Slovenski oglasnik. 643 Iz tega vidimo, da so bile te razslute pesni res natisnene v Ljubljani (a ne v Kranj i, kakor je citati na njih našlo vnej strani), ter da zgoraj beseda Kranjec ne znači „Krainer", nego le ,,Krainburger". A kedaj so bile natisnene? Same pripovedujejo, da 1801. leta, a J. A. Župančič piše, da 1803. leta. Katero je res, tega ne vem. Bog zna, če ni tudi letnica te knjižice nalašč napak zapisana, kakor je Kranjskega mesta ..purgarjem" na voljo izlagan kraj, kder je bila natisnena! Knobljeve kosmatice se uže zelo redke. Ljubljanska knjižnica jih ima samo v 1. izvodu (eksemplaru), kateri je nekdaj bil Vodnikov; kajti na 2. stran prve platnice je ta pesnik sam zapisal znani svoj epigram: Bukve j is Kraj na Polne . . . kajna: Na pol nezdeliga, Sledni ma celiga. — Poslednja dva granesa je Vodnik pozneje popravil tako: Nikar nezdeli ga Pusti mu celiga! Ve-li kdo kaj povedati o Knobljevem živenji ? L—k. Jurija Dalmatina vse sv. pismo je 1584. leta ob novem letu prišlo na svitlo. Naša Ljubljanska knjižnica hrani tega sv. pisma 4 izvode (eksemplare); a na jednem, ki nosi knjižno znamenje: 10053.11. C. b., stoji z Dalmatinovo roko zapisano: „Rom. 8. Ist Gtott fiir vns,wer mag widervns sein? — Dem Edlen vnnd Ehrnuesten Christlichen Herren vnnd Patron Georgen vom Rain zu Stermol, seinem giinstigen, vnnd gebietenden Herrn vnnd Patron, verehret diese Bibl zum Newen J ar den 8. Januarij, Anno; 1584. M. Greorgius Dalmatinus." Bohoričeva slovnica je prišla, kakor vse kaže, mej ljudi istega dne, katerega Dalmatinovo sv. pismo, ker Bohorič na konci svojega predgovora vsem želi sreče k novemu letu, predno završuje tako: „V Vitenbergu na saskej zemlji v 1. dan januvarja 1584. leta," L—k. Fran Grbic, znani tenorist in skladatelj slovenski bode prihodnjo zimo pel pri poljskej operi v Lvovu. Za češko narodno gledališče se je uže nabralo nad 900.000 gld. In vsak dan še dohaja obilo darov, tako da je opravičeno upanje, da bo kmalu je d en milijon goldinarjev nabranih. Iz pepela narodnega gledališča porodila se je nova slava češkemu narodu. — V Ljubljani je 18. t. m. g. Ivan Hribar na korist češkemu gledališču v ljubljanskej čitalnici pohvalno predaval o razvoji češke dramatike od najstarejših do najnovejših časov. To na vse strani zanimljivo slovstveno-zgodovinsko razpravo priobčil bode ,.Ljub. Zvon" takoj po novem letu. „FrantišeTc Presiren. Obraz života basnickeho napsal Jan Penižek" imenuje se lepo pisana razprava, katero so o našem pesniku nedavno priobčili praški „Kvety" (str. 305—313, 424—433). A v ruskih novinah ,.Moskauer Deutsche Zeitung" (1. 71 -73) objavil je g. Ivan Naglic iz Zagreba o Preširnu in njega poezijah razpravo pod naslovom „Poetische Klange vom Fusse des Triglav". „Archiv filv slavische Philologie". Pete knjige četrti zvezek tega imenitnega Jag i če ve ga (zbornika za slovansko jezikoslovje prišel je nedavno na