Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plafena v gotovini.
Sliv. 112.	V Ljubljani, v petek dne 20. maja (921.
Leie XLIX.
»SLOVENEC« velja
po pošti m vse strani Jugoslavija la t Ljubljani: sa oalo letu naprej. K 240-—
pol leta sa četrt leta st en mesec
120'— 60-— 20-—
Za taosamstvo celoletno K t'/*tn. & Sobotna izdaja: s
Za oalo leto.....K 40 —
sa Inoiamstvo , . . „ 55 —
Inserati:
Enostolpna petltvrsU (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat ... po K 6'— poslana Itd. . . po K 9<—
Pri večjem naročila popust.
Najmanjši oglas 39/9mm K15.
Izhaja vsak dan lzvzemšt ponedeljka in dneva :?o praznika ob 5. ari zjutraj.
rar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Stev. 6/I1L Rokopisi sa n« vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telel. štv. 50, npravn. štv. 328.		Političen Ust za	sloveti	s	ki r	larod	■	Uprava ja v Kopitarjevi al. 6. — Račnn poštna hran. ljubljanska št. 650 sa naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-tiaro, 7563.
								
Pran® poiniDuani& države.
(Govor narodnega poslanca dr. Josipa Hoh-njeca v konstituanti 11. maja.
Raznoliki pojmi eksestirajo o državi. Nekateri smatrajo državo za organizacijo moči in sile. Proti takemu pojmovanju se je že dvignil veliki cerkveni učenik in krščanski filozof sv. Avguštin s pripombo, da bi se potem vsaka roparska tolpa tembolj bližala bistvu države, čim bolj bi rast-la, čim močnejša bi postajala in s čim večjim uspehom bi izvrševala svoje zle čine. Priznam, da se mora država opirati na silo in moč. Pritrdim tudi besedam velikega Napoleona, ki je rekel: »Slabost najvišje oblasti je največja nesreča za narode.« Ko smo opazovali postopanje naše državne oblasti v raznih vitalnih vprašanjih naše zunanje politike, smo se dostikrat spomnili na besede velikega Napoleona.
Režim »obznan«.
Kar se je pa opustilo na zunaj, se je hotelo nadomestiti na znotraj. Tukaj se je moč potencirala in sila se je izrabljala. Pri nas vlada sedaj režim »obznane«.
Gospodje, ni bilo dosti, da je bila koncem preteklega leta izdana obznana, ki je bila prvotno naperjena proti komunistom, ki pa se je mogla izrabljati in se je v resnici izrabljala tudi proti drugim strankam. Sedaj v tem lepem mesecu majniku, je sledila druga obznana, ki jo je izdala deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, in sicer za celo Slovenijo. In ta obznana, gospodje, je nekaj taJko škandaloznega, da se mora človek, Ki misli demokratično, ki misli v resnici parlamentarno, zgražati. Demokratski triumvirat, ki je sedaj na vladi v Ljubljani in ki ga podpira triumvirat slovenskih samostojnih kmetov, je izdal obznano, ki javno prepoveduje... (Velik nemir in medklici od strani poslancev Kušarja in Mer-molje. — Poslanec Mermolja: »Kako ste pa vlajdali Vi? Vi ste dali 13 delavcev ustreliti.« — Poslanec Gostinčar: »Vi pa ste izdajalci slovenskega kmeta.« — Ugovori in protesti.) ,.., ki prepoveduje vsako zasmehovanje, zasramovanje, omalovaževanje države, njene ustave, ki še ne eksi-stiTa, njenih zakonov, vojske, posameznih plemen našega troimenega jugoslovanskega naroda, oblastev in oblastnih naredb.
Gospotda, kaj se to pravi? To se pravi, da pri nas v Sloveniji nobena javna kritika političnih razmer ni več dovoljena. Zakaj vsaka kritika se lahko smatra kot zasmehovanje, ali vsaj kot omalovaževanje. (Ploskanje na desnici. — Poslanec Barič: »Vam je treba obznane, ker nimate večine,« — Minist. Pucelj: »Gospod Stanovnik Vi pojdite ploskat v Union! Vi ste 1. 1914. tam naijbolj ploskali.«) Kaj je še ta gospoda dalje storila? ... (Velik nemir in medklici, — Predsednik zvoni: »Prosim, da se umirite in ne motite govornika.«)
Ti ljudje, ki so sedaj na vladi v Ljubljani, so za te slučaje odpravili vsako sod-nijsko postopanje in so dali oblast v roke okrajnim glavarjem in policijskim uradom, ki naj sodjjo o tem, ali je kaka politična kritika bila omalovaževanje in zasmehovanje. Če bo gospod politični uradnik spoznal, da je bilo to zasmehovanje iu omalovaževanje, bo dotičnika kaznoval, in sicer z globo do 10.000 K, ki jo pa morejo plačati samo verižniki, ki jih pa ne bo v vrstah tistih, ki pridejo v poštev. Politični uradnik ima tudi pravico kaznovati take ljudi s zaporom do treh mesecev.
In sedaj vprašam: Kaj pa se je vendar zgodilo v Sloveniji, da je bilo treba suspendirati pravni red, da je bilo treba po-gaziti najbolj temeljne državljanske pravice, da je bilo treba dati našo osebno svobodo v roko policajem, da je bilo treba uvesti v Sloveniji policijski režim? Jaz tega ne vem in ves narod tega ne ve. Povem pa to, da bo tiste ljudi, ki so izdali obznano, sodil naiS slovenski narod. Vi bodete že slišali, kakšna bode ta obsodba, (Minister Pucelj: »Potem pa mirno čakajte na to sodbo! Zakaj se jezite?«) Mi protestiramo proti ljudem, ki so sedaj na vladi v Ljubljani in ki našo Slovenijo difamirajo pred celim svetom, kakv>r da je to revolucionarna dežela. To ni res^" , To moramo
imenovati škandal in sramoto za slovenski narod, za državo in za tiste ludi, ki izdajajo take obznane. (Velik nemir in ugovori. — Medklici: »Vi nimate pravice, govoriti v imenu celega slovenskega naroda, ker nimate večine.) Pri nas ima večino Slovenska ljudska stranka, ki je dobila pri zadnjih občinskih volitvah nad 60 % odbornikov. (Ugovori. — Poslancc Kušar: »Vaša stranka nima večine in je ne bo imela nikdar več. Dolgo ste našega kmeta vodili, za nos, pa ga ne bodete nikdar več.' Ugovori na desnici. — Velik nemir.)
Predsednik dr. Hr a s ni ca: Prosim gospode poslance, da se umirijo. G. dr, Hohnjec, izvolite nadaljevati!
Država in pravni red.
Dr, Josip Hohnjec: Gospodje, fizična sila ne sme biti namen, ampak mora biti samo sredstvo in orodje v službi duha. Ona je zato tukaj, da obvaruje veliko moralno dobro prava, in zato tem bolje pogodi bistvo države tisti, ki državo opredeli kot organizacijo prava, ki ima ta namen, da obvaruje pravni red na zunaj in na znotraj. Poedinec, rodbina, raznovrstne socialne zveze in skupine ne morejo vršiti svoje naloge, ako nimajo svojih pravic. Te pravice jim daje sicer narava, toda država jih mora zajamčiti in se brigati za njihovo
izvrševanje. Zajamčevanje in vršenje prava, to je bistvo, to je duša države. Sila ie fakorekoč samo njeno telo.
Iz tega pa ne sledi (Minister Pucelj: /...da se mora Mermolja izgnali čez rac-io«), da je država edirii vir pravice in morale. Bili so tudi taki filozofi, ki so to učili, češ, ni pravice razen v državi in po državi. Pravo je poznejše nego država (Poslanec Mermolja: »Vi poznate samo klerikalno pravo, drugega nič ne poznate «) Gospodje, to je absolutistično pojmovanje države, ki pojem človeka in človeštvo po-pclnoma zasužnji državi. To je pogansko pojmovanje države. Priznati moramo, da se bizantinsko pravo ni moglo nikdar emancipirati od tega absolutističnega pojmovanja države. Proti koncu 15. stoletja je to idejo obnovil znani It.^Jijan Niko'.a Macchiavelli v svoji prosluli knjigi »II Principe«. Kot klasik državnega absolutizma pa je v 17. stoletju nastopil angleški filozof Hobbes, ki je postavil državno oblast nad vse zakone. On jc zagovornik vsakega absolutizma, bodisi absolutizma vladarjevega, bodiisi absolutizma večine, državnega socializma ali ehlokratičnega absolutizma revolucionarne demokracije. (Ohlokracija pomeni vlado razbrzdane množice. Op, u,r.)
(Dalje.)
loiitaig is mim.
Zmaga Liudsks stranke. — Poraz fašizma. — Brez katoličanov n§ vlad©. — Nekateri podrobni rezultati.
Izid volitev v rimski parlament je naravnost presenetljiv. Vseh mandatov je, kakor smo že poročali, 535, nadpolovična večina znaša 268. Dozdaj je znanih 435 rezultatov, manjka še 100. Italijanski nacionalni blok je dobil dozdaj 104 mandate, če torej dobi še vseh ostalih 100, daleč zaostaja za potrebno večino. Če prištejemo k temu bloku izrecne fašiste, katerih je izvoljenih 21, tudi še ni večine. Prištejmo pa še Giolittovce, čeprav je njihova mentali-teta v marsikaterem oziru drugačna nego fašistovska in ne gredo v vsakem slučaju z njimi, dobimo 273, ker so si Giolittovci priborili 48 mandatov. Torej bi vladna, nacionalistična, centralistična, ozir. kapitalistična večina znašala 5 glasov, v slučaju da dobe vladne stranke vseh 100 mandatov, ki so še neznani! Ker je pa to absolutno izključeno, je že danes gotovo, da vladne stranke ostanejo v manjšini, in sicer, če jako ugodno računamo, najmanj za 45—50 glasov, najbrž pa še za več. Poraz vlade in kapitalističnega fašizma jc torej gotovo dejstvo. Veliki optimisti dajo vladi 200 mandatov.
Ljudske stranke so torej izvojevale zmago, ki jo moremo imenovati po vsej pravici sijajno, ker je dala vlada fašizmu pri teh volitvah polnomoč, da v svrho te-roriziranja volivcev ukrene, kar hoče. Sicer so fašisti to delo že celo letošnje leto radikalno opravljali. Ni ga v Italiji mesta, kjer bi fašisti, ki dobivajo menda od vlade po 25 ali več lir na dan, ne bili požgali delavskega doma, kjer bi ne bili izvršili političnega ubojstva ali umora, kjer ne bi bili svojih nasprotnikov ožigosali za »brezdo-movince«, »državi nevarne« elemente, proti katerim je vse dovoljeno. In vendar so pogoreli! Zakaj? Delavsko ljudstvo se ni dalo vplašiti in trezni elementi, ki so navidez fašizem odobravali, so pri volitvah oddali svoj glas socialistom ali katoliški ljudski stranki, kar se pozna posebno v Rimu, središču vladne birokracije in uradništva. Zmagal je fašizem edinole v Trstu in Istri, kjer si ubogo slovansko ljudstvo, katerega so šiloma oropali njegovih voditeljev in organizatorjev, po veliki večini sploh ni upalo na volišče. Sicer pa volitve pomenjajo moralični bankrot fašizma v Italiji. Veliko je k temu pripomogel tudi italijanski volivni red, pri katerem je izredno težko s tehničnimi mahinacijami falzifici-rati izraz ljudske volje, razun če se volivci ne puste na volišče, kar se je dejansko zgodilo v Istri.
Socialisti, zoper katere je bil naperjen glavni udarec, so dobili dozdaj 121 mandatov, dočim so jih v prejšnji zbornici imeli 136 (pravi socialisti) -f- 21 (refermi-
stični socialisti) — 157. Ker dobe brezdvo-ma še nekaj mandatov od ostalih 100, ne bodo veliko zaostali za prejšnjim številom in so notranje zelo ojačeni ter se ne bodo več cepili v dve parlamentarni krili. Komunisti, to je najskrajnejši (ker radikalnih socialistov je v oficielni socialistični stranki itak velika večina), so dobili dozdaj 15 mandatov, približno toliko kakor preje. 8 republičanov (preje 9), 5 Jugoslovanov in 4 Nemce smemo seveda šteti k opoziciji.
Partito popolare pa je prišel v zbornico ojačen. Že zdaj ima 109 mandatov (v prejšnji zbornici 99), od ostalih 100 pa mu tudi brezdvoma še nekaj pripade. Ako bo vlada hotela vladati, se bo morala obrniti na katoličane, sicer mora zbornico zopet razpustiti in razpisati nove volitve, ki ji pa gotovo ne prineso zmage, ampak še večji poraz. Vlada se ludi že obrača k Ljudski stranki, vendar je še veliko prezgodaj govoriti o koaliciji, ker so popolari 1) splošno nezadovoljni z vladno politiko, 2) so imeli pretrpeti od fašistov ista nasilja kakor socialisti, 3) ker imajo v sebi silno radikalne elemente zlasti iz Sicilije, kjer so voditelji Ljudske stranke šli v boj zoper velepose-stvo in velekapital z odločno socialističnimi gesli.
Volitve bodo spravile na dan tudi vprašanje decentralizacije uprave, ker je Ljudska stranka po svojem voditelju don Sturzo postavila topot avtonomijo izrecno na svoj program.
Zmaga krščanske ljudske stranke v Italiji je dokaz, kako se je misel ureditve človeške družbe po načelih krščanskega socializma močno ukoreninila. Isti pojav vidimo tudi že na Francoskem in v Španski, o Nemčiji niti ne govorimo.
Nekateri dozdaj znani podrobni rezultati: Rim (mesto); Katoliška Ljud. stranka (P. P.) 10.322, socialisti (S. S.) 15.727, liberalni blok (L.) 29.198. — Milan mesto (središče industrije): P. P. 12.806, S. S. 66.806, L. 50.703, komunisti so tudi tukaj kakor v Rimu dobili jako malo, okoli 3—4 tisoč tukaj in tam. Velik, socialistični in komunistični kvocient ima Turin: 22.223 (S. S.) -f' 12.509 (kom), P. P. 10.110, L. 31.111. — Benetke so volile zelo socialistično: 11.903, P. P. 2571, L. 7337. -- V Padovi in okolišu so vse stranke skoro enako močne- P. P. 52.991, S. S. 51.610, L. 51.856. — Kmetsko prebivalstvo je glasovalo po ogromni večini za P. P., in to po celi Italiji brez izjeme, v gornji in spodnji.
Italijansko ljudstvo jc na nasilne metode kapitalističnega liberalnega nacionalizma jasno odgovorilo, da hoče mirnega in zakonitega dela v smislu socialncg«. res demokratičnega programa.
LDU Maribor, 19. maja. Jugoslovanska delegacija komisije za razmejitev naše države in Avstrije je predložila danes predsedništvu zavezniške razmejitvene komisije zahtevo, naj se na bivšem koroškem plebiscitnem ozemlju določi kot ineja med obema državama reka Drava.
SPašiše o koroškem vgara-
Belgrad, IS. maja. 32. redni sestanek ulavoivorne skupščine je olvoril predsednik dr. Ribar ob 16.20.
Ministrski predsednik in minister za zunanje stvari Pašič je odgovoril na vprašanje poslanca Kučiča o članku v listu »Morning Post« glede odstopa luke Baroš Reki. Rekel je, da ta vest ni resnična, da pa ne smatra za potrebno, da jo dementira. Prva reška cona je bila izpraznjena 9. maja, druga pa 14. maja. Dne 20. maja se bo sestala komisija za razmejitev, da se določi skupna mejna točka med Reko, Italijo in našo državo. Mi nismo stopili v nikaka pogajanja.
Na vprašanje Milana Milanoviča o pomoči Wranglovi vojski pravi g. Pašič, da nas begunci stanejo mesečno šest milijonov dinarjev za to, ker so vse druge države odrekle pomoč.
N? vprašanje posl. Angjelinoviča o volitvah za takozvano konstituanto na Reki odgovori ministrski predsednik, da je ta stvar še vedno na dnevnem redu, toda, ker vlada nima točnih podatkov o volitvah, ne more o tem ničesar odgovoriti. Potrebno je predvsem, da se te volitve priznajo..
Na vprašanje poslanca Jovana Jovanoviča o izvedbi pogodb, ki so sc sklenile z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarsko, odgovori g. Pašič, da Nemčija ni izpolnila vseh obveznosti mirovne pogodbe in da je zato nastal znani konflikt, Naše zadržanje bo odvisno od splošnega zadržanja drugih zaveznikov. Nemčija je priznala svojo pripravljenost, da nam da vagone in lokomotive ter se sedaj razpravlja vprašanje transporta.
Na drugo vprašanje poslanca Jovanoviča o naših opravnikih v Parizu, Varšavi in drugod, odgovori g. Pašič, da za vojne naša poslaništva niso bila popolnjena tako, kakor bi bilo treba, Sedaj je prišlo do tega, da imajo nekatere države poslanike, pri nas pa so opravniki poslov. To ni redno stanje, toda obstaja danes več ali manj povsod.
Na tretje vprašanje istega poslanca, kdaj bo poročal o zunanji politiki, odgovori ministrski predsednik, da vodi naša država skupno politiko z onimi državami, ki so bile z nami v vojni. Stojimo na stališču, da morajo naši sovražniki izpolniti obveznosti, katere so prevzeli. Vsako večje vprašanje moramo reševati v sporazumu z zavezniki.
Na četrto vprašanje istega poslanca o razmejitvi na Koroškem odgovori ministrski predsednik, da je razmejitev z Avstrijo na Koroškem zelo težka. Pojasni, kako je prišlo do tega, da smo plebiscit na Koroškem izgubili. Ko je vlada videla, da se v Gorenji Šlcziji porabljajo nova pravila, po katerih naj se oni deli, v katerih je večina prebivalstva glasovala za Nemčijo, priklo-pijo Nemčiji, deli s poljsko večino pa Poljski, smo storili pri zaveznikih korak, da se isto stori tudi na Koroškem. Stvar še ni rešena, dasiravno smo ponudili stvarne dokaze. Dne 26. marca t. 1. smo poslali konfcrenci veleposlanikov v Parizu noto, v kateri smo naglašali med drugim:
»Pri plebiscitu na Koroškem dne 10, oktobra 1920 jc glasovalo za kraljevino SHS 15.278 glasovalnih upravičencev za Avstrijo pa 22.025. Kraljevina SHS jc'dobila na desnem bregu reke Drave 10,405 glasov, na levem bregu pa 4874 glasov, dočim je bilo za Avstrijo na desnem bregu Drave oddanih samo 10.093 glasov.
Iz tega je razvidno, da se je na Koroškem južno od Drave pretežna večina prebivalstva izrekla za kraljevino SHS. V noti sc na io vlada sklicujc na poedine točke saintgermainske mirovno pogodbe, ka-
terih smisel podpira našo zahtevo, da se vse koroško ozemlje na desnem bregu Drave, ki tvori z našo državo narodno, zemljepisno in gospodarsko celoto, priklopi h kraljevini SHS,
Ministrski predsednik Pašič je nato naglašal, da je kraljevska vlada velepo-slaniško konferenco zaprosila, da reši koroško vprašanje v tem smislu, da se ob priliki razmejitve med našo kraljevino in Avstrijo določi kot naravna meja reka Drava in prisodi ozemlje južno od Drave naši kraljevini. Ministrski predsednik je zaključil svoja izvajanja povdarjajoč: »Računam s tem, ida bo nam veleposlaniška konferenca priznala ozemlje, Iti je po pretežni večini glasovalo za našo kraljevino, Ne moremo presoditi ali se bo Avstrija združila z Nemčijo, toda v interesu miru
zahtevamo, da se nam da sigurne strate-gične meje nasproti! Avstriji, Smer nemške in avstrijske politike gre za tem, da z vsemi sredstvi oslabi naš narodni živelj po-vsodi in si zgradi nemški most na Jadran. Vsled tega se je vršila na Koroškem sistematična nemška kolonizacija. Ker so bili Nemci gospodarsko* močnejši, se je mnogo naših bratov na Koroškem izneverilo svojemu narodu in utonilo v nemškem morju.«
Kakor rečeno, naša vlada je storila svojo dolžnost ter poslala omenjeno noto veleposlaniški konferenci. Počakajmo sedaj na rešitev, ki bo, kakor se nadejamo, za nas ugodna.
Skupščina preide na dnevni red. Govore Milojkovič (komunist), Trifkovič, Trajkovič (republikanec), Brandner in dr. Roje o obliki države in njenem imenu.
Po u®8!unetn boju m PrimorsMem.
v katerem je pisano, naj se Slovenci vzdr-že volitev, češ da so poslanci, ki bi bili zdaj izvoljeni, od Italijanov podkupljeni. O tem bomo še poročali. — Tudi so izdali na katoliške Slovence poseben plakat, ki trdi o Ščeku, da se upira papežu s tem, da kandidira. Tudi s tem so hoteli zmotiti volivce. Plakat se <;lasi:
Izvoljeni.
Dr. Wilfan, Virgilij Šček, (lr. Podgor-nik, Josip Lovrenfič na Goriškem, dr. Vilfan v Istri, ki odstopi ta mandat dr. Stan-gerju. (5). — Od Italijanov v Trstu Giunta, Banelli, Suvich (fašisti), Bombacci (komunist). V Istri Bilucaglia, Albanese, Berti, Mrak, Pogačnik (fašisti). — V Gorici Italijani nobenega. — Na Goriškem še komunist Tuntar, ki je po rodu Slovenec.
Goriška.
K sijajni slovenski zmagi je pripomogla delavnost volivnega .odbora, mnogi shodi, obilo razširjanje časopisja, zavednost in edinost. Spori med Slovenci so bili, pa so se poravnali med štirimi stenami. Med Italijani take edinosti ni bilo: popo-lari in republikanci niso šli za liberalni blok, kakor se je nekje napačno poročalo. Tik pred izidom smo iz Gorice prejeli sledeči dopis od 15. t. m.:
Volivni boj in njegova agitacija, ki je spremenila Gorico deloma v eno samo plakatno desko, je danes ponehal. Zadnje dejanje fašistov in njih pripadnikov je bilo, da so v petek zvečer pomazali škofovo palačo z raznimi napisi: »Smrt Sedeju!«, narisali so mu tudi veliko mrtvaško glavo na zid in napisali spodaj še druge grožnje in psovke, ki ni, da bi jih človek napisal. To dejanje jim ni napravilo reklame. V Gorici je še mnogo Italijanov toliko treznih in pametnih, da ne odobravajo vrtoglavega početja teh mladih vročekrvnežev in verno furlansko ljudstvo tudi ni našlo v tem napisu priporočila, da bi šlo pri volitvah za njimi. Dobri poznavalci razmer trdijo, da jim je to dejstvo odtegnilo v Gorici mnogo glasov, še več pa v Fur-laniji. Danes je mesto razmeroma mirno. Avtomobili in kočije so neprestano švigali tja in sem. Od italijanske kakor tudi od slovenske strani je bilo vse dobro organizirano. V mestu so se čule slovenske pesmi. Volitve so se vršile brez večjega inicidenta. Le na enem mestu moramo poudariti dejstvo, da niso hoteli priznati slovenskih zastopnikov liste, ker je bila po-verilnica pisana tudi v slovenskem jeziku. Morali so predložiti novo s prečrtanim slovenskim tekstom. Iz Kanala so poročali, da so orožniki delili blokove glasovnice in jemali slovenske. Gotovo, da ta slučaj ni edini. Zdaj je vse v pričakovanju glede izida volitev in radovedni smo, kako so se splošno izvršile. Nj gotovo, da ne bomo še v samem mestu Slovenci najmočnejša stranka po številu.
O nasiljih fašistovske tolpe v Tolminu smo dobili sledeče poročilo:
Fašisti, ki so se pripeljali k nam uganjat teror, so se hudo opekli. Tolminci so jih blokirali na ta način, da sploh niso mogli iz Tolmina in so morali brzojaviti po pomoč iz Gorice. Kako se je stvar nadalje razvijala, še ni znano. — Precej zmede je napravil med našim ljudstvom tudi nek plakat, ki so ga izdali fašisti s podpisom »Jugoslovanske Matice« v Ljubljani,
Katoliški Slovenci I
Vatikan ni nikdar dovolil duhovnikom sprejeti izvolitev v italijanski parlament. Zato je tudi duhovniku Ščeku zabranil sprejeti izvolitev m v slučaju neuboglji-vosti mu je ta pretil z izobčenjem iz kat. Cerkve. Katoliški Slovenci, spoštujte voljo Najvišjega Pastirja a tem, da ne daste glasu duhovniku Ščeku. — Več katoliških Slovencev.
" Na Tržaškem.
Iz okolice, ki bi morala dati pretežno slovensko večino, da niso fašisti uprizorili najbrutalnejša nasilja, so izidi sledeči: Skedenj: Slovenci 413, Italijani 245. — Gvardjela-Lonjer Slovenci okoli 300 — G r e t a Slovenci 128, Italijani 156 — Barkovlje Slovenci 185, Italijani 101 — Sv. Križ Slovenci 2 (!!!), Italijani 45 — O p č i n e Slovenci 97, Italijani 58 — G r o p a d a Slovenci 70, Italijani 10.
Kakor se vidi, so se Slovenci izvrstno držali, kolikor so sploh mogli vršiti svojo volivno dolžnost, da so pa fašisti uprav zločinsko naše volivce od volišča odstranili, se zlasti vidi na rezultatu iz Sv. Križa.
Istra.
Tu so fašisti svoje delo temeljito opravili. Le nekaj primerov: Motovun noben slovanski glas. — Soviči 1 sam glas! — Karojba noben — Lošinj mali Italijani 755, Slovani 13! — Unje Etalijani 192, Slovani 32 — Cres Italijani 1668, Slovani 136! — Labinj Italijani 293, Slovani 12! — Lindar Italijani 81, Slovani 170 — Tinjan Italijani 345, Slovani 16! — Sv. Peter v Šumi Italijani 104, Slovani 171 (čast!) — ves pazinj-ski okraj: Lahi 1800, Slovani 1100 — Bar-bana Lahi 99, Slovani 190 (jako častno) — Buzet Lahi okoli 200,, Slovani 119. — V Jelšanah so Lahi dobili samo 1 glas, Slovani 454, v Materijah Lahi samo 2, Slovani 606, sploh so v voloskem okraju Slovenci in Hrvati najbolj odrezali.
Tudi v Istri so popolari nastopali samostojno.
Kjer je bila naša inteligenca, tam fašisti niso veliko opravili, drugod pa, kjer je ljudstvo zapuščeno, so naši sploh doma ostali.
Kjer je slovenska inteligenca, zlasti učiteljstvo, ostalo v deželi in kljub vsemu terorju vztrajalo, tam smo dobili častno število glasov, kjer pa so naši utekli v Jugoslavijo za udobnejšim in boljšim kruhom, tam pa je istrski kmet kakor izgubljena ovca ostal doma ali pa celo volil Italijana. To se da iz številk s posameznih volišč matematično dokazati,.
Razmere na naši severni meli.
Maribor, 16. maja, V Ljutomerce pri Radgoni je prišla k posestniku Mavko finančna straža v svrho popisa živine. Stražo sta sprejeli 18letna hči Ana in njena mati Terezija tako sovražno, da sta morala financarja pozvati še asistenco orožništva. Ženski sta kričali: »Wir sind und wir bleiben Deutsche, den serbisehen Behorden fiigen wir uns nicht, wir kommen so zu Deutsch-Čsterreich!« Ko ju je straža resno opozorila na posledice, sta se izrazili še grje o srbskih oblastih. Mož, ki je med tem dospel domov, je bil bolj previden. Toda ko je že hotel podpisati predloženo mu listino, sta ga hči in žena rotili, naj ne podpiše ničesar. Akorav-no so Mavkovi rojeni Slovenci in znajo bolj slovensko ko nemško, niso hoteli s stražo govoriti slovensko. Za ta nastop je politična oblast obe ženski kaznovala in sicer hčer na 200 K, mater na 500 K globe. Državno pravdništvo pa s tem ni biio zadovoljno in ju je še posebej obtožilo. Prad kazenskim senatom mariborskega sodišča 6ta bili še posebei obsojeni, hči na 24 ur
zapora (§ 104 srb. z.), mati pa na 30 K globe (§ 314 k. z.). Senat se je oziral na njun zagovor, da ob času dejanja razmere v Apački kotlini še niso bile dovolj pojasnjene, —
Hotel Meran, kjer se nahaja sedež naše razmejitvene komisije, na dan prihoda čehoslov. Hlahola ni hotel razobesiti zastave. Kljub tej brezobzirnosti so se tedaj nahajali v hotelu zavedni slovenski gostje.
PolItlCne nowiceB
-f Volivno ialzificiranje. Kakor smo že poročali, hoče deželna vlada prikriti sijajno zmago SLS in strahovit poraz eentralistov pri občinskih volitvah. Tega pa ne more drugače nego s potvorbo volivnih rezultatov. Ker smo v več slučajih postavili od vlade po dopisnem uradu objavljene številke na laž in ugotovili prave številke, je vlada prenehala objavljati nadalj-ne rezultate, da bi nam odvzela kontrolo. Zato pa je izdala sledeče navodilo: Karkoli ni volilo izrecno na listo SLS, naj se šteje za liberalno in samostojno. Na ta način
naj bi čez noč postale vse mešane in kompromisne liste, ki so bile vložene pod različnimi imeni, docela nasprotne, dasi je imela na teh listah SLS v zelo mnogih slučajih celo večino; hkrati so dobili okrajni glavarji naročilo, naj kličejo izvoljene odbornike SLS in skušajo od njih dobiti izjave, da niso pristaši SLS. Na Štajerskem so se posluževali v ta namen celo orožništva, da bi bolj plašne odbornike lažje omehčali. Današnji »Slov. Narod« pa že v bahavem razpoloženju objavlja notico iz »docela zanesljivega« vira, »da je uradna statistika nad vsak dvom vzvišeno dognala, da klerikalcem ni pripadlo niti 50% vseh občinskih odbornikov v Sloveniji.« Tak rezultat bi namreč osrednja vlada v pomir-jenje centralistične javnosti na vsak način rada dobila in g. vladni svetnik Mencinger, v vojni dobi sicer hud avstrijakant, ima kot referent za občinske volitve pri deželni vladi zares težavno nalogo, Takole dobrih 15% zbrisati, ni lahko delo, pa tudi ne posebno lepo. Za to delo je treba prav posebnega »demokratskega« talenta, ki so si ga pridobili samo najvnetejši avstrija-kanti in njihovi avstrijakantski učenci pri manipulacijah ljudskega štetja v bivši monarhiji, Ta potvorba na dejanskem stanju seveda ne more nič izpremeniti,
+ Hrbtenica pa taka! V Celju so se spoprijateljili JDSarji, NSSarji in to kar čez noč. Še pred tednom dni so JDSarska glasila očitala NSSarjem narodno izdajstvo, ker so narodni socialisti v Ptuju raje glasovali za socialista kakor za JDSarske-ga kandidata, »Jugoslavija«, glasilo NSS, je pa očitala demokratom hinavščino, ker je hotela izreklamirati Lozinška, radi katerega je očitala potem JDS narodnim soci-alcem narodno izdajstvo, pa je JDS to onemogočila. Imenovala je JDS izdajalsko stranko in odklanjala vsako sodelovanje NSS s stranko »lažinaprednjakov s puhlimi frazami, votlim grmenjem in ostudnim blatenjem«, »ki se je po svojem dosedanjem delovanju izkazala naravnost za sovražnico slovenske in jugoslovanske narodne misli v obmejnih mestih.« Včerajšnja »Jugoslavija« je pa že vsa omafnljena in poroča z debelimi črkami, da je v Celju izvoljen za župana JDSar, podžupanom pa NSSar ter da so hoteli baje v Celju socialisti in klerikalci izvoliti socialističnega župana in klerikalnega podžupana — kar seveda ni res! Strah in groza! Pomislite, to bi bil enak »zločin«, kakor so ga E*orili NSSarji v Ptuju,. Kakor slišimo, je NSS za kompromis z najhujšimi reakcionarci z JDS, odločiti ima menda samo še poslanec Deržič. Živele fraze!
-f Za enakopravnost značilne naredbe. Minister saobračaja je izdal pred par dnevi »Pravilnik o uporabi salonskih voz«. Med ostalimi, ki imajo pravico do uporabe teh salonskih vagonov po celi SHS državi, je tudi starešina pravoslavne cerkve, bel-grajski patriarh. Pravico do uporabe posebnega kupeja pa imajo metropoliti in episkopi s svojim spremstvom. Katoliških nadškofov in škofov ta pravilnik ne pozna. Pa pravijo, da ni enakopravnosti v Jugoslaviji. — V zborniku zakonov in naredb je izšla tudi naredba trgovskega ministra glede delovnega časa v »Upravi za zaštitu industrijske svojine«. Tu se naštevajo vsi prazniki, ki so: državni prazniki, vse nedelje in vsi prazniki po pravoslavnem koledarju. Po tej naredbi katoliški Božič, Veli-kanoč i. t, d. niso prazniki in morajo uradniki delati. Najbrž je gospod minister že vnaprej računal s tem, da bodo v teh uradih samo nastavljenci pravoslavne vere, pa je smatral za neumestno ozirati se pri teh centralističnih naredbah tudi na »tuje vernike«,
+ Pljuvanje v lastni žep, K tej včerajšnji notici se nam poroča od poučene strani, da ni popolnoma točna. Zadeva se bo pojasnila, ko se reši med prizadetimi gospodi.
—	Osebne vesti. Vodja okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. A. Poznik je premeščen k okrajnemu sodišču v Sevnici ob Savi. Vodstvo okrajnega sodišča v Murski Soboti je prevzel dr, Jakob Konda, — Okrajni tajnik pri okr, glavarstvu v Ptuju Fran Ulbing je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Guštanju. — Dr, Janko Olip je imenovan za pravnega zastopnika pri prvostopnem sodišču v Belgradu. — Davčni asistent v p. Ivo Finderle iz Buzeta je imenovan za rač. oficiala pri računovodstvu ljubljanske delegacije finančnega ministrstva.
—	Črni vrh nad Polhovim Gradcem.
Za župana smo izvolili Josipa Trobca, za svetovalce pa Antona Sovo, Janeza Koširja in Janeza Dolinarja. Vsi so pristaši SLS. S samostojneži smo popolnoma pometli.
—	V Radomljah je izvoljen za župana g. Ivan Potokar.
—	Zamenjava bankovcev. Finančna delegacija v Lubljani objavlja uradno: Občinstvo se v smislu odloka ministrstva financ z dne 7. maja 1921 J broj 5729 opozarja, da se v lastnem interesu točno drži predpisanega roka za zamenjavo 10, 2 in
1 K bankovcev, ki se vrši do uključno 4 junija t .1., ker se po poteku tega roka bress izjeme ne bo nikomur dovolila naknadna, zamenjava.
—	Novi intendant hrvatskega gledališča v Zagrebu. Vlada je imenovala za upravnika narodnega gledališča v Zagrebu vladnega tajnika prof. Julija Benešiča.
—	Razglas. Da se dobi pravočasno pregled pomožnih učiteljev z a prihodnje šolsko leto, vabijo se kandidatje srednješolskega učiteljstva, bodisi da že službujejo na kakem učilišču, bodisi da so šele dovršili filozofske študije, pa žele kakega mesta na srednjih šolah ali učiteljiščih v Sloveniji, da se prijavijo višjemu šolskemu svetu vsaj do 30. junija t. L z navedbo natančnega naslova, rojstnega kraja in leta znanstvene stroke, za katero so usposobljeni, s potrebnimi dokazili. —. Predsednik: dr. Beuk s. r.
—	Razpuščen občinski odbor. Občinski odbor na Lučah, kjer po razpisu občinskih volitev ni bila pravočasno vložena nobena kandidatna lista, je razpuščen. Za gerenta je imenovan Franc Trontelj, posestnik na Lučah št. 2. Volitev novega občinskega odbora se mora v smislu § 99. občinskega reda razpisati najpozneje v 6 Dednih, in sicer na pod-stavi pravomočnih volilnih imenikov za volitev v konstituanto.
—	Udobnost potujočega občinstva smemo smatrati, da se vozne izkaznice za spalne vozove na brzovlakih in Orient-ekspresnih vlakih odslej dobivajo edino le v potovalni pisarni Ed. Tavčar, Ljubljana, Dunajska ceista 31. Naroče se lahko že dan pred odhodom vlakov.
—	Smrtna nesreča v gozdu. Dne 18. t. m. je delal v gozdu 60 letni Josip Šubelj iz Gline pri St. Vidu nad Ljubljano. Med delom mu je pa padla smreksi čez život. Reveža so prepeljali v bolnišnico, v kateri je pa 19. t. m, umrl.
_— Nesreča. Raz streho je padel v vevški papirnici 29 letni kleparski pomočnik Jakob Ogrizek in se težko pošsodoval.
—	Natečajna razprava. Svet mesta Baje razglaša natečajno razpravo glede 15 letnega najema bivše tvornice vate, ki je mestna last, za dan 29. maja 1921, v prostorih mestne hiše št. 25, ob 9. dopoldne — Natančnejši podatki so razvidni iz objave, ki jo objavljamo med oglasi in je nabita na mestni deski.
—	Tatvine. Blaž Pebarc je kradel pri Kozini v Tržiču usnje. Deželno sodišče ga je obsodilo na 3 tedne ječe. — Kočarju Antonu Krhli-karju iz Kolka pri Št. Lampertu so tatovi napravili 1300 K škode, -r Pri popravljanju toplic v Izlakih je bilo ukradenega raznega blaga v vrednosti 1954 K. — Peter Kolman iz Zgoše je kot vojak skupno z Jožefom Pakižem, ko je služil kot vojak v Sinči vesi, ukradel 16. marca 1920 vrečo sladkorja v vrednosti 1000 K. Deželno sodišče v Ljubljani je Kolmana obsodilo na 6 tednov ječe.
—	Dražba lova. Dne 2. junija 1921, ob 10. tiri dopoldne se bo pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu v sobi št. 3 potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Polhovgradec za petletno dobo, to je od 1. julija 1921 do 30. junija 1926. K tej dražbi se vabijo interesenti s pristavkom, da morejo-, draž-bene pogoje vsak dan ob uradnih urah na glavarstvu vpogledati.
Utibilasrasto novice.
lj Državni praznik sv. Cirila in Metoda. V torek dne 24. maja 1921 se bo obhajal praznik slovanskih apostolov sv, Cirila in Metoda kot državni praznik po običajnem načinu državnih praznikov. Ob 10. uri se daruje v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo in z državno himno. Tudi v svetiščih drugih veroizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih in obratih počiva delo. Po cerkveni slavno-sti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih predsedništva deželne vlade svečana poklonitev, kakor je to običajno ob državnih praznikih. Vsi državni uradi in javna oblastva razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Vsled poziva predsedništva deželne vlade za Slovenijo vabi mestno županstvo vse hišne posestnike ljubljanske, da naj okrase ta dan tudi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami.
lj Slavnostni sprejem gostov. Danes ob tričetrt na 12. uro prispe z bvzovlakom nad 250 inženirjev in arhitektov iz cele Jugoslavije na kongres »Udružer.ija jugoslovanskih inženirjev in arhitektov«. Ljubljanska podružnica jim priredi slavnostni sprejem na južnem kolodvoru ob prihodu brzo-vlaka. Pozivamo občinstvo, da se v obilnem številu udeleži sprejema in pozdrava gostov.
lj Sattnerjeva znamenita in krasno uspela skladba »V pepelnični noči« se v koncertu Glasbene Matice v soboto 21. t. m. ponovi.	(K)
lj Promocija na 'ljubljanski univerzi. Dne 21. maja t. 1. ob 12. uri dop. bodo pro-movirani za doktorje prava v bivši deželni zbornici sledeči gospodje: Ivo Lulik, avskultant pri dež. sodišču v Ljubljani, Fr. Muhič, avskultant pri okr. sodišču v Mariboru in Teo Vodušek iz Trbovelj.
lj Zveza slovenskih pevskih zborov. Vsi reditelji in člani v zvezi stoječi, ki so sodelovali pri sprejemu »Hlahola«, se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže seje, ki se vrši v petek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici za sprejem pevskega društva »Li-sinskk iz Zagreba, ki prid o v Ljubljano v torek dne 24. t. m. z brzovlakom ob 6. uri zvečer. (k)
lj Tajinstvena odsotnost. Poštni urad' nik Ivan Simončič, stanujoč v Mostah, se je v četrtek, 12. t. m., odpeljal kot spremljevalec pošte z brzovlakom v Belgrad, kamor je prispel v petek. V soboto ob pol šestih sta ga še videla dva uradnika; zvečer, ko bi se moral odpeljati nazaj v Ljub-
SLOVENEC, 3p* 20. maja 1921;
Strt« S
Stev, fl2.
ljano, pa ga ni bilo od nikoder. Vse poizvedbe so ostale brezuspešne. Izginil je brez vsakega sledu. Širijo se razne govorice. Upamo pa, da te govorice niso resnične in da se pogrešani povrne zdrav k svoji ženi
in otrokom.
lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolieo naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo 29. maja ob 2. uri popoldne. Kdor se hoče podvreči pomagalski preizkušnji, naj se priglasi do 25. L m. pri Karlu Kordeliču, Rimska cesta 5. Na poznejše objave se ne bo oziralo.	(k)
lj Premog. Stranke, ki imajo karto A ali B bivše ubožne akcije, dobe na nakaznice mestnega magistrata za vsako rodbino po 100 kg premoga za 10 K. Vse stranke z izkaznico A in one stranke z izkaznico B, kojih rodbinsko ime se pričenja z začetno črko A ali B, naj se zglasijo v soboto, dne 21. maja, one z začetno črko C, Č, D pa v ponedeljek, dne 23. maja pri mestnem magistratu.
lj Mesto manufakture — premogovo žlindro so našli pri tvrdki Rozman in Tschurn, ko so odprli po železnici došli zaboj manufakture. Iz zaboja je izginilo 7 zavojev blaga, za nadomestilo ukradenega blaga se je pa nahajala med blagom vreča s 40 kg premogovne žlindre, katera teža je točno odgovarjala teži ukradene manufakture.
NalBiDueJSs perafilla«
NAZIV DRŽAVE SHS.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Današnja popoldanska seja konstituante se je pričela ob pol petih. Prvi je govoril dr. Trumbič, ki se je zavzemal za to, naj se država imenuje Jugoslavija. Poslanec Tujovič se je izjavil za »Srbijo«, istotako tudi radikalni disident poslanec Momčilo Ivanič, ki je ob tej priliki nastopil proti slovenskemu jeziku. Zemljoradnik dr. Moskovljevič je zahteval, naj se država imenuje »Jugosloven-ska država Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Zadnji je govoril radikalec Savič, ki je na zelo bedast način napadal Hrvate in Slovence. Nazval iih je sužnje Dunaja, Rima itd. Proti njen a ostro nastopil Jugoslovanski klub. ko njegovim bedastočam ni bilo konca, so proti njemu nastopili tudi radikalci in demokrati in končno mu je predsednik vzel besedo. Nato se je prešlo na glasovanje. Jugoslovanski klub in zemljoradniki so glasovali proti nazivu države SHS. Jugoslovanski klub je nato priredil manifestacijo za Jugoslavijo in v znak protesta zapustil dvorano konstituante.
GLASOVANJE O OBLIKI DRŽAVE.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Ob priliki glasovanja o monarhiji so člani Jugoslov, kluba, ki so za republiko (med njimi dr. Šimrak in Barič), glasovali proti monr.rhiji.
SEJA USTAVNEGA ODBORA. ■ Belgrad, 19. maja. V današnji seji ustavnega odseka se je nadaljevala razprava o čl. 18. Odklonjen je bil predlog socialistov in zemljoradnikov, naj se tudi ministri in vojaki tožijo pred rednim sodiščem. Sprejet je bil dodatek, da se morejo uradniki tožiti za škodo, ki jo povzročijo, pred rednim sodiščem in da zastara tožba po devetih mesecih. Pri čl. 19 je predlagal demokratski poslanec Angjelič dodatek, da se naj pri državljanstvu ustavi beseda »jugoslovensko«. Dodatek bo prišel pozneje v razpravo. Pri čl. 20 je bil odklonjen predlog socialistov, naj se ne izročajo politični krivci.
BORBA ZA NOTRANJEGA MINISTRA.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Med demokrati in radikalci se bije hud boj radi ministrstva za notranje zadeve. Ministrski svet je že na mnogih sejah razpravljal o tem vprašanju, ki se je pa moralo vedno odgoditi, ker se radikalci in demokratje ne morejo sporazumeti. Demokrati silijo na rešitev, ker bo regent odpotoval v inozemstvo in bi potem imel vso moč v državi v rokah notranji minister. Najrajši bi imeli Pribičeviča, o katerem pa radikalci nočejo ničesar vedeti. Zato demokrati sedaj kandidirajo dr. Rojca in dr. Ribarja, na katera bi radikalci pristali. Demokratje iz Hrvatske so za Rojca. Sedaj so tudi radikalci postavili svoje kandidate in sicer Ljubo Jovanoviča, Nastasa Petroviča in Vujičiča. Ni verjetno, da bi v tem vprašanju prišlo med demokrati in radikalci do sporazuma.
BELGRAJSKO ČASOPISJE PROTI POLJAKOM.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Poslanec dr. Korošec je stavil na ministrskega predsednika Pašiča vprašanje radi pisanja nekaterih belgrajskih listov proti Poljakom. En del belgrajskega časopisja je prostaško napadel poljski narod. Dr. Korošec zahteva, da se v naši zunanji politiki vodi kurz sporazumne slovanske politike.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Včeraj ob 4. popoldne so zborovali naši delegati za trgovinska pogajanja z Italijo. Predsedoval je dr. Momčilo Ninčič. Ugotovilo se je stališče, ki ga bo naša delegacija zastopala pri pogajanjih.
KEMAL PAŠA NAM PONUJA SOLUN.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) V političnih krogih se govori, da je naša vlada dobila posebno noto od Kemal pašine vlade v An-gori, v kateri angorska vlada poroča, da ji daje svobodne roke glede na Solun. Če bi naša vlada hotela glede Soluna kaj pod-
vzeti, se zaveže Kemal paša, da ji pomaga s svojo akcijo v Mali Aziji. Grška je že v balkanski vojski igrala izdajniško vlogo proti Srbiji. Najboljše bi bilo, da Jugoslavija okupira Solun.
NAŠA KRONA V ŠVICI SE DVIGA.
Curih, 19. maja. (Izv.) Današnja borza se je začela v znamenju dviganja naše krone.
IZMIŠLJENA VEST.
Maribor, 19. maja. Nek zagrebški list je te dni priobčil z Dunaja datirano vest o meji med Avstrijo in Jugoslavijo, kjer pravi, da bo pripadla črta Špilje—Radgona in tudi apaška kotlina Avstriji, Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je ta vest brez vsake podlage in je prosta izmišljotina, ki se je skovala na Dunaju v neznane svrhe,
SPOR MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
LDU Pariz, 19. maja. (Wolff) »Daily Mail« priobčuje razgovor z min, predsednikom Briandom, ki je dejal med drugim: Tudi Francija želi, da se izvede versaille-ska mirovna pogodba. Ne more pa se zahtevati, da bi pripadli vsi rudarski okraji v Gornji Šleziji Nemčiji in da bi dobili Poljaki le, kar ostane. Za svojo osebo se ne mara spustiti v spor z Lloyd Georgem.
LDU London, 18, maja. (Reuter.) Izjava Lloyd Georgeja k šlezijskemu vprašanju je našla v vsem časopisju največje vpošte-vanje in se smatra kot resno svarilo Franciji. »Westminster Gazette« piše: Izjaloviti se mora vsaka politika, ki temelji na nameri, zadržati 60 do 70 milijonov Nemcev v stanju podjarmljenja. Francija mora pustiti Nemčiji »fair play« in možnost, da se umiri. — »Pall Mali Gazette« in »Globe« pravita: Francoski narod mora razumeti, da Anglija brezpogojno odklanja vsako pustolovščino, kakršna je poljska, in da bo prepustila Nemčiji, da odbije ves prešerni napad Poljakov.
GIOLITTI JE ZADOVOLJEN Z IZIDOM VOLITEV.
LDU Rim, 19. maja. (DunKU) Ministrski predsednik Giolitti je izjavil časnikarjem, da je zadovoljen z izidom volitev in da upa, da bo nova zbornica delazmož-nejša,
ITALIJANSKI GENERAL SEGRE ARETIRAN,
LDU Firenze, 19, maja. (Štefani) Kakor poroča »Nuovo Giornale«, je vojaško sodišče odredilo aretacijo generala Segreja in 13 drugih častnikov, ki pripadajo italijanski vojaški misiji na Dunaju.
GRKI ZOPET PORAŽENI,
LDU Helsingsfors, 19. maja. (DunKU) Neki ruski list poroča, da so bili Grki hudo poraženi in da se umikajo proti Smirni. Kemalisti so potopili v zalivu Ismid grško križarko »Averos«,
KafoisSki vrstnik.
c Slovesnost Marije Pom, kristjanov na Rakovniku bo v nedeljo, dne 22. t. m. Dopoldne ob pol 10. uri govor, potem pon-tifikalna sv. maša, ki jo bo daroval prevzv. zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Popoldne ob pol 4. uri procesija s kipom Marije Pomočnice. Procesijo bo vodil nadškof.
c Akademska služba božja se bo vršila vsako nedeljo in praznik točno o b 11. uri dopoldne v cerkvi oo. frančiškanov. Vsakikrat desetminutni govor aktuelne vsebine. Z govori prične g. dr. p, Gvido Rant. Tema za nedeljo, (22. t. m.): Verski indiferentizem. Pri sv. maši poje zbor akademikov. Vabljeni vsi akademiki, starejšine in drugi.
Orlovski v@stnils.
Sentpeterski Orel y Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže v nedeljo, 22. t. m. prireditve na Ježici v velikem številu. Zbirališče je v Ljudskem domu ob pol 12. uri, odhod točno ob 12. uri. Vsi v krojih in v civilnih oblekah dubrodošlil
Dijsaški v®sSwik.
d Literarni odsek »Razora« priredi danes — v petek, 20. maja — točno ob 8. uri zvečer pod vodstvom Antona Podbevška v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne sestanek, h kateremu se vabijo srednješolci iu akademiki.
d Socialni klub »Zarja - Danica« ima dne 20. maja ob 8. uri zborovanje v akademskem domu. Predava gosp. dr. Slokar: Zadružna gospodarska banka.
Turistka in šport.
Praška Slavia. Redki so klubi, ki imajo tako slavno ime in tako slavno prošlost, kot praška Sla-vija. OJ pričetkov češkega športa leta 1890. je bila Slavia, ki je organizirala in vodila šport na Češkem. Dala mu je celemu nek poseben, izrazito naroden značaj in pod njenim vodstvom je bojeval češki šport težak narodnostni boj z Dunajem in mednarodno federacijo, ki «e je odločil s češko zmago šele po nastanku češkoslovaške rupublike. V tej dobi je igrala Slavia nešteto internacionalnih tekem in izvojevala nešteto čeških zmag. Slavia jo ponesla zmagoviti češki prapor v centre vseh evropskih narodov. V poslednjem času jc slavila zmago na zmago na Švedskem, Danskem, v Švici in Španiji in triumfira nad avstrijskim nogometom, ki so ga imeli za prvega na kontinentu. Skoro tri desetletja je imela Slavia prvenstvo v češkem nogometu, šele zadnja leta ga je morala prepustiti »Sparti«, ki je danes morda prvo moštvo na kontinentu. Od bivanja »Slavie« v Ljubljani leta 1912. datira tudi napredovanje slovenskega nogometa. »Slavia? je tudi nam Slovencem pokazala pravo pot navzgor. Po devetih lotih prispe »Slavia«: danes ob Četrt na šest s češkim brzovlakom ' v. Ljubljano, da nastopi v soboto in nedeljo
tekmah proti »Iliriji«, našemu najboljšemu klubu. Pozdravili jo bomo v Ljubljani kot zastopnike bratskega češkega naroda in starega prijatelja slovenskega naroda. Sestava češkega moštva, ki bo igralo, ni še natančno znano. V moštvu je cela vrsta znamenitih imen. Tekme se vršijo v soboto ! in nedeljo ob pol 6. zvečer.
Prosveta.
pr Glasbena Matica priredi v soboto 21. maja na čast udeležnikom kongresa Udruženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov koncert s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice in pomnoženega orkestra kr. narod, gledališča v Ljubljani. Spored bo obsezal kot glavno točko najnovejšo slovensko izvirno skladbo Sattnerjevo »V pe-pelnični nočk, ki je dosegla na torkovem Matičnem koncertu popolni uspeh po soglasnem mnenju strokovne kritike. Izvajalo se bo tudi Rubin-steinovo »Jutro« z moškim zborom in orkestrom, vmes pa se bodo izvajale priljubljene jugoslov. narodne pesmi. Del sedežev je rezerviran za udeležence kongresa. Vstopnice se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici. Opozarjamo oni del občinstva, ki pri zadnjem koncertu ni mogel vstopnic več dobiti, na ta koncert.	(k)
pr Koncert pevskega društva »Lisinski« v Ljubljani. V torek, dne 24. maja priredi hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« svoj koncert. »Lisinski« deluje kakih 10 let na koncertnem polju med bratskim hrvatskim narodom. Vsled svoječasno nastalih disonanc v zagrebškem pevskem društvu »Kolo« je nekaj članov tega društva izstopilo, se združilo v pevski klub, ki je prvič nastopil pod imenom sCamarotta i drugovi«, pozneje pa si nadel ime »Lisinski«. Za gojitev moderne glasbe, posebno vokalne, ima »Lisinski« med Hrvati največje zasluge. Vso dobo svojega dosedanjega delovanja je proizvajal v prvi vrsti moderna dela mlajših domačih skladateljev ter s tem na najlepši način podpiral in gojil moderno hrvatsko glasbeno umetnost. Seznanjal pa je svoj narod tudi z največjimi glasbenimi deli svetovnega slovesa ter ista proizvajal v Zagrebu in drugih pokrajinskih mestih Hrvatske. Prirejal je koncerte znamenitih svetovnih glasbenikov Ondrička, Kocjana in drugih, sam pa ponesel jugoslovansko pesem na Dunaj, v Prago in druga češka mesta. Ves čas svojega delovanja je »Lisinski-: gojil tudi slovensko pesem. Na njegovih koncertnih vzporedih se nahajajo poleg naših narodnih pesmi, tudi mešani zbori Sattneiia, Deva in prav posebno še Lajovica, katerega goji »Lisinski« z največjo vnemo. Lajovi-čevi zbori so želi v izvajanju »Lisinskega« svoje največje uspehe na večkratnih koncertih v Zagrebu, Dunaju, Pragi in drugih čeških mestih, tako lahko smatramo »Lisinskega« kot najboljšega in-terpreta slovenske pesmi med hrvatskimi pevskimi zbori. Za koncert v našem mestu vlada vse-obče in največje zanimanje. Predprodaja vstopnic jc v Prešernovi ulici.	(k)
Gospodarstvo.
Obšns zbor Zadružne Zveze.
Ljubljana, 19. maja 1920,
Danes dopoldne se je vršil ob prav lepi udeležbi občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani na verandi hotela »Union«.
Podpredsednik gosp. Bogomil Remec otvori občni zbor in pozdravi navzoče zadružnike. Nato je podal načelstveni ravnatelj g. Evgen Legat zelo zanimivo in pregledno poročilo načelstva za upravno leto 1920. Omenjal je delo nabavnih in kon-zumnih zadrug, ki so se ustanovile v od-pomoč proti posledicam vojske, ki jih še vedno čutimo. V okrilju Zadružne zveze je bilo ustanovljenih takih zadrug okolu 30, Tupatam je bila kaka zadruga ustanovljena prenagljeno, ker ji je manjkalo potrebnih predpogojev, t, j. dobro knjigovodstvo in strokovno zadružno vodstvo; vendar so te zadruge izpolnile svojo dolžnost, kjer pa za nje niso dani predpogoji, je bolje, da likvidirajo. Te nabavne zadruge so dobivale načeloma kredit samo od domačih posojilnic radi boljše kontrole.
V upravnem letu 1920 je likvidiralo 7 živinorejskih in mlekarskih zadrug. To v zadružništvu ni dober pojav. Vzrok, da so likvidirale, ni bila samo vojna, ampak še drug in sicer velik sovražnik zadružništva, to je sebičnost. Umna živinoreja mora biti glavni vir dohodkov našega kmeta in zato je želeti, da se živinorejske in mlekarske zadruge oživijo.
Lesna trgovina je posebno cvetela in zato ste se pod okriljem zveze ustanovili dve lesni zadrugi. Najbolje so pa poslovale naše denarne zadruge. Glavnica, ki so jo zbrale koncem leta 1920. v Zadružni zvezi, znaša nad 162 milijonov kron. Danes pa ima Zadružna zveza od svojih članic vloženega denarja nad 200 milijonov kron.
Da bi se ta denar uporabil v prospeh celokupnega zadružništva, se je ustanovila Zadružna gospodarska banka z začetnim kapitalom 4 milijonov kron. Večina delnic je v rokah Zadružne zveze oziroma njenih članic.
Nas zadrugarje zlasti zanima vprašanje, kaj bode z vojnimi posojili, ki znašajo v Sloveniji 520—530 milijonov.
Prijaviti smo morali delegaciji ministrstva financ vojna posojila, ki jih je zamenjala s certifikati. Ako primerjamo vojna posojila z milijardami državnih dolgov, moramo reči, da njihova vsota ni velika. Ker bi zadruge same ne mogle preboleti izgube, zato je treba tu neobhodno državne pomoči.
Zadnji čas se je razširila vest, da potrebuje država dve milijardi novega posojila. Pri pregovorih se je povdarjalo, da si mora država pridobiti zaupanje ljudstva, to pa se bode zgodilo le, ako obljubi sanacijo vojnih posojil.
Zaenkrat pa zadrugarjem ne moremo kaj boljšega svetovati, kakor da odpisujejo vojna posojila. Tu naj omenjam tudi
vprašanje v Nemški Avstriji naloženega denarja, katero vkljub urgencam še do danes ni rešeno.
Za leto 1920. in 1921. smo dobili začasni zakon o proračunu državnih razhod-kov in dohodkov, ki nam je prinesel nove davke. Omenim samo invalidni davek. Zaenkrat se mora plačevati in računati tako* kakor je predpisano.
Predlagali pa smo, da se naj za v bodoče ta davek predpiše percentualno, ker bo s tem posojilničarjem olajšano delo.
Imamo pa davke, ki se pobirajo samo v Sloveniji. V tem oziru zahtevamo pariteto z vsemi drugimi pokrajinami.
Poslovni stroški zadrug so se zelo zvišali. Omenjam podraženje knjig in zvišanje poštnih pristojbin. Izguba vojnih posojil ponekod ni pokrita. Izdatki za razne poti, legalizacija novih odbornikov, plačevanja rentnega in invalidskega davka, objave V »Uradnem listu«, stroški za funkcionarje itd., vse to je poslovanje zadrug toliko zvišalo, da je treba resno pretresati vprašanje, ali ne bi se pri posojilnicah mogli v svrho kritja poslovnih stroškov zaračunavati posebej razni posli zadrug in prevaliti invalidski in rentni davek na vlagatelje.
Število članic je znašalo koncem leta 1919. 492, pristopilo jih je tekom 1. 1920. 66, odpadlo pa 21, tako da znaša koncem leta 1920. 537.
Stanje deležev koncem leta 1920. je znašalo 36.520, v znesku 365.200 K.
Celokupni promet je znašal 1 milijardo 462,700.789 K 12 vin. Izgubili smo žal vsled rapallske pogodbe in nepovoljnega plebiscitnega izida na Koroškem lepo vrsto zadrug, ki so si ustanovile nove zadružne zveze in katerim želimo najboljšega uspeha.
Zadružna zveza je dvakrat zvišala obrestno mero, ki jo pa s 1. junijem zopet dvignemo. S tem upamo zadovoljiti zadruge. Vseh seveda ne bo mogoče nikdar zadovoljiti. Po manjših mestih se ustanavljajo banke, ki ponujajo yišjo obrestno mero, kakor jo more dati Zadružna zveza. Zato so je začel lov za denarjem. Toda zadružniki ne smejo pozabiti namena zadružništva, to je, pomagati gospodarsko-slabim, jim oskrbovati poceni kredit, vlagateljem pa dajati primerne obresti ter tako odpravljati in ovirati oderuštvo.
Tisti, ki ne bi bili z obrestno mero zadovoljni, pa naj skušajo pri bankah dobiti kredit in bodo videli velikansko razliko med bančnim in zadružnim kreditom.
Načelstvo je imelo 59 sej, nadzornistvo samo 12 sej, širši odbor 2 seji, skupna seja načelstva in nadzorstva je bila 1, odbora > in načelstva tudi ena.
Pisarniško delo se je silno pomnožilo. Vseh dopisov smo prejeli in odposlali skoraj 17.000. Revizij se je izvršilo samo 125, ker so morali revizorji izvrševati tudi revizije pri zadrugah, ki niso pri nas včlanjene,
Priredili smo dva zadružna tečaja V Celju, enega v Mariboru, enega v Ljubljani in enega v Novem mestu. Namenjeni so bili zlasti za funkcijonarje nabavnih zadrug.
Udeležba je bila lepa. Poleg tedenskih tečajev smo priredili tudi več eno- in dvodnevnih sestankov, ki so pa imeli bolj or-ganizatorni značaj.
Decembra meseca 1. 1. se je zopet otvo-rila zadružna šola in je trajala 5 mesecev. Udeležencev je bilo 20 rednih in 2 izredna. Ko se stanovanjske razmere zboljšajo, bo omogočena tudi večja udeležba.
H koncu svojega poročila je g. ravnatelj poudarjal geslo zadrugarjev: »Zavednost, zvestoba in disciplina.«
Na podlagi ravnateljevega poročila je bilo storjenih več važnih sklepov.
Po poročilu nadzorstva je bil soglasno sprejet predlog, da se podeli načelstvu absolutorij. Pri volitvi odbora je bil soglasno sprejet predlog g. Barleta. Namesto odpadlih odbornikov iz zasedenega ozemlja so bili izvoljeni v odbor gg.: Dr. Ver-stovšek, Miha Brenčič in Steblovnik. Ostali odborniki so stari.
Pri slučajnostih se je opozarjalo, da trgov, ministrstvo zahteva 2 izvoda računskega zaključka, in sicer po posebnem predpisanem obrazcu, kakor jejgbja^ljen v »Narodnem gospodarju«. PolaR običajnih dveh izvodov računskega zakliutka'naj se pošljeta na Zadružno zvezo rjfli po dva izvoda po predpisanem obrazanr ^
Sprejet je bil tudi predlogjfda se primerno sedanjim razmeram izpremene določitve glede dovoljevanja kreditov,»in sicer tako, da smo načelstvo zadruge samo dovoljevati kredit do 20.000 K, od 20 do 50 tisoč kron pa le z dovoljenjem"1 nadzorstva, nad 50.000 K pa le z dovoljenjem nadzorstva Zadružne zveze.
V najlepšem soglasju in zadovoljnosti zadrugarjev je zaključil podpredsednik občni zbor Zadružne zveze.
* * *
BORZA.
Zagreb, 10. maja. (Izv.) Dqpize: PeSla 00, Berlin 217-220, Italija 705, London 505-515, Now-york (kabel 126'/,, Newyork (ček) 123—124, Pariz 1080. Pracra 191 H—192. Dimni 93.*>.n—23.45. Cin rih 23K —23.30, Napoleoni 431—435. — Valute: Nem. marka 217 —220, lira 680- 090, funt štor. 500, dolar 123K-123K, čsl. krona 102, n .. krona 23—24. — Tendenca povsod slaba.
1!
se
55
MOROG MILO"
i
Zlato'©?*
Glavno zastopstvi) grve msriborsHe tovarne ia, rt C. Bros v Marin, za Kranjsho: Ull IU BRtlG, U9IUIK), GosposvetsHa c.1
Zlatorog

Dva pomočnika
sprejme G Mudrlč, sedlarski mojster, Karlovec, Hrvatsko.	_
mmrnu slogo is
niča „FEN1KS", Cankarjevo nabr. št. 1, pridnega in poštenega mladeniča, starega od 17—20 let. Nastop 1. junija 1921.
vSfn-sn zmožen samostojno voditi večje '.VSitiUl r podjetje, sc sprejme v kompanijo pod ugodnimi pogoji. Kje, pove uprava „Slovcnca" pod št. 1768, ako znamka za odgovor.
ffi*
^jflTSBBii"
kraste, lišaje odstraniuje pri človeku in živalih MaftoSntazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonCek za 1 osebo po pošti 15 kron pri TklNISOCS, lekarna Ljubljana, SJovenija.
V nojem ali na račun
stavracijo v Ljubljani ali ljubljanski okolici, eventuelno kupim. Dobro izvežbana moč. Cenj. ponudbe prosim ua Koritnlk pri 1. Senk, Skorja ulica 13.	1779
Ddinosfn! uril in serviele in plat-
nono r liho (garniture), najboljše, polici) O 1 jUilu polnoma novo, še nepre-prano predvojno blago se ugodno proda. Domobranska cesta 7/1, levo.	1781
Pritlična Hišo
z vrtom in 5 parcelami gozda na Gorenjskem se proda. Naslov pove upravništvo lista pod štev. i783.
Hiša
enonadstropna, z obokanimi kletmi, 34 m dolga, 9 m široka, z dvoriščem in sadnim vrtom v Lescah, tik kolodvora na najprornetnejšem prostoru okraja, pripravna za veletrgovino se proda. Stavbna zadruga v Lescah. 1792
i
1
Spscralšin izdelBoanje
KSirkis
Prevzema izvršbo vseh vrst jeklenih rolet za nove gradnje, trgovine izložbe in odre. Vsaka narotba se izvršuje na lastnih strojih v roku od 48 ur. Popravla brzo in ceno. Graditeljem, trgovcem in obrtnikom znaten popust. Zahtevajte cenike z oznako mere.
Zapsb, OpafssDfna fll.
Prodajam vilo v Kamniku. jetst
10 opremljenih sob, 3 verande, vrtni in gozdni park, lastna kopelj, s posebno za opravitelja obstoječo hišo, vrt, sad-nik, travnik in gnzd, njivo i. t. d. ležeče blizu kolodvora. S. Kmete«, Kolodvorska ulica 26, v Ljubljani.
Ur. 3417—92L adm.
Oglas
2 osebna ■ avtomo-B bila se
AUTO
prodasta po ugodni ceni — Čopova ulica St. 10 na dvorišču v garaži med 11.—12. in 5.-6. popoldne.
== Planina - So. Križ ==
pod Goliso; 1000 m je brazd'omno ena najlepših izlstnlh točk naše Gorenjske. S postaja lesenice eno uro hoda. Cela poija narcis v polnem cvetju. Sveži gorski zrak, krasna narava. Založniške zveza ugodne. Oskrba - Restavracija »Planina". Lopo ležeSa planinska postojanka. Terasa s krasnim razgledom na vse vrhova Alp. Prenočišča. Točna postrežba. Gene zmerne.
Izurjen zastopnik
za olja in maščobo, ki bi hotel prevzeti razprodajo v to stroko spada-joCega predmeta, se sprejme. Ponudbe z referencami pod šifro R. Z. 100 na upravo lista.
! i
f hlapce h konjem
se spreime takoj na „Zttestni pristavi", Cesta na Kodeljevo št. 8. — Hrana in stanovanje v hiši.
Zanesljive
ra ne.
Savet grada Baje stečajnu raspravu oglašuje, radi 15 go-dišnjeg najma domicila bivše tvornice vate, koja je gradska svojina, i koja če se 29. maja 1921. godine u prostoriji gradske kuče br. 25., u 9. sati održati.
Ponudioci se pozivaju da se nadpisom: „Ponuda najamnine domicila tvornice vate, svojine grada Baje" snabdevanom za-pečacenem zatvorenom kuvertom, svojeručno napisane ponude na označenem danu prepodne do 8. sati kod gradske registrature uruče.
Na zgrade domicila tvornice vate odnosece načrte i uslove mogu ponudioci do predhodnog dana stečajne razprave u gradskom mernickom zvanju, za vreme redovnih zvaničnih ča-sova posmatrati, gde i druge možebitne obavestaje dobiti mogu.
Za domicil odmah na razpoloženje stoji do 3000 posle može biti i do 10—12000 m2, prostora. Kaucija se ima 20.000 K. kod gradske blagajne u gotovom novcu položiti.
Ponudioci, ili opravdani ovlastenici njihovi na stečajnoj razpravi prisutni mogu biti, gde če se ponude putem odbora otvarati.
Saved grade Baj sa obzirom na poveljnost ponude slo-bodno rešava i zadržava sebi to pravo, da od uručenih ponuda ni jednu ne primi i na najamninu novu stečajnu razpravu oglasi ili pak od najamnine odustane.
Baja, dne 1. maja 1921.
GratisSsa saoet.
Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Gospod življenja in smrti k Sebi poklical našo preljubljeno hčer, mamico, soprogo in teto, gospo
Umrla je po daljši bolezni prejemši tolažila sv. vere danes ob 3. uri popoludne.
Pogreb se vrši dne 16. t. m. ob 3. uri popoludne na mestno pokopališče.
Slovesna maša zadušnica se bo služila v torek 17. t. m. ob 8. uri v mestni župni cerkvi.
Kočevje, dne 14. majnika 1921.
Rnton Ka]fež,
soprog.
Matija Briški,
oče.
Rnton, Milan, Ivan, Srečko.
sinovi.
mi je došlo od vseh strani iz mesta in od drugod toliko in tako velikih dokazov presrčnega sočutja in odkritega sožalja ter iskrenega spoštovanja blage rajnice, da se ne morem zahvaliti vsakemu tako, kakor bi iz srca rad.
Posebno in izrecno zahvalo izrekam svojemu zvestemu prijatelju g. Drag. Hribarju za genljivi in prelepi grobni govor, pevskemu društvu J. Z. Ž. za v srce segajoče žalostinke, dragemu prijatelju in tovarišu g. Heinriharju in sinovoma, drugim prijateljem iz Ljubljane, Dolenje vasi in Ribnice, gg. župniku Medvedu in kaplanu Somiču, č. mestni duhovščini, uradništvu in kočevskim meščanom. Prav posebno zahvalo izrekam tudi še čč. ss. usmiljenkam in gojenkam Marijinega doma za ljubeznivo skrb, spremstvo in darovane molitve v prid rajnici.
Vsem tem in drugim izrekam v svojem imenu in v imenu svojih sinov, svojih staršev in očeta rajnice, v imenu svojih bratov, sester in drugih sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo.
V Kočevju, dne 17. majnika 1921.

bljanska kreditna banka v Ljubljani
__	___	. •	U__• i_____ r-»____1J „ l. D*..:.. i — R.ailr.h
Stritarjeva ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška nlavtiica K 50,000.000. II Se orinoroča za vse v bančno stroko spadajoče || Čekovni račnn številka 10.509. - Brzojavni naslov: Rezerve K 45,000.000. || posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljnbljana. - Teleion Stev. Zbi in iu.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.