V samoupravnem političnem besednjaku je slišati zelo pogosto tudi besedi - interesni pluralizem. K vsebini obeh izrazov se bomo spet in spet vračali, kot smo jih že tudi doslej bolj ali manj uspešno udejanjali, zato bi radi tokrat navrgli le misel ali dve o avtentičnosti, resničnosti, pristnosti raznovrstnih interesov. Ko namreč govorimo o interesnem pluralizmu, ko razmišljamo o poteh za demokratično sintezo želja v enotno voljo, ne smemo niti za trenutek pozabiti na avtentičnost. Dogajalo se je namreč — in najbrž se bo še — da smo zamenjevali avtentične interese s potrebami vseh »vmesnih14 dejavnikov, ki so se hote ali nehote postavljali med človeka in zadeva, kakršen smoter zasleduje in kakšen je njegov razvojni družbeni program. VELIČASTEN POMNIK V VELENJU Kakšen pluralizem? Odlično organizirana in izvedena svečanost je bila v Velenju uvod k odkritju veličastnega pomnika tovarišu Titu, ki ga je oblikoval akademski kipar Antun Augustin-čič. Slavnostni govornik je bil Štefan Nemec, predsednik Zbora združenega dela skupščine SRS, ki je med drugim poudaril, da Tito ni človek, ki bi obljubljal brezskrbno življenje in razvoj brez težav, pač pa nas nenehno opozarja na težave, s katerimi se moramo spopadati, da bo naše življenje še bogatejše. možnost, kako njegove želje ter potrebe uresničiti. Bistvo delegatskega sistema pa je, da izloči iz procesa samoupravnega odločanja vse vrste posrednikov med človekovo voljo ip mehanizmom, ki jo uresničuje. To je bil tudi razlog, da smo zamenjali odborniški sistem z delegatskim. Hoteli smo se torej približati resničnemu, nemodificiranemu, nepotvoije-nemu interesu občana, krajana, delavca. V praksi kdaj pa kdaj ni bilo tako: delegatstvo je močna opora, da te slabosti presežemo. Če zato danes besedujemo o interesnem pluralizmu, poudarjamo potrebo, da se sa-moupravljalec družbenopolitično izraža neposredno, brez posrednikov, najsi gre za uveljavljanje njegove svobode odločanja pri razporejanju dohodka, verovanja ali česarkoli že. Še veliko dela nas čaka, da bo res tako, toda človeku je lažje, če vsaj ve, za kaj si pri- 27. JUNIJ DAN SAMOUPRAVLJALCEV 27. junij je dan samoupravljavcev. V Ljubljani je o tem pomembnem datumu in vsebini samouprave spregovoril Janez Barborič, predsednik slovenskih sindikatov, Mika Špi-ljak, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pa je ob tej priložnosti dejal, daje za nas razvoj samoupravljanja že dolgo edina možna alternativa. Najboljšim kolektivom v Jugoslaviji so ob dnevu samoupravljavcev podelili priznanje za njihov prispevek pri utrjevanju samoupravnih odnosov. ENERGETIKA Predsedstvo republiške konference SZDL je odločno podprlo akcijo za smotrno upora 1- r ------------ s. n « « o nri Pšamai bo oziroma proizvodnjo energije, pri čemer so poudarili, da bi morali vsi — občani, delovne organizacije in ostali — skrbno bedeti nad trošenjem naših energetskih virov. MILAN MEDEN 0 * \ 5 I KINGSTON - Jugoslovanska državna delegacija, ki jo vodi član predsedstva SFRJ Lazar Koliševski, je prispela v Kingston na tridnevni uradni obisk na Jamajko. Na mednarodnem letališču v Krngstonu so de- legacijo sprejeli minister za zunanje zadeve P. J. Petterson in več vladnih funkcionarjev. Na sprejemu je bil tudi jugoslovanski veleposlanik na Jamajki Milan Zupan. DŽIBUTI ki je po 115 letih francoske uprave postala neodvisna, je bila v začetku Republika Džibuti, fra ginilo v Cilu 2500 ljudi. kratkim dejal sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, nam je potrebna tudi politična kultura, saj bosta le tako kritika in samokritika pomenili obogatitev človeka, pomoč v odnosih med ljudmi, ohrabritev za nadaljevanje dela. To pa pomeni, da moramo imeti posluh za napake drugih in da moramo imeti ustrezno razumevanje in strpnost. V nekaterih organizacijah združenega dela so se tako zlasti družbenopolitične organizacije zavzele za negovanje boljših demokratičnih odnosov in celo spodbudile delavce za razmišljanje o slabostih in napakah. In nazadnje se je nedvomno pokazalo, da so se izboljšali medsebojni odnosi, odpravili so lahko vrsto pomankljivosti v delovnem procesu, povečala se je produktivnost in celo izboljšav in inovacij je bilo veliko več. Takih dosežkov verjetno ni treba posebej komentirati Vsepovsod, kjer čutijo, da pri njih ni tako, bi se morali temeljito zamisliti in se vprašati, zakaj ne. Ena od osnovnih zahtev našega sistema je predvšem dejstvo, da mora biti vsakdo vključen v naše družbeno-politične odnose in odgovoren za stanje v družbi in v svojem okolju. JANEZ KOROŠEC Iz zadnjega Pavlihe KONEC NEREDA, Jj' ČNIMOznovazdiscipW tako bi lahko označili v Intniskih sredap vzdušje v kitajskih šolah in univerzah, spoštovatint začeli strogo katere v zadnjih ne opuščene navade. ki in študentje nič vec morejo prirejati sesi političnih zborovanj ha med poukom jna Opravljati morajo zlasti med kulturno cijo povsem običajna ^ Onrnvliati motajo upi . j J • L«/* so jih prav tako P?e." ukinili) in sploh p°cf * kar sicer počnejo dl] študentje po vsem svetu-Trenutki treznitve na ravneh.. 'PODOBNO Bl Ltftt čeprav ne povsem, ^ tudi za sedaj že sedi letnega sina nekdanjega riškega predsednika ^ Kennedyja, ki postaja * bolj P^en fi^o, nemu očetu. Pa ne w * i postavi in obrazu tudi laseh, črnih p° j in ne kostanjevih po ° ^ marveč tudi izkušnjah se udeležuje s svojo ^ pomembnih Pre;rni ,1.m< it gih družbenih dogod ’# slednjih nekaj dm P2,jeni( bil na nekem oaffZ otoku skupaj'z neM tjt telji in skoraj nič to ± je namreč sestaV"‘tirSlitt kusa, ki ga je organi2 ^ ka ameriška znanstve ^ nova, da bi u8°}oV\ m je mogoče preživeti brez običajnih sre življenje. ■ ■ Kakor . i) KAKOR KDO Al , BOLJE: kar komu I namreč) je ozna S’niji, ustreza današnji « katero trdijo, da do jemno burno Pre°b!ZM svojem družbenem ■■ Predvsem padajo veljali desetletja ao s^ m n SO daj, komaj let0.f lrCij^ (° kovi smrti pa jih sk,,, Ce več. Tako tudi najrazličnejših obit blikali j bij najrazucncjoi;^ filma do vsakdan] g i> nosti - ni več n^)eJ je mogoče sa*uje> narveč se raz k*2 ^ mer ti, marveč velikih panojih hi li lir Pr; vtlitkiri -L ju i bilo še do nedavnega ^ y liški Španiji povsem tega tedna uradno sprejeta za 39. članico Organizacije afriške enotno- sti. Ministri za zunanje zadeve, zbrani na sestanku OAE v Librevillu, so soglasno sprejeli novo državo, poročajo tuje agencije „na podlagi podatkov iz dobro poučenih krogov". ŽENEVA - Skupina čilskih političnih beguncev, ki jo sestavlja pet žensk in trije moški je danes v prostorih mednarodnega Rdečega križa končala štiridnevno gladovno stavko, ko jo je, kot je povedala novinarjem, organizirala v znak solidarnosti z 28 ženskami, ki so imele v Santiagu desetdnevno gladovno stavko iz protesta zaradi izginotja velikega števila političnih zapornikov v Čilu. Po trditvah članov skupine je po padcu marksistične vlade Salva- dorja Allcndeja septembra 1973 iz- . fi /Sii.. 'icnfj jjy -* COLOMBO - Cejlonska vlada je začela nujno preiskavo, da bi ugotovila odgovornost za sobotno sabotažo v energetskem centru Polpitiju, zaradi katere je ostal ves otok brez električne energije. BUDIMPEŠTA - CK madžarske partije je na plenumu pozitivno oce-" ' ' akc nil lansko akcijo zamenjave partijskih knjižic, ki je bila forum za „vse-partijsko razpravo" o žgočih vprašanjih družbe. Med zamenjavo knjižic so iz partije črtali (ali so sami izstopili) 20.760 goče. ■ Boke imate nekam slabe. IH v nie ne glasujete? članov, to je okoli 2,5 - Tukaj sem sluibeno deset dni. mjip®* - Blagot tebi, Jas sem pa tu tudi sluibeno, pet dni. 1 1 s VP°nedeHRirKESTER GARPE IZ BEOGRADA je korani zvečer nastopil v novomeški Športni ^ nastopil v novomeški Športni 'M‘u« nar ?r?Sramu so navdušili umetnici an-0pema Dev° C1 Pk^°v »Branko Krsmanovič“ in inNikofc, opere Branislava Nikolič * Mltlč (na sliki). (Foto: Janez Pavlin) MLADINA GRADI — Mladinska delovna akcjja „Loški potok 77“ se je začela 26. junija. Mladinci grade vodovod za vas Mali Log. Predsednik OBS Ribnica Ciril Grilj je predal ob tej priložnosti brigadirjem prapor, brigadirjem in domačinom pa je spregovoril sekretar OK ZK Ribnica France Grivec. (Foto: Primc) DEVET UDARNIKOV V UDARNI BRIGADI — V četrtek, 23. junija, seje s Kozjanskega vrnila mladin&a delovna brigada „Katja Rupena“. 43 dijakov in delavcev je delalo na zvezni akciji od 2. do 22. junija. Brigada je dala devet udarnikov, dobila je najvišje možno priznanje, trak akcije, bila je dvakrat udarna, na udarniških dnevih pa je dobila priznanje udarništva. Razen tega so se mladi Dolenjci izkazali tudi na drugih področjih. Na sliki: brigadiiji na Otočcu, kjer jimje OK ZSMS Novo mesto pripravila lep sprejem. (Foto: J. Pezelj) r1SIŽARICA: WDarji OB SVOJEM DNEVU Okvi 'Uiaiiev bodn v^azn.ovanJa dneva n nj^° slovoc r'ci pripravili ■Uliia> Se bon V sob°to, 2. V J^°- 2 8ovornmZ^rali pri vhodu v Ji , °m in podeliti 'tUrnim pr°8ra' i L njnajboli nl ^° značk ^ Pri-I hJU rudnika h! ,eVnmi pri obnav- ^JUček del n Počastili tudi L ^at0 v pn Kcipavanju vode. « b novoPto£°HŽili temeljni k3111611 r lfl Ortu^,. 2V°dniO Dlinstiv. ------- f,Mi gradimo cesto, cesta gradi nas!” j prosta DELOVNA MESTA V° Panskih naprav v„”J,110tevi hi?;mi,n.sko Ploščo na j. odkrili 'jnc S; Sno. kntr,S-*^ ® ^nference tonuteja KP za Belo Se/ 'jmišča NOVo 1 Cel SeJ'eif> je^I0/ PonedelJ-Sejalci dojili2" Pujske so ^,zatriH 550 do 8SD BRtŽlCE: „38 strojev — nekateri še na paro - klasična vzdrževalna dejavnost, težko fizično delo, to je bila naša dediščina.“ S temi besedami je, potem ko je pozdravil vse prisotne, med njimi Ivana Mačka, začel oris novomeškega cestnega podjetja Andrej Grča na osrednji slovesnosti slovenskih cestarjev v petek v Domu JLA v Novem mestu. Svoj praznik so praznovali cestarji letos že osmič zapored in vsakokrat slavili številne delovne zmage - na Slovenskem je bilo pred 15 leti komaj 700 km moderniziranih cest, danes že več kot 3.330 — letos tudi petnajstletnico samoupravljanja. Ob ustanovitvi so bila cestna podjetja skoraj praznih rok: 5.113 delavcev je delalo s kakimi 80 stroji in strojnimi napravami ter 288 prevoznimi . i^ja ša; ponudbaje bila soboto J So ' i!lci Pribijali nad ij—T J,J-’ P"J- NI DELA ZA ZENSKE Delovne organizacije v krški občini so lani prijavile 1562 prostih delovnih mest. Brezposelnost se je povečala. Na novo je iskalo zaposlitev 316 ljudi. Preko skupnosti so jih vključili v delovno razmeije 205. Ob koncu leta je bilo brez dela še 264 prijavljencev, od tega 162 ali 61,4 odstotka žensk. sredstvi, ustvarili pa so pičlih 60 starih milijonov vrednosti. Danes odvaža asfaltno maso iz 12 baz kar 327 transportnih sredstev, na cestnih odsekih rohni 335 strojev, delavcev pa je mnogo manj, samo še 3.627. Vsi skupaj pa ustvarijo za 110 starih milijard dinarjev vrednosti na leto. Ne samo preteklo delo in uspehi, jasno je začrtana pot tudi za naprej. Slovenski cestarji si mnogo obetajo od novega zakona o skupnostih za ceste, ki bo razrešil vprašanje javnih cest ter delavcev in organizacij združenega dela, vprašanje upravljanja z javnimi cestami kot objekti družbene reprodukcije. Te in še mnoge misli so bile izrečene. Za posebne zasluge v preteklem letu so bila podeljena priznanja številnim delavcem in strokovrga-kom ter Ivanu Mačku za ves posluh za razvoj slovenskega cestnega gospodarstva. Prav tako so bili nagrajeni vsi, ki v mrazu, dežju in ponoči že nad 30 let skrbe za našo varnost. Z zborovanja so slovenski cestarji poslali predsedniku Titu pozdravno brzojavko. I. VIZJAK Premagali čas V težkih delovnih razmerah, kljub slabemu vremenu in ob izredno napetem roku so delavci novomeškega gradbenega podjetja Pionir dosegli novo pomembno delovno zmago: pred določenim rokom so zgradili hotelsko turistično naselje „Sunčana uvala“ na Malem Lošinju. To je bila velika in odgovorna naloga. Dograditi in na novo zgraditi je bilo potrebno kompletne hotelske objekte s 1800 ležišči z vso infrastrukturo, rekreacijskimi objekti ter urediti bližnjo okolico in obalo. Za izvedbo tako zahtevnih del je SGP Pionir organiziralo posebno delovno enoto preko katere so združevale sredstva in delo Pionirjeve temeljne organizacije. Pogodbena vrednost del je znašala 220 milijonov dinarjev, dela pa so bila končana v 155 dneh. Pioniijevi gradbici so s tem delovnim uspehom ponovno potrdili sloves hitrih in zanesljivih izvajalcev. M. KLINC INLES INVESTIRA V Loškem potoku v ribniški občini so začeli temeljito prenavljati prostore tozda Inles. Sedanji prostori so bili neprimerni, stroji pa zastareli. Po prenovitvi se bo število zaposlenih povečalo za 23 ali 16 odstotkov, celotni prihodek bo nara-stel za 34 odstotkov, dohodek in skladi pa celo za več kot enkrat. Investicija bo veljala okoli 22,500.000 din, dela pa bodo dokončana še letos. Soli 5^etijski nasveti Ka ‘j bi strnišče - dvojni greh jedlj kip u- = 2 pridelovali hrano, če bi naši predniki § ^idar '^ dobi“ v °’ Kot to počenjamo zdaj, v „moderni, | °tne 5 ^li kako d za<^nJ25 letih smo namreč v Sloveniji = Wemije. mgače nepovratno izgubili eno sedmino vse | °li im’ -i° imam26 več llrane željnih ust, zato moramo | enz*vno bu °’.ne le bolj varovati kot doslej, marveč tudi | p0"e^ Na toje čas opozarjati zdaj, tik pred | ^|J^i,I'ežas>ejan1jh0S|!an^ v na** republiki blizu 60.000 hektaijev | Sto Uenrtn ^Je velika gospodarska škoda, če sploh ne i KriGo|a “S"83 ■ “Okovanja rastlinja 1 de?- •'ie uPostavliena nomihnen , «Ktf- na rodovitnost | —, uež- lzPostavljena pogubnemu delovanju son- | ■■"»ca Ura’ kar v>!p Vetra,..P0Stane gojišče plevela, poslabša se i fSi. *®varovati Zl!'^njšuje rodovitnost. Že zaradi tega se | Moji sfrniščnat„ ° zinov*m rastlinskim pokrovom, pa i razglaša prosto delovno mesto za POSLOVNEGA ADMINISTRATORJA V SKLADIŠČU V NOVEM MESTU Pogoj za sprejem: srednja strokovnost Nastop dela* takoj ali po dogovoru Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 7. 7. 1977. stmišč„Zem|j°' r urniu'°sti je ceK fePa’ nekdaj simbol zaostalosti. n1 ž.e od vr>' VfSta’ aJde, lepotice polj, ki se nezadrž- e ^ koruze°iaenSem )e zdaJ s<39° 15’krat manj k°t S" ‘ s° zlastiZystZa K?aj° in številnih drugih krmnili rastlin. JMetfc in 7a’^ ^H^jp zakrijejo, s čimer jo varujejo v „DJURO SALAJ" Krško -TOZD PAPIR nk lJU in v ♦ J 141X1ijvjo miniti jvj vaiujiju v _ vt sorte a.ro.Plevel- Sem šteje zhsti toliko hvaljeni = ^ objavlja raK” a zelC ; angeliter, ki da neverjetno velik pride-druppu0-. r!no Sloboko v jesen. Odlične krmne nžnice, kot ogrščica, repica, repa, presa- 0rabi so Na 'ede^aitd. 4 ^dimo saHlf nasle^nj* približni roki: v prvi položnice z i^e?e ‘n *cav*e, posgemo koruzo za pit- fepa lis.,,. 'Jjuatml. V drugi polovici julja so na | O b0,ilnjaro opr^ * ° *’ v začetku avgusta pa sončnine | a>° delo ^asn^e P3 lahko sgemo belo goiju- | r^ev> ne h: a^’. Je 113 kmetih že tolko traktorjev in i ’neb« smelo biti nikakršna ovira. 1 Inž. M. L. | 1 4 PROSTA DELOVNA MESTA V TOZD PAPIR Pogoji: 1. končana osemletka 2. odslužen vojaški rok 3. ustrezno zdravstveno stanje za delo v 3 izmenah 4. starost do 35 let Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO sprejme v redno delovno razmerje več delavcev za KRETNIKE, ZAVIRAČE IN PREMIKAČE za postaje: od Metlike do Ljubljane od Sevnice do Trebnjega od Grosupljega do Kočevja Pogoji: starost od 18 do 35 let, po možnosti vojaščine prost. Poizkusno delo 3 mesece. Prošnje sprejema kadrovska in splošna služba Prometne sekcije Novo mesto. Novo mesto, Kolodvorska 1. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja ali visoka izobrazba filozofske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v ustreznem poklicu 2. sposobnosti in izkušnje pri pripravljanju likovnih razstav Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa razpisni komisiji pri Svetu Valvasorjeve knjižnice in ^ čitalnice Krško. ^ Prijavi je treba predložiti življenjepis z navedbami o doseda-^ njih zaposlitvah in overjen prepis zadnjega spričevala. ? ^xnn\xxnn.v^xxn.xv\xxx\.\xxwxv\.xv\v,.xvvxxx\nxvn.xnxxxxxxxxxxxxxnxxvxxxxnxx\.xxnxxxxxxn\xxxnŽ 4 i i ? ! Tovarna celuloze in papirja Izvršni odbor Telesnokulturne skupnosti Novo mesto razpisuje na podlagi sklepa 33. seje prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA ZA ROKOMET POGOJI: - visoka ali višja izobrazba te lesno-vzgojne smeri z najmanj 2 letoma prakse v panogi oziroma visoka ali višja izobrazba z najmanj 5 leti prakse v strokovnem delu v panogi; - diploma višjega trenerja ali trenerj , izdana ali potrjena od VŠTK v Ljubljani; - na posebno zahtevo je kandidat dolžan predložiti izvršnemu odboru TKS Novo mesto tudi dokazilo o uspešnosti v dosedanjem strokovnem delu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni. Razpis velja 15 dni po dnevu objave. Prijave sprejema Telesnokulturna skupnost Novo mesto, Kettejev drevored 2. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ^ ^\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^ f $ /j Tovarna celuloze in papirja | „DJURO SALAJ" Krško i - TOZD ENERGIJA objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE Pogoj: Zdravstvena sposobnost od 18 - 30 let z£ opravljanje dela. Starost Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. ~ 30- luni j a 1977 v J nitosti in humanosti, ® j, spoštovali in ljubili vsi, 1° ^ poznali. Občudovali j® i vedrost in življenjski optin® ^ v hudi bolezni, s katero j biti seznanjena do potankos •. Kot zdravnica je bUa zeloP^ ljena, ker je bila zdravnica telesom. Prijela je za vsako del0’™ i idraviA sebno pa je ljubila sv°J ^ poklic. Ljudje so se tekali k njej, saj so bUi ^ beznivo sprejeti, strok cinsko dobro tretirani Ul svoji stiski. . . Slava njenemu spominu- J*0 SEVNIŠKI TERITORIALCI PONOVNO DOMA -je s sedemdnevnega urjenja v Kokaljih vrnila enota ^Jel0. ^ obrambe iz Sevnice, kije v tem delu Savinj&e doline ^0 taboru II. grupe odredov. Sevničani so se izkazali z požrtvovalnim delom. (Foto: F. Pavkovič) ^ fmillllllllllllllllllllllllHIIIIIIIimillllllMlIllllllMlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIinillllllllllllllllllHIIš =MII|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllilllllllllllllli,lllllllli .hhiiIF b 'eni teč kg! “del Pi tel ‘dh »tlel N H •11 ju >ev, 5* «Vc »ib P lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW^ IIIIIIIIIUIIM11111111 Ukana se je posrečila V spomin na 1. julij 1942, ko je zavihrala svobodna zastava, Mokronog praznuje V Mokronogu je bila že leta 1941 organizirana OF, v kateri so sodelovali skoraj vsi krajani mokronoške doline. Težišče organiziranega upora so vodili člani KP, SKOJ in OF. Meseca julija 1941 so ustanovili terenski odbor OF in organizacijo SKOJ, kmalu zatem pa tudi prvo celico KP. Že v avgustu 1941 so v Mokronogu organizirali rajonski odbor OF, ki je ustanavljal terenske odbore OF po Mirenski dolini. Decembra 1941 so ustanovili tudi rajonski komite KP. Zaradi tako množičnega aktivnega dela članov KP, SKOJ in OF je bila 17. septembra 1941 ustanovljena Mokronoška četa, ki se je nekaj žasa (do napada na Bučko) zadrževala na Priči in v Blatnem klancu. Organizaciji KPS in OF iz Mokronoga in okolice pa sta organizirali med pripadniki OF zbiranje hrane, kije bila prva pri Majcnovih v Mokronogu. V partizansko taborišče so hrano prinašali zaupni ljudje. To je le nekaj utrinkov iz dogodkov 01 leta 1941 DOLENJSKI LIST v Mokronogu. Borci II. čete U. bataljona Krškega odreda pod poveljstvom Jožeta Conča-Prleka so 1. julija 1942 ponoči s pomočjo članov OF napadli v Mokronogu italijansko postojanko in tovarno usnja. Stab Krškega odreda, člani terenskega, tovarniškega in rajonskega odbora OF v Mokronogu so za to pripravili podroben načrt, kjer naj bi odvzeli čimveč blaga, ki je bilo namenjeno okupatorju. Napad je bil zelo težaven, ker so bili Italijani, razen v gradu tudi v stari šoli sredi trga in v Pencovi hiši. Zato so aktivisti OF razglasili, naj se vsi prebivalci umaknejo iz Mokronoga, ker bodo partizani množično napadli ttg. Ukana se je posrečila. Vsi Italijani (okoli 200 mož) so se zbrali v gradu in se začeli utrjevati; zazidavali so okna in v njih pustili le strelne line. Napad, ki je trajal od 30/ju-nija do 1. julija 1942 se je posrečil. V akciji je sodeloval le en vod partizanov druge čete II. bataljona, ostali so bili v zasedi, in 150 do 200 pripadnikov NZ ter drugih članov OF iz mokronoškega in trebeljanskega območja, ki so imeli na razpolago okrog 40 voz z vprežno živino. Akcijo jc zavaroval tudi del gabrov-škega partizanskega voda. Borce iz II. čete Ii. bataljona jc takrat vodil Jože Conča-Prlek. Med organizatorji te akcije v tovarni so bili člani KP in SKOJ. Ko so borci blokirali Mokronog, se je pričelo odvažanje usnja iz tovarne. Mobilizirani vozniki in vozovi so odpeljali velike količine dragocenega blaga čez 9v. l-lorijana, Vrh, Laken-ce na Cretež, kjer ga je prevzel Kr6ki odred. 10 vozov usnja so odpeljali v Tihaboj in ga spravili v kleti pri Potrebuježevih. Nato so organizirali izdelovanje čevljev za vse tiste partizane, ki so bili slabo obuti. Vsi gabrovski in okoliški čevljarji so delali obutev za partizane. Obutev za partizane so delali tudi okoliški čevljarji na Trebelnem. Vso noč in naslednji dan 1. julija 1942 so partizani okrog Mokronoga streljali proti gradu, kjer so sc tiščali fašisti. To se je zgodilo v času, ko je bila okupatorjeva moč na višku. Napredna miselnost in organizacija OF sta imela tedaj že tradicijo. Tega dne je bila v Mokronogu na trgu prvič razobešena partijska zastava. Ta drzna partizanska akcija je italijanske fašiste hudo iznenadila, še bolj pa prizadela. Tako je pisal tedaj štabu pehotne divizije „Isonzo“ poveljnik štaba 98. legije jurišnih črnih srajc Francesco Burgio: ,,Ponoči med 30. junijem in 1. julijem 1942 so skupine partizanov, ki so bile razmeščene v okolici Mokronoga, vdrle v tovarno usnja (last gospoda Severi-ja Kalina). Najprej je skupina 10 mož, ki so bili oboroženi s puškami, pištolami in bombami, prisilila čuvaje, da so odprli vrata tovarne, nato so morali čuvaji in drugi prebivalci znositi iz nje v bližino cerkve sv. Florjana velike količine usnja, kož, pisalnih strojev in pisarniških potrebščin v vrednosti nad milijon lir. Pri cerkvi sv. Florijana je bila glavnina uporniških sil. Štela je približno 200 mož. Podnevi 1. julija 1942 je mokronoška posadka odšla na čiščenje ozemlja in ob tej priložnosti zajela del odnesenega blaga. Za prevoz zajetega blaga je popoldne preskrbel bataljon črnih srajc, ki so se vračali v Mokronog med živahnim ognjem uporniškega avtomatskega orožja, pri čemer so kazali partizani prezir nad nevarnostjo, ki jim je pretila. Zbrani oz. zaseženi material vsebuje 2498 kg usnja in 2932.25 kvadratov svinjskih kož v vrednosti 220.000 lir." Ce so bili podatki Francesca Bur-gia točni, zelo verjetno pa so bili, so partizani, sklepajoč po njihovem poročilu, vendarle odnesli veliko večino usnja in blaga ali natančneje za nad 780.000 lir vrednosti. Stanje mokronoške postojanke se še proti večeru ni izboljšalo, kajti partizani so splezali na drevesa in z obvladajo-čih položajev spretno streljali na prehode in na strelne line v gradu. Poveljnik karabinjerskih čet iz Novega mesta je poročal o tem dogodku štabu pehotne divizije „Isonzo“, da je mokronoška tovarna usnja zmanjšala delovno silo. Zmanjšanje delovne sile v tovarni je nastalo zaradi poslabšanja političnega stanja, kajti partizani so določeno število delavstva prisilili, da ne prihajajo na delo, nekateri pa so se priključili oboroženim partizanom in odšli v gozd. Partizanski uspeh v Mokronogu je imel izredno velik vojaški in politični odmev v Mirenski dolini in širom po Sloveniji. Značilen pa je bil tudi v tem, ker so v njem sodelovali vsi tamkajšnji prebivalci, pri katerih si okupator ni mogel iskati zaščite. PRIPIS PISCA: umev^rf .aartaSfcs; # Drugi večji «aP. ^ na„ P enot na tovarn01* pos,.0itfl0 ■' ske, belogardisticn Pžal^s(fjc» kronog, sv. Flor postai° {Ltejs 'oj in na železniško P ^43, ^ bil slovenske “... lta : . ,043, f. in 2. maj* bri£a^ iHT/l \ renske udarne ^f Gubca so z delo® rtVsf noripinP0.fe'i5 ške postaje Mokro^ III. bataljon G^0»^V°3 lalj0n S oribljž^li ,9^ ter v noči od 1- sr(jite#*iu vanj. Prišlo je d ^ trajal vso noč f. hujše je bilo Prl prim^ otf.if der se je borcem ^jjc' skega odreda P^pjjvljtfj precej usnja, r -r0 je b ^ M-ji tovarno zažgali- nI)pad ,0lr sr&sk* napadali Sentr P pAv' Lf e M|K §1. 25 (1456) i A kultura in izobra- ževanje pisma in odmevi Prelomljena Hipokratova prisega? k ZtLSre,d° P°P°ldan nreL^azlllvost delavca nesreči llZmenibotrovala zdravil J%Vomeški tovarni končal* u' vendar se /« mSe *“/ lahk° Ni P.°$ekov k°kork°li, kup “kšnem .e utrne ob pleten n™>u ni nič kaj s/udei ntje Vemo pa, jnedicirie k ^ HinnL izrečei° tisto ^£a^prisego’ *estu. Se^ ln na vsakem i/A B.B. Novo mesto ANKE SEESXC— ^fceo '^?mu na lL^ Tončkoma (le delavcev rfe festo športno £^iiciona,^Llsce »z Sevnice. Po dolgem pričakovanju so v sredo, 22. junija, le prišli delavci Slovenija ceste in na cestnem odseku Livold-Mozelj pričeli z zemeljskimi deli za bodoči asfalt. Potreba po asfaltiranju tega dela cestišča je bila več kot na dlani, saj je znano, da je ta del ceste v vsej kočevski občini najbolj obremenjen. Uporabniki ceste in bližnji krajani smo končno le dočakali, da so na kočevski občini in pri republiškem skladu za ceste prešli od besed k dejanju. Z dokončnim programom izvajanja del pa se v celoti vendarle ne strinjamo. Ne moremo verjeti, da je predračun rekonstrukcije omenjene ceste pokazal skoraj dve stari milijardi stroškov, oziroma zakaj so za omenjeno delo namenili samo 530 starih milijonov denarja. Prav tako ne moremo razumeti, zakaj nimajo v načrtu presek dveh nevarnih ovinkov in zakaj ne bodo polili asfalt v širino šestih metrov. Glede na močan tovorni promet se bosta na petmetrskem asfaltnem pasu dva tovornjaka komaj srečala. V kratkem času bodo bankine uničene in prav tako obrobni asfalt. Popravilo ceste bo čez leto, ali dve že precej dražje, zato menimo, da odločitev Republiškega sklada za ceste ni v smislu štednje, temveč razmetavanja denarja. V tem primeru bi morala posredovati tudi občinska in republiška Kmeti jci v Makedoniji Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Novo mesto, ki deluje na območju dolenjske regije, je v začetku tega meseca priredilo za svoje člane strokovno ekskurzijo v Makedonijo z namenom,' da_ bi se seznanili z napredkom te naše najjužnejše republike. Ekskurzije se je udeležilo 36 članov društva pod vodstvom znanega vinogradniškega strokovnjaka inž. Miška Judeža, dolenjskega rojaka, ki je dolga leta delal v Makedoniji in vodil obnovo vinogradništva v tej republiki. V Makedpniji smo videli velik napredek v kmetijstvu, še posebno v vinogradništvu in sadjarstvu, za kar ima najugodnejše pogoje. Na družbenih plantažah dosegajo zelo velike pridelke grozdja in sadja (2 do 3 vagone na hektar). V zadnjem času vlagajo večja sredstva tudi za zboljšanje poljedelstva in živinoreje, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Dalj časa smo se zadržali v pokrajini Tikveš, ki je najbolj poznano vinogradniško območje z vinsko kletjo v Kavadarcih. Ta klet je ena največjih v Jugoslaviji. Polni lepih vtisov smo odhajali iz Makedonije in upamo, da jo bomo še kdaj obiskali. komisija za varnost v cestnem prometu. Kljub razveseljivemu začetku smo tudi nezadovoljni in imamo svoje pomisleke. IVE STANIČ MOZELJ 9 KOČEVJE Maks Skobe Umrl je Maks Skobe. Redki so med nami, ki ga ne bi poznali in imeli radi. Starejša novomeška generacija ga je poznala prav vsa, možič- j ka, ki je v novomeški godbi igral tamburin ali činele. Takrat, ko je še bila lepa navada rednih promenadnih koncertov. Človek umre, nekaj je treba povedati o njem. O Maksu to ni težko. Bil je med prvimi Novomeščani, ki so se vključili v Osvobodilno fronto. Italijane in Maksa so prevzeli Nemci. Kot taboriščnik se je po volji usode znašal v Niederschmiedebergu, kjer je bila tovama papirja. In Maks ne bi bil Maks, če ne bi boj zoper zasuž-njevalce Evrope in sveta vodil na svoj način. Ugotovili so, da je dober steklar. In res je vneto rezal stekla in natančno mazal kit, ko pa je bilo vse zastekljeno, je vzel kladivce in razbil z vso natančnostjo zastekljene okvire. In začel znova. Steklo, kit, kladivce. In da nes lahko zapišemo, da so zavezniški bombniki v Nemčiji razbili pre ne katero okno, nekaj pa tudi Maks Skobe. Drobno telo, toda biser in neuklonljiv duh. Se druge stvari so bile v ujetništvu. Spominjajo se tudi, da je Maks Skobe v ujetništvu bistveno pripomogel k razpečevanju zavezniških letakov, ki so jih trosila letala. Vsak, pri katerem so našli letak, je bil ustreljen. Maks Skobe ni bil človek, ki bi se tega po vojni pravočasno spomnil, zdelo se mu je, da je ravnal samo po srcu. Medalje in priznanja so šla mimo njega. Ne prvič in ne zadnjič v zgodovini tega planeta. Tega se je najbrž filozofsko zavedal tudi Maks. In kljub temu ni bilo v njegovem nasmehu - saj se spominjate, kako je stal pred vrati, ko ste šli v službo ali iz službe -prav nobenega očitka. Nasmehu je vrnil še ljubeznivejši nasmeh. Maks Skobe, možiček s tamburinom ali činelami; rad je za nekaj par popravil tudi dežnik. Znanec iz sosednje ulice, za katerega smo imeli časa samo za en površen „Dober dan“. In vendar je nekaj tistih zloveščih oken razbil tudi Maks Skobe. M. B. \J|P ^kiina sPoredu nt,nCm Programu ^ vlečni,, erjenJc moči v C^-Najv^l^vrv,, m m eha so so za d* A 2ao°tain ♦P£aL Le za I C?8* so bi }e!anc,valke iz !Sf*«8T , 3 bdo finale v » -EDI RAUTER ,nj»; NA «h1R2,SCe tahk^S * if^mzatrekviziti“ P- ,btuit^alkovec Skozi B°Z(3 ' So na5^ffiinebrezhibno> jjs-jjfc f". K, ^tingu i PQrnerili še na m t A in y 13 P k<% /ekmuje v lJUČevanja v kj1..* tu... 26 etir. .. m.alega Učenci Marjanu Kozini V novomeškem domu JLA učenci glasbene šole priredili nastop, s katerim so počastili spomin na skladatelja Kozino Novomeška glasbena šola je priredila 23. junija v domu JLA koncert, posvečen 70-letnici rojstva Matjana Kozine in 11-letnici njegove smrti. Spomi-n na skladatelja, po katerem se imenuje ta šola, ohranjajo učenci vsako leto z vztrajnim in napornim delom pri osvajanju glasbenega znanja. V solističnem sporedu se je predstavilo 16 učencev od 206, kolikor jih je obiskovalo šolo v pravkar končanem šolskem letu. Poleg solističnih točk na klavirju, harmoniki, violini, kitari in flavti so obiskovalci prisluhnili še sekstetu pihal, zboru kitar, harmonikarskemu zboru, godalnemu orkestru in pihalnemu orkestru, ki je začel vaditi šele pred pol leta. Ob koncu prireditve so pismeno pohvalili in nagradili najprizadevnejše učence. ^ ^ SLOVO DO SEPTEMBRA - Konec letošnjega šolskega leta so mladi iz OŠ Šentjernej pričakali na šolskem dvorišču, kjer jim je ravnatelj Tone Plut čestital za dosežene uspehe, hkrati pa j im j e dal tudi napotkov za delo v bodoče. Na posnetku so odličnjaki prvih razredov po prejemu priznanj in daril. (Foto: Polde Miklič) j^med^evTtin^tde^timieldpami osvojila Prvo mesto med ekipa-K Pri Janimanje zI m mi ZRVS ekipa ZRVS iz Brežic. Diplomo in pokal jeizročil '52 znwgovalni ekijri ZRVS Brežice in ZSM Ljubljana S. Nikolič) Simpozij o dr. Nahtigalu Na filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja danes štiridnevni mednarodni simpozij, posvečen 100-letnici rojstva znamenitega slovenskega znanstvenika - jezikoslovca in prvega predsednika SAZU prof. dr. Rijka Nahtigala, novomeškega rojaka. Nahtigal je napisal razprave, ki veljajo še danes za temeljna znanstvena izhodišča na področju filologije, z delom »Slovanski jeziki" pa je dal v evropsko zakladnico prvo moderno primerjalno slovnico slovanskih jezikov. Proučeval je ruščino, staro cerkveno slovanščino, glagolico, Bri-žinske spomenike in albanščino ter objavil VTSto študij o teh raziskovanjih. Nahtigalovo znanstveno delo je tako obsežno in vsestransko, da se lahko z njegovimi izsledki oziroma dognanji oplajajo raz iskovalci na najrazličnejših po dročjih. To kaže tudi 38 tem, ki jih je prijavilo prav tolikšno število za simpozij prijavljenih jezikoslovnih strokovnjakov iz domovine in tujine. ZBAŠNIKOV KIP KONČAN -Akademski kipar Saša Mančič je te dni v Ribnici dokončal doprsje Franca Zbašnika, po katerem nosi ime KUD iz Dolenje vasi. Kipar Mančič je že prej dokončal kip narodne junakinje Majde Šilc, ki je bila doma z Gore nad Sodražico, pripravlja pa se, da bo izdelal še kip narodnega heroja in komandanta 14. divizije Mirka Bračiča, po katerem nosi ime vojašnica v Ribnici. (Foto: M. Gla-vonjič) Jarčev „Rog” spet izide Te dni bo pri mariborskih Obzorjih izšla druga, dopolnjena izdaja knjige »Partizanski Rog“ prof. Janka Jarca. Avtor pravi, da je prišlo v desetih letih - toliko je minilo od prve izdaje — na dan precej novih dokumentov, ki natančneje osvetljujejo življenje v tej trdnjavi partizanstva. Knjiga bo imela 380 do 400 strani, opremljena bo s čez 100 fotografijami in skicami. Na 100 dodanih straneh je Janko Jarc med drugim temeljiteje obdelal šest tednov svobodne jeseni, partizanske bolnišnice in delavnice, radijsko oddajno postajo, nastanek Tanjuga itd. Prve izdaje partizanskega Roga“ že zdavnaj ni več na policah knjigam, pričakovati je, da bo veliko zanimanje tudi za drugo, dopolnjeno knjigo Janka Jarca, ki slovi po natančnem, klenem in zanimivem pisanju. Knjiga bo precej reprezentativna, „Obzorja“ bodo z njo počastila letošnje revolucionarne jubileje. Ko zapoj o okteti... Tudi Srečanje oktetov 77 dokaz, da slovenska pesem živi Tradicionalno Srečanje oktetov 77, ki ga že od začetka spremlja simbolični šentjemej-ski petelin, je prejšnji petek in soboto spet razvnelo srca Dolenjcev. V petek zveča- so okteti peli v Trebnjem, Sevnici, Šentjerneju, Škocjanu, Šmarjeških Toplicah, na Prevolah (za brigadirje) in v Novem mestu (v IMV), v soboto popoldne pa skupaj na šentjemejskem hipodromu. Letos so pesmi izzvenele slovesno tudi zato, ker je bilo srečanje posvečeno praznovanju partijskih in Titovih jubilejev. Vi i i 1 LJUBLJANA - Prejšnji teden so se začele tu tradicionalne (letos tudi jubilejne) mednarodne poletne kulturne prireditve. Do 30. avgusta se bo v Križankah zvrstilo sedem opernih, pet baletnih, deset dramskih in šest folklornih predstav ter osemnajst koncertov. Od 27. do 31. julija bodo na sporedu tudi filmi letos umrlega slovenskega režiserja Igorja Pretnarja, od 1. do 8. avgusta pa bo teden nemškega opernega filma. RIBNICA - Prekmurski slikar Štefan Horvat, ki živi v Višnji gori, je pripravil za svojo osmo samostojno razstavo, ki so jo odprli 20. junija v Petkovi galeriji v Ribnici, 29 slik, nastalih po poteh druge grupe odredov od Muljave do Janč. Tako je tudi zahodna Dolenjska dobila v Horvatu slikarskega zapisovalca partizanskih poti in krajev, znanih iz NOB. Osrednja Dolenjska ima take- ga zapisovalca v Borisu Kobetu, ki je na slikarsko platno prenesel poglavitne postojanke z bojne poti Gubčeve brigade. NOVO MESTO - V počastitev partijskih in Titovih jubilejev pripravljeno akademijo (po_ zamisli, scenariju in organizaciji Jožeta Škufce), bodo jutri ob 19.30 v novomeškem domu JLA izvedli za kolektive štirih novomeških delovnih organizacij — Dolenjke, KZ Krka, Mercatorja in Novotehne. To bo že druga ponovitev akademije, ki so jo obiskovalci zelo lepo sprejeli. NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji so pripravili razstavo slikarskih del iz stalne zbirke starih mojstrov in bo odprta do konca avgusta. Na njej so razstavljena dela, restavrirana letos in v prejšnjih letih. Na hipodromu, kamor so prikorakali pevci vseh 26 sodelujočih oktetov, je govoril v imenu pokrovitelja, občinskega komiteja ZK Novo mesto, sekretar Janez Slapnik. Med drugim je dejal: „Srečanje oktetov postaja uspešna, privlačna in vsebinsko čedalje bogatejša tradicija, ki ima svojo domovino prav tu, v Šentjerneju, kjer je pesem doma, kjer se tako enkratno dopolnjujeta človek in pesem.“ Govor pa je Slapnik strnil z ugotovitvijo, da kultura ne more biti bogastvo bogatega, kar je svojčas dejal že Cankar, ampak je danes bogastvo delovnega človeka, se pravi nas vseh. Popoldanska ploha je le za kratek čas prekinila posamični nastop oktetov — predstavnikov slovenskih pokrajin oziroma območij. Najveličastneje je pesem zadonela na koncu, ko so na tribuno stopili pevci vseh 26 oktetov in pod vodstvom Tomaža Tbzona zapeli pet pesmi. Ob letošnjem srečanju je potrebno posebej omeniti koncert „lesarskih“ oktetov v proizvodni dvorani novomeške IMV, kjer se je v petek zvečer zbralo nekaj tisoč poslušalcev, med njimi seveda največ delavcev te tovarne. Nastop v IMV in zaključno prireditev v Šentjerneju je v celoti posnela ljubljanska RTV. J. PAVLIN Salon - nova potrditev naive |V 4. salonu, ki bo odprt od 2. do 31. julija, bo razstavljalo 63 jugoslovanskih samorastnikov — Na sobotni otvoritvi bo govoril pokrovitelj Stane Dolanc V trebanjski galeriji bodo odprli v soboto, 2. julija, ob 18. uri 4. “salon likovnih samorastnikov Jugoslavije. Govoril bo pokrovitelj -sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Po otvoritvi bodo nastopili pevski zbori, pihalni orkester in folklorna skupina. V mirenski „Dani“, ki slavi 25-Ietnico ustanovitve, bo v večernih urah tovariško srečanje delavcev s Stanetom Dolancem in udeleženci jubilejnega 10. tabora. REPUBLIŠKI PRVAKI - Na šestem republiškem ‘ v orientaciji in taktiki ekip ZRVS in ZSMS, k,je bio te dm v Kopm, V letošnjem salonu bo 101 delo 63 slikarjev in kiparjev iz vse Jugoslavije. Kdo in odkod so avtorji? Iz Zagreba jih je deset: Antun in Branko Bahunek, Josip Generalič, Katarina Henc, Josip Horvat-Joška, Ivan Lackovič-Croata, Branko Lovak, Marica Mavec-Tomljenovič, Kamilo Vujčič in Mladen Vukelič. Iz Uzdin so: Marija Balan, Anujka Maran in Florica Puia; iz Hlebin: Dragica Bel-kovič, Dragan Gaži, Mato in Milan Generalič; iz Karlovca: Petar Grgec, Zdenko Grgeljac in Andrija Kusanič; iz Molv: Djuro Jakovič, Martin Ko-pričanec in Ivan Popeč ter iz iVeto-zareva: Branko in Milanka Dinič ter Dobrosav Milojevič. Djordje Dobrič in Dušan Jcvtovič živita in ustvarjata v Beogradu, Josip Bičanič v Cerniku, Janko Brašič v Opariču, Evgen Buktenica v Grohoti (pošta Šolta), Dragiša Bunjevački je iz Novega Bečeja, Mladen Dolovski iz Ludbrega, Stjepan Ivanec iz Kla-dare, Tomislav Petranovič-Rvat in Stjepan Škvorič pa iz Nove Gradiške. Tu so še: Pero Mandič iz Sanskega mosta, Milan Nap iz Kosovske Mitroviče, Vangel Naumovski iz Ohrida in Djordje Sijakovič iz Skopja, Ivan Rabuzin iz Ključa pri Novem Marofu, nadalje Drago Sminde-rovac iz Jaklovačkega Klanjca, Pero Topljak iz Djurdjevca, Miroslav Župančič iz Kosova, Frančiška Petelinšek iz Duge Rese in Petar Ristič iz Ljubljane. nmijn 1977 Od Slovencev so se povabilu za sodelovanje odzvali: Anton Repnik iz Mute, Anton Plemelj iz Ljubljane, Jože Horvat-Jaki in njegov sin Goran iz Nazarij, Janko Dolenc iz Vuzenice, Tone Svetina z Bleda, Jože in Konrad Peternelj iz Žirov, Viktor Magyar iz Grosupljega, Greta Pečnik iz Pirana, Polde Mihelič iz Litije, Boris Lavrič iz Kranja, Irena Polanec iz Maribora, Dare Zavšek iz Žalca, Franc Tavčar iz Čabrač ter seveda Sandi Leskovec z Mirne in Rudi Stopar iz Sevnice. Četrti salon bo nova potrditev kvalitete in množičnosti jugoslovanske naive, ki dobiva tudi v svetu čedalje večji ugled in prostor v galerijah zunaj meja naše domovine. Ob tem lahko podčrtamo misel, ki jo je zapisal letošnji pokrovitelj Stane Dolanc, da »takšne likovne manifestacije, kot je trebanjski salon, odpirajo širše jugoslovanske dimenzije, omogočajo pregled kulturnih vrednot naših narodov in ob tem celovitejše ocene. “ I.Z. DOLENJSKI UST SAMORASTNIKI NA SLAVNOSTI PRED NEDELJSKO PROSLAVO V LOKVAH PRED NEDELJSKO PROSLAVO V LOKVAH PRED NEDELJSKO PROSLAVO V LOKVAH Snidenje v nedrjih partizanstva Kresovi so ugasnili, boben utihnil — Velik prispevek Belokranjcev naši stvari , hladno ivalnikov poskrbela«" Lokve pri Črnomlju in z njimi vsa Bela krajina bodo 3. julija prizorišče letošnje osrednje partizanske proslave, posvečene petintridesetletnih prvega slovenskega osvobojenega ozemlja, začetka slovenske državnosti in ustanovitve prvih slovenskih brigad. Ni naključje, da bo ta velika družbenopolitična manifestacija prav na tem delu slovenske kraške zemlje, med Rogom, Gorjanci in Kolpo. V analih partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je Bela krajina med vsemi slovenskimi pokrajinami zapisana kot najbolj partizanska. Na teh tleh, posejanih z brezami, steljniki, vinsko trto -slamnate strehe so danes že prava redkost - so se že pred stoletji križale poti številnih zavojevalcev, na belokranjskih gričih in obronkih Gorjancev so zagoreli prvi kresovi v opozorilo pred roparskimi vpadi turških hord v deželo Kranjsko. Skopa kraška zemlja je vedno rezala pretanek kos, več kot devetkrat več posestnikov kot kočarjev, zelo siromašnih v tistih težkih letih začetka tega stoletja tudi statistika ni upoštevala, domačije, ki so jim bili dolgovi temelj in jim je dražbarski boben pel budnico in uspavanko. Navadno je bil tudi v črnem potu prigarani dolar ali frank premalo, da se bomo imetje odkupi. Je mar čudno, da je piš boljševiške revolucije zavel tudi tostran Kolpe? Lepega aprilskega jutra, takoj po končani maši, so nezadovoljneži odpravili dotedanjo občinsko upravo in postavili novo oblast. Pisali smo leto 1919. Samo tri dni svobodne viniške republike je bilo dovolj, da je misel o njej ostala živa vse do narodnoosvobodilnega boja. Od tiste nedelje 13. aprila 1941, ko so se ob prvem jutranjem svitu pojavile v Beli krajini nemške motorizirane enote - dva dni kasneje so s črmošnjiške strani prihrumeli še glasni Italijani - nemirni puntarski duh Belokranjca ni več našel pokoja. Prva belokranjska četa je nesrečno izginila v mrzli mesečini novembrske noči že takoj na začetku vojne nad Lazami, nova belokranjska četa, bataljon, Prvi belokranjski MLADINCI UREJAJO PRIREDITVENI PROSTOR - Črnomaljski mladinci so si v brezovem gozdiču, prav blizu prizorišča nedeljskega slavja, postavili tabor. Teden dni so imeli časa, da urede glavno tribuno, plesišča, okrepčevalnice, priskrbe elektriko in pitno vodo ter pokose steljo. Poskrbeti morajo za čimbolj slavnosten videz prazničnih Lokev. odred z dvema bataljonoma v težko pričakovani pomladi dvainštiridesetega leta, belokranjske čete in bataljon Vzhodnodolenjskega odreda in ponovno Belokranjski odred, ustanovljen 1. decembra 1943, ki je varoval svobodno ozemlje, rojeno po kapitulaciji Italije, resneje ogroženo poslej samo med nemško ofenzivo oktobra in novembra istega leta, pravi zametek slovenske državnosti. Na tem delu tolikokrat zavojevane in teptane slovenske grude so bili izvoljeni prvi narodnoosvobodilni odbori, tu je živelo in delovalo politično, vojaško in upravno vodstvo. Glavni štab je deloval v Beli krajini od pomladi 1944 in je imel svoje oddelke v Ručetni vasi in nedaleč od vasi Lokve, prav tam, kjer bo nedeljsko slavje. V zelenju praproti sredi brezovega gozdiča stoji nem pomnik, opozorilo zanamcem, da je tu prav na pragu svobode podlegel ranam legendami komandant Stane. V februarju štiriinštiri-desetega leta se je v Črnomlju odigral dogodek izjemnega pomena za našo zgodovino - prvo zasedanje SNOS. Med udeleženci so bili predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar, sekretar Rodoljub Colakovič, član CK KPJ Moše Pijade, šef britanske vojaške misije in še mnogi. Le malo je črnih madežev v zgodovini narodnoosvobodilnega boja Belokranjcev. Četudi bela garda v vaseh ni imela nobenih korenin, se je izdajalska roka bataljona Legije smrti in ljudi, ki naj bi med smrtniki sejali mir in ljubezen, znašala nad ubogim življem. Prispevek Bele krajine za našo stvar - tja se bodo v nedeljo stekale vse slovenske poti - je prav zares neprecenljiv. Odprtih rok m src so v tistih težkih časih preživljali Belokranjci med maloštevilno narodnoosvobodilno vojsko, skoraj toliko, kot pričakujejo borcev štirih bataljonov, enajstih odredov in njihovih grup ter štirih brigad na Lokvah v nedeljo dopoldan. Okoli pet tisoč prekaljenih borcev, okrepljenih z mladimi srci, zvestimi prenašalci najsvetlejših dni naše zgodovine. Ko smo se pretekli teden v Črnomlju pogovaijali o sklepnem delu dolgotrajnih in temeljnih priprav, so nam vsi zagotavljali, sicer pa smo se na vsakem koraku prepričali tudi na lastne oči, da bo dan pred prireditvijo vse nared, da bo tridesettisoč glava množica, (zjutraj bo promet na železniški postaji mnogo bolj gost kot običajno, pripravljeni pa so tudi že parkirni prostori za 150 avtobusov in pol drugi tisoč osebnih avtomobilov, domačini in okoličani se bodo na Lokve napotili peš) -lahko ponovno doživela sprejem, ki svojih ^zmrzovalnikov pos^ ljubljanska Emona. CostiteljM»£J jo: „Od nas še nihče m šel PB želodcem. tatercni ^ Osrednji program, v ©terc govoril dr. Marjan Brec®i. ^ fo bodo izvajali Tržaškiipe ^ člani slovenskega veselje bo samo uvod v celodn ^ V nadaljevanju slavja se L,,. stavile belokranjske foM oa bo*1 ne, za prijetno razpolazeJ . ^ poskrbeli še plesni m » ^ ter, brezštevilni 9buJ® Jw & ponovna snidenja in j® . ^4 njene prija teljskevea® belokranjska gostoljubnost u> čnost. . # v nedeli“ Kogar bo torej pot ' , vodila prek Goqancev aU M z prijetno šelestece breze i ^ nad Lokvami. se mu obetaj „ doživetje, prijateljsko topel sprejem. j, Y1ZJ‘ NEM POMNIK - Nedeljskega obiskovalca bo pot do prizorišča osrednje slovenske proslave vodila mimo obeležja, ki nemo priča, da se je tu pri preizkušanju novega partizanskega orožja smrtno ponesrečil komandant SPC NOV in POS Franc Roz-man-Stane in da je v Lokvah od decembra 1944 pa do osvoboditve deloval Glavni štab NOV in POS. smo ga pri Belokranjcih že vajeni. Prireditveni prostor bo uredila mladinska brigada, ki ima na skrbi poleg postavitve glavne tribune še dve plesišči in številne okrepčevalnice. Vojaki in gostinci bodo poskrbeli za partizanski golaž, ki bo borcem in obiskovalcem na voljo v posebej za to priložnost izdelanih lončenih skodelah z napisom „1942 Lokve 77“. Seveda bodo na voljo še druga £-^XXXXX^vXXXXXXW>XXVCVXXXXXXXX\XXX\X'^^WXXXXXXXXXXXXXXXXXW*'*>^ Dom oskrbovancev in upokojencev Impoljca in Dom upokojencev v Krškem objavlja prosta delovna mesta za: 1. BLAGAJNIKA ADMINISTRATORJA 2. KV KUHARICE 3. KUHINJSKE POMOČNICE 4. 3STRE2NICE — za Dom upokojencev v Krškem 5. KV KUHARICE Pogoji za sprejem: pod 1: srednja šola ekonomske ali splošne smeri pod 2: poklicna kuharska šola pod 3: osnovna šola in tečaj iz gostinstva pod 4: osnovna šola pod 5: poklicna kuharska šola Poskusno delo: pod 1,2 in 5: 2 meseca pod 3 in 4: 1 mesec Osebni dohodki v skladu s samoupravnim sPorazunJ°[ite< osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za ^ sredstev za osebne dohodke s področja zavodskega so ga varstva v SR Sloveniji. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe sprejema svet Doma počitka Sevnica. Drobci iz taborskih dni tinovim razmišljanjem o kulturi in umetnosti ter sobotna otvoritev razstave slik, ki so jih na nekakšnem enodnevnem „ex temporu“ izdelali udeleženci 1. malega tabora. Poskušajmo z vsake poiskati nekaj nezanimivejših drobcev in tako, kolikor je mogoče na kratko, predstaviti celoto. „SLIKARSKI" KR02NIK JANEZU GARTNARJU Četrtek, 23. junija. V trebanjskem kulturnem domu množica ljudi, na zadnji steni odra taborski emblem: šop čopičev z rožami in paleta. Zvoki domačega zabavnega ansambla „Mozaiki“ in pesmi dekliškega septeta. Vmes Zvonka Falkner z vprašanji za Antona Plemlja in Gerharda Lediča. Plemelj, ki se je edini udeležil vseh taborov, je kratek: „Tako je to: brez tabora ne bi bilo umetnikov, brez umetnikov pa ne tabora." Ledič, novinar zagrebškega „Vjesnika“, krstni boter tabora, je navdušen: „Deseti tabor, četrti salon in galerija z več kot 240 deli dokazujejo, da trebanjska prizadevanja niso bila zaman." Damjan Mlakar, sekretar organizacijskega odbora tabora: „Prosim, da pridejo na oder udeleženci letošnjega jubilejnega tabora!“ Štirideset imen, štirideset slikarjev in kiparjev iz vse Jugoslavije, med njimi Brazilec in Alžirec. Poseben aplavz velja „trebanjski“ trojki: Kolarjevi, Leskovcu in Reščiču. Vsakomur pripno rdeč nagelj. Nato Rudi Stopar, kipar iz Sevnice: ..Tovarišu Janezu Gartnarju bi rad izročil tole — naše skupno darilo: krožnik, na katerem je upodobljen zeleni Jurij.“ Velikanski krožnik se še enkrat zalesketa pod reflektorjem, nakar spustijo zastor. V LITERATURO PRIDEŠ SAMO S TALENTOM Petek, 24. junija. Spet kulturni dom. Prvi aplavz velja oktetom: mariborskemu, podpeškemu, goriškemu in Gallusu. Za lepo pevsko doživetje. Med sporedom bereta Zvonka in Jože Falkner odlomke (pesmi in prozo) iz „Samorast-niške besede". Od vsega avtorja nekaj, vseh pa je petnajst. To je že tretja številka publikacije, ki je zrasla ob trebanjskih prizadevanjih ponuditi občanom v dnevih kulture in umetnosti kar največ - novega in žlahtnega. Letošnja „Samorastniška beseda“ je posvečena 100-let-nici rojstva Pavla Golie, trebanjskega rojaka. Potem prisluhnemo Tonetu Svetini, avtoiju ,,Ukane“, kipaiju, ki se udeležuje 10. tabora. Govori o kulturi, umetnosti. O tem, kaj velja in kaj ne. O tem, zakaj je naiva v razcvetu. Izstreli tudi nekaj puščic. Najhujše so namenjene tistim, ki omalovažujoče gledajo na samorastništvo in proglašajo za vrh samo tisto, kar nastaja tako imenovanim akademcem. „In zakaj počno tako? Zato, ker dajejo prednost šolam, ne pa talentu. A v tem najbolj grešijo. Zame je in bo samo ena umetnost, pa naj jo „dela“ šolan ali nešolan umetnik. Več vrst umetnosti ni. Tudi naiva je samo smer v tej umetnosti. Če je tako dobro sprejeta, je to zato, ker se je spet vrnila k človeku. Ker ga spet kaže takega, kot je: s čustvi, ljubeznijo, z Pravzaprav bi bilo potrebno zapisati „z večerov", saj se je vse, o čemer naj pripovedujejo te vrstice, zgodilo po sončnem zahodu. Vse tri prireditve namreč, ki so se zvrstile v Trebnjem ob koncu prejšnjega tedna ali v imenu ali v počastitev 10. tabora likovnih samorastnikov. Četrtkova slavnostna otvoritev letošnjega jubilejnega tabora s predstavitvijo udeležencev in z glasbenim sporedom, petkov nastop štirih slovenskih oktetov z branjem tekstov iz nove ..Samorastniške besede1* in Sve- REŠITE OKOLJE! - Na temo »Človek in okolje“ so udeleženci malega tabora, učenci osnovnih šol iz občin Trebnje in Obrenovac, ustvarili nekaj slik, ki krivijo tovarniške dimnike za nečist zrak in nezdravo okolje, liki sta tudi tile dve z razstave, kiju objavljamo. so jim temo: „Človek in okolje". Proti večeru je otvoritev razstave. V zgornji avli osnovne šole Jožeta Slaka — Silva. Slike so pretresljive. V gostem dimu iz tovarniških dimnikov se dušijo rože, ptice in ljudje. Maček se je pred smogom zatekel v kanto za smeti, sajaste roke se stegujejo za soncem. Sporočilo teh slik je kratko in svareče: Ne spreminjajte Zemlje v planet brez življenja! PRVE NAGRADE NA PRVEM MALEM TABun^ . w nagrade (zlati, srebrni in bronasti čopič) za slike, kij ocenila za najboljše, je na sobotni slavnosti v ^lega 'ud osnovne šole mladim avtorjem, udeležencem Prv®?vinSke ^ podelil Janez Gartnar, predsednik trebanjske od ( valne skupnosti. V Sp0d? Hnif It ljuje Pre,dsed kupnosV' izobraževalne . .4ot Gartnar priznanja- ^i w in bronasti č°Plčana-aV? J boljših del, Pf SbflO.pf ležencem pa Se P ntorje j nja likovnim g^jj^ šolam. Eno od p J sano na ime fr fre& nega Peda^°r^!lega ‘ab J vodje prvega m }0? J. besede na ust . nanja jo , rokah Pr,z J malega tabora- ^ J Ko otrOŠk!i O bo na otvoritvi ta pokrovitelj izvr§^J ^ teja predsedstva ^ Dolanc. 1 bolečinami, pri delu in sanjar-jenju.“ Se bolj izčiščeno je Svetinovo mnenje o literaturi. ,,Pišeš, kadar imaš kaj povedati. Uspeš, če te ljudje berejo. Če knjiga obleži pod prahom, je bil ves avtorjev trud zaman. Sednjič vsakdo piše za ljudi, ne zato, da bi popisal toliko in toliko papirja. A kar se samorastništva v literaturi tiče, ga ni. S tem je tako: znaš ali pa ne znaš. Do znanja se moraš dokopati sam. Ni šol, ki bi človeka naučile pisati črtice, pesmi, romane. Brez talenta ne gre. In brez vztrajnosti tudi ne.“ PRVI „COPlCl" DOBILI LASTNIKE Sobota, 25. junija. Prvi mali tabor in na njem okoli trideset osnovnošolcev -likovnih talentov iz trebanjske občine in iz pobratenega Obrenovca. (Udeležencev iz Dijaša in Velike Gorice ni bilo). V trebanjski šoli ustvarjajo. Ves dan in brez mentorjev. Dali stave prvega malega tabora v Trebnjem so se udeležili tudi slikarji in kiparji, udeleženci jubilejnega 10. tabora likovnih samorastnikov. DOLENJSKI LIST Št. 25 (1456) Ji! kai avi- liffl 1« P t® stl s $ k* ini klf ti fll2* JA* Celo posvetil mu je v obraz Silvestra 2učka s Senovega je gostilničar Klanjšek nagnal iz spalnice in ni vedel, da gre za vlomilca 23-letni Silvester Žučko s Senovega 173 je bil že nekajkrat obsojen zaradi poseganja po tujem premoženju, pred kratkim pa so mu na novomeškem okrožnem sodišču prisodili še 8 mesecev zapora. Do pravnomočnosti sodbe bo počakal v priporu. Dežurni Poročajo J/SBtEMK0LES ~23'JUni- olf javil L,^°meščan Goran "ekdo a a^IČIHk?Jm> d* mu je ^dnji koW Am°bUa Unesel obe .. - Avto je bil parkiran na cesti. njatelju J- junija ponoH mesta Je nekdo 5°™ Per den°!5ne Kmakml v go-J.at je morai f™lc.0 z dokumenti. Sj^ni žep in ° tplen seči v zadnji feik čutu V° Storil’ ne da bi 500 dinarjev. denarnici je bilo l^dopoidn^1 MOPED? - 25. j?, ^ercatotiu vJTne.kd0 z dvorišča Ow z motori ebnJem odpeljal °kraden jebil3,"1,rdeče barve. Alojz Kirn iz Šmavra. m,20-1utjaS2viE NAD DRUŽINO vzniki prjS.r s° žužemberški K?1etnega Franr' e 1° Streznitve fe*- - SpeUča iz Žužem- lCk0vih® domf^11 šlPe na Ko- 2 Je moria 7 * Pa,se Je lota žene, >■ Prav tako t°!Com ***** od ^ J®.™ se je upiral milič- h0teli Pomaži6 *«• ko so ga a 12 ur so ga dali Alojzu Žučko je 10. februarja letos okrog 18. ure v slaščičarni Amiti Fekrija nagovarjal Mirana Zajca in Vilija Macuro, naj bi šli skupaj h Klanjšku krast, češ da je tam dovolj denarja, ki ga potrebuje za nakup avtomobila. Fanta sta sodelovanje odklonila, vendar se je podviga lotil Žučko sam. Ta dan je bila gostilna zaprta, Klanjšek pa je šel bolj zgodaj spat Že je spal, ko ga je prebudil snop svetlobe. Nekdo mu je z baterijo -svetil v obraz. Ker pa ni imel oči, ga tudi ni prepoznal. Mislil je, da mu kdo nagaja, in je nepridiprava zapodil iz sobe. Bil pa je Žučko. Res se je hitro pobral, toda s seboj je odnesel gospodarjev pulover in hlače z denarnico, v kateri je bilo 120 dinarjev. Mimogrede je šel še v klet in se ČEZ6 DNI PODLEGEL 18. junija proti večeru se je 61-letni Anton Tavnikar z Drame peljal na kolesu skozi Župelevec, med potjo pa je zapeljal na bankino in padel. Ker je bil poškodovan, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa je 24. junija poškodbam podlegel. založil s pijačami, tako da je lastnika oškodoval za 1970 dinarjev. Sele drugo jutro je gostilničar ugotovil, da je bil okraden, in je zadevo prijavil. Žučko je pred sodniki vse zanikal in se izgovarjal na alibi, ki pa ne drži. Vlomil je skozi straniščno okno, saj so na njem ostali dobro vidni Žučkovi prstni odtisi. NAMESTO K SVOJIM V SMRT Pri prečkanju magistrale pri Otočcu je 25. junija malo pred 13. uro doletela smrt 43-letnega Ignaca Lephameija iz Vel. Rakovice pri Samoboru. Tovornjak je parkiral na Otočcu in na drugi strani ceste videl svoje sodelavce. Hotel je k njim, ko pa je bil na sredi ceste, je iz zagrebške smeri pridrvel z avtom Stjepan Nezič iz Jastrebarskega in pešca zbil. Lephamer je bil tako hudo ranjen, da je bil takoj mrtev, lažje poškodbe pa sta dobila tudi voznik Nezič in njegova žena. kiju? K blatite pa, se 1)0 moral krike. * Pred sodnikom za pre- *.azgr ajaSki GOST - 22. g* »a *ni & .^atorjevega Maurust l*"-68,3 Za^el> UlJ. V1 zaliti eoctA ^acel Je razgra-10ti. g ste m se ni dal zlepa JUNIJ JE NEVAREN! — Iz dosedanje prakse vemo, da je junij eden najbolj nevarnih mesecev za otroke. Šolske torbe prešerno zabrišejo v kot in se na cestah igrajo (naš posnetek je iz Bele krajine), izza vogala pa lahko vsak hip pridrvi avto ... (Foto: R. Bačer) ^ Dacer; "fova o uboju pod Gorjanci n°voinešk An lik °Kro*n'm sodiščem je ponovno proces proti zakoncema Martinu ^__JjJnernikovima iz Gabrja — Obtožena sta uboja Jakoba Luzarja in ',ZVerinsko^i?K*^ *eta’ M1 so v potoku na obronkih Gorjancev ‘je bila ne^r 3-prilet.nega Jakoba Luzarja iz Jugoija. Prej-»*■ Ql koščic snnmi3 pri zidanicah v Siipatu komisijo uboja Luzarja Uh, Vate ^d dofe Tri slive so rasle na kraju, ki bi ga baoaHnov. videti ie hi j1’ ker Je želel graditi- Zbralo seje več aoifl0v J u°. da so se sporazumeli, vendar Luzaria ni oCžaneeaSpremenjen veliki mj?t Vodi An? 5?dišča, ki ga •J?* ^ačei Tunkelj, ie 21 2^* n°voPrL0dtedbi Vrhovnega 5>KSririobtoi£- tul Ves teden » * Proces je ^J^kciT^"* Pa J« AVd°gajani J dogodkov na trda> ^etfc,JLMartln Bernik tiejaV, m* g°Vonl enako in r** v u:. opraviti i }8ajanj. \ misleč, da ^ m°8el nSrC da Poklicala ^ez čas Je w odtlej tudi sporazumeli, vendar Luzarja ni Na obnovljenem procesu so zaslišali do zdaj že celo vrsto prič. Nekateri so delno spremenili izjave, precej pa jih izjavlja, da so to ali ono stvar pozabili. Ves čas od uboja pa v Gabrju in na Jugorju ni več sloge med ljudmi. Da večkrat prihaja do besednih spopadov, smo lahko videli tudi na sodišče med zaslišanjem vdove Marije Luzar in Ane Uhernik, saj ju je moral sodnik pozvati k miru. V petek sta bila vnovič zaslišana tudi sodna izvedenca. Profesorica biologije iz inštituta pri sekretariatu za notranje zadeve, ki je analizirala sledove, najdene na oblačilih pokojnega in pri obtoženima, je vnovič povedala: „Na roza plastičnih sandalah Ane Uhernik je bilo najdeno zasušeno blato, v njem pa so bila tekstilna vlakna, zelo podobna vlaknom iz hlač in brezrokavnika pokojnega Jakoba Luzarja. Medtem pa na vreči, s katero naj bi ubijalec prenašal pokojnika do potoka, ni sledov katerega od Uhemikov." Senat nadaljuje z zbiranjem dokazov, proces se nadaljuje. V. a i 'H > i !,. -Mojim •{.•TfcJi* “ kolovozni C1 k Dranv! ■**!:*** Alojz ^>inim ko,Sm ■ ” Med ^XBartČ' S * C mar>j zakril rja’ Zat0 je ^ 2 i?čal- ^elo se ®»v, 1)0 iz 'n "i bilo videti • 0jiy8sekiioKCin,iloobraču: se ■ *a zadel ter ' isto urnih nog, ter 88 Zad'el te7l‘f Brt *° Še is* rami. * blejski miličniki, ^ Popoldne x ^tve- Zadeva MARTINJA VAS: PREHITE- VAL TOVORNJAK - 20. junija zjutraj je Alojz Gabrijel iz Trebnjega vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani. Med potjo je dohitel drug tovornjak in ga začel prehitevati, naproti pa je prihajal osebni avto. Gabrijel je zavrl in se skušal umakniti, vendar je s prikolico zadel osebni avto in ga odbil v betonsko ograjo podvoza. Voznik osebnega avta Safet Kamberi iz okolice Tetova je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev. POGANCI: ZARADI RAZLITE NAFTE - 20. junija okrog poldneva je Franc Tisov iz Stranj pri Šmarjcti vozil osebni avto čez Gorjance. V ovinku pri Pogancih ga je zaradi razlite nafte začelo zanašati. Avto je zdrknil čez cestni rob, in se večkrat prevrnil po nasipu. Sopotnika Stanka Judeža iz Vel. Orehka so morali zaradi poškodb odpeljati v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 60.000 dinarjev. BRINJE: DVA STA PREHITEVALA - 13-letni Darko Korak iz Slovenske vasi se je 22. junija popoldne peljal na kolesu od Šentruperta proti domu. Pri Brinju je nameraval zapeljati mimo drugih kolesarjev, ravno takrat pa gaje prehiteval avtomobilist Anton Gregor- čič z Mirne. Gregorčič je naglo zavil v levo, zapeljal pa je čez jarek in trčil v telefonski drog, ki se je prelomil in potrgalo se je nekaj žic. Nastalo je za 22.000 din škode. SKRLJEVO: OBSTAL PRI ZIDANICI - Franc Stare iz Škrlje-vega je 18. junija zvečer vozil traktor iz Oplenka proti domu. Na kolovozu je zapeljal s ceste po pobočju navzdol in se ustavil ob zidanici Antona Marolta. Stareta so ranjenega prepeljali v bolnišnico, škodo pa cenijo na 5.000 dinarjev. ADLESlCl: TRK NA OZKI CESTI - 22. junija zvečer je Niko Radojčič iz Bojancev vozil osebni avto proti Maličem. Na vrhu klanca je naproti pripeljal avto Nikolaj Skube iz Adlešič. Med srečanjem na ozki cesti pa je prišlo do trčenja in gmotne škode 20.000 din. Voznik Skube in sopotnik Darko Rožman iz Jankovičev sta bila laže ranjena. OD ZADAJ ZADET - 24. junija popoldne je Novomeščan Milovan Dimitrič nameraval z avtom zaviti s Ceste komandanta Staneta v Ulico talcev, ker pa so naproti prihajala vozila, je ustavil. Za njim vozeči avtomobilist Anton Florjančič iz Novega mesta ni utegnil ustaviti in se je zaletel v Dimitričev avto. Škode je za 30.000 dinarjev. talili SL 'W pai PRVAKI DOLENJSKE LIGE — Nogometaši novomeškega Elana, ki so večji del prvenstva odigrali v dobri formi, so v zaostali tekmi s Šentjernejem zmagali in osvojili prvo mesto. Na sliki stojijo od leve proti desni: Macele (trener), Brakočevič, Jerman, Vertuž, B. Prudič, Pavlin, Prudič, I. Avbar in tajnik kluba Mrzlak; čepijo: Janežič, B. Avbar, Bradač in Skulič. (Foto: M. Gorenc) Zasluženo Novomeščani Dolenjska nogometna liga: 1. Elan, 2. Grosuplje, 3. Kočevje — Disciplina popustila Prvi zmagovalec v novoustanovljeni dolenjski nogometni ligi je enajsterica novomeškega Elana, ki je pred tekmovanjem veljala ob Beli krajini in Grosupljem za favorita. Enotna ocena po ligi je, da so ekipe z Dolenjskega napredovale v kakovosti, v disciplini pa nazadovale. Nič kolikokrat se je namreč zgodilo, da posamezne ekipe niso prišle na prvenstveno srečanje. Vsekakor bo morala tekmovalna komisija o neresnem odnosu do tekmovanja razpravljati in doseči, da se v pri- KLANČNIKOVA IZBOLJŠALA REKORD Na minulem državnem prvenstvu v jadralnem letalstvu v Zrenjaninu je bil na sporedu prelet trikotnika 200 km Zrenjanin-Vršac-Lisičji jarek-Zrenjanin. Med 24 tekmovalci je nastopila tudi Cvetka Klanč-nik-Belin. S pilatusom je s časom 3 ure in 12 minut popravila ženski državni rekord v hitrostnem preletu trikotnika. PARTIZAN(2U2EMBERK) - IZOLA 1:3 Favoriti so v Žužemberku pričakovali lahko zmago, že prvi set pa je pokazal, da so se zmotili. Domači' odbojkarji, ki redno vadijo, so prvi niz dobili 16:14, v drugih dveh so popustili, v četrtem pa so ponovno namučili Izolčane. Pri domačih so dobro igrali vsi, zlasti pa mladi Škrbe. LJUBLJANA IN KOČEVJE Minulo soboto je Splošno gradbeno podjetje Zidar iz Kočevja pripravilo delavske športne igre, na katerih so nastopili vsi tozdi gradbenih sektorjev, strojnih obratov in skupne .......ibolj............... lenega sektorja, Kočevci, Riječani, športniki ub- službe. Najb ljanskega gradbenega sektor jo pa kočevskega strojnega obrata m skupne službe. A. A. KOČEVJE - STIČNA 24:23 (10:12) Na ribniškem igrišču TVD Partizan sta se za naslov prvaka dolenjske rokometne lige pomerili vrsti iz Kočevja in Stične. Prvaka vzhodne in zahodne dolenjske rokometne lige sta bila zelo izenačena. Stičani so sicer povedli s 6:1, vendar so ob koncu zasluženo zmagali Kočevci. Najboljša pri Kočevju sta bila Arko (10 zadetlcov) in Žerjav (9), pri Stični pa Kos (11) in Kamnikar (4). M. G. DONIT IN PARTIZAN V nadaljevanju športnih iger krajevne skupnosti Sodražica so ekipe končale tekme v rokometu in nogometu. R>komet: Donit - Osnovna šola 14:10, Partizan - Inles 21:15, Inles - Osnovna šola 17:15 in Partizan — Donit 10:14; nogomet: Partizan - Inles 9:0, Donit -Osnovna šola 2:1, Osnovna šola — Inles 4:3 in Donit - Partizan 0:6. M. G. TURKU SE ENO PRVO MESTO Kolesarske dirke v Krškem, s katero so Krčani počastili letošnje Titove in partijske jubileje ter 500-letnico mestnih pravic Krškega, so se udeležili tudi novomeški kolesarji. V konkurenci mlajših mladincev je bil Štih peti, Papež šestnajsti, Vehar pa je zaradi padca odstopil. V konkurenci starejših mladincev pa novomeška trojka Turk, Mijajlovič in Zrimšek ponovno ni imela tekmecev. Turk in Mijajlovič sta prišla na cilj s prednostjo treh minut. liodnji sezoni kaj takega ne bo več zgodilo. Novomeščani so popolnoma zasluženo osvojili prvo mesto, čeravno je v začetku kazalo, da imajo po začetnem spodrsljaju malo možnosti za najboljše mesto. Elanovi nogometaši pa so počitek med obema deloma izkoristili, vestno vadili in v spomladanskem delu so bili daleč najboljša ekipa. Dobro so igrali tudi Grosupeljčani; napovedovali so sicer osvojitev prvega mesta, vendar so ob koncu le morali priznati premoč ekipe iz Novega mesta. Precej slabše, kot znajo, so letos igrali Črnomaljci. V ligo so prišli kot prvi favoriti, vendar jim je reorganizacija lige vzela nekaj dobrih igralcev in s tem tudi voljo, tako da je osvojitev četrtega mesta za sicer dobro ekipo neuspeh. Podobno kot Črnomaljci so razočarali Ribničani: sezono pred dolenjsko nogometno ligo so bili doma skoraj nepremagljiva ekipa, ob koncu prvenstva pa so s tremi točkami na osmem mestu. Rezultati zadnjega kola: Elan -Kočevje 2:1, Mirna - Šentjernej 0:4, Grosuplje - Bela krajina 3:0, Šentjernej - Elan 1:2. Končni vrstni red: 1. Elan 27 točk, 2. Grosuplje 26, 3. Kočevje 24, 4. Bela krajina 22, 5. Ivančna gorica 18, 6. Šentjernej 12, 7. Mirna 7, 8. Ribnica 3 in 9. Partizan Straža 3 točke. KOČEVJE: PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠAHU Od 4. do 16. julija bo v Kočevju mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije. Udeležilo se ga bo 40 najboljših mladih šahistov. Igrali bodo po švicarskem sistemu, se pravi, da bo na sporedu 13 kol. INLES PRVI Ribniška mladinska rokometna vrsta je osvojila prvo mesto v republiški ligi-center dosegla je šestnajst zmag, dvakrat pa je srečarji izgubila. Ribničani so igrali zelo dobro, zaradi izredno kolektivne igre pa so dosegli zanesljive zmage. Za ekipo so igrali: Andoljšek, Gelze, J. Mate, A. Mate, Troha, Lovšin, Debeljak, Fajdiga, Vesel, T. Lovšin in Tanko. Trenerje Nikola Radič, njegov pomočnik pa Puželj. DOLENJSKA-JEZICA 61:50 (24:20) Minulo soboto je vrsta Dolenjske odigrala zaostalo tekmo republiške kadetske lige. Fizično močnejše Dolenjke so dobro igrale v drugem polčasu, ko so s hitrimi protinapadi ustvarile razliko desetih točk. Tako so Dolenjke po prvem delu na drugem mestu. Dolenjska: Obrč, Zura 4, J. Hrovat 3, D. Hrovat 3, Žagar, Tomšič, Galič 22, Grivec, Žnidaršič 11, Bilobrk 6, Kure 6 in Senica 6. OBUTEV - PODBOČJE 97:74 (47:38) V prvem kolu jesenskega dela dolenjske košarkarske lige sta se na igrišču osnovne šole v Bršljinu pomerili vrsti Obutve in Podbočja. Domači košarkarji so bili ves čas boljša ekipa. Navzlic temu so gostje vso tekmo igrali hitro in borbeno, tako da je okoli 50 gledalcev, veliko iz Podbočja, videlo tipično prvenstveno tekmo. NA MARATONU TUDI ČAMPA Letošnjega državnega prvenstva v maratonu v Tuzli se je udeležilo 21 najboljših jugoslovanskih maratoncev. Med njimi je nastopil tudi Čampa, ki se je tako kot prvi Novomeščan podal na izredno težko 42 km asfaltno progo. Dosegel je imeniten uspeh, saj se je že po prvem nastopu uvrstil na dvanajsto mesto. TRBlZ: PENCOV REKORD Minuli teden je bilo v Trbižu večje atletsko tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi nekateri novomeški atleti. Izkazal se je Janez Penca, ki je v teku na 400 m ovire dosegel čas 52,9 in postavil nov dolenjski rekord. Po tem teku je najboljši novomeški atlet dokazal, da bo na državnem prvenstvu, ki bo čez slaba dva tedna v Novi Gorici, med favoriti. Dvakrat četrto mesto Na republiškem atletskem pokalnem finalu za mlajše mladince in mladinke Novomeščani četrti Da novomeški atletski klub dela s svojimi člani prav v vseh konkurencah, so konec minulega tedna dokazali tudi mlajši mladinci in mladinke v Kranju. Sicer niso ponovili nekaterih uspehov iz minulih sezon, so pa z dvema četrtima mestoma v ekipnem prvenstvu potrdili nekatere letošnje uspehe te vse boljše atletske družine. Če lahko govorimo o presenečenju, so prijetno presenetila dekleta. Čeravno so nastopile oslabljene (brez dveh atletinj), so osvojile četrto mesto in prehitele celo vrstnice iz ljubljanske Olimpije. Od tretjega mesta so jih ob koncu ločile le tri točke, ki bi jih s kompletno ekipo prav gotovo osvojile. Fantje so bili ravno tako četrti in so tudi oni s tem mestom dosegli lep uspeh. Lani so sicer njihovi danes starejši vrstniki bili prvi, vendar obetavni Dolenjci uspeha izredno močne generacije, ki je na zadnjem mladinskem državnem ekipnem prvenstvu osvojila prvo mesto, niso mogli ponoviti. Nekateri boljši rezultati: ml. mladinci - 1000 m: 3. Košmarlj 2:40,9; disk: 2. Okleščen 38,55, 3. Kranjčič 34, 58; ml. mladinke: krogla: 2. Slapničar 9,41; ekipno, mladinci: 4. Novo mesto, 8. Brežice; mladinke: 4. Novo mesto. : CUJNIK DRŽAVNI PRVAK Državnega prvenstva v deseteroboju so se udeležili tudi trije Novomeščani. Okleščen je nastopil pri članih in zbral 4976 točk, izkazala pa sta se mladinca Darko Cujnik in Marjan Lapajne. Prvi je po zanesljivih nastopih osvojil prvo mesto, Marjan Lapajne pa je bil navzlic poškodbi na roki četrti, ftzul-tati: 1. Cujnik 5967 točk, 4. Lapajne 5004; 100 m: 11,5 in 12,3; daljava: 6,16,5,89; krogla: 11,11, 9,34; višina: 185, 185; 400 m: 53,6, 60,1; 110 m: 18,5, 17,9; disk: 37,82, 34,10; palica: 250, 290; kopje: 61,88, 38,58 in 1500 m: 5:04,0 5:34,0. junija 1977 ZDRAV ROD - Boštanjska osemletka je v soboto s pestrim telovadnim nastopom zaključila nadvse bogato šolsko leto po šolski in izvenšolski dejavnosti. Prednosti telovadnice in urejenih igrišč na vasi so očitne. Na sliki: vrsta Jožice Blatnikove. (Foto: Železnik) DOLENJSKI LIST =iiiiHimiiMniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiim| 1 iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiii § USNJENI GROZD - Stojan Pelko iz Novega mesta je | I objektiv svoje kamere uperil v nenavadno tvorbo, ki je nasta- | i la iz obuval. Čeravno gre za statičen motiv, ki bi mu nekdaj | i slikarji dejali mrtva priroda, je v linijah obuval, nagnetenosti | I in strnjenosti velika dinamičnost, ki obvladuje celoten grozd. = I S to fotografijo je Stojan Pelko, sicer član foto krožka na | 1 osnovni šoli „Katja Rupena“, posegel po v mnogočem najte- | I žjem izrazu. Fotografiranje predmetov zahteva izreden obču- | i tek za svetlobo, saj vemo, da že sam kot osvetljevanja lahko | I močno spremeni naravno obliko predmeta in mu daje večjo | I ali manjšo trdnost. Pri takih fotografijah je vedno nevarnost, | 1 da slika gledalca ne bo pritegnila, zato mora mrtva stvar | 1 dihati življenje. To je Stojan Pelko v usnjenem grozdu ujel. 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiNiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiimiiiHHiii DOLENJSKI LIST • pred 20 leti • Odkup in prodaja ni vse 1 Kaj je kooperacija med zadrugo in kmetom? Nekatere okrajne zadružne zveze, pa tudi mnoge zadruge si stvar tolmačijo po svoje in menijo, da je uspeh že, če zadruga proda in odkupi pridelke svojega področja. No, tako prodajo preko zadruge sploh ne moremo šteti za kooperacijo ali kvečjemu za najnižjo obliko sodelovanja med kmetom in zadrugo. Odkup in prodaja nikakor ne moreta biti edina osnova za akumulacijo, se pravi zbiranje sredstev za povečanje kmetijske proizvodnje. Kooperacij, namreč oblik sodelovanja, je mnogo in najbolj uspešne ter najbolj koristne bodo tiste, ki bodo odgovarjale krajevnim prilikam. VKLJUČEVANJE novih članov je še naprej stalna naloga vseh organizacij SZDL. Prav tako je treba spraviti na tekoče tam, kjer še ni, redno plačevanje članarine. Izkušnje kažejo, da ni problem plačevanje, pač pa pobiranje članarine. Nekaterim blagajnikom je silno težko stopiti do članov po članarino. VLOGA DANAŠNJEGA uslužbenca zahteva, da mora biti uslužbenec predvsem strokovno sposoben. Neprestano se mora izpopolnjevati. Biti mora discipliniran, zvest ljudstvu in redu, njegova odlika naj bo vsesplošna delavnost. STANJE KRKE se slabša in se bo v bodočnosti še bolj, če pogoji, kakršni so sedaj, ostanejo. Reka se bo do kraja pokvarila in bo s svojim nizkim vodostajem, počasnim tokom, razkrajanjem poginjenega živalstva in uničenega rastlinstva ter gnitjem vanjo pritekajočih snovi nevarna za zdravje prebivalstva. Njena samoočiščevalna moč že pada. V OKOLICI Adlešičev je divjala huda nevihta, ki so jo spremljali močni bliski z gromom. Okrog 10.30 je začela padati za oreh debela toča. Po nekaj sekundah je tako pobelila tla, kakor bi zapadel sneg. Iz DOLENJSKEGA L|STA 26. junija 1957) SVETU UMETNIŠKA PRIDOBITEV — Niso imeli prav tisti, ki so menili, da je striptiz striptiz in da mu ni mogoče ničesar več dodati. Italijanski bar Colibrije tovrstno umetnost zrevoluci-oniral in izpopolnil. Striptizete v tem baru namreč med slačenjem čvekajo vse mogoče, vendar nikoli opolzko, kot dostavljajo upravitelji Colibrija. Čebljanje slačipunc je toliko bolj umetelno, ker „umetnice“ govore s tujim naglasom, saj svoje čare in prazno glavo gostom razkazuje cvet slačipunc iz vsega sveta, med katerimi je tudi Jugoslovanka Iris. UBOGI TOM — Slavni pevec Tom Jones, ki se zavoljo svojega otožno žametnega glasu lahko valja v denarju, doživlja največje muke, kadar se mora podpisati na pisma, katera pošilja tisočerim oboževalcem po vsem svetu. Ubogi Tom se zna namreč samo podpisati, drugače pa je nepismen. Da se razumemo: tega ni kriv Tom, ampak naključje. Tom je ravno takrat, ko so se v šoli učili pisati, hudo zbolel. Tako pravi sam .. . KAMELE - RIBIČI - Ob Balkaškem jezeru sredi kazahstanskih puščav te sovjetske republike opravljajo kamele nadvse koristen posel: njihovi gospodarji so jih naučili vleči mreže. Tako so jim v veliko pomoč pri ribolovu. VELIKI LJUBIMEC - Slavni francoski pisatelj kriminalk Georges Simenon je napravil statistični pregled svojega življenja. Med drugim je navedel, da se je dvakrat oženil ter imel razmerje z 10.000 ženskami. Simenon je tudi sicer znan kot zelo domiseln človek z dobro mero domišljije. ZGLED - Bavarsko ministrstvo za trgovino proučuje primer posebno zglednega prevoza tovora. Odkrili so, da je neki železniški vagon potoval s tovorom od Muenchna do Bol-. zana cel mesec dni s povprečno hitrostjo 416 metrov na uro! Torej le niso samo vagoni z oznakami JŽ vredni takih rekordov. Kaže, da gre za mednarodno železničarsko solidarnost. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ogromno dolenjskega premoga (G. Alfonzu) Oblaku, trgovcu iz Novega mesta, kateri je že več let po raznih krajih Dolenjske premog raziskoval, se je naposled po mnogem trudu posrečilo v sredini Dolenjske, v okolici fabrike pri Št. Janžu poleg Mokronoga, kjer imajo lastniki fabrike tudi mnogo sveta zavarovanega, za sebe pridobiti še nezavarovane velikanske sklade najlepšega, blestečega, trboveljskemu podobnega finega premoga, kompaktne orjaške sklade 7-20 metrov debelosti. Za izkoriščanje tega premoga je pred vsem neobhod-no potrebna izpeljava železnične proge iz Trebnja preko Mokronoga do premogovnih skladov, v prilični daljavi, kakor iz Trebnja do Novega mesta, ali pa še bližnja, od Sevnice do premogovnih skladov. Perva proga bi se ne samo z izvažanjem premoga vzdrževala, temuč tudi dohodke dolenjskih železnic silno vzdignila. (Bankovcev), ki so preklicani, je še 716 417 mej ljudmi; pretečeni mesec so jih še Kraljestvo muhe cece Za dolgo in nerazumljivo besedo trypanosomiasis se skriva nadloga, ki že od pradavnih časov mori prebivalce v osrčju Afrike. Ta bolezen, ki bi jo po naše imenovali spalna bolezen, pobere vsako leto 10.000 ljudi in ogroža ostalih 35 milijonov, kolikor jih živi na območju, kjer je razširjena. Z njo je neločljivo povezana žuželka — muha cece. Kogar je cece muha pičila, začuti najprej močan glavobol in ga napade vročina. Sčasoma se bolečine razširijo po vsem telesu in po nekaj mesecih postane ravnodušen in zaspan. Človek izgubi občutek za ravnotežje, ne more ne pokonci sedeti ne stati, izgubi vsakršen tek in kmalu shira do smrti. Desetletja se zdravniki trudijo, da bi prišli na kraj tej zagonetni bolezni, vendar v prejšnjih obdobjih ne beležijo uspehov. Zavoljo tega ostajajo nekatera velika območja Afrike nenaseljena, čeprav bi dajala dovolj hrane tako za ljudi kot domače živali. Senca strašljive cece muhe odvrača Afričane od teh pokrajin. Sama muha pravzaprav ni krivec, pač pa njen gost enocelični parazit trypanosom, ki je povzročitelj spalne bolezni. Znanstvenikom povzroča največ težav prav parazit, ker ga izredno težko raziskujejo, saj izgine iz poskusnih cece muh, oziroma se spremeni v neškodljivo obliko. Pred kratkim je uspelo mednarodni ekipi razsikovalcev v Nairobiju izdelati tako hranivo, v katerem ostane parazit dejaven tudi v laboratorijskih razmerah. Znanstveniki upajo, da je to prvi korak do odkritja zanesljivega in učinkovitega zdravila. Če bo strokovnjakom šlo vse po sreči, bodo zapuščena območja centralne Afrike lahko naselili z ljudmi, ki bodo našli svoj kos kruha na nekaj milijonih arov rodne zemlje. E Odkrivanje raka na prsih z mikrovalovi. MV niso samo za kuhanje Mikrovalove uspešno izkoriščajo tako za kuhanje jedi v posebnih mikrovalovnih pečicah kot za telefone; s tem pa uporaba teh valov še zdaleč ni povsem izkoriščena; manj znano je, da so začeli z mikrovalovi odkrivati zgodnje pojave raka na prsih. Rak na dojkah, ki zavzema v svetu vse večji obseg in dobiva v državah, kot so npr. ZDA, že kar značaj epidemije, je bolezen, pri kateri pomeni zgodnje odkritje skoraj povsem zanesljivo ozdravitev, vsaka zakasnitev pa nepopravljivo škodo. Lani so v ZDA zabeležili 90.000 primerov raka na dojkah, kar je strokovnjake resno zaskrbelo. Težava pri dosedanjem zgodnjem odkrivanju te bolezni je bila v tem, da so raka odkrili le s tako imenovano mamografijo, se pravi rentgensko in termogra-fsko metodo. Za postopek pa so se odločali v primerih, ko je bil rak že očiten ali iz genetskih razlogov možen. Za resnično široko in vsestransko odkrivanje pa je postopek preveč zamuden in tudi v bogatih državah nimajo dovolj naprav in strokovnjakov. Prav zato bo v veliko pomo^č način odkrivanja raka z mikrovalovi. Mikrovalovni detektor odkriva tiste dele tkiva, ki imajo višjo temperaturo od okolnega tkiva, značilnost tumorjev je, da so toplejši od ostalih delov telesa. V primerjavi s termografijo pa so mikrovalovi prodornejši, saj odkrivajo zločeste bule do 10 cm pod površino, medtem ko infrardeči valovi odkrivajo tumorje le, če so pod kožo. Pomanjkljivost je v tem,' da z mikrovalovi lahko ugotove raka na dojkah le s 70-odstotno zanesljivostjo. Ljubezenska za škodljiv^ V borbi z molji novo s stvo M m Ne vse v en koš i i 3376 pri državnih blagajnicah sprejeli. (Nesreča). Pri Klemenčiču na kapiteljski pristavi (marof) je pretečeni ponedeljek zjutraj kosil domači sorodnik Zrimšek iz Bučne vasi, že prileten mož. Ko se je s konjem domu peljal, zvrnil se je voz tako nesrečno, daje mož pod krmo zakrit obležal, ter se tako zadušil. (Čez vse) pohvalno pa moram tukaj omeniti naše voglarj. -čatežke fante. Dasi jih je prišlo na večer pod okna in pred vrata precej veliko, pa so se vendar tako pametno in dostojno obnašali, da jih smem postaviti drugim dolenjskim fantom v izgled, gorenjskim pa v po-snemo. Ko so dobili nekaj kupic vina, odšli so brez vsega vriskanja in nočnega vpitja vsak na svoj dom. Z veseljem se vedno spominjam tega ženitovanja in raznih gostov. (1/ DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1897) Velikokrat ms prizadene boleča izguba. Družim izgubi ljubljenega človeka, enega od staršev ali otrok, v podjetju ali tovarni dobrega delavca ali pa v šoli enega od učencev. Tiho in nemočno gledamo v bolečini, vendar ko se ovedemo, ms žene življenje mprej. Spet hitimo in delamo kot prej, kot da se ni nič pripetilo. Ravno tako je takrat, kadar ms prizadenejo druge nezgode: povodenj, ogenj ali mraz. Letos spomladi je uničil trsje v vinogradih in druge pridelke. Zdaj nas je nekajkrat tik pred kresom presenetila slana, ki je pomorila še tisto, kar je mraz pustil. Nimamo vsako leto prilike, da ms obiščejo tako škodljivi gostje, vendar ne smemo obupavati. Pridelek bo ponekod slabši, kot so pričakovali, zato bo treba mdoknaditi kje drugje. Saj tudi takrat, ko je bogata leti-m, ni vsem pogodu. Lani je bilo dovolj krompirja, ako-ravno je bilo v jeseni veliko vika in krika, da ga ni, pa je vendar obležal v kleteh ne- prodan še pozno spomladi. Mi smo prevečkrat črnogledi, lahko bi rekel obupani, kot nekdaj Dumjčani, ko je razgrajal Brdavs. Marsikaj hudega je prizadejal, pa smo ga vendarle ukrotili. Tudi v drugih rečeh prehitro obupamo. A ko je eden od mladih nedelaven in raje prime v roke čašo kot orodje in ima dolge lase, potem še druge obsojamo za nedelavne in huligane. Kaj ni podobno v pisarnah? Marsikdo se v potu svojega obličja muči s številkami in papirji (še sam se težko lotim vsakega pisanja), pa jim kar mprej očitamo kavico in tobak. Priznati moramo težave zavoljo vremem in pomanjkanja novcev. Težave zavoljo ljudi, ki nočejo mpredka in boljšega življenja ali pa ne vidjo skupne poti, pa vendar ne moremo vseh metati v en koš. Poiskati moramo lepše strani tako kot na starost, ko se spominjamo lepih trenutkov iz mladosti, m slabe smo pa pozabili. MARTIN KRPAN Kamorkoli se odpra« J. Daterman, mu PreJ začno delati sprems , Med desettisoči gledal nogometnem stadionu , zanesljivo odločijo mana, če pa že drug g ^ naravnost nori tuai .j. ka te rili se je nenavadnim taknil. To neprijetno P je davek, ki ga mo« ^ plačevati za svoj e nadležno družbo m J ^ naša zato, da ga dru° nal treba. Daterman J eden od znanstven*« iščejo sredstva za preP biološke eksplozije rn°J* Ti zakrneli metulj in m škodljivci, saj unicujej« gozdno in sadno Molj je zletel v di^ nazadnje pa tu , * omarah. Vsakih silovito namnoze nevarnosti §° ,^<1 * lahko moljeve UC” cele nasade. trntoVI,)i Zadnja leta s jtiS ZDA poskušajo ,, zanesljivo sreds J^o onemogočilo pr ^ ne hkrati pa J* vsem iztrebilo. z. j(1 dami: poskušajo ( no ekološko sredstvi man je eden od n *. 4 skupim, ki Pr k šno « izdelano snov, Ka* pl samice moljev, 0^j samce k oplodit • >*dSelc prikliče molje tuu nekaj kilometrov- ^ S tem sredstvom v obdobju P Sr 0 K Al p 1 M A 3 v R I c \ C Ir p JD 1 v A c, A R A _ ns- Gi R H o1 K A IX K. R T 1 Isj A - i N 0 6 iSli O K. O V yjT L A K T A s> L sr b R. A t 1) A*. O t bJ 1- 0 R. A h R A N A prgišče n>Hfon!IdeSet*irat sedemde- Cia T naPravi ČI«ve- ^čipošel’-. njegovo srce ecjem bogastvu. M. TWAIN *ki»'£i,"iesv'’ie8aje- 1,1011 ni nam!) 531X1 xhe in ^ ^sede V Pravem pome- OL SAMO- VLADAR ™STRE2ENJE GR.CRKA DL SMISELNA SKUPINA BESED AVT. OZNAKA TURČIJE zuR«;l i« RASTLINA ZOLAJEV ROMAN SALO ŽITO SLOPfRNA PEVKA (ONDINA) IRMogla- VOST MEDMET VOZNIKOV 60 ^ ČILSKI NOBELOVEC PESNIK; NIPIČ 1 i m DALM. 2.IME w 2.IME .te.L. > NAS PESNIK W£NTIN) 1 8 DL POČITEK ITALIJAN V' KRAŠKA MciJI NASA Ml., Ata PODEST MtftbR. ORGANI/ BIVSI AM. ZUNANJI OBRABA n: * STROJ ZA DROBLJENJE NEM- SLIKAR DECIMETER v- UPRAVNK i KONJENIKI ERBIJ PREPREKA RUSKI PESNIK EL. JEKOMER obmoCje OKOLI SEV TEČAJA 1 i i skrivnostneži v živčevju 2r>anstven|k‘ *'V'^ or9anizmov potekajo stvari drugače, kot so domnevali 1 — Odkritje nevrotransmiterjev je odkritje, katerega posledic še ne a številni znan t1 ln..r?z'sk°valnih centrih na raznih koncih sve-So Doime Ve™u vneto raziskujejo skrivnostne snovi, ka-lahko nP^t° i1 nevr°transmiteiji, kar bi v razumljivejši “okrili v živčnp .ovno zapisali živčni prenosnik. Te snovi so j? Ponašajo Sn^S-itemii vseh živih bitiJ ’ nJihova naloga pa je, ^°transmiteriev - 0 ene ce*‘ce druge- Riziskovanje ne-jakov prenrio-« 5 ^ posebno živahno, ker je mnogo strokov-možgan t i V *ež* ključ za razumevanje človečni do duševn^b J000?106 te'es,1di nepravilnosti, od srčnih 50 Vendar se ort ? Jah ze > f N p knmT.“ua Je zel° krat- jri^SftSaar*1 fe takj Prenosnik v tkivu s Pri«! 0 ^Plaval ** Zrno s°li’ fed°bo S? bazenu, ;rze. fi^'0LAKT,VN, y 2 LOV Sptrffim80 raz'sk°valci raziskovalno tehniko, s katero lahko zaznamujejo nekatere od njih z radioaktivnostjo ter potem slede njihovemu pojavljanju in izginjanju z geigerjevim števcem. Uspelo jim je določiti tri nevro-transmiterje, katere so odkrili v možganskem tkivu: dopamin, serotinin in norepinephrin. Za zasledovanje in proučevanje teh nevrotransmiterjev uporabljajo obliko formaldehida. Vse tri spojine, v mešanici s formaldehidom in obsevane z ultravioletno lučjo, zasijejo v zeleni oziroma v rumeni barvi. Tako so postali nevrotransmi-terji pomembno raziskovalno orodje. Strokovnjaki so s pomočjo zelene sledi norepinephrina v možganskem ..zemljevidu" natančno določili skupino živčnih celic, ki odločajo o lakoti, žeji, telesni toploti in o krvnem pritisku. Rumena sled serotonina je izrisala območje možganov, v katerem se ureja spanje in budnost. NEVELJAVEN DOSEDANJI MODEL Odkritje nevrotransmiterjev in vse boljše poznavanje njihove vloge v živčevju spreminja dosedanje teorije o prenosu sporočil od ene živčne celice do druge. Do odkritja nevrotransmiterjev so znanstveniki menili, da se sporočila prenašajo po žičnih celicah kot električni impulzi, ki potujejo po živčnem vlaknu in preskočijo na drugo živčno celico oziroma njene razvejene izrastke. Zdaj so ta model morali spremeniti. Prenos sporočila gre z električnim impulzom le do konca živčnega vlakna. Tu se sprosti transmiter (prenosnik), ki prečka polje med živčnimi končiči ter aktivira sosednjo živčno celico. Živčni prenosnik nosi samo dvoje sporočil: stoj ali začni. Na kalifornijski univerzi so odkrili, da ima sistem sproščanja nevrotransmiterjev svoj „spomin“. S poskusi na živčevju morskega polža so ugotovili, da si živčne celice „zapomnijo“ za več ur prejete dražljaje in so nanje pripravljene z zadostno zalogo potrebnih nevrotransmiterjev. Ker so mnogi osnovni procesi v živčevju te živali podobni procesom v človekovem živčevju, so raziskovalci na osnovi proučevanj vloge nevrotransmiterjev morskega polža prišli do novih zaključkov. Med drugim so ugotovili, da alkohol močno zmanjša „spomin“ živčne celice ter tako posega v samo osnovo vsega dogajanja. V BORBI PROTI BOLEZNIM Posledice teh, za mnoge suhoparnih, odkritij ter vse boljše poznavanje obnašanja živčnih celic so seveda bolj razumljive. Strokovnjaki že razmišljajo o uporabi zdravil, katerih sestavine bi bile podobne nevrotransmiterjem in bi bodisi spodbujale ali zavirale posamezne aktivnosti v živčevju. Zanimive so raziskave, s katerimi so odkrili, kako bi lahko z mnogo manj močnimi sredstvi blažili ali celo povsem odstranili bolečino pri bolnikih. Transmiter norepinephrin igra pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega pritiska. Če v živčevje vnesemo snov, ki se obnaša kot norepinephrin, le da na sprejemnik deluje drugače, dobimo zdravilo, ki najbolj zanesljivo in neškodljivo znižuje krvni pritisk. Med najbolj zanimivimi nevro-transmiterji je dopamin, ki nastopa kot prenašalec sporočil v tistem delu možgan, ki ureja povezanost gibov. Pomanjkanje dopa-mina je tesno povezano s Parkinsonovo boleznijo. Prav tako so ugotovili, da nastane neusklajenost gibov pri ljudeh, ki jih je zadela možganska kap, zaradi uničenja tistih živčnih celic, v katerih se dopamin tvori. Ne nazadnje je v tesni zvezi z dopaminom duševna bolezen shizofrenija. Vse več znanstvenikov je prepričanih, da bo v nekaj letih globlje poznavanje nevrotransmiterjev močno vplivalo na človekovo življenje. KS d«ka Kk> m '1 j Je pono- K r,2?.r* k* sta ga zagledala, je bil strahovito * iirljiv. Kuni se je na življenje in smrt bo-oL Ve,iko Pumo- Krvoločna mačka je bila re neJŠa in močnejša od njega, in dečka sta g 0Znala, da bo pes vsak trenutek izgubljen, sa "I nC- poma8a^a* Oba hkrati sta segla po »..mo res‘h, namerila pumi v glavo in spro- ic h d ***** za^e*’ ^ru®' Pa J®* “ zver se ranjena opotekla. Puma je omotena stresala glavo, pa je brž opazila dečka, pustila psa in se zagnala proti njima. Bojan se je tako prestrašil, da mu je padel samokres iz roke. Zoran pa je ohranil mirne živce, dvignil samokres in ustrelil proti njima drvečo zver naravnost v gobec. Puma se je v velikem skoku pognala kvišku, a se že naslednji trenutek zvrnila tik pred njima mrtva na tla. HiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimniiMiiiiiniinmmmmininnnmnnHHimuminnnHninninimimutiHumuniniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiijij t ŠTIPENDIJE ( IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI METLIKA IN NOVO MESTO PREDNOST PRI DODELITVI ŠTIPENDIJ ZDRUŽENIH SREDSTEV IMAJO: 1. kandidati, ki se usmerjajo za naslednje poklice: V OBČINI METLIKA: IZ i 2 I SREDNJE ŠOLE: ekonomski tehnik kmetijski tehnik kemijski tehnik gradbeni tehnik VISOKE ŠOLE: dipl. ekonomist dipl. kmetijski inženir zdravnik splošne prakse profesor — vse smeri POKLICNE ŠOLE: zidar železokrivec strojni ključavničar kmetovalec VIŠJE SOLE: socialni delavec ekonomist organizator dela — smer kadrovik pedagoški poklici — vsi V OBČINI NOVO MESTO: POKLICNE ŠOLE: ključavničar orodjar strugar rez kaleč avtoklepar obratni elektrikar zidar tesar kemijski procesničar kmetovalec administrator SREDNJE ŠOLE: kemijski tehnik strojni tehnik elektro tehnik — šibki tok ekonomski tehnik administrativni tehnik gradbeni tehnik vzgojiteljica medicinska sestra — splošna smer kmetijski tehnik - (za bodoče kmečke gospodarje) VIŠJE ŠOLE: strojni inženir elektro inženir pedagoški poklici — vse smeri ekonomist NA PODLAGI 22. ČLENA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI METLIKA IN NOVO MESTO RAZPISUJETA IO SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI METLIKA IN NOVO MESTO PROSTE ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1977/78. Za štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na člana družine ne presega zajamčenega osebnega dohodka v SRS (2.162,00), pri čemer se upošteva pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, 14-kratni faktor katastrskega dohodka, tako ugotovljeni katastrski dohodek se preračuna na družinskega člana enako kakor osebni dohodek iz delovnega razmerja. VISOKE ŠOLE: dipl. strojni inž. dipl. gradbeni inž. dipl. elektro inž. dipl. pravnik dipl. ekonomist-finančna smer zdravnik splošne prakse profesor — vse smeri 2. kandidati, ki so kadrovsko vezani; 3. prosilci z boljšim učnim uspehom; 4. prosilci, ki so po mnenju službe poklicnega u sme tj anj a za izbrano šolo ali poklic primernejši; upošteva naj se priporočilo RK za vzgojo in izobraževanje (61-64/76 z dne 24. 5. 1977) o oblikovanju vpisnih pogojev in izvedbi vpisa v prvi razred srednjih šol za šolsko leto 1977/78; 5. otroci iz družin v slabšem socialno-ekonomskem položaju ki se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, predvsem, če izhajajo iz delavskih in kmečkih družin. POTREBNA DOKUMENTACIJA: 1. IZPOLNJENA PRIJAVA ZA ŠTIPENDIRANJE - obr. DZS 1,65 (potrjeni naj bodo vsi dohodki družine za leto 1976 — tudi honorarji), 2. FOTOKOPIJA ALI PREPIS ZADNJEGA ŠOLSKEGA SPRIČEVALA, 3. POTRDILO O VPISU V ŠOLO, 4. MNENJE ORGANIZACIJE ZSM. 5. POTRDILO VSAJ ENE OZD, da je kandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo (razen za splošno gimnazijo). Popolno dokumentacijo za štipendije iz združenih sredstev vložite: - za občino METLIKA pri SAMOUPRAVNI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO - ENOTA METLIKA, CBE 76, — za občino NOVO MESTO pa pri SAMOUPRAVNI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO. Glavni trg Rok za dostavo popolne dokumentacije je vključno 15. avgust 1977. Nepopolnih prošenj 10 ne bosta obravnavala. Kandidati za štipendijo se morajo najprej javiti na razpisane kadrovske štipendije, saj štipendije iz združenih sredstev ne bodo podeljene, dokler bodo proste kadrovske štipendije za 'j izbrani poklic. ^ <{ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 4 DGLcNjSKI LIST Naposled si tudi v brežiški občini obetajo več reda v komunalni dejavnosti, da ne bi bili hkrati odgovorni vsi in nobeden, da bi razmejili odločanje in dolžnosti. Zato iniciativni odbor za ustanovitev komunalne in cestne samoupravne interesne skupnosti predlaga sklenitev družbenega dogovora med občinsko skupščino, krajevnimi skupnostmi, delovnimi kolektivi in uporabniki komunalnih storitev. Občinska skupščina bo o njem sklepala na seji 7. julija. NOVO V BREŽICAH NA KOZARI. Krvodajalci so prejšnjo soboto spet preživeli prijeten dan na skupnem izletu, s katerim se jim je občinski Rdeči križ tudi letos oddolžil za njihovo humanost. Sto se jih je odzvalo povabilu za ogled Jasenovca in Kozare, saj doslej niso imeli priložnosti spoznati teh zanimivih prizorišč iz bližnje zgodovine. KMALU VSELITEV. Avtomoto društvo bo kmalu dobilo lepše in udobnejše prostore v nekdanjem zdravstvenem domu. Tam bosta tudi dve učilnici. AMD ureja tam tudi garaže, delavnico in pralnico za avtomobile. NA RAZSTAVO CVETJA V CERKLJE. Brežiško hortikulturno društvo vabi člane na obisk cvetlične razstave v Cerkljah na Gorenjskem. Izlet bo v ponedeljek, 4. julija. Od tam bodo nadaljevali pot čez Ljubelj v Celovec. Ustavili se bodo ob Vrbskem jezeru in nato še na Gosposvetskem polju. BREŽIŠKE VESTI Dogovor določa, za katere komunalne in cestne dejavnosti naj se ustanovi interesna skupnost, hkrati pa opredeljuje soodločanje občinske skupščine, KS in komunalne skupnosti. Med dejavnosti posebnega družbenega pomena sodi oskrba naselij z vodo, javna razsvedja-va, kanalizacija, vzdrževanje čistoče na javnih krajih, urejanje ulic in cest, urejanje in vzdrževanje zelenih površin, skrb za otroška igrišča, dimnikarska služba, urejanje in vzdrževanje tržnic, parkirišč, sejmišč, urejanje prometa in cestne signalizacije, urejanje in vzdrževanje javnih kopališč, plakatiranje in okraševanje, izkoriščanje gramoznic, peskokopov ipd. PO ASFALTU VPIŠECE Pišečani si bodo kmalu oddahnili, saj se jim ne bo več treba dolgo voziti po močno zdelani makadamski cesti. Od Globokega dalje jo obnavljajo in širijo. Rekonstrukcija je precej zahtevna zlasti tam, kjer je doslej cestišče preplavljala voda. Računajo, da se bodo Pišečani že v juliju lahko zapeljali po gladkem asfaltu. Vse te dejavnosti bodo vsebovali programi komunalne in cestne skupnosti, uresničevanje pa bo odvisno od finančnih možnosti. Odločitve bosta enakopravno sprejemala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. KS ARTIČE PRAZNUJE V nedeljo, 3. julija ob 15. uri, bo v Zgornjem Obrežu prvo praznovanje praznika krajevne skupnosti Artiče. Proglasili so ga lani in si izbrali za to 28. junij, dan, ko .so se 1945. leta začele vračati iz izgnanstva prve večje skupine domačinov. Na proslavi bodo podelili zaslužnim krajanom in organizacijam plakete Artič in krajevna priznanja Osvobodilne fronte. Plaketo Artič bodo podelili osnovni šoli Artiče, Mihu Haleiju in Francu Glogovšku. Nedeljsko slavje združujejo krajani s pomembno pridobitvijo, z otvoritvijo asfaltirane ceste, ki vezuje Zgornji Lenart s sosedno krajevno skupnostjo, z Dolenjo vasjo. Po slavnostnem delu vabijo organizatorji praznovanja občane na družabno prireditev. Podatke, ki smo jih slišali na seji, ki jo je sklical občinski sindikalni svet, da bi podrobneje osvetlil problematiko odsotnosti z dela, so bili vse prej kot razveseljivi, morda celo osupljivi. Nekaj več kot 9.000 zaposlenih je v minulem letu izostalo z dela kar 71.853 dni. Če to odsotnost preračunamo v dinarje, dobimo skoraj za deset milijonov izplačanih denarnih nadomestil. To hkrati pomeni, da so za ta petih mesecih tega leta še za de- nadomestila porabili okoli 40 odstotkov več sredstev kot leto poprej. In če k temu dodamo še podatek, da je bilo lani v stale-žu nad 30 dni okoli 2,5 odstotka zaposlenih in da jih je bilo v KRŠKE NOVICE KJE PARKIRATI? - Seveda so vsi Krčani še kako veseli vseh novosti, ki jih je prinesla letošnja nadvse živahna gradbena sezona vendar se hkrati sprašujejo, ali so odgovorni ob njih pomislili tudi na nevšečnosti, la jih prinašajo s seboj. Zadnje gradnje so namreč kar preveč zožile površine, namenjene doslej parkiran- iu motornih vozil, kar povzroča veli-co negodovanja, lahko pa bo povzročilo tudi večje prometne zastoje. ZNOVA USPEH - V krški občini smo se že nekako navadili na uspešnost prostovoljnih krvodajalskih akcij, zato tudi ob letošnji prvi nismo bili presenečeni, da so zabeležili kar 905 odvzemov. Do izpolnitve letnega načrta je ostala tako majhna številka, da lahko že sedaj z gotovo^ stjo zatrdimo, da se bodo po drugi akciji lahko znova ponašali z velikim presežkom krvodajalcev. RES SMO POZABLJIVI - Ko so en dan v minulem tednu mladi prometniki s pomočjo miličnikov kontrolirali v Krškem pešce, so verjetno prišli do poraznih ugotovitev. Najbrž smo prevladovali taki, ki smo pozabili na to, da imamo v mestu označene prehode za pešce, in smo si pot čez cesto po domače skrajšali. Seveda bi bilo prav ta dan preverjati tudi, kako vozniki motornih vozil upoštevajo te prehode. KRŠKI TEDNIK setino odstotka več, potem je to resen problem, ki mu bo treba posvetiti res veliko pozornosti. Seja najbrž ni imela namena najti končni odgovor na vprašanje, zakaj je ravno v krški občini toliko bolniških, saj ne bi mogli trditi, da samo okolje ali delovni procesi v združenem delu povzročajo toliko bolezni. Slišali pa smo nekaj ugotovitev, ki kažejo na nekatere „osebne“ vzroke. Tako so povedali, da je več „bolniških“ v nekaterih letnih obdobjih, vezanih na različna kmetijska opravila; da jih je več v času, ko odide na dopust zdravnik, ki je sicer „obravna-val“ pacienta, in tako naprej. Res je tudi, da jih je manj tam, VALVASORJEVA HIŠA. V Krškem so začeli obnavljati zapuščeno pročelje Valvasorjeve hiše, da bo pričakala petstoletnico mesta v novi preobleki. Mimo nje bodo ob Savi speljali obvoznico in tako razbremenili ozko glavno cesto tovornega prometa. (Foto: Jožica Teppey) NARED ZA AKCIJO - V soboto so se na prvi brigadni konferenci sestali brigadirji iz sev ki se bodo udeležili letošnje delovne akcije na Goričkem. Po seji v soboto zjutraj so odšli na okolice Ajdovskega gradca. Njihovi pokrovitelji so iz vrst sevniških delovnih organizacij. (Foto-nik) T . ' slabo grajati ■I ,Deset zapovedi" sevniške komisije za varstvo okolja v letošnjem letu Komisija za varstvo okolja v sevniški občini — predseduje ji inž. Vinko Šeško — je posredovala zapisnik o najnujnejših ukrepih, ki bi jih lahko izvedli v letošnjem letu varstva okolja, izvršnemu svetu občinske skupščine za današnjo sejo tega organa. Najpomembnejše pri vsem je, da snage - izvajanje odloka o urejanju se komisija ne namerava več zadovoljiti le z ugotavljanjem malomarnosti in pomanjkljivosti. S prstom je pokazano na vse najbolj kričeče primere. Najbolj pohvalno je to, da šteje komisija za najbolj učinkovito sredstvo za dosego večjega reda in in varstvu okolja v vsej občini prav odlok velja, so težave z njegovim izvajanjem, ker ni ustrezne kontrole. Poslej ne bo s kršitelji nihče več delal v rokavicah. Komunalni inšpektor je celo dolžan, da pripravi izvleček odloka, ki naj bi bil raz- množen v 5.000 izvodih 24 mezna gospodinjstva. Komisija terja, naj di sevniško smetišče in meznih krajevnih tako naj bi ni goče opraviti s nimi akcijami, nismo bili če smo objavili siuco ge... ALFRED ŽE TEHTNA PR|PRA^ Komite občinske je na eni izmed zadnjih sej ^ p sedemčlansko komisij0 nalogo, pripraviti vse P0®® £ izvedbo volilne konferenci . naj bi bila v prvi P010"' «#1 ri, Res je vmes čas dopust'3 . p vseeno na voljo preccJ_ a ,jj0 # pripravo zasedanja. ‘01 zajemati vsa delo^a v <,# pestrega delovanja ZN <^1 3Q minulem obdobju, se p' veznosti pa nalaga pnpr 7Q grese. TALENTI — Na zaključnem koncertu sevniške enote glasbene šole iz Hrastnika je minuli četrtek nastopilo 29 skupin in posameznikov. Uspel nastop je zaključil Bojan Gorišek iz Loke, ki odhaja na študij glasbe v Ljubljano. StiVNriiKI VK asrtf OBETAVNA KULTURA — Pridelovanje hrena na sodoben način bi lahko v marsiče F z g# razvoju kooperacijskega sodelovanja. Na sliki: predstavniki Kolinske so predzadnjo® gjoVei# stvom pokazali kmetom dobro oskrbovan nasad na površinah Kmetijskega gosp oda rstv na Dobu. (Foto: Železnik) Največja dolenjska njiva to??! Na Dobu raste prvo leto hren za Kolinsko na 30 arih - Zgled za kmeteJtogP^; ne bo manjkalo bodo odločili ,,Besede mičejo, zgledi vlečejo,“ pravi pregovor. Tega se držijo tudi v tovarni Kolinska, zato so na že petem srečanju pridelovalcev sc uuu« ~— : jop , krompirja in organizatorjev te proizvodnje 22. junija na Mirni pova- nkrat na trgu Jkot V* bili vse udeležence, naj si ogledajo največjo njivo hrena na Dolenj- tiče, manj skem, ki jo je zasadilo Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas na Dobu pn Mimi. Kolinska in njen tozd Tovarna za predelavo krompirja na Mirni namreč ne želita, da bi se ponovilo to, kar se je zgodilo predlani, ko so zaradi neurejenih razmer na trgu s krompirjem celo leto stali. Izhod, poleg poštenih dohodkovnih odnosov s kmeti in zadrugami, iščejo tudi v dodatnem proizvodnem programu; to sta zaenkrat proizvodnja otroške hrane Bebi in predelava hrena. Seveda z organiziranjem te proizvodnje ne gre vse kot po maslu. Vodja nabave inž. Jože Babnik iz Kolinske je zadovoljen, kako uspeva hren na Dobu. Po razgovoru v mirenski tovarni ga je z veseljem pokazal kmetom. Na hektar bi ga bilo mogoče pridelati za 70 do 80 tisočakov. Pri Kolinski vedo, da je najtežje prvo leto, zato kreditirajo največji strošek - nabavo sadik do jeseni, ko poračuna Firidelovalec vse skupaj s pride-kom in še mu ostanejo korenike za najmanj dva - do trikrat večji obseg zasajanja za novo letino. Hren za obdelovanje ni zahteven, zato po vsej verjetnosti OBVESTILO organizacija eb- Krajevna Združenj borcev NOV Trei nje organizira za dan borca tradicionalno tovariško srečanje članov, ki bo v ponedeljek, 4. julija; pričetek ob 15. uri pri lovski koči na Vrhtrebnjem. Za starejše člane, ki nimajo lastnega prevoza, bo prevoz preskrbljen; za te člane bo zbirališče ob 14. uri pred zgradbo občinske skupščine Trebnje. Le zgled, da usp DobU ^ zemlji, je nJlV8 , 'Z krai!T1VK<-S ZBRALI VO&fJgjT - Občinski odbo^bira&d Trebnjem je * j 0d doma in P°m°hranjer^ ' precej dobro oht««; o, so na voljo osno jpeie- NISO VSI NA d0„fe' Konec dober, v J* minl10 ddav^v ^ fjS počitnic bodo pr# p . letka je skrbela za imajo a stiske storske Zakaj je toliko „bolniških”? Lani nad 70 tisoč izostankov z dela — To povzroča težave v proizvodnji in dodatne stroške VETERANI. Posavska mladina povojnih generacij ima za seboj bogato brigadirsko tradicijo, zato so letošnja srečanja z veterani izredno prisrčna. (Foto: Jožica Teppey) Vedeti, kdo pije, kdo plača Z dogovorom do soodločanja in načrtne skrbi za komunalno dejavnost v brežiški občini kjer imajo obratne ambulante s strokovnjakom za medicino dela, res pa je tudi to, da bi marsikateri zaposleni lahko delal na lažjem delovnem mestu, a ga v podjetju vseeno pustijo v ,,bolniški". V »Kovinarski” nov program Krška ..Kovinarska", tovarna industrijske opreme, si je v 1. 1974 zastavila načrt rekonstrukcije, katerega zadnje dejanje je bila nedavna otvoritev večjega poslopja, ki so ga imenovali obrat družbenega standarda. V kletnih prostorih so uredili slačilnice in umivalnice, nad njimi E a je večja jedilnica s kuhinjo, i lahko pripravi tudi do 1.500 obrokov na dan. Poleg tega imajo v novem poslopju dve dvorani, večjo sejno in manjšo, ki jo namenjajo samoupravljalcem. V načrtu je tudi, da bi v njej uredili tudi še tovarniško knjižnico. Za program rekonstrukcije so zaposleni - teh je ta čas nekaj manj kot 600 - prispevali več kot 33.000 prostovoljnih delovnih ur oziroma ustvarjeni dohodek z delom ob sicer prostih sobotah. ..Kovinarska*4, ki se ta čas uveljavlja predvsem s programom asfaltnih baz in silosov, ima v načrtu za slednje prevzem celotnega inženiringa.To ji bo omogočil tudi novo zgrajeni objekt, ki bo sprostil nekatere druge prostore, v katerih bodo organizirali konstrukcijski oddelek in oddelek za pripravo dela. Sicer pa nameravajo v bližnji prihodnosti še posodobiti strojno opremo, zaposliti nove strokovnjake, izdelati opremo za zaklonišča itd. DOLENJSKI LIST Jepote vse občine v barvah . — — banjška občina premore mnogo lepot — Izdali turistični vodnik ob sodelo-■—_ vanju delovnih organizacij iz vse občine 113 splošno*!?** j™*1 P^osPe^tov kljub poplavi v nekaterih središčih vsetn s svoj: Ve no Primanjkuje. Tisti turisti, ki radi potujejo pred-krajev ^ j™1 yozili, se ponavadi vrtijo v začaranem krogu znanih mini. ov*sč, kjer pa ne najdejo dandanes tako zaželenega °bčina se zaen- J *embne£r® pohvalitl s po-J ton». npr ^ ^nsticnim objek- 1 Vedno S'nVečJlm hotelom Še ' Ca turizma pembnejšega nosil- JMe nstvo’ kar ga >lj PeST Trenutno je ]ekta- kar m take8a ob‘ d ^ist Jože v fv,Ja tudi ekono-X ,0misiie za t? ’ Predsednik Ž ski ^upščTni ,6111 pri °bčin- ' "SttaSiET«* Šimi je akademski slikar Boris Kobe, avtor čudovitih slik Šentruperta v štirih letnih časih in serije del o poti Gubčeve brigade. Podobne priče gostoljubja ljudi iz trebanjske občine so številni umetniki in obiskovalci tradicionalnih taborskih srečanj iz vse Jugoslavije in zadnja leta celo iz dežel v razvoju. ALFRED ŽELEZNIK ^Kpo'vse?larid°tlskani TOdnik ^ nekaj let ^ tnosti zadoščal i ;°°0 izvodi £ ba tiskan v lit bodo J;afC,Upni stroški L 0°0 din-, aSa!l nekaj nad Sbi]o lahko ^eV‘ Te vsote ni 1°Se kot n0nav3 h- V Trebnjem S® z zdru/p te®a usPe^no JS: nekafVanjem topili / °bčinskem „J “ Potrgali po bf0liti^C^unu’družbe- I rerih krajeS3"1230'^- ne' Snostih „„7 m mteresnih etfH na7a2PUr!dvsem P* so na-el°vnih koiekCtVanje nekaterih &titrebani kptlV°,V v občini, S? objektovlnT trije mon’ ke Dane Oh , lmo in mi-naru} da so' ,tem velja pou- ba -f^i fronti" -1 borili še tUH 311 »Udi Hp’ S3J Je bil° tre' ki> lčni PrcKn uar za osrednji fc Pa jeP Sfkt Dolenjski ser|0!tlrieje nrpH an-iska občina Kaste t avljena- Pred' > ne h* iC PrLav gotovo še VnTuS“ ,seh j je y*>k po prospektov. i Trei?66110 zaelpH ?n|ski občini C^ka Sč2 UČ sveta- W mnORo nr^ Je 'Mdz že SePSte![ev * Poz- Dei nepokvari^ars je še Pov-HtHPtŽaslu8 za to116 Pokraj*ne. *k°v; mpH ®re tud' vrsti ed najzaslužnej- Sprejemljivo Sestanek pridelovalcev krompirja in predstavnikov kmetijskih zadrug na Mimi, letos je bilo to že peto srečanje, je znova potrdilo, da želi Kolinska odkrite odnose s pridelovalci te poljščine. Lani je za kmete trebanjske občine pomenil krompir pri- se že s ceno 2,20 din dalo shajati, čeprav bo prav gotovo mogoče doseči višjo. Drugi gospodar, Ivan Gorenc iz Hrastnega, je menil podobno, vendar tako kot marsikdo drug opozarja na dosedanjo sušo. „Prav bi bilo, da bi tudi kmet kaj dobil! Kar poglejte: vse se draži, od goriv in škropiv do ostalega reprodukcijskega materiala. Te skoke je težko dohajati!" je pribil. Kako bo, bomo videli v jeseni. Večji pridelovalci se ponavadi ne gredo radi prekupčevalce. Trebanjska Kmetijska zadruga je bila tu- Alfonz Jaki: „V tem tednu pričakujem številke iz Ljubljane, potem bomo videli." bližno enak dohodek kot mleko: nad dve stari milijardi dinarjev dohodka! Ponujena zajamčena cena 2,20 dinarja za pridelek, ki je sedaj še v zemlji, se je vsem prisotnim zdela sprejemljiva. Ni bilo slišati celo običajnega godrnjanja. Kmet Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu minuli teden še ni dobil od Kmetijskega inštituta računalniško obdelanih podatkov za njegovo knjigovodstvo, toda vseeno je izrazil prepričanje, da bi Ivan Gorenc: „Prav bi že bilo, da bi končno tudi kmetu kaj ostalo!" di lani s svojimi kooperanti najsolidnejši dobavitelj mirenske tovarne. Spoznanje, da je tovarna tako v korist delavcev kot kmetov ob njej, torej vse bolj dobiva veljavo. A. Z. m na tradici SJSunt _ ■■■ ________ _____________ _________________________ ^oj L^anku prideloval ."'l občinske skupščine Trebnje Slavko Kržan (na levi) je a. (pPeracijskih od eV mP*rja v mirenski Kolinski pohvalil trebanjsko Kmetijsko zadrugo • Iroto; Železnik)n0S°V 8 * 'n d°bro sodelovanje Kolinske - tozd Tovarne za predelavo V prvem četrtletju 1977 kaže veliko boljše kot pred letom dni, čeravno Kremen ni izgubarsko podjetje, saj po vsaki bilanci nekaj ostane. Pred vrati je večja investicija. razvojnem načrtu do leta 1980 pa je trdno zapisano, da pride za modernizacijo na vrsto Novo mesto, ki je bilo doslej malce zapostavljeno. Modernizacija je zastavljena in investicija za 30 milijonov dinarjev je že prijavljena pri banki. Del bo porabljen za gradnjo in posodobitev, del za nabavo modeme opreme. V tem vzdušju se pri Kremenu odločajo tudi za svojo bodočo organiziranost. Kot pravijo vodilni, ne računajo na posebne težave pri prilagajanju interne V NOVIH PROSTORIH Čeprav še brez tabel in napisov, v preurejeni stavbi vojaške uprave nasproti poslopja novomeške občinske skupščine že posluje vrsta občinskih uradov. Predvsem so se preselili uradi, ki imajo opraviti s strankami, kot: medobčinske inšpekcijske službe, matični urad, davkarija, sodniki za prekrške itd. Ob tem ko 148 zaposlenih v treh občinah lepo izpolnjuje letošnji plan in računajo ob polletju celo na najmanj 10-odsto-ten boljši poslovni uspeh kot lani, pa se resno ukvarjajo tudi s prilagajanjem zakona o združenem delu praksi. Za zdaj delajo v treh organizacijskih enotah s samostojnim obračunom, in sicer na Mirni, kjer imajo 19 ljudi, v Ravnem pri Krškem s 40 zaposlenimi in v Novem mestu z okrog 90 člani kolektiva. V novomeški občini sta delovišči v mestu in na Mokrem polju, skupne službe pa opravljajo posle za vse navedene, zraven pa še za zaposlene v voznem in strojnem parku ter v delavnicah. Vsa leta doslej so razpoložljiv denar za investicije vlagali v Mirno v trebanjski in Ravno v krški občini, v srednjeročnem Vik in krik staršev Komisija za sprejem otrok v vrtce je pregledala 590 pro šenj, med temi so morali izbrati samo 141 otrok Dan na dan prihajajo očetje obtoževanju, pač pa v skupnih in mame s pritožbami pred iz- prizadevanjih, da bi čimprej vršilni odbor skupščine otroške- zgradili čimveč novih vrtcev, ga varstva in razjarjeni ugotavljajo, da bi moral biti njihov otrok sprejet, izražajo nezaupanje v delo komisije, zahtevajo zapisnike itd. Po drugi strani so bili člani komisije utrujeni od sedemdnevnega sedenja pri premlevanju prošenj. Delali so po pravilniku! Dejstvo je, da je imela komisija opraviti s 590 vlogami in da bo jeseni v vrtcih izpraznjenih samo 141 mest. Letos tudi za starejše predšolčke ni prostora, ker so veliko manj sprejemale osnovne šole. Da bi starše vsaj malo potolažili, so pošiljali obvestila o sprejemu v vrtec na Drski, za katerega so sklenjene šele pogodbe za gradnjo. Sele pripravljajo zemljišče ... Kdaj bo vrtec zgrajen? Izdali pa so za 196 otrok obvestila, prav tako za 18 na Malem Slatniku, tako da sta vrtca polna, še preden sta zgrajena. Skupno so izdali 357 pozitivnih obvestil, od tega pa je po pravilniku 20 odst. kadrovskih vlog, 25 mest, s katerimi razpolaga tovarna Krka, ker je mesta odkupila. Pri vseh ostalih je komisija poslovala samo po pravilniku, upoštevaje dobo čakanja (nekateri so prišli zdaj na vrsto, vlogo pa imajo 2 ali 3 leta), prednost so dali samohranilkam, družinam z več otroki in tistim, ki imajo doma težke bolnike. Opraviti so imeli tudi z vlogami takih staršev, katerih otroci se še niso rodili. Vsako leto hujša stiska v novomeških vrtcih sproži tudi vedno hujši plaz jeze. Verjetno pa rešitev iz te zagate ni v zakonodaje zakonu o združenem delu. Ta akcija je zastavljena in teče pod vodstvom posebne komisije. Ukvarjajo pa se z eno, toda največjo neznanko: ali ostane Kremen enovita OZD ali bo šla na nekaj tozdov. Na to vprašanje bo treba dati odgovor najkasneje do septembra letos. Šolska »inventura” 23. junija, dan pred koncem pouka, je bilo na grmski osnovni soli zborovanje staršev, učencev in učiteljev, na katerem so med drugim 19 učencem 8. razredov, ki so izdelali z odličnim uspehom, podelili priznanje „Zlato pero“; sedem učencev pa je prejelo diplomo šole. V šolskem letu 1976/77 je OŠ Grm obiskovalo 1020 učencev v 32 oddelkih; 270 učencev v 12 oddelkih je imelo podaljšano bivanje. Učni uspeh znaša 97,3-odst., kar je za ta način dela in v teh delovnih pogojih res zgornja meja. Na seji sveta staršev so ponovno vanja, ki vsebuje veliko elementov celodnevne šole, zelo uspešen. Vodstvo šole in svet staršev se zavzemata, da bi podaljšano bivanje otrok razširili na čim več oddelkov. Največja ovira so pomanjkanje prostorov, kadrov in, žal, denarja. V naslednjem šolskem letu bodo imeli podaljšano bivanje 4 oddelki 1. razreda, 3 oddelki 2. razreda, 2 oddelka tretjega in 1 oddelek 4. razreda. Zadnji dan pouka, 24. junija, je bil na grmski osnovni šoli sejem knjig, popoldne pa so bila športna tekmovanja učencev. ROMAN ALBREHT NA OBISKU VIMV - Prejšnji teden, ko se je član predsedstva CK ZKS mudil v Novem mestu, sije s sodelavcem in v spremstvu Jurija Levičnika, generalnega direktorja IMV, ogledal tovarno avtomobilov. (Foto: R. Bačer) NI BILO UDELEŽBE Prav v tednu, ko starši tarnajo, grozijo in obupujejo, ker ni dovolj mest za otroke v vrtcih, 26. junija sklicana skupščina otroškega varstva ni bila sklepčna. Razpravljati bi morali o prispevnih stopnjah za to dejavnost, o letošnjem in srednjeročnem programu itd. Prav tako je bila na dnevnem redu točka: najetje posojila za gradnjo vrtca Drska II. V ta vrtec, ki ga še ni, je bilo že sprejetih 196 otrok, delegati pa se ne čutijo doline niti priti na sejo, da bi čimprej zagotovili posojilo za gradnjo. Res se marsikdo lahko izgovarja na prepozno prejeto gradivo, na dopuste, na zadržanost v službi, ampak odgovornost do zaupane funkcije le ostane. Kljub vsemu! Gasilci slavijo 2. julija bo Gasilsko društvo Otočec ob Krki slavilo svoj veliki praznik: ustanovljeno je bilo namreč leta 1907. Pobudo za ustanovitev je dal velik požar leta 1904 na Otočcu, ki so ga gasilci iz Novega mesta komaj pogasili. Ob ustanovitvi so člani kupili vprežni voz z ročno črpalko, kmalu nato so zgradili gasilski dom. Med dvema vojnama je bilo GD na Otočcu med najbolje opremljenimi podeželskimi GD. Večina opreme je bila v zadnji svetovni vojni uničena. Takoj po osvoboditvi so gasilci znova začeli. Leta 1961 so kupili prvo motorko, leta 1972, drugo, 1974 pa so dobili tudi gasilski avtomobil. Gasilska oprema, s katero razpolagajo, je bila kupljena s prispevki prebivalcev, KS Otočec in občinskega gasilskega sklada. Ker deluje društvo na obsežnem, hribovitem območju, usposabljajo za prvo, takojšnjo pomoč ob požaru po okoliših desetine z nujno opremo. Cevi za priključek na vodovodni hidrant že imajo na Vrhu pri Pa-hi, v Ždinji vasi in na Jevšah, Žiho-vo selo pa jih bo še dobilo. V lanski jeseni se je učinkovitost takšne organizacije že pokazala na Vrhu pri Pahi, ko je domača desetina sama pogasila požar v hlevu, preden se je razbesnel. Za svoj praznik bo društvo dvema okolišema dodelilo ročne motorke. PREDVSEM VEC ASFALTA Krajevna skupnost Žužemberk in krajevna konferenca ZSDL sta na zboru občanov 22. junija začrtala program svoje dejavnosti. Med drugimi nalogami, ki jih ni malo, so začrtali asfaltiranje ceste do zdravstvenega doma in otroškega vrtca in ceste, ki vodi do spomenika na Cvi-blju. Med važnejšimi nalogami v prihodnje je tudi ureditev vodovoda. N. G. Novomeška kronika REKLAMA ZA STRUPENE GOBE — Prav zanimiva je razglednica, ki jo prodajajo v počitniškem domu pri Gospodični. Nad slikovito panoramsko fotografijo je namreč se posnetek strupenih gobanov, ki pa verjetno nič kaj vabljivo ne ,,delujejo" na gobarje, čeprav Gorjanci že od nekdaj slove po obilici tega gozdnega sadeža. Ali je takšni „antipropagandi“ botrovalo nepoznavanje gob, ne vemo, zapišemo pa lahko, da bo moral avtor posnetka ob takem znanju kaj kmalu na izpiranje želodca. KUŽNO ZNAMENJE NA TLEH - Krajani Tomažje vasi pri Straži se dalj časa pritožujejo nad ravnodušnostjo delavcev novomeškega muzeja, ki navzlic številnim opozorilom še vedno niso našli časa, da bi ponovno postavili spomenik kužnemu znamenju v tej vasi, ki že več kot 10 let leži v travi CENE PADAJO — Minuli ponedeljek je novomeška tržnica ponujala bogato izbiro, pa tudi cene so bile v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko nižje. Tako je kilogram paradižnika veljal 26 din, breskev 30, medtem ko so jih Koprčani ponujali po 24, marelic 34, jagod od 18 do 30 kilogram, stročjega fižola 28, čebule od 12 do 15 itd. korenja 8, Ena gospa je rekla, da bi hitro zajezili poplavo v.d., če bi enkrat za vselej napisali, da ta v.d. ne pomeni „večji dohodek"^ včasih delaš", „več do-pusta“ in podobno, ampak edinole „vršHec dolžnosti" in „več dela". Do septembra se bo odločilo Pri Kremenu iščejo najustreznejše rešitve za organiziranost v prihodnje — Trebanjska občina ima obilico lepih totistifnij!, v’ mikavnih za turiste. Nekatere predstavlja prvi 1Cm vodic p0 občini. MOKRONOŠKI GASILCI PRED JUBILEJEM V soboto in nedeljo bodo mokro-noška krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in domače gasilsko društvo pripravili vrsto prireditev v počastitev letošnjih velikih jubilejev, krajevnega praznika in 95-letnice mokronoškega gasilskega društva. V soboto ob 20. uri bo v domu Svobode svečana akademija, na kateri bodo podelili krajevna priznanja OF najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem mokronoške krajevne skupnosti. Na tej slovesnosti bo občinska gasilska zveza Trebnje podpisala listino o pobratenju z zvezo iz pobratene Velike Gorice. V nedeljo ob 10. uri bo zbor gasilcev pred gasilskim domom. Ob 11. uri bodo krenili v paradi skozi trg, kjer bo zbranim govoril predsednik iniciativnega odbora požarne skupnosti Slovenije Metod Rotar. Pokrovitelj visokega jubileja mokro-noških gasilcev je Ljubljanska banka. kočevske metliški tednik DOLENJSKI LIST Načrtno proti »Coklovcam Črnomaljski drobir VIATOR ODREKEL - Minule vroče dni, zlasti v soboto in nedeljo, se je na kopališču na Adlešičih trlo kopalcev. Pravijo, da je sonce na bregove zelo tople Kolpe nagnalo več kot 600 kopalcev, ki jih je belokranjska lepotica lahko osvežila le za hip. Mnogi so spraševali po Via-torjevi prikolici s pijačo in sendviči, ki je lani ..odrešila" marsikatero žejno dušo. Kot kaže, so pri Viator-ju pozabili, da je že poletje. Na dobri poti pri reševanju romske problematike •'V/rn»<‘',d ^y\ ' odgov*H> - Kaj praviš na to, zasebnih šivilj občini hitro upadam 02 dovolj le frizerjev- _ Če bomo ze gob’ imeli vsaj lepe frizure. „Delo jih ne mika, izogibajo se šole, radi se spuščajo v kriminal in sploh so neprilagodljivi,“ so minuli teden povedali v črnomaljski občinski skupnosti socialnega skrbstva za del prebivalcev v svoji občini, za Rome. Ta čas je v črnomaljski občini 447 Romov. Večina jih živi v povsem neurejenih razmerah. Najraje so v lesenih, na hitro zbitih barakah z enim samim ali dvema prostoroma, in če se le da, živijo po starih navadah. Nič bolje ni z otroki, vsekakor pa je najhuje v naselju Coklovca. Od 23 delazmožnih Romov delajo tam le štirje. Še najboljši so tisti v Srednji vasi. Z ostalimi občani v krajevni skupnosti se dobro razumejo, vini-ška krajevna skupnost pa se na primer za svoje romske sosede zavzema, kar dokazuje, da se je po pravi poti lotila reševanja problematike Romov. Na dobri poti so tudi v črnomaljski osnovni šoli, ki z veliko mero potrpežljivosti vcepljajo v Romčke vzgojo in prvi uspehi so se že pokazali. Sicer je za delo sposobnih okoli 160 Romov, zaposlenih pa je le 62. Kot na primer v novomeški občini jih tudi belokranjska podjelja nerada sprejemajo v delovno razmerje. Zanemaijajo delo, ga po nekaj dnevih zapustijo itd. Ta čas prejema družbeno pomoč 15 Romov v poprečnem znesku 556,00 din. Veliko otrok prejema tudi kmečki otroški dodatek. Otrok je 203, predšolskih 83, 120 pa šolskih. K pouku jih prihaja okoli sto, vendar neredno. Pri občinski skupnosti socialnega skrbstva se zavedajo, da jih pri prevzgoji čakajo težke naloge. Zato se lotevajo dela kompleksno, in sicer v okviru celotne skupnosti socialnega varstva. J. PEZELJ DROBNE n KOČEVJA OBRTNIŠKE IGRE - Člani črnomaljskega Združenja samostojnih obrtnikov so se na 3. športne igre obrtnikov Slovenije vestno pripravljali, še najbolj šahisti, ki so vadili v prostorih hotela Lahinje. Pa ne zaradi točilnega pulta, ki jim je bil skoraj za hrbtom. SLAVLJENCI NA PARADI — Na paradi godb na pihala po ulicah Kočevja, kije bila 25. junija, so kot prvi korakali jubilanti, Delavska godba Kočevje, ki praznuje letos 50-Ietnico obstoja. (Foto: Primc) Strelišče in družbeni dom bodo odprli za praznik Krajevni praznik in dan ru- Občani že urejajo okolico hiš daijev 3. julij ter 4. julij, dan in vasi, odstranjujejo divja sme- borca, bodo zelo svečano pra- tišča in krasijo prostore, kjer znovali v krajevni skupnosti Ru- bodo proslave, ter vasi in hiše. dnik-Šalka vas v kočevski občini. Hkrati bodo slavili jubileje ZK in tovariša Tita. 3. julija ob 9. uri bodo odprli novo strelišče za zračno puško, ki so ga uredili v orizidku družbenega doma v Salki vasi. Na svečanosti bodo sodelovali tudi delavska godba iz Kočevja, nonet „Rog“ iz Žejjn in gasilski enoti Rudnika in Šalke vasi. Istega dne ob 11. uri pa bodo odprli v Klinji vasi družbeni dom. Tudi tu bodo nastopili delavska godba, nonet Rog in gasilci, razen tega pa še .enote civilne zaščite in teritorialne obrambe. Na proslavi bodo podelili priznanja KS zaslužnim občanom, organizacijam in društvom. Po proslavi bo zabava. ZA UVOD NALIV J do!» dan se je tudi rkaliVoni, najavil z vetrom m Večje ^ terimjePad.alatud^J de nevihta sicer ni bro namočila zemlj- ^ lože posledice začetka su ^ DELOVNE AKCIJ®'joj jjjr pa tudi pionirji osno dje ogj ge mladinske rajo delovne akcije-D bodo odšle v razne “»J' p0# mladina pomaga, K> fcjpiedo^ dobro pa bi tnMioi& h dom v druge kraje jjjfl*) redili. Ce ne drugega, stili nesnago po mesw SINJI VRH SE JE IZKAZAL -Čeravno bodo občani s Sinjega vrha od minulega uspelega referenduma za samoprispevek dobili bolj malo, so zelo dobro opravili svojo državljansko dolžnost. Kmalu po deveti uri komisija pri skrinjicah že ni imela več dela. VOZNIŠKE IGRICE - V največje veselje Viatorjevim voznikom avtobusa je, ko lahko na parkirišču s svojim vozilom zastavijo izhod osebnemu avtomobilu. Ce so to dobro opravili, se nekateri tudi sami prepričajo. Prav malo mar jim je, če mora lastnik „zaprtega“ avtomobila na nesramnega šoferja čakati tudi po pol ure in več. Res paje, da je avtobusno postajališče v Črnomlju zelo slabo urejeno in vozniki osebnih avtomobilov ne vedo, da parkirajo v avtobusni „posesti.“ NOVA CESTA - Minulo soboto so delavci tozd „Gozdar-stvo“ Črnomelj in krajani KS Talčji vrh slavili pomembno delovno zmago: v dobrem letu so dobili novo cesto, in sicer od Otovca do Sredgore. Na sliki: inž. Jože Petrič med govorom. (Foto: Janez Pezelj) „Izmed petih delegatov z območja Starega Loga delamo le trije. Eden j e odnehal zato, ker avtobusna postaja ni pred njegovo gostilno. „Proti nedelavnim je treba tudi ukrepati," je zahteval na nedavni skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta ZS Kočevje delegat iz Starega Loga. Hkrati je nakazal možno rešitev, kot sojo uvedli v neki sosednji občini. Tudi tam delegat ni delal, čez dve ali tri leta pa je prišel prosit štipend|o za otroka. Takrat so mu odgovorili- „Ti družbi ničesar nisi dal kot delegat, čeprav si podpisal, da se striijaš s kandidaturo, zato tudi družba ni dolina, da tebi pomaga oziroma ti štipendira otroka." Od takrat je tisti delegat zelo aktiven. Ta primer dokazuje, kako bi nekdo rad kot delegat uveljavljal osebne interese s pomočjo družbenih oz. samoupravnih organov, kar ni prav. Pri evidentiranju možnih kandidatov za delegate je treba torej dobro pretehtati dosedaije družbeno delo posameznikov, njihovo znanje, predvsem pa njihov odnos do samoupravljanja. j. PRIMC POD ŠOTORE -delovnih organizacij tos kolektivne dop« počitniških domovi prostora. Zato se j čilo za taborjenje, i v trgovinah, kjer je kup šotorov, blazin, ] valnikov in ostalega, svobodneje letovali telskih betonskih tudi otroci teh « sproščeni, kot bi balonih. NAČRT 2E PRESEŽEN V Kočevju je v prvih štirih letošnjih odvzemnih dneh darovalo kri že 835 krvodajalcev ali 40 več, kot znaša letni načrt. V Kočevju bo letos krvodajalska akcija še enkrat, in sicer v decembru, trajala pa bo 3 dni. K prvemu odvzemu je prišlo 868 krvodajalcev, a jih je bilo 40 zavrnjenih. ČRNOMELJ V ROŽAH - Prebivalci Črnomlja so letos dobro poskrbeli za lep videz svojega mesta. Zlasti v popoldanskih urah se radi odpravijo na svoje vrtičke, kjer posvetijo veliko prostega časa rožam in vrtnicam. Na seji zborov SO Metlika poudarili težave v kadrovanju in pomanjkljivi lekarniški službi ZNANEC MI JE REKEL pred dnevi, da ga spominja ta rubrika na babje čenčanje. Že mogoče, ni pa pomislil, daje namerjenih teh nekaj centimetrov prostora drobnim stvarem, ki se porajajo vsak dan, vznemirjajo okolico in izginej o v pozabo, če jih nihče ne zapiše. Naše skupno bivati e pa bo lepše, če bomo sproti odpravljali tudi najmanjše spotiklja- ve se kopičijo, doba reševanja podaljšuje. Franc Vrviščar, predsednik SO Metlika je dejal, da v nekaterih referatih dela še vedno toliko uslužbencev kot pred 15 leti, čeprav je dela mnogo več. Kadrovska zasedba v javnem tožilstvu je samo 50-odstotna, od 29 delovnih mest medobčinske inšpekcijske službe je zasedenih samo 25. Posledica tega ni samo negodovanje ljudi, temveč tudi pomanjkanje dobrih delovnih programov. Sledila je razprava in sprejemanje odlokov, sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1976. V sedmi točki dnevnega reda se je vnela zanimiva razprava ob imenovanju občinskega sodnika za prekrške. Nazadnje je bil imenovan Janez Škof. V tem delu seje se je izkazalo, da koordinacijska komisija svojega dela ni opravila najbolje. Med delegatskimi vprašanji je veljala osrednja pozornost metliški lekarniški službi, njenemu deficitarnemu poslovanju, še posebno pa ureditvi dežurstva, saj ob praznikih in ponoči v Metliki ni mogoče dobiti zdravil. Eden izmed delegatov je popolnoma pravilno ugotovil, da je sanacija ozdravljanje stanja, ne pa iskanje tistega, ki bi pokrival izgube. Izvršni svet občine bo od lekarniških delavcev zahteval izčrpno poročilo. L V. 27. junija je bila v Metliki 23. seja zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter 22. seja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine. V poročilu - dnevni red je bil zelo obsežen - velja omeniti predvsem naslednje: rdeča nit malone vseh razprav, tako tistih, ki so obravnavale metliško problematiko, kot tistih o delu skupščine skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje - mimogrede: delo te skupnosti je bilo ocenjeno kot pozitivno - je bila kadrovska problematika; premalo je ljudi z ustrezno izobrazbo, kar otežuje delo na vseh področjih, prošnje in zahte- MLADINSKA FOLKLORNA SKUPINA bo odpotovala 2. julija v Ohrid na Festival folklore, kjer bo skupaj z Gorenjci predstavljala Slovenijo. Gotovo je za mlade Metličane to veliko priznanje in prepričani smo, da se bodo odrezali, kot se spodobi. KAŽIPOTI V NAŠE VASI so tako skromni, da moraš biti pravi izvedenec, ako hočeš priti v vas, v katero se odpraviš prvič. Kot bi nas bilo sram, da imamo poleg Metlike in Črnomlja v Beli krajini tudi vasi. Kažipot za Dobravice, na primer, je nekdo napisal z roko in z debelim flomastrom. Morda bi taisti napravil za dober honorar kažipote tudi drugim krajanom. Mogoče pa je to naloga koga drugega? JASLI SO PRIDOBILI - V novem vrtcu v Ribnici so tudi jasli, kjer je v varstvu 15 dojenčkov, zanje pa skrbijo tri medicinske sestre. (Foto: Jože Primc) Kuhinja Se ni izkoriščena Veselje v novem vrtcu — Jasli pridobitev za Ribnico „Novega vrtca smo zelo veseli. Delo je zdaj lažje, otroci pa so bolj pridni," je povedala Andreja Hojč, ravnateljica otroške varstvene ustanove „Majda Šilc" v Ribnici. Stari vrtec je imel tri sobe, v katerih se je stiskalo do 80 otrok. V novem vrtcu pa imajo dva oddelka za dojenčke in 4 oddelke predšolskih otrok, razen tega uporabljajo še prostore starega vrtca, kjer je en oddelek. Skupno imajo zdaj v varstvu 89 predšolskih otrok in 15 dojenčkov. Novi vrtec uporabljajo okoli tri mesece. Prostori so veliki, svetli, lepi. Vrtcu manjka le še igrišče, ker je zanj zmanjkalo denarja. Verjetno bodo morali nanj oziroma na dokončno ureditev okolice še nekaj časa počakati. Pri urejanju okolice so še pred otvoritvijo vrtca pomagali s prostovoljnim delom dvakrat ribniški mladinci, enkrat pa učenci osnovne šole. Vrtec ima kuhinjo z zmogljivostjo 900 kosil, vendar je, žal, občutno Premalo izkoriščena. Tako veliko so naredili zato, da bo lahko kuhala hrano tudi za učence osnovne šole, ko bo v Ribnici uvedena celodnevna šola. Zdaj kuhajo v njej hrano še za okoli 100 šolarjev. Nameravali so kuhati tudi hrano za občane, da bi tako vsaj delno krili stroške (amortizacijo) kuhinje. Vendar med občani še ni zanimanja za tak način prehranjevanja. J. P. USPEL KONCERT Minulo soboto zvečer je v metliškem Domu Partizana na Pungartu prepeval Ljubljanski invalidski zbor, ki je bil organiziran prav v Beli krajini. Pevce je tokrat za spremembo poslušalo kar precej občanov, ki so bili z nastopom nadvse zadovoljni. Vodovod in TV pretvornik Krajevna skupnost Velike Poljanfc v ribniški občini, ki šteje 323 prebivalcev, bo 3. julija proslavila dan borcev, hkrati pa tudi svoje delovne zmage. Glavni govornik bo znani strokovnjak za zgodovino delavskega gibanja dr. Metod Mikuž. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja Alojzu Levstiku in Frančiški Gregorič. Na proslavi bodo odprli 4 km dolgi vodovod Velike Poljane--Gomje Poljane; Velike Poljane bodo ob tej priložnosti dobile javno razsvetljavo, še zadnji dve hiši (v vasi Finkovo) na območju KS bosta dobili elektriko, odprt bo televizijski pretvornik (otvoritev je bila napovedana že za 25. maj!), razen tega bodo predvidoma odprli tudi telefonsko napeljavo za to območje. Seveda bo po proslavi velika veselica. Z združenimi močmi jo pripravljajo vse organizacije na območju KS. M. GLAVONJIC UČENKE DRUGIH RAZREDOV poklicne šole „Beti“ so opravljale prejšnji teden zaključne izpite, na katerih so pokazale veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Jeseni se bodo zaposlile v eni od osmih temeljnih organizacij združenega dela. TURISTIČNO ZABAVNA PRIREDITEV Noč na Kolpi bo trajala letos dva dni. 22. in 23. julija se- bodo zvrstila na splavu na Kolpi znana slovenska in hrvatska estradna imena. Organizatorji - pihalni orkester - obljubljajo vrsto presenečenj, Viator pa odlično postrežbo. ZA LOKVE POSEBEN VLAK Tudi metliške družbenopolitične organizacije želijo pripeljati na letošnjo osrednjo slovensko partizansko proslavo kar največ občanov. Organizirale so poseben vlak od Metlike do Otovca pri Semiču. Vlak, ki bo odpeljal 3. julija ob 8. uri, bo sprejel okoli 500 občanov. Nazaj v Metliko bo odpeljal ob 17. uri. Da je Metlika res med nerazvitimi občinami, bržkone dokazuje tudi ta „prometni“ znak', ki je minuli teden turiste opo-zaijal na obvoz. Veter ga je sicer nekajkrat podrl, vendar so ga redoljubni občani takoj spet postavili. DOLEFJFKI UST avgusta Pvevci ^ kitaristi Kočevje so 23 0lteSdurJlastDPi,i V n“smi, brali .. .otrokom vee°st jPa 80 vec sodobnih i, ki IJ0 sta dali*”1?' Pobudo i°tgan>zac LPl0nirska m članaC‘Ja PO obisku vPta&rt-na njihovi n Vietr>ama Vencev .novni &>U. si naj- bo H 1 fadi Iptn *U i Alsla V ? “Sjia;. ^°, 7*,} ^. dopustov nri "dJ a°Pisniki 3grafije) n (član-list ( nasl«v: n68°0l JUredništvo), Otepov nai 0 mesto“ Racije alP01jajo 0rga-estila P°saniezniki bolj želi, pa je odgovoril, da šolsko torbico za otroka. Šolarji so potem sklenili, da bodo z nastopanjem po delovnih organizacijah dobili nekaj denaija, ki ga bodo poslali vietnamskim šolam oziroma otrokom. Prva seje njihovi pobudi odzvala delovna organizacija Itas in jim darovala 2.000 din. V zahvalo so šolarji podarili Itasu uokvirjeno grafiko „ Vietnamski zidar" in dve številki šolskega glasila „Poto-ček“. Organizatorji teh nastopov so v dogovoru za nastope in pomoč še v nekaterih delovnih organizacijah v občini. Nastopili bodo tudi v Saturnusu v Ljubljani in Predilnici v Škofji Loki, se pravi v delovnih organizacijah, ki gospodarsko tesno sodelujeta z Vietnamom in katerih člani kolektiva so prvi oz. med prvimi poslali pomoč Vietnamu. KOMU ZAUPATI? V kočevski občini seje te dni začelo kandidiranje možnih kandidatov za razne odgovorne dolžnosti. Trajalo bo do jeseni, nato pa se bo začel ostali predvolilni postopek, ki bo trajal do volitev, katere bodo spomladi. Evidentiranje poteka v delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih, in sicer za funkcije v delovnih organizacijah, KS, SIS, občinskih, republiških in zveznih organov in organizacj. ■}* kolektiv Itasa v Kočevju se je prvi odzval «jev o pomoči vietnamskim otrokom. Na v Itasu. (Foto: Primc) VICE NEREDNO ODVAŽANJE SMETI - Če Komunala teden dni ne odpelje smeti, je takole okoli smetnjakov. Mesto smeti Poročali smo že, da je pobiranje smeti v Kočevju zelo neredno. Dogaja se, da na nekaterih območjih smeti niso pobrane tudi po več kot teden dni Smetnjaki so nabito polni, okoli njih pa stanovalci odlagajo smeti v vrečkah in škatlah ali pa na-rede kar kupe. Mačke, psi pa tudi veter nato raznašajo smeti po parkiriščih, cestah in zelenicah, da postaja mesto eno samo veliko smetišče. Včasih so se delavci Komunale ugovarjali, da ne morejo do smeti zaradi nerodno parkiranih avtomobilov. Vendar pogosto tudi takrat ne pridejo po smeti, kadar dovoz smetarskega avta ni z ničimer oviran. Pri eni zadnjih podražitev smetnine je bilo rečeno tudi, da bodo v bodoče pobirali smeti ne le dvakrat, ampak celo 3-krat na teden; v resnici pa se dogaja celo, da jih niti enkrat ne. Pobiranje smeti gotovo ni le stvar Komunale in posameznih hišnih svetov, pač pa tudi krajevne skupnosti ali celo občine. Zaradi raztresenih smeti trpi namreč videz mesta, lahko pa so še hujše posledice. Zato je treba sprejeti pravilnik o pobiranju smeti, ki bo določal pravice in dolžnosti Komunale in hišnih svetov. Ta bo moral gotovo določati tudi ukrepe proti tistim, ki se pravilnika (ali dogovora) ne bodo držali. Vsekakor pa bi morala Komunala koga opozoriti ali poročati, če zaradi upravičenih razlogov ne bi mogla odpeljati smeti Zdaj so namreč tudi na telefonske klice le tiho, mesto pa je smettw. J. PRIMC V prvem četrtletju 1977 kaže veliko boljše kot pred letom dni, čeravno Kremen ni izgubarsko podjetje, saj po vsaki bilanci nekaj ostane. Pred vrati je večja investicija. Ob tem ko 148 zaposlenih v treh občinah lepo izpolnjuje letošnji plan in računajo ob polletju celo na najmanj 10-odsto-ten boljši poslovni uspeh kot lani, pa se resno ukvarjajo tudi s prilagajanjem zakona o združenem delu praksi. Za zdaj delajo v treh organizacijskih enotah s samostojnim obračunom, in sicer na Mirni, kjer imajo 19 ljudi, v Ravnem pri Krškem s 40 zaposlenimi in v Novem mestu z okrog 90 člani kolektiva. V novomeški občini sta delovišči v mestu in na Mokrem polju, skupne službe pa opravljajo posle za vse navedene, zraven pa še za zaposlene v voznem in strojnem parku ter v delavnicah. Vsa leta doslej so razpoložljiv denar za investicije vlagali v Mirno v trebanjski in Ravno v krški občini, v srednjeročnem razvojnem načrtu do leta 1980 pa je trdno zapisano, da pride za modernizacijo na vrsto Novo mesto, ki je bilo doslej malce zapostavljeno. Modernizacija je zastavljena in investicija za 30 milijonov dinarjev je že prijavljena pri banki. Del bo porabljen za gradnjo in posodobitev, del za nabavo modeme opreme. V tem vzdušju se pri Kremenu odločajo tudi za svojo bodočo organiziranost. Kot pravijo vodilni, ne računajo na posebne težave pri prilagajanju interne V NOVIH PROSTORIH Čeprav še brez tabel in napisov, v preurejeni stavbi vojaške uprave nasproti poslopja novomeške občinske skupščine že posluje vrsta občinskih uradov. Predvsem so se preselili uradi, ki imajo opraviti s strankami, kot: medobčinske inšpekcijske službe, matični urad, davkarija, sodniki za prekrške itd. Vik in krik staršev Komisija za sprejem otrok v vrtce je pregledala 590 pro šenj, med temi so morali izbrati samo 141 otrok Dan na dan prihajajo očetje obtoževanju, pač pa v skupnih in mame s pritožbami pred iz- prizadevanjih, da bi čimprej vršilni odbor skupščine otroške- zgradili čimveč novih vrtcev, ga varstva in razjarjeni ugotavljajo, da bi moral biti njihov otrok sprejet, izražajo nezaupanje v delo komisije, zahtevajo zapisnike itd. Po drugi strani so bili člani komisije utrujeni od sedemdnevnega sedenja pri premlevanju prošenj. Delali so po pravilniku! Dejstvo je, da je imela komisija opraviti s 590 vlogami in da bo jeseni v vrtcih izpraznjenih samo 141 mest. Letos tudi za starejše predšolčke ni prostora, ker so veliko manj sprejemale osnovne šole. Da bi starše vsaj malo potolažili, so pošiljali obvestila o sprejetju v vrtec na Drski, za katerega so sklenjene šele pogodbe za gradnjo. Sele pripravljajo zemljišče .. . Kdaj bo vrtec zgrajen? Izdali pa so za 196 otrok obvestila, prav tako za 18 na Malem Slatniku, tako da sta vrtca polna, še preden sta zgrajena. Skupno so izdali 357 pozitivnih obvestil, od tega pa je po pravilniku 20 odst. kadrovskih vlog, 25 mest, s katerimi razpolaga tovarna Krka, ker je mesta odkupila. Pri vseh ostalih je komisija poslovala samo po pravilniku, upoštevaje dobo čakanja (nekateri so prišli zdaj na vrsto, vlogo pa imajo 2 ali 3 leta), prednost so dali samohranilkam, družinam z več otroki in tistim, ki imajo doma težke bolnike. Opraviti so imeli tudi z vlogami takih staršev, katerih otroci se še niso rodili. Vsako leto hujša stiska v novomeških vrtcih sproži tudi vedno hujši plaz jeze. Veijetno pa rešitev iz te zagate ni v zakonodaje zakonu o združenem delu. Ta akcija je zastavljena in teče pod vodstvom posebne komisije. Ukvaijajo pa se z eno, toda največjo neznanko: ali ostane Kremen enovita OZD ali bo šla na nekaj tozdov. Na to vprašanje bo treba dati odgovor najkasneje do septembra letos. Šolska »inventura” 23. junija, dan pred koncem pouka, je bilo na grmski osnovni šoli zborovanje staršev, učencev in učiteljev, na katerem so med drugim 19 učencem 8. razredov, ki so izdelali z odličnim uspehom, podelili priznanje „Zlato pero“; sedem učencev pa je prejelo diplomo šole. V šolskem letu 1976/77 je OŠ Grm obiskovalo 1020 učencev v 32 oddelkih; 270 učencev v 12 oddelkih je imelo podaljšano bivanje. Učni uspeh znaša 97,3-odst., kar je za ta način dela in v teh delovnih pogojih res zgornja meja. Na seji sveta staršev so ponovno veliko pozornosti posvetili vprašanju podaljšanega bivanja. Rezultati kažejo, da je ta način podaljšanega bivanja, ki vsebuje veliko elementov celodnevne šole, zelo uspešen. Vodstvo šole in svet staršev se zavzemata, da bi podaljšano bivanje otrok razširili na čim več oddelkov. Največja ovira so pomanjkanje prostorov, kadrov in, žal, denaija. V naslednjem šolskem letu bodo imeli podaljšano bivanje 4 oddelki 1. razreda, 3 oddelki 2. razreda, 2 oddelka tretjega in 1 oddelek 4. razreda. Zadnji dan pouka, 24. junija, je bil na grmski osnovni šoli sejem knjig, popoldne pa so bila športna tekmovanja učencev. ROMAN ALBREHT NA OBISKU VIMV - Prejšnji teden, ko se je član predsedstva GK ZKS mudil v Novem mestu, sije s sodelavcem in v spremstvu Jurija Levičnika, generalnega direktorja IMV, ogledal tovarno avtomobilov. (Foto: R. Bačer) NI BILO UDELEŽBE Prav v tednu, ko starši tarnajo, grozijo in obupujejo, ker ni dovolj mest za otroke v vrtcih, 26. junija sklicana skupščina otroškega varstva ni bila sklepčna. Razpravljati bi morali o prispevnih stopnjah za to dejavnost, o letošnjem in srednjeročnem programu itd. Prav tako je bila na dnevnem redu točka: najetje posojila za gradnjo vrtca Drska II. V ta vrtec, ki ga še ni, je bilo že sprejetih 196 otrok, delegati pa se ne čutijo dolžne niti priti na sejo, da bi čimprej zagotovili posojilo za gradnjo. Res se marsikdo lahko izgovarja na prepozno prejeto gradivo, na dopuste, na zadržanost v službi, ampak odgovornost do zaupane funkcije le ostane. Kljub vsemu! Gasilci slavijo 2. julija bo Gasilsko društvo Otočec ob Krki slavilo ,svoj veliki praznik: ustanovljeno je bilo namreč leta 1907. Pobudo za ustanovitev je dal velik požar leta 1904 na Otočcu, ki so ga gasilci iz Novega mesta komaj pogasili. Ob ustanovitvi so člani kupili vprežni voz z ročno črpalko, kmalu nato so zgradili gasilski dom. Med dvema vojnama je bilo GD na Otočcu med najbolje opremljenimi podeželskimi GD. Večina opreme je bila v zadnji svetovni vojni uničena. Takoj po osvoboditvi so gasilci znova začeli. Leta 1961 so kupili prvo motorko, leta 1972, drugo, 1974 pa so dobili tudi gasiiski avtomobil. Gasilska oprema, s katero razpolagajo, je bila kupljena s prispevki prebivalcev, KS Otočec in občinskega gasilskega sklada. Ker deluje društvo na obsežnem, hribovitem območju, usposabljajo za prvo, takojšnjo pomoč ob požaru po okoliših desetine z nujno opremo. Cevi za priključek na vodovodni hidrant že imajo na Vrhu pri Pa-hi, v Ždinji vasi in na Jevšah, Žiho-vo selo pa jih bo še dobilo. V lanski jeseni se je učinkovitost takšne organizacije že pokazala na Vrhu pri Pahi, ko je domača desetina sama pogasila požar v hlevu, preden se je razbesnel. Za svoj praznik bo društvo dvema okolišema dodelilo ročne motorkfe. PREDVSEM VEC ASFALTA Krajevna skupnost Žužemberk in krajevna konferenca ZSDL sta na zboru občanov 22. junija začrtala program svoje dejavnosti. Med drugimi nalogami, ki jih ni malo, so začrtali asfaltiranje ceste do zdravstvenega doma in otroškega vrtca in ceste, ki vodi do spomenika na Cvi-blju. Med važnejšimi nalogami v prihodnje je tudi ureditev vodovoda. N. G. Novomeška kronika REKLAMA ZA STRUPENE GOBE - Prav zanimiva je razglednica, ki jo prodajajo v počitniškem domu pri Gospodični. Nad slikovito panoramsko fotografijo je namreč še posnetek strupenih gobanov, ki pa verjetno nič kaj vabljivo ne „delujejo“ na gobarje, čeprav Gorjanci že od nekdaj slove po obilici tega gozdnega sadeža. Ali je takšni „antipropagandi“ botrovalo nepoznavanje gob, ne vemo, zapišemo pa lahko, da bo moral avtor posnetka ob takem znanju kaj kmalu na izpiranje želodca. KUŽNO ZNAMENJE NA TLEH - Krajani Tomažje vasi pri Straži se dalj časa pritožujejo nad ravnodušnostjo delavcev novomeškega muzeja, ki navzlic številnim opozorilom še vedno niso našli časa, da bi ponovno postavili spomenik kužnemu znamenju v tej vasi, ki že več kot 10 let leži v travi. CENE PADAJO - Minuli ponedeljek je novomeška tržnica ponujala bogato izbiro, pa tudi cene so bile v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko nižje. Tako je kilogram paradižnika veljal 26 din, breskev 30, medtem ko so jih Koprčani ponujali po 24, marelic 34, jagod od 18 do 30 kilogram, stročjega fižola 28, korenja 8, čebule od 12 do 15 itd. Ena gospa je rekla, da bi hitro zajezili poplavo v.d., če bi enkrat za vselej napisali, da ta v.d. ne pomeni »večji dohodek", včasih delaš“, „več do-pusta“ in podobno, ampak edinole »vršilec dolžnosti41 in „več dela“. Do septembra se bo odločilo Pri Kremenu iščejo najustreznejše rešitve za organiziranost v prihodnje pa ne ve ,e zgodil°’ tiikovaia °/ca delegacije stallšc• spreje-Zpravnih organih edTnih skuPn°-kfe aelesaci]a preveč k" rr ■ Ujemanju sta-toifev le e,na ^med ugo- %tskT e delov“W hiZ8aitl^kuPŠčinske-^ jo T °bčini Kočevje ‘feas’ kSJ ^delala TncaSZDL. ^Sgatm 0 * PredZ:'P?VOzi" odSO- t# *ek 0u-. n} a izvršnega $ SLcT*e iS lml z?"1’ u m (to> HiaiuJi ” lcer Pa smo o? Jf , ! PlSfneno sogla- fi n ir°na a,,r?nJikUpnOSti (T)OZD).“ v .2®ija kotV?1*0 deleSat oh. na suhem VSltl:globokov t Sft » ^keneodoga-' oL £ °ZD y ne m ’ zaradi usPešno i^tetn funkcije. Ob ni* 11 Se Potnic _____- e>n, čp . delegat, ' ^°^7Sere^no... J'. °° takih JeleSac‘J'e? lbi mčnrn-erov.seveda , fetocije Vednn6 bi Se]em $Jpre&tavrtto°Stvova' S3E V vsai izvršnih J- PRIMC HUMEK RAZSTAVLJAL — V Likovnem salonu v Kočevju so pravkar zaprli razstavo del akademskega slikarja Gabrijela Humeka, ki se je tokrat že drugič predstavil kočevski publiki. (Foto: Primc) Nekatere obrti izumrle Zasebna obrt v zadnjih sedmih letih močno nazadovala — Najbolj narašča avtoprevozništvo V kočevski občini se je od leta 1970 do 1976 zmanjšalo število zasebnih obratovalnic (obrtnih delavnic) obrtnih strok od 94 na 81 ali za 15 odstotkov. Dovolj je le obrtnikov brivsko-frizerske stroke, vseh drugih pa primanjkuje. Število delavnic povsod nazaduje, razen v elektro in lesni stroki. Obrt tekstilne stroke hitro nazaduje, oziroma odmira. Zelo pa se krepi število avtoprevoznikov, ki je v tem obdobju narastlo od 23 na 36. To so nekatere ugotovitve iz poročila o obrti v občini, o katerem je 28. junija razpravljala tudi občinska skupščina. V zadnjih sedmih letih so nekatere obrti že popolnoma izumrle. To so: cementninarstvo, pridobivanje peska, kovaštvo, elektroinstalater-stvo, izdelovanje suhe robe, žensko krojaštvo, parketarstvo, ščetinar-stvo, prepariranje, kozmetika, žaganje drv in prevoz s konjsko vprego. za mlade Vietnamce V tem obdobju pa so se hkrati razvile nekatere nove obratovalnice, ki jih prej v občini sploh ni bilo: kovinarstvo, elektromehanika, elektro-monterstvo za gospodinjske stroje, izdelovanje zabojev, rezanje stekla, storitve z gradbeno mehanizacijo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, snaženje oken in trgovina. V teh podatkih pa nismo upoštevali obrti, ki jih opravljajo občani kot postranski poklic. Tu se namreč število ni bistveno spremenilo, vendar so tudi tu nekatere obrti popolnoma izumrle, druge pa so se pojavile na novo. Seveda v poročilu niso zajete neregistrirane delavnice oz. obrtniki „šušmaiji“. Šušmarjev je največ v -stavbenih strokah. Med vzroki, ki zaviralno vplivajo na obrt, so predvsem premalo prožna davčna in kreditna politika, težave pri pridobivanju poslovnih prostorov itd. J. P. sPet zbirajo pomoč za Vietnam TURISTIČNE 3U» =iMmmmiiiniiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimi= iMJtf INFORMACIJE letovanja za mlade PORTOROŽ N0VI6RAD POREČ R0UIN3 PULA MEDULIN TR0B1R SOLARIS KORČULA SAŠKA VODA DUBROVNIK HVAR KOTOR SUDVA OLGINO NA SRIiBKNIH KRILIM POCITNICE 77 Hotel Korinjak na otoku Ižu je nameščen v neposredni bližini otoške prestolnice Iž Veli. Sobe imajo v glavnem razgled na morje — na panoramo zadarskega otočja. Na hotelski plaži je še posebej urejen del, ki je namenjen otrokom, prav tako je letos poskrbljeno za otroško plavalno šolo. Dopustnike, ki se bodo odločili za letovanje na otoku Ižu, bo odpeljalo letalo z ljubljanskega letališča vsako nedeljo ob tri četrt na dvanajst. Z Zadarskega letališča pa bodo odleteli proti domu deset minut čez eno popoldne, prav tako ob nedeljah. Cene za en teden znašajo na osebo 1.600 do 2.350 din, za dvotedensko bivanje pa 2.500 do 3.250 din. Otroci od dveh do desetih let bodo letovali po 1.300 do 2.050 din za 1 teden, oziroma po 2.200 do 2.950 din za 2 tedna. Prijave in informacije: Turistična agencija Aerodroma Ljubljana-Pula, Brnik, tel. (064) 22—347, in Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 PROSTA DELOVNA MESTA Obrtno nabavno-prodajna zadruga „RESA", Krško, razpisuje prosta delovna mesta: i DIREKTORJA ZADRUGE Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ati gradbene smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, — srednješolska izobrazba ekonomske ali gradbene smeri ter 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu, — moralne-politične vrline, — organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje obrtniške dejavnosti. 2. RAČUNOVODJA PODJETJA: Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — višja izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje, — srednja izobrazba ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodje, — organizacijsko-gospodarske sposobnosti 3. TAJNICO PODJETJA Delo se združuje za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — dveletna administrativna šola z znanjem strojepisja in delovne izkušnje. 4. FINANČNI KNJIGOVODJA Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v vodenju poslovnih knjig, — nepopolna srednja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj v finančni službi. 5. SNAŽILKO ZAVODA za polovičen delovni čas. Pogoji za delovno mesto snažilke: — osnovnošolska izobrazba ali nepopolna osnovnošolska izobrazba Razpis velja 15 dni po dnevu objave. TOVARNA „NIKOLA TESLA' BEOGRAD NOVO NA TRŽIŠČU AVTOMOBILSKI SPREJEMNIK AT 302 - PRO-GRAMATIK združuje dosežke sodobne elektronike. Vgrajujemo ga lahko v vse vrste avtomobilov z 12-voltnim akumulatorjem. Preizkušen je v Zavodih „Crvena Zastava” Kragujevac, kjer je dobil zelo dobro oceno. Naravnava se ročno in avtomatično s spominom, kar zagotavlja varnejšo vožnjo. Izhodna jakost 6 W. Zagotovljen servis v vseh krajih v Jugoslaviji. Proizvaja ga Elektronska industrija — tovarna „Nikola Tesla" v Beogradu. Vse informacije dobite v trgovinskem predstavništvu El—Ljubljana, Gregorčičeva 11, telefon: (061) 24—033. Kupite pa ga lahko v prodajalni El v Ljubljani, Gregorčičeva 13, telefon: (061)24—988, in v vseh prodajalnah z akustičnimi aparati. VPIS V ŠOLE IN TEČAJE DELAVSKA UNIVERZA JOŽE ŠEŠKO, KOČEVJE VPISUJE v šolskem letu 1977/78 v naslednje šole in tečaje: — osnovna šola za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred), — tehniška srednja šola strojne stroke (3-letna), — ekonomska srednja šola (4-letna), — srednja komercialna šola (2-letna), . — poslovodska šola — poslovodje v trgovinah (2-letna) — delovodska šola strojne stroke (2-letna), — srednja prometna šola — prometni tehnik cestne (4-letna), — poklicna šola za gostinske delavce — natakar, kuhar, — dveletna administrativna šola — srednja upravno-administrativna šola (4-letna). VIŠJE ŠOLE: — višja upravna šola (2-letna), — višja ekonomska (komercialna) šola (2-letna). SEMINARJI IN TEČAJI: — tečaj za pridobitev temeljnega znanja iz higiene živil — tečaj za skladiščnike, — knjigovodski tečaj, . nJ. — tečaj tujih jezikov — nemški in angleški (zacetn daljevalni), — strojepisni tečaj — začetni, nadaljevalni, — tečaji za upravljalce centralnih kurjav, . ^ — tečaji za gostinske delavce — pol kvalifikacija natakar). PRIPRAVA za preizkus znanja: — prehod iz 2-letne na 4-letno upravno^adminis1 šolo, — diferencialni izpit za vpis na višjo upravno šolo trativa Vpisujemo vsak dan razen sobote od 7. — 15. ure na upr3(i NOVO NA TRŽIŠČU A ^ Delavske univerze. TOVARNA JMIKOLA TESLA' BEOGRAD =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllUlllllllllilllll= PO UGODNIH CENAH IZVAJAMO VSA ZIDARSKA IN FASA-DERSKA DELA. Obrtna nabavno-prodajna zadruga — „RESA , Krško, tel. 71-408 VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO • ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTVL CENTER v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^ OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO P 0 mesto TEL. 21403, 22291 • P.P. 10 • ŽEL. POSTAJA NOVO GRADITELJI! :St» d 2 Gasilsko društvo BUKOŠEK pri Brežicah vabi na veliko vrtno VESELICO v nedeljo, 3. julija 1977 popoldne Zabavala vas bosta ansambla DOBRI PRIJATELJI in NOVI FOSILI s pevcema LJUPKO DIMITROVSKO in IVICO ŠERFEZI Ce se še niste odločili, kakšno stropno konstrukcijo boste uporabili ^;ern0 in vam radi pomagali pri odločitvi. V sodelovanju z Opekarno Ptuj izd®1 J $trop vam lahko dobavimo v naši trgovini z gradbenim materialom v Zalog .nju-„MAP", ki je najsodobnejši armiranobetonski opečni strop in v celoti i je vse sodobne zahteve gradbene tehnologije. žrt I#' Sestoji iz nosilcev dolžine 1.80 m do 6.50 m; prinesite s sabo nac ^ potrebne dolžine in količine izračunamo mi. Nosilci so lahki, saj je nji^ 2-3 komaj 9 kg na tekoči meter. Tudi opaži niso potrebni, le podpore na \ ter Polnila' ki jih potrebujete 8 kosov za 1 m2 stropa. Tako je ^sa.aStnostl’ ž površina v celoti opečna in ima odlične zvočno-toplotno izolacijske ž *,MAP" STROPNA KONSTRUKCIJA se odlično dopolnjuje znaš'm' tu* ^ elementi, ki skupaj z okenskimi in vratnimi prekladami širine 9 in1 do ^ proizvodnje Opekarne Ptuj — omogočajo hitro gradnjo in zadov £ gradnji. I Zato pomnite: I OPEČNI ZID - ZDRAVO STANOVA^* \ im PAOTiffi $ SPOŠTOVANI POTROŠNIKI! Mercator Obiščite RAZSTAVNO - PRODAJNI SALON POHIŠTVA in druge stanovanjske opreme, ki ga v telovadnici Osnovne šole Trebnje prireja MERCATOR v sodelovanju LESNINO. RAZSTAVA IN PRODAJA BO OD 25. junija DO 11. julija 1977 vsakdan od 10. do 18. ure. Posebne ugodnosti: potrošniš i krediti in popusti 16 DOLENJSKI LIST uredi!. 1RNK0 SA.'E ŠTIPENDIJE | PROSTA UČNA MESTA Na D ril /,d 5tj podla9i 17. člena samoupravnega sporazuma o Razdip.30^11 učencev in študentov občine Trebnje SPno!SyjEJ0 PODPISNICE SAMOUPRAVNEGA StlincM 0 ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTidST0V OBČINE TREBNJE KADROVSKE SKn i ctIJE IN PROSTA UČNA MESTA ZAŠOL-LETO 1977/78 tacif'^*' na,.dostav'j° kadrovskim službam delovnih organizacijo- ' razpisuiei° štipendije naslednjo popolno dokumen- ' OvPe°rinien0 prošni° za štipendiranje - obr. DZS 1,65; vala- fotokoPij° ali Prepis zadnjega šolskega spriče- - >di'° 0 vpisu v šolo; Ro^tek življenjepis. pisu.23 dostavo dokumentacije je 15 dni po objavljenem raz- tPIMo TREBNJE sSjj!Su!teta "■ stopnja Gradbena faL6,13 1 stoPnia Ekon«nska rU|!teita st°Pnja Ek°^S iuteta 'Stopnja Tb, ** 'akulteta—računalniška smer nriSa^6^013 Vadbena P0ldiniStr8tiVna srednia šola gar—- ®Ronog' tozd ELEKTR0Lm kJijf23 strojništvo Faku|te^, smer kemija 3 naravoslovje in tehnologijo ^Kam$redniai°'a *J£m" crodjaf3 Str°k°vna šola ltr°in' ključavničar Se^tlovrISc JETJE "HRAST" ^‘-našo,a--miMrskastroka | PR| mIrSNi° POb°LJSEVALNI DOM DOB ^°a2aka,!akulteta defekto'ogijaaliemiia °9 la ali ortopedagogika TrebnjeA I20bra2evalna ^2tikaak5demiia 1,8 y*9oja štipendij 1 1 1 1 1 2 2 1 20 učnih mest 5 učnih mest 1 štipendija 1 štipendijo 2 štipendiji 1 štipendija 2 učni mesti 1 učno mesto 3 učna mesta 1 SKUPNOST HnS^k "k'*"ii“kUM"ika štipendije 1 2 2 2 2 2 k°^ls,ja Podpisnic 'n študent« sporazuma o štipendiranju učencev Trebnie ^ I tl ^V^N.Vv\\V>X\XXXXVWVVS.V^.NXV\.\VVVVV\XVWSXVVVVVSXVVSXVVS.>X> Ž KjiP^iSTR I I A T02?MESTO T0RN,HV0Z,L 5j|RNAT°Varna opreme ^b°tzan, ra*Pisi ,eboinar“merja ilnJG " ^ODj» ■ mest0 °9oj: AV2DR2EVANJA. 1. Puhalnik za seno 2. Škropilnica ,,Solo" Junior 3. Hidravlična stiskalnica 4. Grozdni električni mlin 5. Sejalnica Ferguson ž 6. Gumi voz — 3 tonski i 7. Prikolica — 3 tonska p 8. Traktorska škropilnica Mayer ^ 9. Traktorska škropilnica Mariborka £ 10. Pisalni stroj GRAMA \ 11. Knjižni stroj ODHNER \ 12. Računski stroj Super — METAL | 13. Motor za avto FORD | 14. Sedeži za avto FORD ^ 15. Dozirni aparat za Bajkovin t 16. Filter SEITZ 60x60, 600,00 1.000,00 500.00 200.00 1.500.00 1.400.00 6.000.00 § 1.000,00 \ 800.00 f 400.00 \ 4.500,00 i 500.00 \ 12.000,00 \ 2.000,00 ^ 80.000,00 komplet ž 17. Filter za kremenčevo 18. Centrifuga „ALFA LA VAL' 19. Filter, ploščni, 40 x 40 20. Dozirna naprava za 60 I 21. Naprava za zapiranje steklenic 22. Tehtnica (100 kg) 23. Tovorni avtomobil TAM 2000, CE 230-74 \ 24. Tovorni avtomobil I | 25. Kosilnica r c ž 26. Krožna brana TAM 2001, CE 405-97 letnik 1971 i 28. Petbrazdni plug ^ 29. PIK — preša — balirnica \ 30. Gumi voz (5 ton) | ^ Licitacija bo na upravi TOZD v Brežicah, Cesta prvih borcev ^ 5, v četrtek, 7. 7. 1977 ob 10. uri. Na licitacgi lahko sodelu-jejo vsi, ki bodo pred licitacijo položili 20-odst. polog od Ž \ vrednosti osnovnega sredstva. | Osnovna sredstva, ki so predmet licitacije, bodo na ogled na ^ i 30.000.00 | 50.000.00 I 1.200,00 \ 400.00 i \ 450.00 \ 1.000.00 i 20.000.00 \ I 30.000,00 \ 300.00 ž 2.700.00 \ 160.00 | 1.700.00 t 2.000.00 \ 800,00 | I ^ dan licitacije od 7. — 10. ure, in sicer kmetijski stroji v Stari ? vasi — Ekonomija, ostala osnovna sredstva pa na dvorišču upravne zgradbe. Prometni davki in morebitni stroški prenosa lastništva niso 4 zajeti v izklicnih in zlicitiranih cenah. I r ? Bizeljsko-Brežice g vbjavlj prosto delovno mesto REFERENTA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE POGOJI: — višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri ^ — 3 leta delovnih izkušenj J'**''1 na P°Zbnem'delovnem™ 1° letdel0vnih f | služba""-NOVO ME STO ,~K idričev Trg 3 na gornjfnasiov P'Smene vlo9e v 15 dneh z Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev po ^ šljite v 8 dneh po objavi na naslov: jj REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - Strokovna Ž , - po dnevu i OBVESTILO! KR/\ - fcE^NApSRrVnA?st vinica obvešča vse Ki 'N SEJMad i TER OSTALE KRA-B' MoRai w„EA DA JE 2IVINSKI SEJEM, KEr 02EN NA phm? ITI DNE 4- JULIJA 1977, KO? SE 4 JU. nNErPELjEK, 11. JULIJA 1977! <,cDr2avn, J prazn?k°RCA" praznuje 'NTpdp VNl "Nhk, PROSIMO VSE DA VZAMEJO TO OBVE- KRAJEVNA SKUPNOST VINICA ZAHVALA V 81. letu starosti nas jc za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in svak FRANC BEVC iz Otočca ob Krki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna hvala gasilskemu društvu Otočec in duhovnikom. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame in stare mame ANICE NOVAK gostilničarke iz Hrastja pri Šentjerneju se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še posebna hvala osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, ZB Orehovica, LD Orehovica. Zahvaljujemo se tudi Francu Zagorcu in Antonu Jakšetu za poslovilne besede, župniku za govor in opravljeni obred ter šentjemejskemu oktetu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerka Maijetka z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene, mame in stare mame ANE DIVJAK iz Volčkove vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom za sočustvovanj e, za izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje. Zahvala kolektivu „Krqj“ Škofja Loka, župniku za spremstvo, poslovilne besede in lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Stane, Tone, hčerki Anica in Fani z družinami, sestra Marjanca in drugo sorodstvo V SPOMIN 4. julija bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je mnogo prezgodaj, komaj v 17. letu starosti, za vedno zapustila naša draga in nepozabna hčerka, sestra in teta MALČI MEDLE iz Ragovega pri Novem mestu Niti slutila nisi, da se ne boš nikoli več vrnila v naš dom. Ne bomo te pozabili, čeprav počivaš v preranem in hladnem grobu. Neutolažljivi domači. OSMRTNICA V neizmerni žalosti sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustil v svojem 83. letu naš dragi mož, brat, stric in svak HENRIK NOVAK borec za severno mejo Na njegovo željo smo ga dne 24. junija 1977 ob 18. uri pokopali na šmihelskem pokopališču v ožjem družinskem krogu Prosimo tihega sožalja. 6 Zena Fanči in drugo sorodstvo Novo mesto, Ljubljana, Dunaj, Wiesbaden ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta, starega očeta, moža, brata in strica MIHA BRODARJA iz Novega mesta sc najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem m znancem za sočustvovanje z nami, za izrečeno sožalje in za podarjene vence in cvetje. Hvala vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za ves trud in požrtvovalnost v času njegove dolgotrajne bolezni. Zahvala tudi kolektivom Novomontaža Novo mesto, ZS Triglav Novo mesto, Novoteks Novo mesto in Labod Novo mesto Zahvaljujemo sc tudi gasilcem za poslednjo stražo ob krsti, godbi gasilskega društva Novo mesto, pevcem in govorniku za poslovilne besede 1 naka zahvala duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Anica, sinova Marjan in Andrej, hčerke Marija, Milka, Stanka in Anka z družinami. * %y%% ,f, i i ^ 4 v Ut U£ Četrtek, 30. junija - Ema Petek, 1. julija - Bogo Sobota, 1 julija - Marija Nedelja, 3. julija - Nada Ponedeljek, 4. julija - Dan borca Torek, 5. julija - Ante Sreda, 6. julija - Bogomila Četrtek, 7. julija - Ciril in Metod LUNINE MENE 1. julija ob 04.24 uri ščip Eul BREŽICE: 1. in 2. 7. ameriški barvni film Kventin Dervord. 3. in 4. 7. jugoslovanski barvni film Atentat v Sarajevu. 5. in 6. 7. francoski barvni film Ljubi me, Lili. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 1. do 3- 7. ameriški barvni film Bilo je v času vojne. 4. in 5. 7. domači barvni film Imam dve mami in dva očeta. 6. in 7. 7. francoski barvni film Razjezil se bom! SEVNICA: 2. in 3. 7. italijanski tilm Nočni Vratar. HBNICA: 2. in 3. 7. italijanski film Cvet 1001 noči. TREBNJE: 2. in 3. 7. nemški barvni kriminalistični film Sliamus. SLUŽBO DOBI PARKET-PLASTIKA, VINKO NOVAK, Le banova 37, Novo mesto, telefon 21-642, sprejme vajenca za polaganje parketa in podov iz plastičnih mas. ZA VARSTVO in postrežbo starejše ženske sprejmemo žensko staro od 45 do 60 let. Stanovanje, hrana in lep honorar. Pismene ponudbe ali osebne podatke pošljite na naslov: Milivoj Kvas, Pod Lipo 2, 68340 Črnomelj. GOSTILNA LAJKOVIČ, VEL. PODLOG, sprgme natakarico. Stanovanje in hrana preskrbljena. Telefon 71-972. SPREJMEM dva nekvalificirana delavca za avtomehanično stroko, vojaščine prosta. Peter Perdec, Pod Trško goro 90, Novo mesto. FRIZERSKI salon „Cveta“, Čital-niška 1, Novo mesto, išče vajenko. IŠČEM dve vajenki za uk v gostinski stroki (strežba in kuhinja). Gostilna Anica Kos, Ivančna Gorica 61. VAJENKO za poklic kuharice ali natakarice sprejmem takoj. Hrana in stanovale v hiši. Gostilna in prenočišča Niko Badovinec, Metlika, telefon 77—255. STANOVAMJA ZAKONSKI PAR išče stanovanje, garsonjero ali sobo in kuhirjo v Novem mestu ah okolici. Oglasite se v trgovini PLANIKA, Glavni trg, Novo mesto. SAMSKO DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2047/77). ODDAM sobo fantu. Naslov v upravi lista (2058/77). TRISOBNO komfortno stanovanje v Črnomlju zameti am za enako v Novem mestu. Ponudbe pod „Tu-di manjše". ODDAM opremljeni sobi dvema dekletoma in garažo za manjši avto. Prodam tudi suhe hrastove deske 5 cm in 3 cm. Naslov v upravi lista (2040/77). IŠČEM opremljeno ali neopremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji ckolici. Naslov v upravi lista (2033/77). Motorna vozila PRODAM dele DKW F 102, vrata, streha, polosovine in šipe. Ustrezajo tudi za AUDI 60. Informacije: Sever Bogo, Pot na Goijancc 13, tel. 22-991 Novo mesto vsak dan popoldan. PRODAM ZAPOROŽCA, letnik 1976, in dele za ZASTAVO 750. Potok 17 pri Straži. PRODAM avto 750 DELUXE, letnik 1976. Ogled možen od petka popoldan do nedelje zvečer. Jože Zaletel, Mrzlava vas 4, Krška vas. PRODAM starejšo ZASTAVO 750 v voznem stanju in registrirano. Po,-vše, Otočec 59, telefon 22—566. PRODAM ŠKODO, letnik 1969, registrirano, in radio na kasete. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Naslov v upravi Usta (2027/77). NOV volkswagen Chirocho prodam. Jožica Turšič, Zupeča vas 45, Cerklje ob Krki, telefon 73-400. PRODAM spačka, letnik 1973. Naslov v upravi lista (2037/77). PRODAM renault 4, letnik 1971, dobro ohranjen. Vinko Vogrinc, Kapele 39 - 68258. TRAKTOR Ferguson, brezhiben, 35 KM, prodam. Jože Turšič, Župe-ča vas 45, Cerklje ob Krki, telefon 73-400. , PRODAM traktor Hatz-Agria (11 KM), letnik 1964, po ugodni ceni. Miha Banič, Mihovo 16, 68310 Šentjerng. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, in televizor Minirama. Mirna peč 9. PRODAM ZASTAVO 750 LUX, letnik 1972. Franc Vidrih, Smo-lenja vas 45, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976. Registracij a plačana za celo leto naprg. Š. V., Šmarjeta5 3. PRODAM dobro ohranjen kombi Zastava 750, letnik 1974, registriran za eno leto, ali zamenj am za osebni avto. Muzejska 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohra-ijem ZETOR (50 KM), letnik 1963, z nakladalnikom peska spredaj (0,5 m3); možna montaža tudi za gnoj. Ivan Gane, Boštanj 41, 68294 Boštanj. R-12 TL, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Telefon 068-21-336. PZ 125, letnik 1971, prodam. Oblak, UL Talcev 12, Novo mesto. UGODNO PRODAM zastavo 750. letnik 1971, registrirano do 25. februarja 1978. Viljem Volf, Dol. Toplice 46. PRODAM dobro ohranjen austin 1300, letnik 1970, registriran do 28. februarja 1978 za 20.000,00 din. Branko Vovko, Ratež 18a. PRODAM mini moriš 1000. letnik 1970. Naslov v upravi lista (2077/77). PO ugodni ceni prodam moped TL 14. Franc Ogrinc, Črmošnjice 25, Stopiče. NOVO SIMCO 1005 LS prodam ali zamenjam za 126 P z doplačilom. Delno lahko na kredit. Telefon 21-681. PRODAM R-8, letnik 1970, širša platišča, tudi na kredit. Telefon 82-355 dopoldan. PRODAM osebni avto zastavo 750, letnik 1974. Jože Hudoklin, Gor. Vrhpolje 45, Šentjernej. PRODAM BMW 1602-73. Telefon 71-972. PRODAM ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni skoraj novo spalnico s 5-delno garderobno omaro, komodo, 50 litrski hladilnik Gorenje in sesalec Progres Minor G. Ogled in informacije dobite v stanovanjskem bloku Majde Šilc 20, stanovanjc 27 po 16. uri od 5.julija dalje. Električni štedilnik Gorenje (4 grelne plošče in pečica), brezhiben, prodam za 1.000,00 din. Sladič, Gubčeva 21, Novo mesto. PRODAM zaradi selitve 2 peči EMO 5 - trajnogoreči, po polovični ceni. Pregelj, Trg svobode - stolpnica, Sevnica. PRODAM kavč (raztegljiv v dvojno ležišče) in dva fotelja. Naslov: Silva Jamšek, Gabrijele 26, 68296 Krmelj. PRODAM televizijski sprejemnik Gorenje 900 avtomatik in plinsko peč super ser. Jerič, Drska 38, Novo mesto. PRODAM skoraj nov motor za BCS. Franc Novak, Osrečje 16, Šmarješke Toplice. PRODAM pralni stroj ZOPPAS v dobrem stanju, cena ugodna. Tone Rešetič, Groblje 20, Šentjernej. PRODAM globok otroški voziček modre barve po zelo ugodni ceni in skoraj nov šivalni stroj Mirna. Jože Špan, Kandijska 6, Novo mesto. PRODAM vrata in okna (120 x 90 cm), vse domače izdelave. Muzejska 8, Novo mesto. PRODAM žitni kombajn Zmaj 780 v dobrem stanju. Judež, Cikava 10, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko opremo po zelo ugodni ceni. Lela Mažibrada, Ragovska 16/1 7, Novo mesto. PRODAM črno-bcli televizor, trajno žarečo peč Emo 5, 60-basno klavirsko harmoniko in bojler (8 1). Grošelj, Hruševec 20, Straža. Ogled v popoldanskih mah. PO ugodni ceni prodani kosilnico BCS z vozičkom. Grojzdek, Mali Podlog 18, Leskovec pri Krškem. PRODAM dobro ohranjen 75-litrski hladilnik Himo. Naslov v upravi lista (20 28 / 77). PRODAM pohištvo za dnevno sobo in raztegljiv kavč. Ogled možen v soboto. Lapajne, Majde Šilc 5, Novo mesto. PRODAM rabljeno kuhiijsko pohištvo. Lidija Hlača, Šegova 1 2. Novo mesto. PRODAM kavč, ki se lahko namesti v zakonsko posteljo, Naslov v upravi lista. KUPIM Deske, plohe-rabljene za gradnjo, kupim. Ponudbe pod „Zidanje“. DVOSOBNO STANOVANJE ali manjšo hišo kupim v Novem mestu ali bližnji okolici. Pismene ponudbe pošljite na upravo lista pod „GOTOVINA“. ALOJZIJA GORNIK. ŽAPUŽE 5. prepovedujem vožnjo in sekanje lesa po mojem gozdu v Grmovljah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganj ala. mmssm PRODAM zazidljivo parcelo, sončna lega, elektrika na parceli. Matija Miklič, Razbore 15, Velika Loka. PRODAM Visoko pritlično hišo z garažo, zgrajeno do 3. faze na lepem kraju v Krškem. Cena primerna, po dogovoru. Interesenti naj se zglase na naslov: Milka Jer-nqc, Levstikova 3, Krško. PRODAM parcelo (20 arov) za vinograd ali vikend ob cesti na Vinjeni vrhu. Možna strojna obdelava. Naslov v upravi lista (205 1/77). PRODAM parcelo, primerno za vinograd, na Golušniku. Dovoz možen z vsakim vozilom. Terezija Klemenčič, Ždinja vas 28, Otočec. VIKEND z veliko zidanico, nekaj gozda in prostora za vinograd prodam. Ponudbe pod „Mokro-noški cviček". PRODAM posestvo in hišo v Beli krajini. Ponudbe pod šifro „Do-govor‘". PRODAM hišo in gospodarsko poslopje s pripadajočo ohišnico ter obdelovalno zemljo do 7 ha površine v okolici Ribnice na Dolenjskem. Informacije na naslovu: Frančiška Boh, Ragovska 33, Novo mesto. »m uei-^ ANTONIJA GAZVODA, BIRČNA VAS 9, opozarjam soseda, naj preneha delati škodo po moji njivi in uničevati pšenico, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. ŽIVOJIN IN ANICA POPOVIČ, obžalujeva kar sva žaljivega izrekla o Fani Pekolj. Zaveževa se, da jo bova pustila popolnoma pri miru in seji zahvaljujeva, daje odstopila od začete tožb'- Dragi mami MARIJI BOBNAR S SUHORJA I i pri Dol. Toplicah čestitajo za 70-ictnico in ji željo veliko zdravja Lojze, Ivan, Anica, Jože, Milena, Štefan in Pepca z družinami. RAZNO POROČNI PRSTANI! Če ste v zadregi. kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IŠČEM osebo za nego onemoglih staršev. Ivanka Zaletelj, Mirana Jarca 1, Novo mesto. SAMSKI FANT, zaposlen, z manjšim posestvom želi spoznati preprosto dekle z dežele. Ponudbe pod „Ne ohrani samo zase skrivnosti svojega srca“. INŠTRUKTORJA matematike iščem za dijakinjo IV. letnika gimnazije. Naslov v upravi lista ali na telefon 21-654. SOLIDEN FANT 31 /1 70, svetlolas, po poklicu strojnik in zaposlen v Nemčiji, želi spoznati solidno dekle zaradi ženitve. Pišite s sliko na naslov: Herr J. Bradika, 714 Ludwigsburg, Linden str. 19, Deutsehland. IŠČEM dobro družino, ki bi vzela v oskrbo starejšo žensko s plačo. Po možnosti v Beli krajini ali Novem mestu. Frančiška Zagorc, Dom počitka, Metlika. Sem osamljen vdovec s hišo in nekaj zemlje in pokojnino, želim, da bi se mi javila meni primerna ženska, stara do 60 let pod šifro ,.POHITI, NE BO TI ŽAL“. ^OBVESTILA ■ Obveščamo cenjene goste, da smo odprli nov gostinski lokal. Otvoritev bo z VRTNO VESELICO v nedeljo, 3. julija 1977 s pričetkom ob 16. uri. Igral bo ansambel Tineta Košmrlja. Se priporočamo! Gostišče DRENI K, Bršlin 29, Novo mesto. IVAN TURK iz Sel pri Ratežu, Otočec, ima na zalogi dvomesečne piščance. Dobite jih od 3. julija 1977 naprej v popoldanskem času. Se priporoča! Avtokleparstvo in ličarstvo AVGUST MODIC, Trdinova 49, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi letnih dopustov od 1. do 31 .julija 1977 zaprta. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete ROZALIJE KRESAL Gorjanove mame iz Dol. Karteljevega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, jo spremljali na zadnji poti in ji podarili cvetje. Posebna hvala kolektivu Industrije obutve, Novotcks in OŠ Bršljin. Vaščanom pa hvala lepa za nesebično pomoč. Žalujoče hčerke in drugi sorodniki. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, tasta, starega očeta, strica in svaka MAKSA SKOBETA iz Novega mesta se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sosedu Cirilu Jamniku za prvo pomoč, zdravstvenim delavcem Splošne bolnice Novo mesto, tov. Rudiju Simoniču za pomoč, OOZZB Novo mesto, Industriji obutve Novo mesto, godbi in pevcem. Iskreno se zahvaljujemo tov. Bogomilu Komelju za iskrene besede, izrečene pri odprtem grobu, ae enkrat hvala vsem, ki ste darovali cvetje, ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Vida, hčerki Mija in Anka z družinama, sinovi Milan z družino, Koman in Jože ter drugo sorodstvo. Novo mesto, 27. junija 1977. I ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, mame, sestre in tete MARIJE REŠETIČ iz Grobelj 40 pri Šentjernej11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem,kist. v času njene bolezni pogosto obiskovali, j o pospremili na nJ zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje. Posebno zahval0.1> dolžni osebju interne in splošne bolnice Novo mesto in ZD-^ jernej. Hvala tudi delovnim organizacijam: Iskra Šentjernej, N° teks Novo mesto, g. o. Kostanjevica, VP Cerklje in Lito5Ji Ljubljana. Prav lepo sc zahvaljujemo tudi šentjerngskemu okt kaplanu za poslovilne besede in ostalim duhovnikom ter pe mu zboru. Žalujoči: otroci z družinami, brat z družino in 0 sorodstvo V SPOMIN Vse svoje življenje si se trudil’ ^ trpel. En velik cilj si imel, da hlap ^ bi več bilo, da dela, kruha ime Ob dvajsetletnici smrti MARTINA BRODARIČA posestnika iz Rosalnic 35 pri Metliki, borca za severno mejo, aktivista OF od 1941 Ko žitno klasje je zorelo, strt od bolezni težke legel s''J.P grob. Zapustil si nam žalost, bolečine, a na sebe lepe spo Žena Terezija, otroci: Tone, Rezka, Martina. ,rerani »ati lalj koli Vrt MtE nia, ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dobri oče, stari oče, brat in stric ALOJZ BRUNSKOLE iz Doblič 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem ^ spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljuj^.^, vsem sosedom za pomoč, posebno Matkovičevim, kole { Belt, Beti Črnomelj, Rudnik Kanižarica, GD Dobliče, za ^ Hvala župniku iz Črnomlja za opravljeni obred in tov. Ce poslovilne besede. Vsem še enkrat najlepša hvala! . 0 Žalujoči: žena Ana, sin Lojze, hčerka Zdenka z in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA GLOBOKARJA iz Globočdola 2 iz uiooocuuia i. ,ntp ](j $0 ^ ,j so iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem- tf stvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence ve«. nam bili v pomoč ob najbridkejši uri. Iskrena nva _ opravi kolektiva Iskra Novo mesto, hvala tudi župniku °*5rct*' . druži*1811!? Žalujoči: žena Jožefa, sinova Stane in M8^11 Miha z ženo Slavko in Tone z ženo Anico, n in Jožica z družinama in drugo sorodstvo lil IZDAJA: Časopisno založniško mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinsKe J^".esto. Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Nov ^ Sevnica in Trebnje. ,mravljanja' , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ up j sednik: Slavko Lubšina. . odg°v°rUa). ^ UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavn' « uredn^V^ nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovor e Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Prn^Vjein»’ ^ Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Tcppcy in AHrcnjcoSaJ ’ valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda- -je KHnc. - line. c Ain - IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka^ ]ačijiva nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 dm, P qZ 49 340 din ali 20 ameriških dolarja pgvizn1 1 *7I> Za inozemstvo ustrezna druga valuta v te. ------------- 52100 620-107-32000- 009-8-9. „ OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnj1 7 j,eseo» g ^ >-Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnj ccnikš<- P. vse druge oglase in oglase v barvi velja do Pr|r* 'cjje J1*. tefne)J 10. 1976. Po mnenju sekretariata za **? ? » ne P*8 m: “ - Dolenjski hst ne F 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski “sl davek od prometa proizvodov. K v N°v‘sto. TEKOČI RAČUN pri podružnici / SDK NoVO 6S^ 52100 -601-10558 - Naslov uredništva^ 68 ^aSiov u^r*i, ii> rokop .............. .j ...________ prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto ska pravica, Ljubljana. _ Barvni 18 DOLENJSKI LIST utM IUJJO 1NUMUV UlVUIlia»'“' - n -i il1 talcev 2. p.p. 33. telefon: (068) 23-606 - «■» 23'6lJk, iMLfi Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon J opjSni stai ^ U Sl. 25 (1^56) RADIO LJUBLJANA Poročila ob 1.00, ' 4-00, 5.00, 6.00, 7.00, So.Mon1?^’ n-00’ 1200> ‘^•00,22 00 ’ A rm ’ ‘-J’00’ 18'00’ Nam orf n AC°? m 24-00- Nočni Pi« i ® (razen ob 5-°°do8^on g^sbeni SP01611 od 30' JUNIJA: 8.08 SSK?*- 9'05 Počitniško 0 počitni?ki StlanlJ 60 strani' li voSrT P°Z(iravi- 9.40 • ?»““ ansambli. 10.15 nn i ,s 'ue’ Pa vam ^ melLii1!', ,12-1(J Zvoki i^eti _ 12.30 Kmetijski ^enje sempn u-^0Ze Zunk°vič: U?evanjem Posevkov pred ^•°5 Sto’ j?/4? 6d vasi do vasi. te?*.UMiJSL« Sfifi 14 g-ft* v ~ mladi *,”?Jak. 19 3Š 9 J^ehurcki. 16.00 Minute z ° ,noč> otroci! S*613- 20 on ^ m Mojmira fe^ih Pešmi ;n °v večer Uteratni v»* napevov. 21.00 fiS23osrt 2L40 ^Pe S'15 Paleta n ^ noktu™o. ; 'tmov. 6ta Popevk in plesnih Petek ^°,doy. 10 ls'CVrt .jugoslovanskih h e,m? 1040 ^m> kako ta** goste J^^ni napotk, ^Potd. VSS*- 11-03 Po S* lraoiri2;10,2 orkestri in v jmij Kmetijski nasveti - fr 14 21 13m5°- Qovek ^ **" C*,,.?« poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Mesta prijatelji. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred_polnočjo. SOBOTA, 2. JULIJA: 8.08 ..Odgovoren sem samo svoji partiji". 8.45 Iz naših studiev. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Skrajni roki za izkop semenskega krompirja. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje. 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vrtiljak. 18.45 Zabaval vas bo ansambel Atija Sossa. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 3. JULIJA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.48 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jugoslovanski umetniki pred televizijski spored JULIJA: 9.20 f5. £a nedeljsko H T Jp'*-j; - 9 5S^(2e) ‘2L5S ®) - o'6 ~ 2. deVr" ZDorov - ‘K ?.S V novi sv^^ oddaJe Venskih . odraščamo IjL^ Pionirjev v mikrofonom. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas.. . PONEDELJEK, 4. JULIJA: 8.07 Praznična matineja. 9.05 Prvi koraki v novi šoli. 9.20 Koncert zbora cicibanov RTV Ljubljana. 10.05 Utripi in videnja velikih dni. 11.05 Mladi na poteh revolucije. 11.25 „Kdo pa so ti mladi fantje11. 13.20 Srečanje slovenskih pihalnih orkestrov. 14.05 tmelj življenja je boj. 15.15 Bodrila nas je vesela pesem. 17.05 Matere herojev pripovedujejo. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci. 20.00 Poletni kulturni vodnik. 21.30 Glasba iz baleta „Žica“. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. '23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ples in razvedrilo. TOREK, 5. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.30 Mladi koncertant. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Janež: Skrb za ptičji rod v gozdovih. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Silva Stingla. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.14 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 6. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ob lahki glasbi. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Julija Smole: Nova šibka podlaga za češnje. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.3o Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Loto vrtiljak. 18.05 Utrinki iz svetovne, slovenske in jugoslovanske zborovske glasbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Dražgošah) (Lj) - 9.25 Staubringer-Popovič: Zgodba o tovarišu Titu, barvna odd. (Lj) - 10.55 Kozara; Proslava ob dnevu borca, prenos (Sa) - pribl. 12.30 Poročila (Lj) - 15.00 Pevski tabor Šentvid pri Stični (Lj) - 15.50 Lubnik 77 (Lj) - 16.05 30. športno prvenstvo JLA - Maribor 77: Plavanje in atletika - prenos za JRT II (Lj) - 17.50 Poročila (Lj) - 17.55 Risanka (Lj) - 18.05 Cas, ki živi: Spomini na Bazo 20, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Zaključek 30. Športnega prvenstva JLA - Maribor 77, prenos za JRT II (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Matej Bor: Težka ura, priredba predstave Mestnega gledališča Ljubljana (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Titova ortretista - barvna oddaja (Lj) - 1.40 Mozaik kratkega filma: Drvar, Mesto heroj (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) TOREK, 5. julija: 17.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Lj) - 18.00 TV obzornik (Lj) - 18.15 Pan Tau - serijski barvni film (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ljubljanski dnevi plesa: Zagrebški komorni ansambel (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Novele Henryja Jamesa - barvna nanizanka (Lj) - 21.05 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.10 G. Verdi: Aida, I. in II. dejanje barvne oddaje (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj) SREDA, 6. JULIJA: 16.20 Nogomet Argentina : Jugoslavija -posnetek iz Buenos Airesa (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Ne prezrite! (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45 J. Gotovac: Ero z onega sveta, odlomki iz opere (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: 27. linija (Lj) - 22.10 Propagandna oddaja (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Včeraj, danes, jutri: ZRN, barvna oddaja iz cikla Evropa v naših rokah (Lj) Četrtek, 30. junija: 16.30 30. športno prvenstvo JLA -Maribor 77 - rokomet in odbojka -prenos (do 17.30) (Lj) - 17.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 17.40 Pustolovci - barvna serfa (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 A. E. Greidanus: Zugo in nj egova senca — II. del (Lj) — 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Svet v letih 1900-1939, dokumentarna serja (Lj) - 21.00 Mednarodna obzorja: Italija (Lj) - 21.50 Filmski pregled s 30. športnega prvenstva JLA — Maribor 77 (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj). PETEK, 1. JULIJA 14.00 Wimbledon: Tenis, finalna tekmovanja žensk posamezno in moških parov, prenos (do 16.30) (EVR) - 16.30 30. športno prvenstvo JLA, Maribor 77 - prenos (Lj) - 17.30 Pisani svet (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Regionalna arhitektura Makedonije (Lj) -18.45 Brigadirski TV studio Sa) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - V času od 11. 6. do 18. 6. 19.77 so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Kozole s Senovega - Marjana, Liljana Krejačič iz Bregane - dečka, Pavla Vegelj iz Boršta - Renato, Marija Lipar iz Blatnega - deklico, Nataša Lovše iz Krške vasi — Jureta, Marija Kunšek iz Trnovca - Slavico, Jasna Mikulič iz Samobora - deklico, Olga Lapuh iz Črnca - deklico, Ivanka Klavžar iz Mrčnih sel -Antona, Silva Ciijak iz Sentlenarta - Natašo, Vesna Tkalčič iz Dolenjcev - Vinka, Marija Purkat iz Dolenje vasi - dečka, Marija Kožar iz Brežic - Lidijo, Vesna Zlodi iz Samobora - Nikolino, Milena Dušič iz Pišec - Gorazda, Stefica Seketa iz Strmca - deklico, Natalija Suhodolčan iz Sevnice - Stanka, Ana Belak iz Samobora - deklico, Božena Kuševič iz Laduča - Denisa in Katica Pavuna iz Vukovega sela - Maria. ČESTITAMO! Pogoj: končana administrativna šola. Kandidatke so lahko začetnice. Nastop službe takojj. ž Nastop službe takojj. y Ž Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ^ 4 K \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ /. 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 Edvard Munch - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Propagandna oddaja (Lj) - 21.10 Razgledi: Reka, pobrateno mesto -barvna oddaja (Lj) - 21.40 Filmski pregled s 30. športnega prvenstva JLA - Maribor 77 (Lj) - 22.00 Bogataš in revež, barvna nadaljevanka (Lj) - 22.50 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 2. JULUA: 17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 Mozaik (Lj) - 17.55 Ko j e kraljevala komedija -film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30, TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaj a (Lj) -20.00 Dekliški most - barvni film (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 TV dnevnik (Lj) -21.50 Filmski pregled s 30. športnega prvenstva JLA - Maribor 77 (Lj) - 22.15 625 (Lj) - 22.30 Festival melodjje Istre in Kvarnera • (Zg). ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA ZADNIKA z Uršnih sel se iskreno zahvaljujemo sorodnkom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so sočustvovali z nami, ZB, GD, OOSMS Uršna sela, Železniški postaji Novo mesto, sindikalnim organizacijam, TVP, TSP Novoles Straža, Novomontaži, vsem sodelavcem teh organizacij in Danetovim sodelavcem za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu za vso pomoč, kakor tudi Francu Sobarju in Ivanu Logarju za poslovilne besede. Hvala sosedom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč. Se.enkrat iskrena hvala kaplanu Janezu za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje ter našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Neutolažljivi: žena Marija, sinova Dani z družino, Milan z ženo, hčerki Zvonka z možem, Majda z Renatko, bratje in sestre ter drugo sorodstvo £ ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra HELENA BLATNIK iz Poloma pri Kočevju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Hvala vaščanom Poloma in Seča, Delikatesi Ljubljana, Inles Ribnica, bolnici dr. Petra Držaja, državnemu sekretariatu za notranje zadeve Ljubljana in hinjski LD „Lazna“ za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in za tako številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tov. Vidicu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Stane in Zlata, sin Jože z družino, sin France z družino, sin Tone z družino in sin Ivan, hčerka Marija z družino, hčerka Anica z družino, hčerka Helena z družino, hčerka Joža z možem, vnukinja in vnuki, sestra Nežka in brat Anton. Polom, Ribnica, Ljubljana, Višnje, 20. junija 1977 pl ic> I A iti* sl' .ji ifr P i5- S>: jm »'■ it* Dl «r ifl \i' S 'M3W' Hite1 * nahaia n^TUj‘ V dru8ih kraj*h ob v>- Gorenjski ET°d dosti žensk’ W t0 ,s,ovenske v engeS x Je Stel med naj- ltide n* nevarn3S1 ln, stoi‘ P°'e8 krotke iti5eStetilni leti znaU^i /i ‘n vendar je Pred krt ni bila roiPn £ avatl 53,710 ena ženska se eih?enaMengšanka. se i1, sWrti , rez stfaha po globokih ih?.u, ne prerj^6:1X3 8ladkem plesišču, če ž,iala Rešetki iU*e' Gorenjskem pred °troo P*esati. Na Hrd .vfe*na odraščenih ni !*» sv1, ,da jih ie vpi l ^kem se sučejo že mali ‘*Urjta e in v krenL JC e ati- ^cr x jemljo v«li?‘ ln kazatisSnlmaj0 dovolj Pcilikc se 'o, kim občinstvom P umetnii° Javno P^d iil4:Je plesala na P,°t“am šestletno dekli-»i« ft *®Plesa*ce .»m Ce,° ,loč in Jc »‘ru-^ P° dolge vr,T Pa x ni “Pehala čisto 8 m VrtenJu Je Posedela nekoliko minut pa je začela skakati znova. To se ve, da se kaj takega ne more pohvaliti; v vsaki veselici je treba mere, sosebno pa velja to zples. Marsikatera plesalka nežne dobe je plačala z življenjem nespametnost svojo in svojih staršev. Skoraj se ne more misliti, kako zvedavi in zijalasti so dolenjski otroci. Ze mnoge reči to koristi: olajšuje jim učenje dela, pospešuje napredek šolski, bistri razum in spomin, jih seznanjuje z ljudmi in okolnostmi žitja in bitja. Ali jim po drugi plati tudi veliko škodi ta zijalost. Čemu bi moral vedeti otrok vse . skrivnosti domače hiše in vasi in tudi še daljnih krajev? Tako znanje mu daje priliko, da se nauči opravljati bližnjega, raznašati po celi okolici napake, slabosti in stiske starejših, deloma sorodnih ljudi, katere bi moral spoštovati. Ker se občuje z njim tako prosto in „po domače", ni čudno, da izve tako zgodaj vse razmere spolne. Dostikrat sem videl, kako nesramno se zvirajo vpričo ljudi male deklice, ali jih niso dosti svarili, ta in oni je včasi kaj zagodrnjal ali zavpil, toda tako šaljivo, da se niso menile za opomin. Pijanci kvantajo na vsa usta in otroci jih poslušajo. Sploh se mora imeti dolenjsko pijančevanje za poglavitni vir vsega pohujšanja nedolžne dece. Ali tudi trezni ljudje pazijo marsikdaj preslabo na svoje besede. Stara resnica je, da gorje otrokom, katerih starši so pijanci. Takih sirot se nahaja na Dolenjskem grozno veliko. Kar vidijo delati stare, skušajo kmalu tudi mladi. O poslih molčim, njihova nesramnost je nepopisna, neveijetna. Brezobzirno se poinenko-vajo pred otroki o svojih in tujih grehih in grdobijah. Dečke pohujšujejo in zapeljujejo hlapci, deklice pa dekle in česar ne opravi družina, dovršujejo najemniki, starejši sošolci, prijatelji in znanci. Včasi pretresajo že desetletne smrkolinke tako temeljito razne skrivnosti drugega stanu in poroda, kakor da čuje človek izuijene babice. Na Toplicah je pravil ljudem jezusovec, daje izvedel zagotovo, da se v tem kraju začne delati greh nečistosti že v šestem letu. Ženske so se spogledavale in rekle, da to ni mogoče. Ah ne verjamem, da bi bil govoril pater brez razloga, kajti ti možje se povsod resno trudijo, da spoznajo napake kraja, kateremu so se namenili pridigati. Spolni nagon se zbuja tod dosti prej ko na Gorenjskem. Otroci pijo veliko vina, ki je glavno dražilo spolnih udov, tudi vnema kri presvobodno drugovanje dečkov in deklic. Več fantov mi je priznalo, da so izgubili nedolžnost, predno so še vedeli, zakaj so dvojni ljudje na svetu. Dve uri od Novega mesta živi učitelj, ki mi je priobčil svoje skušnje. Zdelo se mu je sumljivo, da je izgubilo toliko otrok zdravo lice in živost. Jel je paziti. Grede iz šole so tekli nekateri domov, drugi so zaostajali in se ozirali. Ko so mislili, da jih nihče ne vidi, so šinili v žito. Izmed sto učencev in učenk jih je zasačil čez trideset v grehu. Skoraj vselej je imela deklica več let od dečka. Nekateri teh revežev niso še dopolnili desetega leta, v trinajstem ni bil še nobeden. Začelje to sitno reč preiskovati in je našel, da so dečke večidel zapeljale deklice. V neki drugi du-hovniji mi je pravil kaplan, da mu je znanih takih mladih grešnikov in grešnic kakih dvajset, ali zapeljivci so bili učenci, vendar so imele tudi tukaj deklice po nekaj let več od dečkov. Jako pametna žena je rekla, da po tem, kar ve in sliši, ne more imeti nobenega dekleta za devico, ki je prestopildeseto leto. Zdi se ji kaj razumno, da govore Dolenjci ,punca1. ..Gorenjci žive veliko bolj pošteno, zato se pri njih nahaja dosti tudi odraščenih devic, zato lahko pravijo ,dekle*. Po našem jeziku je ,dekle* to, kar devica, punca je pa vsaka, ki ni bila nikoli omožena, če se je prav povaljala.** Pravo terišče razuzdanosti so spašniki. Kaj sem opazil sam, sem že omenil. Mnogi drugi ljudje so mi potrdili take reči iz svoje skušnje. Ce se nečejo razdeliti srenjska zemljišča iz gospodarskih vzrokov, bi se morala vsaj zbog nravnosti. Pravljica govori o marsikateri božji poti, da seje prikazala mati božja .nedolžnim* pastircem in jim razodela svojo voljo, da se ji postavi na tem kraju cerkev. Dolenjci majo z glavami in pravijo: „Vse drugo bi se moglo verjeti, ali nedolžnim pastircem se ni mogla prikazati Marija zato, ker jih nič ni.“ Oni tedaj dobro vedo, kaj se godi na paši, pa so vendar tako lahkomišljeni in sebični, da ne zadržujejo otrok doma zaradi borne krme, ki jo dobiva na spašnikih živina. Žrtve nečistosti se poznajo dostikrat že o prvem pogledu po bledem, velem licu, po vdrtih, zaspanih očeh po tresočem se, slabotnem truplu. Strahota je pomisliti; koliko se vidi takih otrok po mestih in na deželi. Vendar ne smemo soditi prehudo ali obupati. Resje sicer, da izgubijako mnogo deklic svoj venec že pred trinajstim letom ali je ravno tako resnično, da velika večina ostane neomadeževana do možitve in da marsikatera, ki je padla bolj iz nevednosti in radovednosti kakor iz pohotnosti, pride nazaj na pot poštenja in ga ne zgreši nikdar več. Otročja leta so minila, punčka je postala punca, deklica dekle. junija 1977 DOLENJSKI UST (SlilšH »Gaiideamiis” so zapeli pred 60 leti Kmet brez zemlje Težko je reči, kaj in kje se je moralo prelomiti v duši Matjaža Falknerja, da je postal diplomirani inženir agronomije in strokovni učitelj živinoreje na kmetijski šoli Grm. Sam namreč pove, da se je z zemljo in živalmi v njegovem rodu nazadnje ukvarjal dedek, in še tega ni imel nikoli priložnost spoznati Je pač v nenehni verigi življenja dedkova smrt prehitela vnukovo rojstvo. Nekako samo od sebe pa se je zgodilo, da je imel mali Matjaž kot Krčan (meščan) nenavadno veselje do putk in zajčkov, do vseh živali. Krško na srečo še danes ni tako veliko mesto, da bi imeli v morebitnem živalskem vrtu ekskluziven oddelek za krave in konje. Na Dolenjskem še vedno živimo z naravo in zato Matjažu Falknerju - takrat je bil že gimnazijec - ob branju razpisa ljubljanskih fakultet ni bilo ravno težko sprejeti odločitve, da bo agronom. Matjaž pravi, da je študiral počasi in zlagoma. Morda res, vendar je že kot študent dobil nagrado Prešernovega sklada, pred diplomo pa so mu ponudili, naj ostane na fakulteti V življenju so tudi na videz banalne stvari. Ena od njih je stanovanje. Matjaž ga je dobil pri kmetijski šoli Grm, od takrat je (ne zaradi stanovanja) „njihov‘‘. „Kot predavatelj živinoreje na kmetijski šoli," pravi Falkner, „imam pred očmi in v zavesti predvsem dvoje vodil: človeštvo in zato tudi kmetijci in agronomi morajo vedeti, da je hrana strateška surovina, drugo vodilo pa je, da moramo mlademu človeku, ki je prišel na našo šolo z ,delno' ljubeznijo do zemlje, živali in bodočega poklica, to ljubezen, ki je včasih tudi romantično neznanje, poglobiti. Sicer bodo zares ostali samo tako imenovani zagri-zenci. Vsaj danes je tako. Odnos družbe do kmetijstva je tudi odnos družbe do kmetijskega šolstva. Stvari gredo sicer na boljše, v vmesnem času pa le morajo biti ljudje, pedagogi, ki v šoli pripravijo do ,cvetja‘ vsak kalček, ki pokaže zanimanje do agronomije. “ In prav zato je Matjaž Falkner, inženir agronomije, ki je imel možnost za tako imenovano univerzitetno kariero, ponosen, da lahko mladim ljudem pokaže, kako se pomolze krava, kako se najbolje pospravi in shrani krma, vesel je, če ga z zanimanjem poslušajo o novem rodu pujskov. Matjaž je sejalec znanja. Primerjamo ga lahko z našimi pradedi, ki so vedeli, da je treba za eno samo zdravo klico veliko zrnja. Če pa je klica zrasla, je bila obdelana in negovana z vso ljubeznijo. Na koncu je treba dodati, da je v razredih grmske kmetijske šole vsako leto tudi pismena naloga. Delovni naslov je „Kaj menite o učnem načrtu, prijemih in metodah, o učitelju ? “ Ankete ni treba podpisati, je anonimna. Za Matjaža Falknerja, ki uči na tej šoli komaj dve leti, je ocena enotna: „Strog, pravičen in veliko nas nauči Tako vsaj nadobudni srednješolci, ki niti vnaprej ne vedo, da se na stara leta spominjamo samo učiteljev, ki so bili strogi, pravični ter nekaj vedeli. MARJAN BAUER Na maturo iz avstro-ogrske vojske Ženskam reden vpis onemogočen — Prva „vojna matura" Generacija za generacijo se z maturo poslavlja od srednješolskih klopi in odhaja bodisi naprej v šole, bodisi v službe. Spreminja se oblika mature, spreminja se svet, a spomin na vriskajočo radost maturantskega Gaudeamusa ostaja eden najlepših, karjih tok življenja nosi s seboj. Tudi generacija, kije zrelostni izpit opravljala po šolskem letu 1916/17 na novomeški gimnaziji, se pravi pred celimi šestimi desetletji, se mature spominja svetlejših oči, pa čeprav je bil takrat svet v požaru svetovne vojne, čeprav so fantje prihajali pred profesorje iz avstro-ogrske vojske, ki je panično mobilizirala vse, kar je bilo sposobno prijeti za puško. To j e bila generacija, ki „VESELI PRIJATELJI" V ITALIJI Ansambel „ Veseli prijatelji" iz Brežic, s pevko Marijo Felicijan so gostovali na 8. festivalu domačih viž v Števerjanu v Italiji. Dosegli so drugo mesto z najboljšo izvedeno melodijo ..Povprašal bom zvezde" Franja Bergerja na tekst Marice Založnik. NAD 1.300 KRESOVALCEV Peto mokronoško kresovanje v soboto je minilo v tradicionalno dobrem vzdušju. Od blizu in daleč se je to lepo poletno noč nabralo nad 1.300 obiskovalcev. Ljubljanskega baleta zaradi drugih obveznosti v Križankah sicer ni bilo, vendar je bilo vseeno prijetno. Vrzel so skušah zapolniti domačini. Novi ansambel Amidi, ki se lepo uveljavlja, je lahko dodal nekaj viž na glasbilih, ki so jim jih za to priložnost dobrodušno posodili člani Seplana iz Sevnice. Vsemu navkljub je uspel na prireditev le priti tudi stalen gost - Krjavelj, čeprav je že hudo slabo kazalo. Na kresovanje bi bil skoraj zamudil, toliko se je namučil z iskanjem kozice, ki je končala na sindikalnem ražnju. Obiskovalci so bili, kot vse kaže, zadovoljni s strežbo. Za najbolj vročekrvne je skrbel bar vse do četrte ure, veliko plesišče je bilo prepolno srečnih parov. Prav gotovo jih bo večina še prišla v gostoljubni Mokronog. KAM V SOBOTO ZVEČER? NA PLES K ..PRINOVCU” V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH! Postreženi boste z - odojkom, - jagnjetom in - specialitetami na žaru. Za prijetno vzdušje skrbi ansambel, ki vas bo za baval od 19. no 24. ure. je z zrelostjo že morala zreti v oči podivjanosti človeštva, ki je morala kipeči zanos mladosti skriti pod uniforme, generacija, kije krvavela še neizživeta. Pretekli teden je 19 nekdanjih sošolcev praznovale} v Ljubljani 60-tet-nico mature, 6 pa jih je obiskalo še Novo mesto, kjer so si ogledali nekdanjo gimnazijo, Dolenjski muzej, Studijsko knjižnico ter druge znamenitosti. Mesto jim je prebudilo spomine na tiste čase, ko so se med seboj sošolci še vikali in ko ženske še niso mogle redno obiskovati gimnazije. Elza Kastelic je bila poleg Marlenke Šegule edina ženska med takratnimi osmošolci, a še ona le kot privatistka. Na predavanj ih je lahko le hospitirala, niso pa je spraševali ne redno' ocenjevali. Spomnili so se profesorjev: dr. Ažmana, Germa, Škerlja, dr. Kelemine, Hladnika in drugih, domisliti so se mnogih podrobnosti, ki jih v svojih srcih povezujmo z mladostjo in šolo, in četudi spadajo med prve vojne maturante, so bili Tone Drganc, Metod Dular, Elza Kastelic, Robert Kastelic, Jože Medic in Drago Švajger v petek, 24. junija, v mestu svoje mature nasmejani in srečni ob srečanju s spomini. MiM PRED HIŠO UMRL 22. junija popoldne je 23-letni Peter Špiler iz Stolov-nika pri Krškem umrl pred domačo hišo. S traktorjem je hotel nekaj prepeljati od kleti do hiše, na blatni in mokri cesti pa se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Bilje na mestu mrtev. PRED HRAMOM UČENOSTI — Za 60-letnico mature so nekdanji maturanti obiskali Novo mesto, kjer so si med drugim ogledali tudi Študijsko knjižnico. Malomarnost, ki ni skromnost Pred leti so v Črnomlju na pročelje neke hiše slovesno pritrdili pomnik, ki trdi med drugim, da je Društvo novinarjev Slovenije živo že tri desetletja Muhasta usoda je hotela, da je del plošče odpadel Ob tem golem dejstvu se spomnimo na zgodbo o kovačevi kobili, ki da je vedno bosa. Novinarji torej nismo dovolj poskrbeli za kos kamna, ki opozarja na socialistični začetek vse prej kot lahkega poklica. Žal ob vsem te ne moremo govoriti o prav nobeni skromnosti, gre namreč za čisto navadno malomarnost. Novinarsko. Ali pa se nam morda zdi, da milijoni v več kot treh desetletjih napisanih vrst ne zaslužijo marmornate ploščice? Za tri dni usahnila voda Lokalni potres v okolici Soteske je povzročil, da je zajetje vodovoda začasno presahnilo — Dan prej je bobnelo V vaseh okrog Soteske, v Dol.Polju, Gabrju ter v Gorenji in Dolenji Straži so se spletle razne zgodbe ob tem, ko so bili ljudje od 18. do 21. junija brez vode. Samo od sebeje 18.junija zjutraj presahnilo vodovodno zajetje, prav tako pa je čez tri dni voda začela sama od sebe teči, vendar veliko močneje. Ljudje so se spomnili, da so dan pred presahnitvijo okrog PIŠITE 0 VSEM, KAR VAS ZUU Iz skrinjice so člani komisije za odpiranje skrinjic potegnili šop lističev. „Naš direktor je navaden butec, ki se malo razume na vodenje delovne organizacije, bolj pa na odojčke, babe in dalmatinska vina," je pisalo na prvem lističu, da so se člani komisije za odpiranje skrinjic zvili v smehu, eden od njih pa je rekel: „Gola resni-ca.“ „Našemu finančnemu direktoiju bo treba dati z nogo, še prej pa mu kupiti računalnik s frnikulami, da ne bi bili osebni dohodki vedno napak izračunani, in to na škodo delavcev," je zapisala okorna roka na drugi listič. „Tudi ta ni slaba,“je rekel eden od komisije za odpiranje skrinjic. „Ni malo vodilnih, ki se med službenim časom vozič-kajo naokrog po svojih opravkih, mi za stroji pa še na stranišče nimamo časa iti,“je razodel tretji listič. „Ta je zadel v črno,“ se je navdušil eden od komisije za odpiranje skrinjic. „Kriv za to, da so nam vrnili Čehi petindvajset tisoč parov nogavic, je direktor izvoza, ki je založil nalog proizvodnji in smo poslali nogavice maja letos namesto novembra lani,“ je razkrinkal peti listič. „Tako se piše!“ je tlesknil z dlanmi eden od članov komisije za odpiranje skrinjic. „Tovariš Repič, direktor kurilnice, ogrevalnih in zračnih naprav, je bil meseca maja osemnajst dni na bolniški, domala vsi pa smo ga videli zdravega in čilega, kako je spravljal pod streho bajto," je bilo z ihtavo pisavo napisano na šestem lističu. „Na lastne oči sem ga videl,“ je pritrdil eden od članov komisije za odpiranje skrinjic. „Sofer Volančič je zvozil direktoiju TOZD za rdeče nogavice ves material za gradnjo vikenda na Zeleni gori, in to na stroške naše delovne organizacije,” je nekdo napisal na sedmi listič. „Sem si mislil," je rekel eden od članov komisije za odpiranje skrinjic. »Direktor TOZD za zelene nogavice tovariš Nogavičnik je častil trinajstega tega meseca v gostilni pri Treh kegljih tašče, tasta, njeno sestro in pet prijateljic z Gorenjskega s pomočjo naročilnice," je bilo napisano na osmem, poslednjem lističu. „Ta je pa krepka!" se je začudil eden od članov komisije za odpiranje skrinjic. „In kaj sedaj? “ je vprašal drugi član komisije za odpiranje skrinjic. „Kaj sedaj? Nič. Sami ste videli, da so bili vsi lističi brez podpisa, na anonimnost pa ne moremo reagirati. Res pa je, da lahko najamemo strokovnjaka, ki bo razvozlal, kateri strahopetci se skrivajo za napisano vsebino." In so zaklenili skrinjico, na kateri je pisalo, naj delovni ljudje pogumno napišejo o vsem, karjih žuli... TONI GAŠPERIČ 17. ure slišali bobnenje v zemlji in nekateri so pomislili na potres. Bobnelo je le nekaj sekund. Nekateri so se takrat prestrašili, potem pa na dogodek pozabili. Strokovnjaki Vodovoda iz Novega mesta so si ogledali teren in menijo, da gre pri začasni presahnitvi zajetja za naraven pojav. Prišlo je do lokalnih zemeljskih premikov, čemur bi lahko rekli lokalni potres. Na novomeškem območju j c prvič prišlo do takega primera, drugod pa so se z njim že srečali. Krajani imajo spet dovolj vode, le pred uporabo jo kuhajo, kakor so jim svetovali. Strokovnjaki bodo pojav v sotesko-straškem predelu še spremljali. STRELA UDARILA IMA DVEH KONCIH 21. junija zvečer je strela udarila v skedenj Staneta Bahorja v Zoren-cih v Beli krajini. Ogenj je zajel tudi kozolec, tako daje zgorelo vse seno, v nevarnosti pa sta bila tudi bližji hlev in hiša. Gasilci iz Črnomlja, Dragatuša, Tribuč in Tanče gore so rešili hišo in hlev, medtem ko skednju in kozolcu ni bilo pomoči; končala sta v plamenih, tako da je za 80.000 dinarjev škode. Dan kasneje pa je ob popoldanski nevihti udarila strela v gospodarsko poslopje Jožeta Zupančiča v Dolenji vasi pri Mirni peči. Tudi tu je zgorelo poslopje, večja količina sena In priključki za traktor. Ogsni so pogasili novomeški poklicni gasilci in prostovoljci iz Mirne peči. Skoda Se ni ocenjena, je pa velika. Gregorčič Spomini 90-letne uči* Mljice Anice Sedejevjj. Na PrjateljevemtiguvR^ ci je dočakala 90-tet i $ upokojena učiteljica Anica -0 jeva. Vsak dan jo vidim0’ iz stanovanjskega stolpi^ krene na cesto na sPrehoa',^ , prebija skozi skupine 0 V dobrodušnim pogledom P ^ razposajene mlade n°8° h-,j0 in se niti ne jezi, čeprav®*« žogo prav pod ijenim okn ^ Rojena 27. jun!3 ** .j. Mmik v Goriških Brdih,J , ^ rala na učiteljišču v G° • vedne Slovenke, pravi, srn ^ nemškimi učiteljica1111 steple, kadar so P°mf ” š vorile o slovenskih deklet* zavodu. Najlepše spomin „ več kot 70 let pa ima na a« Gregorčiča. Tedaj je v domu v Gorici učil v«°“" „Vsi smo Gregorca »Fj vali, vsi smo znali jj po S na pamet, vsi smo ju1P? nik je bil oblečen v kr j. suknjo, počasno je ho ^ čko, obraz pa Je ®e‘ orfič* sten in mil. Videti * ^ srečati ga na ulici, zre .. * _ ? _ ta B2S srecau ga na uuv», — -jj* vo lice, to je bilo za ^ zmeraj izredno doDvep. j, nj egov poduhovljeni zdaj živo nosim v srcu. i: Ko je v jesem 19* slavček" umrl, so bde ^ ne in šole v Ganci italijanske. Tist' d®he 0ži-E! človeka, ki bi imel suM* no v bližnji Vnojm ^^ šolski upravitelj, W V b, t delavcem ni dovol , P udeležili žalnega spre ^ « mesto. Jaz sem 8» “ ted»jf n Tolminu, Iger sem P” st0.f' stopila prvo služben ■ ^ i tem so ga pripeljal1 poS^ 1 1qersogaljuc5eunel»(|PI|j v časteh, saj je_ bU ^„4 prosvetitelj, vodil J j( „ pevski zbor. Zadnja P*. 4 V proti pesnikovi Vrsno, iger seje na P0k> od koder je čudov1^ ^ dolino Soče, w duša dokončno pom Se«; s< Leta 1915 je va zaradi soške fr „a d« S v Ribnico in iam^oje^ ; šoli vse do leta 1939. ^ g v pokoj. Gregol«?«v ^ , mili obraz, ki ga ^ « v srcu, se zdi, da o ^ le njenem licu. M f j* če opazuje vsakdan1 ^ k, VLAK JO JE ti 25. junija popJ postajališču L ^ j mostu zgodila TrUbaO , (i Oskrbovanka letriaT - 11 doma v Loki, £eZ pr * Kl°čeyšek, je š jpe)jaiy trenutku Jco^pa^J trenutku, J Jj_,pariz- .. ™ VŽ , vodja je f.nalj, zvočnimi sl8 ^ je ^jj! < tega ni slišal • me^’ , škovo zadel >n J ; bila pri pnčl .g nŠo2r> 23. junija P*|P laSt0 Sr<^$V mehanikov jUms mk°v/sio * Marl" srečoloy. p