tn plstesi t pofovfff Leto XXmM št. 196 LJubljana, torek ji. avgusta 1943 Cena cent. 80 bpnvoiiivo; L|uM|aii šefu egiptske vlade Nahas paši. katerega je cb skal no svn jem obisku pri ministrskemu predsedniku Irana, v egiptskih političnih krofi h kot znak bližnje pospešitve vdoTa Sovjetske zveze v države Srednjega vzhoda. Majskemu naj b' b le poverjene v tem smislu posebne naloec. kajti on je dober poznavalec angleških političnih metod tudi za vse kar se tiče Srednjega vzhoda. Misli se v teh krosih, da je Majski med drugrn ponovil voljo Moskve po sklenitvi kulturne pogodbe z Egiptom po zgledu pogodbe, kakršna je bila sklenjena že z Iranom. Ankara. 29. avg. s. V Palestini traja navzlic vladni intervenciji še naprej udejstvo-vanje _ kominterne. Funkcije nekaterih organizacij kominterne, ki so bile navidezno raz-puščene, nadaljuje tako zvana liga za Sovjet m Rusi ddajo drugemu te* fJ. sk(; Rusijo, ki ima tesne stike z Moskvo m razpolaga v propagandne namene z znatnimi finančirmi sredstvi Ankara. 29 avg s Arabski krogi smatrajo odklonitev Ibn Sauda. da bi sodeloval v predhodnih razgovorih za vsearabski kongres v Kaini. kot prvi odkriti ameriški manever proti angleškim naporom da bi se utrdila egiptovska nadoblast na Srednjem vzhodu Američani si obetajo, ne meneč se za podporo, ki jo Angleži v obilici dajejo Nahas paši. da bi prevzel vodstvo vsearabskega kongresa, da se bo z Ibn Saudovo odklonitvijo, čigar verski vpliv prevladuje v vsem islamskem svetu, izjalovil kongres v Kairu. Ankara, 27. avg. s. V Libanonu je ustanovitev liberalne stranke pred bližnjim'" volitvami še povečala napetost volilne kampanje. Vsi napori za ustanovitev enotnega bloka so se i z jalovi! L brezplodni ne samo s strateškega stališča, temveč m:, stal So-vjete tudi izgubo ogromn h sil. Ukrajina ozemlje življenjske važnosti za ho'jševike. je nz.ulavrjc službe. Ministeaf»:m tajnik v presvetlem ministrstvu Geno Sene-čič je bn imenovan za tajnika hrvatskega konzulata v Gradcu. Senečič je znan dramatik, čigar dela so z velikim uspehom uprizarjali na zagrebškem odru, kakor tudi v inozemskih gledališčih. — Za poslaniške-ga svetnika pri hrvatskem poslaništvu v Sofiji je bil imenovan ministerialni svetnik "Vlaho Buškov. Za tajnika v finančnem ministrstvu je bil imenovan nr.čelnik davčnega odseka Josip PaJič. Načelnica ženske veje ustaškega gibmja je odslej upraviteljica 3. ženske realne gimnazije v Zagrebu prof. Olga Osterma-nova. Spomenice rodbinam v Rus'ji pa-Mih vojakov. Nedavno je hi>la v Mostaru slavnostna razdelitev spomenic rodbinam v Rusiji padlih vojakov. Spomenice je hrvatskim borcem poklonil Hitler za njihova junaštva. Počaščenih je bilo 24 rodbn. Zasebniki naj dajo prostor na razpolago šolam! Ker so šolska poslopja v vojnem času po večini uporabljena za vojaf:vce, bolnišnice in skladišča, piše Nova Hrvat-ska«, so se prosvetni delavci z nujn mi predlogi obrnili na javnost in zasebn.ke, naj preskrbijo primerne prostore za šolski pouk. Dokler bo trajalo lepo vreme, bodo učitelji vodili ljudsko.šolsko mladino v botanični vrt. v Maksimir. Zelengaj in drugam. Ob nastopu deževne jes.rii pa bo to nemogoče. Zato naj dajo meščani za novo šolsko leto piniierne prostore na razpelago. Zlasti podjetja, ki imajo večje pisarne, naj odstopijo primerne sobe za pcuk. Napro-šeno je '.udi zagrebško mestno načel-tvo, raj čim h.'t?.eje zgradi barake, ki bo^o služile šolskemu pouku. Razen tega naj omogoči mestno načelstvo leden pouk s tem. da se bolo lahko uporabljali v šolske svrhe pesamezni prostori zagrebških gostiln, kavarn in poaobnih lokalov, RADIO LJUBLJANA TOREK, 31. AVGUSTA 1943 7.30 Slovenska glasba. 8. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Pesmi in napevi. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. 13.12 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Si-janec — Pisana glasba: 1. Della Macciore: Ko se zjutraj zbudiš. 2. Castaldi: Tarantelia. 3. Cerin: Lepa Mara — venček narodnih. 4. Culotta: Pesem. 14. Poročila v italijanščini. 14.10 Orkester vodi dirigent Manno. 15. Poročila v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17 15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia*. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20. Posebna oddaia za Sicilijo. 20.30 Napoved časa Poročila v italijanščini. 20.45 Vojaške pesmi — izvaja godba Kr. Karabinjerjev. vodi dirigent Cirenei. 21.05 Koncert Ljubljanskega Komornega dua (A. Trost — klavir. J. šlajs — violinal: 1. Corelli: Sonata v D-duru op. 5 št. 1 — grave. allegro. allegro. adagio. allegro 2. Mozart: Sonata v G-duru št. 13 — adagio. allegro. tema con variazioni. 21.50 Koncert Izvaja violinist Arriao Serato. 22.20 Pisana glasba. 22.30 Orkester vodi dirigent Zeme. 23. Poročila v italijanščini. 23.10 do 23.30 Orkester vodi dirigent Petraiia. Vodja madžarskega športa v Zagrebu. Pretekli teden se je pripeljal v Zagreb vodja m-džarskega sporia dr. Roman 'lai. cza.v-Feiicides. Obiskal je predstavnike oblastev in si ogledal nekatere športne naprave. V nedeljo je bil na mednarodni veslaški tekmi, ki so se je udeležili Madžari, Slovaki in Hrvati, prisostvoval pa je tudi mednarodni nogometni tekmi med Haškom in Ferenczvarosom. Knjižnica »a hrvatskekm konzulatu v Monakovem. Dunajski dnevnik poroča da je bila na hrvatskem konzulatu v Monakovem urejena knjižnica, ki obsega 1500 zvezkov iz hrvatske in nemške knjizevncsti. Knjiga o »Partizanski republiki Grmeč«. Hrvatska vlada bo v bližnjih dneh izročila javnosti knjigo, ki bo vsebovala originalne listine iz debe partizanske republike Grmeč, ki je imela svoj sedež v Bihaču. Iz Srbije Ustanovljen poliriieni okraj Bor. Ministrski svet je s posebno uredbo ustanovil nov upravni srez s sedežem v Boru za občine Bor, brestovačko. bučjansko, dolnjo-belcrečko, krivelsko- cštreljsko, slatinsko in zlatsko. Obenem se ukine ekspozitura boljevačkega sreza v Zlatu. Obračunfski zavod pri srbski Narodni banki je ustanovljen z uredbo ministrskega. sveta cd 20. juliia. Sedež zavoda je v Beogradu, z njegovim privoljenjem pa sc smejo pri vseh bančnih podružnicah ustanoviti tudi podružnice zavoda, član obračunskega zavoda lahko postane vsaka kreditna ustanova v območju centrale ali podružnice. ki jo zavod sprejme. Namen in naloga zavoda je, da olajšuje medsebojna plačila potom kompenzacije in da sploh pospešuje plačilni promet brez uporabljanja gotovine Predmet obračunavanja so lahko čeki. nakazn;ce, menice, boni, zadolžn ce. obrestni kuponi itd. Upravo zavoda vrši po svojem poležaju guverner Srbske narodne banke, ki postavlja za leto dni tudi upravni odbor obračunskega zavoda iz vrst članov upravnih odborov posameznih bank ki so član;ce zavoda. Zavcd je začel poslovati 2. avgusta. Fuzija bank. Trgovsko kreditna banka v Beogradu je sklenila, da se fuz'cnira s trgovino in industrijo »Srbija« v Beogradu, Hranilnica v Beli Crkvi pa s Pančevačko narodno banko. Maksimirane cene za krojaška dela. Komisar za cene je določil najvšj.e cene za krojaška dela v Srbiji in Banatu. Krojači so razdeljeni v tri razrede. Kamnolome bodo akfvirali in modernizirali V Srbiji zelo pnmankuje gradbenega materiala, je pa veliko število kamno-lom-cv, ki deiu ejo še zelo primitivno. Centrala za železo in kovine, v čije delokrog spadajo tudi kamrolomi. je svoj čas pozvala vse lastiVke kamnolomov, naj prijavijo svoja podietja. Prijavilo se jih je doslej 50 (31 zasebnih, 13 občinskih. 4 državni in 2 samostar.ska, cd teh je 25 z granitom, ostali pa večine ma z apnencem). Nedavno je v prostorih centrale bila konferenca predstavnikov centrale- ministrstev za gradbe. za železnice in za naredno gospodarstvo, gospodarskih zbornic in lastnikov kamnolomov. Sklenjeno je bilo. izvršiti točen popis vseh kamnolomov v Srb'ji, organizirati njih proizvodnjo po točnem načrtu, nabaviti potrebni material za moderniziranje in tako aktivirati vse ene kamnolome. ki so pomembni za gradbeno gospodarstvo in za rudarstvo v Srbiji. Dodeljevanje kuriva podiEajemmkcm V svrho dodelitve kuriva za ogrevalno dobo od 1. oktobra 1943 do 31. marca 1944 mora vsak podnajemnik, ki potrebuje kurivo za ogrevanje svoje sobe, izpolniti posebno prijavo, ki jo prejme pri Pokrajinskem svetu korporacij. uradu za kurivo, Beethovnova 10. Prijavne tiskovine se bodo razdeljevale podnajemnikom v času od 30. avgusta do 4. septembra, in sicer samo med popoldanskimi uradnimi urami od 16 do 19 Izpolnjena in overjena prijava se mora vrniti uradu za kurivo najpozneje do 11. septembra, prav tako samo med popoldanskimi uradnimi urami. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati in se zamudnikom nakaznice ne bodo izdajale. Ob izročitvi prijave mora vsak prosilec predložiti tudi najemno pogodbo in prijavnico anagrafskega urada o bivanju. Dobra knjiga44 v 1.1943*44 M S Pirandel lovim romanom »Pokojni Matija Pascal«, ki bo izšel sredi prihodnjega meseca, bo zaključeno prvo leto naše knjižne zbirke »Dobra knjiga«. Za prihodnje izdajateljsko leto, 1943-44. so že pripravljena ali se pripravljajo naslednja iz-braua d-»a: T. Gulbranssen, ki se je lani tako ugodno predstavil s knjigo »ln večno šume gozdovi«, bo zastopan z delom »Dediščina g°zda«. Vonj severa, poezija nordijske narave in mojstrsko oblikovane usode ta-mešnjih ljudi bodo tudi to pot navdušile čitalce, o tem smo trdno prepričani. Z Honorčja de Balzaca »Chouanci« bo nudila DK svojim naročnikom roman klasika francoske proze. Delo ima zanimivo zgodovinsko ozauje, v orisu značajev in o-pisu dogodkov se nam odkriva pristen Balzac. Virgilio Brocchi, »Fontana ljubezni in pozabr« je uspelo delo enega najbolj branih avtorjev sodobne Italije. Z romanom Marija Skalana, »Rina«, ustrezamo želji po izvirnem slovenskem tekstu. Avtor pripoveduje zgodbo nerazumljene ženske; roman je pisan živahno in zanimivo. O. iledbcr«. »Karsten«, bo obširna knjiga švedskega romanopisca, ki si je tudi izven domov me takoj pridobila nemajhno čitateljsko obc.no; v središču romana je zgodba mladeniča, čigar razvoj obravnava p:.-.ateij prostodušno m iskreno. Matilde Seiao, v Italiji in inozemstvu zelo priljubljena pisateljica, riše v knjigi »Riccardo Joannu« s t.-nkočutium psihološkim vživetjem družabno življenje polpretekle dobe. Kožik«v »Poslednji vseh pierotov« je eden najbolj uspelih čeških romanov novejšega časa. Vsebuje sočno zgodbo iz barvite Francije 19. stoletja. Leva Toi«tega »Kozaui« so prelep i mladostno delo velikega mojstra, oživljajoče po svoji neposrednosti in čustveni svežini. Paul de Kruif, katerega Borci proti smrti« so vzbudili med čitatelji Lsko veliko zanimanje, bo zastopan v izdajah bodočega leta ž enako zanimivim in napetim delom »Lovci na mikr°be«. Zulavskega »Na srebrni obli« je zanimiv poljski roman s fantastično snovjo, a obenem poln psihološkega opazovanja in tehtne miselne v sebine. Luigi Pirandello, ki je zlasti pomemben kot novelist, bo vnovič uvrščen v zbirko, to pot z izborom krajših stvari »Sonce in sence«. S tem bo prikazan prvak novodobnega italijanskega slovstva s svoje najmočnejše strani. Irving Stone, pisec znamenite biografije slikarja van Gogha, bo zastopan z romanom »Mornar na konju«, v katerem opisuje pustolovsko življenje Jacka Londona. Roman »Alina« je delo C. F. Ramuza, najzrelejšega pripovednika franc. Švice. V njem nam veliki epik rodne grude in kmečkega žvljenja z včasih izrazito pesniškimi toni razpleta usodo vaškega dekleta; preproščina zasnove in stila š? stopnjuje etično očiščujoči občutek tragičnega. M. K. Ravvlings, »Zlata jabolka«, roman o življenjski borbi in o ljubezni mladih ljudi na trdi floridski zemlji; pravo središče knjige pa je narava, polna poezije in groze. »Zlata jabolka; spadajo v Italiji med najbolj priljubljene prevode zadnjih let. Iz obširnega življenjskega dela priljubljenega italijanskega pisca G. Miiane-**ija je na programu roman »Anty«. K. Robert s, »Prehod proti severozapadu«, obsežen, napeto pisan roman iz razgibsme, romantične dobe ameriške preteklosti, poin strasti in pustolovstev. Davorin Ravljen pripravlja izvirno delo »Mrtvi ognjenik«. * Točni vrstni red izdaj DK bo, kakor doslej, tudi v bodoče objavljen za vsako četrtletje posebej. Naročite se na »Dobra knjige", če še niste naročeni! V zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskefia naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo; b) za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano, in 22 lir za vezano izdajo. V podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo se to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoce, da bodo sami prihajali ponje. Novi naročniki lahko dobe po zmzani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi. Naročba je obvezna za tri mesece. Potem se lahko vsali čas odpove, vendar najkasneje do konca meseca, v katerem je naročnik knjigo še prejel.. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in nieni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica Jutra; in >Slo: venskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči: ; Dobra knjigax po pošti na'naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5. Ferenc Kormendl: 45 ZMOTA Ne, to vendar nikakor ni mogoče! Naj bi se ta ženska še tako predajala svojemu razpoloženju, naj bi se še tako predajala slepi igri svojih čustev: saj ima vendar zdravo pamet! In prav ta pamet je morala razumeti njegovo razumno, pošteno in jasno pojasnilo. Ali je morda po tisti nesramni kleveti zagorel v njej ogenj ljubosumnosti, ki ne potrebuje hrane, pa vendarle gori? Mar ta ženska žares ne uvidi, da nima vzroka za ljubosumnost! Ali pa morda Ana ve nekaj, česar ne ve niti on sam?! Zaslutila je nekaj, kar se doslej niti v njegovi Jastni notranjosti še ni razvilo v čustvo? Janko jo je še vedno opazoval in je bil 5z dneva v dan vse bolj potrt. Čutil je, da ne dela prav, ako sprejema Anin molk, pa je vendarle ni mogel kar tako na vsem lepem vprašati: »Ti, Ana, že nekaj časa te gledam, in pri tem sem opazil, da nekaj ni v redu. Kaj ti prav za prav je?« Ni ji mogel zastaviti tega vprašanja ker se je bal, da mu ne bi odgovorila odkrito. Ali pa si je ni upal vprašati, ker se je bal razgovora z njo in odgovora, ki bi utegnil slediti, bal se je iskrenega odgovora: bal se je resnice... Brez radosti so se vlekli dnevi. Ozračje, napeto od dvomov in slutenj, se je nenadoma izprevrglo v nekako mrtvo ravno-dušnost. Nekega večera sta bila v družbi, toogovarjali so se o ljudeh. Beseda je nanesla na mlado žensko, staro znanko Wal-trovih deklet. Nekateri so jo hvalili, drugi po ugovarjali, nato pa se je Luci obrnila k Ani. Saj kolikor se spominja, ima Ana rada Marjeto Lazarjevo, torej ... Ana je dvignila glavo, sredi stavka je segla Luciji v besedo: »Ne,« je dejala strogo, »slabo se spominjaš. Sovražim jo!« Mrzlo, ostro je padla trda beseda v pogovor. Janko je z zatajevanim dihom molčal. Odkar je spoznal Ano, je zdaj prvič slišal to besedo iz njenih ust. Ni vedela, zakaj je to rekla. Ni vedela, zakaj tako čuti, zakaj sovraži tisto lepo m drugače docela nepomembno žensko. Toda v srcu in v glavi ji je poganjalo tisto skrivnostno, zdaj že znano čustvo, ki je zaaj zahtevalo, da ga izpove. V tišini, ki je nenadoma nastala, je čutila, da ima novo orožje in novo moč: zavist, — naj le izvejo vsi! In hkrati je čutila, da je to čustvo docela prijetno. Spočetka se je dobesedno ponašala z novim čustvom, kakor človek, ki po dolgem pomanjkanju nenadoma obogati. Vedela je, da je jako grda. In zdaj je v slehernem zvoku, v sleherni kretnji, namenjeni rjej. slutila žalitev in roganje, ki velja njeni grdoti. Bila je prepričana, da jo vsakdo, kdor jo le zagleda, preganja in jo žali radi njene grdote in prav tako se ji roga tisti, ki taji, da je videl njeno grdoto. A Janko? Morda jo pomiluje? A one druge? One, ki so lepe? Kaj prav za prav ste?! je z gorečo zavistjo premišljevala Ana, kaj veste vi, lepotice! Nič drugega kakor to, da ste lepe! Lepe obraze imate in ponašate se z njimi, lepe roke in noge imate in jih razkazujete, kjer le morete. Moški hrepenijo po vas, pa si kupujejo vaše objeme! Luci in Juanita in Agica in Derekova in Irma Borbelyjeva, vse eno, vse ste lepe in zato vas sovra- žim! . , , Pogled ji je bil oster in mrzel, ko je v duhu zrla na svoje prijateljice. Mrzlo so se ji lesketale oči. ko je gledala tuje ženske. čutila je, kako jih sovraži, ker so lepe. In med njimi se je počutila tako kakor črnec med belci. »Sovražim!« Ta trda. strašna beseda je zvenela včasih ponoči v Jankovih ušesih. Komu velja to čustvo ? Meni ? Zakaj ? Kako težko bo takšno življenje! In kaj bo sledilo temu? Zakaj mora biti tako? je zamišljeno preudarjal in čutil, kako se ga polašča topa žalost. Petnajsto poglavje Anino samopremagovanje je popustilo. Nekega večera je nestrpno in zasmehljivo napadla Agico, naj vendar ne razkazuje neprestano svojih nog, saj vsi vedo, da so lepe. Agica je molče sprejela to nenavadno in grobo opazko. Nato je nekega dne grobo vprašala Lucijo, ali bi bila rada še lepša, kakor je, da si tako pretirano šminka obraz,?! Lucija se je prestrašila in cd osuplosti ni mogla izpregovoriti niti besede. Toda takrat je že vsa rodbina in večina bližnjih prijateljev opazila izpremembo v Aninem značaju in tudi opazila njeno nervozo, ki se bo zdaj zdaj končala z resno boleznijo. To je bilo lahko in enostavno pojasniti: Ana je verjetno v blagoslovljenem stanju in od tod ta njena živčnost. Gospa Waltrova ni mnogo prem:šljevala: kakor hitro se je zavedela možnosti in verjetnosti tega težko pričakovanega dogodka, je pohitela k Ani. Tudi ona je opazila izpremembo v Aninem razpoloženju in vedenju, začela ji je razlagati, da sluti, od kod to izvira in da upa, da je tako. Gospo Waltrovo je vznemiril Anin zani-kujoči odgovor. Prosila jo je in zahtevala, naj se da nemudoma pregledati. Ana je nenavadno ostro in nestrpno Jgovarjala materini zahtevi. Tajila je, da bi bila »v strašnem razpoloženju«, z nekam sovražnim začudenjem je ugotovila, da ni opazila na sebi nikake »izpremembe«, potem je priznala le toliko, da je bolj nervozna kakor kdajkoli prej, da pa je v današnj h časih vsakdo nervozen. Ne, je še dalje silila gospa Waltrova, Ana ni niti >,nervozna« niti »bolj nervozna«, temveč je naravnost hudo in preveč nervozna in tudi če bi bila docela prepričana, da ni v drugem stanju, tem prej bi se morala dati pregledati, da bi zdravnik ugotovil, cd kod izvira ta njena nervo-za in ali ni kaka telesna ovira kriva, da še vedno nima upanja na otroka. Saj sta končno že več kakor pol leta poročena. Prosi jo, naj govori tako iskreno, kakor le moreta govoriti med seboj dve jako dobri prijateljici ali dve ljubeči se sestri, Ana je za trenutek že omahovala: povedala ji bo, da zaenkrat še nista hotela imeti otroka, ob enem pa ji bo povedala, kaj se je zgodilo z njo v zadnjih tednih. Toda materino pretirano prigovarjanje in gostobesednost sta ji omajali to namero in preprečili izpoved. Zatorej ni govorila ne »iskreno« ne kako drugače, ostala je enostavno in nekam hladno pri svojem da — da, ne — ne. »Veruj mi,« ji je prigovarjala mati, »da nič bolj ne kvari skladnosti mladega zakonskega življenja kakor to, da je eden izmed zakoncev brez vsakršnega zunanjega povoda neprestano nervozen!« Nato pa je nekam prestrašena nad lastnimi besedami osuplo pogledala Ani v obraz: ..Ali pa morda imaš vzrok za svojo nervosnost ? « Ana je zbrala vse svoje moči, da je ne bi izdala najmanjša guba na obrazu. Naposled je privoLla v materino željo in se odločila, da se bo dala pregledali in sicer da naj jo pregleda domači družinski zdravn.k. Janko pa tega ne sme izvedeti. Gospa WaItrova se je zadovoljila s tem in dala poklicati domačega zdravnika. Stari doktor Hclle je prišel k Ani. se dobre pol ure pogovarjal z njo, pogledal ji je očesne veke. preizkusil ji je reflekse na kolenih, nato pa ji je smeje se pogrozil s kazalcem: >.Ti, deklica, si torej zatrdno prepričana, da še ne bo tako kmalu nič majhnega pri hiši?« je dejal, naposled pa jo je pomiril, da to rii n č hudega, da ji nič ne grozi in da bomo to. kar je, kmalu pregnali! Predpisal ji je neki sirup in rekel: No, Anica, draga moja deklica, to lepo pridno pij. dokler ne boš začutila, da ti je že bolje, na vsak način pa se vsaj za tri tedne kam odpelji in se odpočij... Niti zamisliti si ne moreš, deklica, kako lepo je zdaj na morju!« Ko je bil zdravnik še pri njej, je Ana že premišljevala, da kajpak ne bo pila zdravilne tekočine in ne bo odpotovala. Brez Janka — kako smešno! Ne oziraje se na to, da Janko zdaj ne more niti za najkrajšo dobo iz pisarne. Doktor Helle pa je zvesto poročal gospe Waltrovi o svojem zdravniškem izsledku: nič takega ni, nekoliko živčne izčrpanosti po zimskih naporih... tudi njej je povedal svoj zdravniški nasvet: pervaltih in, glavno, odhod na morje, Strahovita povoden) Rumene reke Kultura ^■■^■■■■■■■■MM«) Ivan Meštrovic Hrvatski tisk je nedavno posvetil obsežne članke scAtdcsedetn ci kiparja Ivana Meštro-viča. Njegovo delo je doseglo evropski sloves; naročila z onstran Oceana so kazala, da je tudi tja prodrl glas o kiparju, ki se je z malo znanega kulturnega kroga povzpel s silo svoje umetniške inteligence med predstavi-tclje sodobnega evropskega kiparstva Kdor ga je videl v družbi, ne bo pozab i njegovega zamišljenega, skoraj zamračenega obraza z značilno črno brado: oči. v katerih se je bliska! noranjj ogenj, usien. ki se niso nikdar v širši družbi odpirala s š roko zgovornostjo njegovih temperamentnih rojakov. Čutil si: glej. to jc umetnik! Nisi sc spominjal romantičnih slikarjev z njhovimi dolgimi lasmi in ovratnicami s pentljo, marveč si pomislil na renesančne mojstre ki jim je bila umetnost čudovita spojna obrti in skrivnosti, znanja in ii>tuicijc. Kdor je videl v galeriji začetke Mcštrovi-čevega dela. kakor relikvije ohranjene podobe. ki jih jc zoblikoval Ivan Meštrovie kot par>tir med trdim kraškim kamenjem, kjer je sonce dopuščalo le malo osenčenj in prehodov ter je dajalo predmetom trdno odmerjene. plastične poteze — je mogel pomisliti, • Wlkštio silo se je razvijal oblikovalni genij tega umetnika. Žc med tem kamenjem, •"kopim zelenjem in vročim soncem je duhovne sluti! in tipal za tistim bogastvom, ki ga le dala umetniku narava, ko ga je usposolvla, j je s ka znjivo površnostjo in igrivo lahkomiselnostjo zastavljalo zgolj hcdonrstične življenjske cilje. Srba Mijuškovič je izrazit »beograjski človek« tega razdobja; v opisu njegovega življenja. hlcpeeega po nenasitnih ugodjih. fe Čošič ne razločuje od drugih pisateljev v ničemer drugem, kakor v svojem vidno, morda kar preočitno poudarjenem psihologizmu. Nora pa je pisateljeva etična teza. ki jo je včle-iiil z nekoliko nasilno roko v rahlo zgradbo tega psihološkega romana. Ljubezen do Rad-mile, žene v vojni pohabljenega arhitekta Kara mark oviča. žene. ki jc po svoji usodi m po notranjem življenju dokaj drugačna od žensk, kar jih je dotlej srečava! vihravi in f ----------------- -------------- Ant. Adamič: jp šola v predmestju Ce si vrgel tudi kamenček v vodo, sem ga našel. Za Ulčarjevo hišo in vse tja do tovarne za gunje in plahte [(»koefabrike«) so bile pod bregom skalnate, do vratu globoke, navpične čeri. Za te čeri nam je nekoč neki gospod metal krajcarje, češ, naj si jih poiščemo. Ko pa je videl, da smo vsak novec našli, je zahteval, da jih moramo prinesti v ustih iz vode. Pa smo jih. In ko mu je zmanjkalo prav vsega drobiža, je mrmraje odšel. Glavno kopališče je bilo nasproti prisilni delavnici. V vodo, ki je bila takrat prav tako mrzla kakor je dandanes, nismo dosti silili: pač pa smo bili najrajši na bregu. Ondi smo se po svoje zabavali, se kamenčkali in nožkali. Neutrudljivi smo bili v lučanju kamnov. Redki so zagnali kamen s te strani ceste na drugi breg ali celo prav tja na cesto. Iz precepa v palici si ga pa zarinil prav preko hiš prisilne delavnice. Skrivaj smo lučali kamenčke na ženske, ki so na drugi strani opletale s cunjami po perilnikih. če so nam žugale, smo bili še bolj razposajeni ter smo jih še bolj nadlegovali. Najstarejši v družbi je dajal znamenje za na-pravljanje in za odhod. Dvizali smo se. Ko so bili oblečeni prvi, so priganjali Pifliudnike s priljubljenimi pobudnicami: Zelo neugodne vesti prihajajo spet s Kita jsnega. jezovi Rumene reke, ki so popustili zaradi silnega pritiska voda, so povzročili katastroiu, kakršni menaa ni primere v zgodovini. Rumena reka je na gotovih mestih obzidana s približno 15 m visokimi nasipi, ki segajo do 200 m v globino. Ti jezovi se oo Sili vode ne dado zakrpati. ce vooa vdeie skozi nje, poplavi ogromna zemljišča. Po japondun vesteh je pri sedanji poplavni katastrofi najbolj prizadeto mesto K a j f e n g , presitoinica province Honan. Mesto je polno beguncev ter sliči visoko obzidanemu otoku, v katerega neprestano buta neukrotljivo morje. Zopet enkrat je postala Rumena reka, ki j j smatrajo Kitajci za blagoslov dežele že skozi več tisočletij, mor aRa milijonov in milijonov človeških življenj. Rumena reka ima svoje izvire v Tibetu približno 5000 m nad morjem ter meri v svojem teku do izliva v čilski zaliv približno 5000 km. V neštetih zapogah se vali ta veletok skozi celo vrsto provinc ter ima ogromne slapove. Samo v provinci Kansu pade struga reke na razmeroma kratkem prostoru za približno 1000 m. V severno-kitajski ravnini nanese Rumena reka toliko rumene gline, da se je zaradi blata njena struga v teku tisočletij že večkrat zamašila in je morala reka ubrati novo pot. V vseh časih svoje zgodovine so si Kitajci prizadevali, da bi ukrotili pošastne brzice tega veletoka. ki ga imaijo za izvor svoje blaginje, pa tudi za očeta vseh svojih nesreč, vodna gladina Huanghoa je na nekaterih krajih 10 do 15 m med visokimi jezovi nad obdajajočo ravnino. Ce se tak jez razpoči samo na enem kraju, nastopi katastrofa. Na prostoru, kjer so sedanji jezovi po- Dopisnik »Scues Wiener Tagblatta« Kuri Reusz poroča z Balkana: Še pred nekaj leti si lahko videl v osrčju Balkana karavane konjičkov, mezgov in oslov, ki so koračili iz neprijetne pokrajine kakšnega hudournika proti glavni cesti. Vsaka teh tovornih živali je nos.la breme, n s'ccr ie imela oprtana koša. ki sta ji visela na obe strani s hrbta. Tovor je živali oteževal hojo in dihanje. Živalj so bile bolj ali manj sestradane, pnganjači pa stari. Živali in ljudje so sc borili za košček vsakdanjega kruha kaker so bili tega navajeni že od davnih časov. Premet preko mostov Ibra in Neretve je namreč žc tako star kakor prebivalci v teh krajih. Izvira menda še iz časov, ko so grški iskalci zakladov in rimski podjetn:ki tod okrog iskali zakiadc.v, o katerih pripoveduje že Herodot v svoji zgodovini. V teku stoletij se pridobivanje zuk'acIov ni prav nič spremenilo. Najdišča so bila daleč od nasladni Srba. sproži v njem plazove novih čustev. Iz težkih konfliktov med strastmi in tistim višjim jazom, ki ga ima človek v sebi in kj dozori samo v mukah očiščenja, sc raz vije iz Srbe nov človek. Razvoj dejanja, ki ima svoje korenine bolj v pshdogiji posameznika, kakor pa v socialncm okolju, je položen v značilni kontrast povojnega Beograda in starega samostana nekje v planinah, čigar obnova je bila zaupana Karamarkoviču. s katerim gre Srba kot tajnik, da bi laže dosegel svoj ljubezenski cilj — Radnrlo. Tako sta tudi na zunaj naznačena dva svetova, kakor se krešeta 'n oblikujeta v spoprijenrh ljubezenskih strasti, ljubosumja, vere m cinizma itd. Boj duha in telesa, teh dveh prakti čno nasprotivh in vendar neprestano povezanih sil, katerih vsaka ima svo je ž vijenjsko središče, ni v nobenem srbskem romanu <-fi san tako živo in močno, kakor v »Dveh svetovih«. Pri tem je šc posebe j zanim v v po gled v srbska samostan (prrn. kontraste: igu-man — Nikodem Vasjev). čosičev roman jc značilen po tezi in po svojih vod lnih osebah, spsan pa je z dokai neenakimi prijemi. V njem so stran', ki jih lahko štejemo med najlepše in najznačilnejše v vsej srbski prozi tega razdobja, poleg ri.i h je tudi marsikatera slaba. Med dobre sod; zlasti poglavje, ki op suje gozdni požar v planinah. pa hajdukov konec, sploh domala vse besedilo od požara do Krbincga odhoda v Beograd zaradj priprav na ubeg z Radnrlo V teh opisih dogodkov, prizorov, razpoloženj 'n ljudi kaže Čosič izrazito epično moč in samo obžalujemo, da ni v vsem romanu na tej višini. Z druge strani usvajaio bralca nekateri psihološko zagrabljivj prizor, ki so ta kisto spisani epično. brez nasilnega modrovanja in teoret čne primes;. Nekatera mesta v Tomanu pa so otipljivo šibka Posebej mot; pisateljev neposreden razgovor z bralcem, kar spominja na starejše realiste m vnlctanje raznih pojasnjevalnih opomb, k- razbijajo epsko enotnost dela in silijo iz okvira tudi stilistično. Vsekako prebiramo »Dva svetova« s čustvi, ki so včasi do polneaa zadoščena, na drugih straneh, pa nimajo skoraj ničesar, ob kar bi se prijela in se zato tem boii pokaže pisateljev nekolko nasilni, preveč intelektua listični psihologizem. Prevod Fr. Je se no ve a je zaradi pra vilnoati in jezikovne čistost , kakor smo jo pogrešali v prevodu prejšnjega Čosičevega remana. kar vzoren. V problematiko romana uvaja predgovor iz peresa priznanega slovstvenega kritika Milana V. Bogdanoviča. ;Zadji pokrit, kolček v glavo zabit«, ali pa: »Zadnji oblečen, za ušesa vlečen«. — Zgodilo se je tudi, da si iz bornih hlač, polnih zaplat, kaj izgubil, morda pipec ali niko, celo svinčnik ali kar si bodi dragocenega, od česar bi se srčno nerad ločil. Ce izgubljenega nismo takoj naš'i, smo zvili s šopom trave hudičev rep, ki se je polagoma odvijal, potem nepremično obstal ter s tem pokazal smer, kjer leži Izgubljeni zaklad. Več ko prevečkrat je kazal rep proti vodi in še tja preko. Nak. spet v vodo ali pa celo kar na desni breg. ni tvegal nihče; rajši se je zakladu odpovedal. Pogosto smo pa tudi našli, kar smo Izgubili. Rep si je ohranil veljavo in svoj sloves. Stanovalci hiš prisilne delavn!ce pa so bili lahkomiselni in brezol^azni ljudje; karkoli so doma razbili in pokončali, vse so zmetali v vodo: pi^re, lonce, ogrodja dežnikov, nočne posode, pločevino. Največ je pa zletelo v vodo razbitih steklenic ln drugih črepinj. Videti je bilo, kakor da vprav zaradi nas mečejo vso to robo v vodo. Večkrat so se že kopalci obrezali. Dno okoli skakalnic smo vedno skrbno očistili nevarne šare. Kjerkoli smo dognali večjo ugreznino ali »kotijo«, smo zgradili skakalnico. Z vseh strani smo znosili kamenje ter ga zložili za mostišče, katerega smo potem skrbno zadelali in pokrili z rušnaml. O prvem večjem nalivu je deroča voda rada vse podrla ter odnesla, pustili, stoji voda več sto milj visoko. Kjer pa je voda odtikla, Je pustila za sebol ogromne plasvl blata, ki dosežejo ponekod dc 2 m globino. Na stctlne vasi in malih nest je blato kar pokopalo hi zadušilo. Reka Huangho ima i umeno barvo od puščavskega peska, katerega prinašajo v njeno področje viharji lz notranje Azije. Ogromna ozemlja od Pekinga do doline reke Jangce so zdaj pa zdaj pokrita s tem peskom in blatom, ki se zdi kakor velikanska lepljiva odeja. Nobena reka na svetu še ni zahtevala greznejših žrtev kakor Husngho. To je drugi največji veletok Kitajske, zelo skrivnosten in zavraten. Na noben način niso mogli doslej veletoka ukrotiti in zadosti zajeziti. Zato prestrašijo poplave Rumerte reke vsako leto na milijone ljudi, ki se skušajo rešiti z begom, kajti kdor pravočasno ne ubeži, mu preti neizogibna smrt. Z nepopisno brzino se vale rumeno umazani valovi Huanghoja skozi gosto obljudene kitajske province na 9everu ln po sredini kitajske nižine. Pri tem se nesKončna ozemlja spremenijo v eno gamo nepregledno jezero, iz katerega ni videti ne naselbin, ne rastlinja. Griči, drevesa, strehe, vse izgine pod vodno gladino. Na koncu plavajo po vodi človeška trupla, poginule živali, razbite džunke, izkoreninjena drevesa in podobno. Vse to vlečejo valovi Rumene reke s seboj, ko pride voda zopet v strugo in spremeni svoj tek. Na porečju Huanghoa živi približno 100 milijonov ljudi. Usoda vseh teh ogromnih ljudskih množic zavisi popolnoma od muhavosti veletoka. Ko so se pred 10 leti raz-počili jezovi te reke. je pri Hankauu nastalo jezeio, kj je bilo po svoji razsežnosti večje kakor polovica nemškega ozemlja. prometnih zvez, in uboge karavane, ki ko prenašale rudo. vsebujočo dragocene kovine, so morale napraviti dolgo pot, preden so prišle na cilj. Često jc trajala taka pot ves dan. Z velikimi napori je bilo takšno prenašanje tovorov zvezano zlasti pozimi ali pa v deževni dobi. Tak način prometa se jc izplačal samo zaradi tega, ker so imele žlahtne rude — zlato, srebro, svinec, kositer in bron — izredno visoko ccno. Te rude so kopali že v 13. stoletju, ko so opravljali delo kopačev v teh krajih rudarji s Saškega Ko sc je potem doba industrializacije pomaknila v valovih proti Bosni. Arbiji in Albaniji ter so začeli iskati in kopati tudi bsniut. mangan, antimon, molibden, krom. bauksit. azbest in druge rude. tedaj sc je tudi v teh krajih pojav !a nekakšna mrzlca. ki je obsedia ljudi pri iskanju zakladov. Taji kapital je prežal, da si jc pridobil vsako koncesijo "n ni upošteval prav nič modernega pridobivanja zemvkih zakladov. Podjctnki so delali samo toliko in samo tako. da se je njim izplačalo. Povsod tam. k jer so bila najdišča zakladov daleč od prometnih zve?, pa ni bilo mogoče kopali zakladov v takšnem obsegu. kakor bi se bilo res obneslo. Po zlomu Jugo«lav'je je spoznal nemški generalni epolnomočcncc za gospodarstvo, ki se jc b:l nastanil v Beogradu, važnost vseh teh rudniških bogastev za nemško oboroževalno industrijo ter jc priskrbel Todtovj organizaciji poob'astilo za dviganje zakladov iz zemlje. Tako se jc izvrš a tudi pri izkoriščanju rudnikov ogromna izprememba. Trudne tovorne živali, kj so prenašale rudo v košarah, so izginile s cest in danes vodijo k rudokopom umetne ccste, ki sc dvigajo v gorOvje do 2000 metrov visoko. Gigantska grebala pa razkopavajo vršace gora prb! žn-*. 30 metrov globoko n po potrebi šc globlje. Dieselcve lokomotive ropotajo in odvažajo vozičke, polne lude, do posta'ališč žične železnice. Ne glede na vremenske spremembe, na viharje, deževje in gozdove sc vrši ta promet na kilometre daleč in pri tem izkoriščanju zemeljskih za<:adov pomagajo tudi majhne električne centrale, za katere ao vpregli v službo divje hudournike. Potrebni so bili možje s pogumom kolonistov in pionirjev, da &n izvršili vsa ta dela v d v-j ni. Inžcnjerji in stavbeniki, k; naletiš nanje v teh krajih, so vse prej kakor birokrati. Od njih je odvisna čestokrat odločitev v celoti, zato so navezam le na lastno pomoč in izkustvo Mnog: izmed tud zaposlen h inženjer-jev imajo za seboj že veliko prakso v tujini« nekateri čelu v Ameriki. Drugi so bili v teh kraj h zapos!em že v času avstro-ogrske monarhije. ko so gradili na Balkanu ceste in žclez-n;ce Seveda je danes tempo dela popolnoma drugačen kakor takrat, ko so se posamezna dela vlekla no deset let in še več. Kako vel ke so težave, s kater1 m i se morajo bor ti industrijski p;onirji v teh krajih, je razvidno i/ tega. da so ponekod nastala industrijska središča naravnost iz nič V krajih, koder je prej razpenjal svoja krila samo balkanski orel ter so lasli e pičli šopi trave in koder so se pasle kuze. odmeva danes pesem dela ter nastajajo cele vaške in mestne naselb ne. Tu je pr niitivncst zvezana z modernostjo n praktičnostjo. Takšne naselbine imaio svoje lastne pekarne in kulvnjc. kjer sc proizva^jo potreb, na živila za nemške in domače de'avcc. Dom nadomeščajo v takšnih krajih p<-sebnc ustanove. nekak "n- domovi za samce, kjer ie vsakomur ua razpolago majhna, toda pr jazna sobica. ki se zdi kakor letovišče v gorskem kraju Za vodo in elektrik., jc poskrbljeno, za zabavo skrbi organ'zacija »Kraf durch Freude«, ki prihaja s svojimi omnibusi v kraje ki so se zdeli cla smo imeli s skaka!n'cami večno delo. Prav globokih kotanj je bilo več, a smo se jih najrajši izogibali. Najbolj razvpita je bila ^konjska« na Selu. nasproti Kar-meličankatn. Trdili so, da je več sežnjev globoka. Nekateri so jo imenovali tudi »št;rno«. ker so bili na dnu mrzli izviri in ledeni vrtinci, kj so že marsikoga pogoltnili. Kadar smo se naveličali Ljubljanice, smo jo mahnili k Malem grabnu za Koli-zejem. ali pa tudi v vojaško kopališče ob Ljubljanici, ki se je razprostiralo nekaj več ko sto metrov na desnem bregu pred Gruberjevim kanalom. Zan1 se nismo navduševali. ker so ga popoldne zasenčevall kostanji ter je tudi voda preveč drla. — Povsod lepo, a doma najlepše! Skozi vse mesto smo hiteli nazaj na preljubi bre-žiček nasproti prisilni delavnici. Kadar smo se naveličali skakanja v vodo in po travi, kamenčkanja, nožkanja, mane in drugih vragolij, smo se podali {feleč nazaj, prav do cukrarne, kjer smo se kakor jata gosi drug za drugim pognali v vodo. Po še dokaj deroči sred'ni smo bili po nekaj zamahih spet pn svojem taborišču. Ko uprem nekoč v zmerni plitvini, hoteč se odpočiti, noge ob dno, začutim pod levim stopalom nekaj mehkega, koj nato pa pekočo bolečino. Dvignem nogo — kakor rdeč dim se je sukljala po vodi kri iz skeleče, široke ureznine na podplatu. šc nedavno nedostopni. Tako so možje v takšnih odljudenih naselbinah deležni filmskih in gledaliških predstav. Tako so se iz prvotnih letečih oddelkov Todtove organizacije izoblikovale stalne formacije. ki ne skrbe samo zu promet, marveč tudi za gospodarstvo ter rešujejo na'oge. ki so nujno potrebne za podporo nemške oboroževalne industrije. Ti oddelki so mneflokje v Srbiji pomagali zgraditi porušene mostove, popravit: železnice in razširiti kolodvore. Kolikor deluje pri tem Tod to* organizacija za zasebno gospodarstvo. an^rzira posebna stavbena podjetja ter nadzoruje njih delo. Kadar se tako podjetje popolnoma vživj v svoje delo. ga Todto-va organizacija izroči svojemu namenu ter gTC naprej k izvrševanju nov h nalog. Gospodarstvo Važne gospodarske reforme na Hrvatskem V prizadevanju za stabilizacijo cen in za zaščito valute ic hrvatska vlada zadnje dni izdala več važnih zakonskih odredb. S posebno zakonsko cd.edbo je bil razpuSčen dosedanji urad za tvorbo cen in me«; v gospodarskem ministrstvu. Njegove funkcije prevzame posebno državno cblastvo najvišje instance — državni komisar, jat za cene, ki bo prevzel vodstvo celotne pcli-tike cen in mezd po navodilih državnega gospodarskega kom aariat-a. Državni komi-sarlat za cene bo vod:l poseben komisar zi cene, ki ga bo imenoval na predlog dižav. nega gospodarskega kom saiiata Pogbv-nik in bo imel pelozaj glavnega lavnatel.a. Državni gospodarski komisariat. Z drugo zakonsko odredbo se ustanovi državni gospodarski komisariat kot ustanova državne vlade. Naloga tega komisariata je, pc staviti splošne smei n'ce in izdajati načelne odloke o enotnem »n si.io-truem izvajanju gospodarske in V3lutne pol t.ke in skrbeti za to. da se na tem področju delavnost posameznih ministrstev in samostojnih državn h ustanov spravi v sklad z državno gospodarsko in valutno politiko. Prenosi lastništva podjetij na inozemce. Kcnčno je temu državnemu gospociarsite-mu konusanatu poverjena še posebna naloga. proučevati s stahsča interesov države in nai oda pravne posle v zvezi s prenosom lastništva podjetij kakršne keli vrste na inczemce ter izdajati načelne ukrepe o razpolaganju z dižsvno in podržavljeno imovino. Z zakonsko naredbo je odločeno, da je neveljaven in n'čcn vsak pravni pose/, s katerim se ima vršiti prenos lastništva kakršnega koli podjetja, solastništva podjetja. udeležb pri podjetjih, kakor tudi ael-nic ali paketev deinic r.a inozemcc, če tak prenos ni v skladu z načelnimi odloki državnega gospodaiskega komisariata. To velja ža vse posle, 3kienjene po 10. apr-lu 1941., kaicor tudi za posle, ki se bodo v bodeče sklepal'. 2e izvršeni prenosi lastništva so neveljavni, če niso bili pristojno odobreni. ne glede na to, pod kakšnim pravnim naslovom se je izvriil prenes. Z zakonsko o uredbe- je v bodoče prepovedano vsem lastnikom ali solastr.ikom podjetij jn lastnikom delnic pričenjati brez dovoljenja državnega gospodarskega komisariata kakršna koli pogajanja glede prenosa lastništva podjetij, udeležb al' deln e na inozemce. Državni gospodarski komisariat tvorijo minister za narodno gospodarstvo kot p.ed-sednik, ket član pa zunanji minister, za-klacini minister, prvi d.žavni notar, pred-s?dnik Hrvatske državne banke in državni k<.mis3r za ccne in mezde. Državni gospodarski komisariat bo v okviru svojih nalog proučil, ko.ikor to ni : bilo sterjeno po dosedanjih zakonskih predpisih, vse po 10. aprilu 1911 sklenjene pravne posle, s katerimi je bilo preneseno ali se je skušalo prenesti lastništvo podjetij, ,'Olaatr.išt jio podjetij ali lastništvo delnic p« djetij na inozcmce ln bo proglasilo, kateri ori teh poslov »o neveljavni, cc so bili pravni posli že izvršeni, bo v tem primeru pristojno ministrstvo po skie-pu državnega gospodarskega komisariata odredilo, da se vzpostavi stanje, ki je prej obstojalo. Fond za Izenačenje cen S tretjo nareubo se ustanavlja zaradi zaščite vrednosti ciomačega denauja ln zaradi pospeševanja zunanje trgovine poseben fo:ia za izenačenje cen oo istočasnem ukinjenju fonda za pomoč zunanji trgovini, ki je "od ustanovljen z zakonsko odredbo z dne 17. februarja 1942. V fond se stek&jo pred meseci ustanovljeni trešarintki p.i-bitki pri državni trošarini poieg sredstev, predvidenih z zakonsko odredbo o posiedo-valnih ukrepih na tržišču v zvezi z zunanjo ti go vir o ter prispevki z naslova razlike med nr.bavr.iml oonosno piodukcj. k rni cenami ter prodajnimi cenami, kolikor so ti prispevki določeni s posebnimi predpisi. V ta fond se prenese dosedanji fond za pomoč zunanji trgovini. Iz fonda se bodo izplačevali prispevki za izravnavanje razlik pri cenah, ki nastanejo v zvezi z maksimiranjem cen in prispevki za izravnavo in nakup v mednarodni trgovini. S fen'om upravlja stalni odbor za izenačenje cen. ki ga tvorijo zakladni minister kot predsednik, zunanji in gospodarski minister, prvi državni notar, predsednik Hrvatske dižavne banke in državni komisar za cene. O uporabi sredstev sklepa odbor po svobodni oceni ne glede na predpise o državnem računovodstvu. Piillsgo za domačo knjižnico u najbolj poceni ustvarite Ce «e naroČit« na knjižno zbirko •Dobro knjigo«. Vsi njeni romani so taki da lih boste radi vedno na novo jemali v roke Vsak meser izide po ena knjiga Povprašajte v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni. f »France!-* Jamem klicati. »France, ure-! zal sem se; pomagaj mi. da pridem iz i vode*. Takrat sem bil žo štirinajst, in kali tovarištva so bile pognale v naših še čistih i srcih že krepke koreninice. Ce bj se pred j menoj plauajcči tovariš takej ne ustavil | ter mi pomogel. da sem se ga cprijel, bi j bil nemara omagal in voda bi me odnesla, i Obšle so me take slabosti, da se ml je kar temnilo pred očmi. Ko me je privlekel na breg, smo videli, kako nemarno globoko sem se bil urezal. S kopalnimi hlačicami smo povezali nogo. potem pa sem, opršl se ob Skerjanovega Franceta, po eni nogi skakal proti domu. Ko sem pa cnešal. me je prijatelj »Stuparamo« prinesel pred hišo. Po bergli sem hodil, rana se je počasi celila. Oče je vsak večer nastrgal sladkorja. da je z njim posul trdovratno rano z divjim mesom. V ponedeljkih sta cerkovnik in hlapec privlekla lz cerkve veliko in težko, rdečo preprogo izpred glavnega oltarja. Da bi jo laže iztrkala. sta jo obesila na dolgo žrd, kjer se je zračila do poznega popoldneva. Priplazil sem se do n1e. zlezel med oba doli viseča dela ter enega spodvihal podse, da nisem ležal zgolj na travi. Prijetno Je bilo v tem brezvetrnem bivališču in prav nič me ni motil v nos Sčegata-joči duh po prahu, da sem nekaj kratov pihnil. Prisluškoval sem vsakodnevnemu, zamolklemu pokanju, ki je odmevalo iz j SPOJIT , Iiho Drobil po svetu N:J tako |> membnega se ni zgedilo od zad-j njič. ko smo ujeli nekaj prostora tudi za iUie j športne prijatelje. Športna sezona je prav aa prav še zmerom na prelomu in že zaradi tega i so dogodki večjega pomena redkejši, pa tudi ! scer je razve j vojne nekoliko globlje posegel ! v vsakdanja dogajanja na športnih terenih Celo v noj ometu, kjer nikoli m manjkalo imen in številk, če so bile šc tako bežne vred-nost; in če so tudi samo prikrivale, da veliki sporedi zaradi raznih težav skoraj niso več izvedljivi, je zdaj ta čas razgled po svetu komaj zanimiv. Pri nas doma in tudi drugod po Italiji je obnova te športne panoge — kakor tudi vseh ostal:h - sc v začetni fazi. pa tud-v bližnji in daljni soseščini je ž vljenic po nogometnih travnikih precej enolično Prvenstvena tekmovanja sc Sc niso pričela (razen na Švedskem in pri Madžar h), razni k-ajovni turnirji pa tudi nimajo nasprotnikov enakegi slovesa. Tako zaključujejo Nemci znano konkurenco za Tschammerjev pokal, medtem ko so Madžari pred kratkim končali tekmovanje za pokal Sv. Štefana, v katerem je moštvo L"j-pesta prvič zmagalo nad bivšim prvakom Fe-renevarosem z 2:1. Zagrebški Ha^k je one dni slavi 401etni iubiiei in je pri tej priliki imel coste z Dunaja (\Viener Sportklub). proti katerim ie z uspehom 7:1 še bolj uveljavil svoje praznično razpoloženje, kakor pred nj:m Gra-djanski. ki ie zmaga! najtesneje 1:0. V Švici prirejajo krajevne turnirje, ki za «lo mašijo vrzeli v prej običajnem nogometnem sporedu vodilnih švicarsk h klubov. * Skoraj podobne So razmere na tekališčih. če ne mislimo na on h nekaj držav, kjer vojna ni pri njih doma in sc njihov^ atlet !ahko p° mT volji posvečajo svojemu špertu. To velja prav posebno za Švedsko, kjer so pred kratkim opravili državne prvenstvene nastope, za privlačnost nad vsem. kar se zdaj dogaja v atle-t ki. pa skrbi nj hov — in tudi evropski — najboljši atlet Gundar Haegg. kj križar po ameriških stadionih, spravlja zmage (pa ne podira rekordov) in služi dolarje. Doma mu medtem zasenčuje svetovno slavo njegov rojak Anic Andersson. ki je pr: poskusu na 1300 m prišel že na drugo novo svetovno znamko s 3:43. pri naslednjem na enaki progi pa tudi odpovedal tako hudo. da je celo izgubil pno mesto in za dlan zaostal za zmagovalcem Nils-sonom s časom 3:57.4. Med novimi sezo-skimi iz:di 60 omembe vredni:na 100m 11.1 (S'rand-berg). na 110 m z zaprekami 14 3 (Lidman). na 1300 m 3:30.4 (Arne Andersson). na 400 m z zaprekami 53.4 (S. Lsrsson). v dali no 7.21 (Elasson). v krogi 1510 (Linne). v kopju 72.13 (Ericsson) itd. Finski m'adi atletski rod je vsaj za sedaj ^ precej za Švedi, vendar so nekater bolj izkušeni atleti tudi letos že dvgnili raven finske atletike na dostojno mesto. Eyo nekaterih številk za primerjavo z gornjimi: na 100m 11.2 (Kronquist). na 200 in 400 m 22.7 in 49.5 (Stor«-krubb). na 1500 m 3:50 8 (Salovaara). na 110 m z zaprekami 15.6 (Jussila). na 400 m 7 zaprekami 54.0 (StOTskrubb). v daljrno 7.08 (Simok), v krogli 14.49 (Lehtila), v kopju 70.05 (Mik-kauer) itd. Rumunski tekač Moina, o katerem je bilo leto* že nekajkrat slišati samr dobro, je na nedavni prireditvi pretekel 200 m v času 214. kar je obenem najboljši evropski izid letošnie sezone. Tudi niegov neposredni tekmec Zenide se jc z znamko 21.9 uvrstil med deseterico najboljših v Evropi. * Zagrebški waterpolisti so v medmestnem dvoboju z Bratislavo zmaga!; s 6:2 (4:2). To je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da so prav v hrvatski prestolnici šc pred nedavnim malo poznali to borbeno igro v vodi in so barve hrvatskih klubov včasih v glavnem zastopali plavalci obmorskih društev Švedi so se te dni postavil' z novim plavalcem na prsni progi. Do zdaj neznani Rune Hellgrcen je na progi 200 m zabeležil izredno debri čas 2:44.9 m se z njim uvrstil na tretje mesto med desctorico najboljših v F.vropi. Pred rjim sta trenutno samo še dva Nemca, tudi mlajša. V ostalcnifpa jim to ni pomagalo, da bi ne bili izgubili (vsekakor tesno s 94:97 točkam ) meddržavnega dvoboja z Dansko, kj ie zmagala predvsem po zaslugi svoje ženske skupine. Med najboljšimi podrobnimi izidi tega tekmovanja so nekateri res vredni ogleda, kakor na primer na 100 m prosto 1:00.6 (Lunden za Š.) n na 100 m hrbtno 1:12 2 (Persson za S.) med moškimi ter na 100 m prosto 1:08 2 (Nathau-sen za D.) in na 100 m hrbtno 1:18.9 (Jorgen-sen za D.) med ženskami Madžarski plavalni »kanon« Nandor Tatoe si je za prvenstvenem naslovom na 800m priboril tudi zmago na dolgi progi (1500 m) s časom 19:53 6. ki je letožnji najboljši v Evropi. Zmagovalec na 200 -n 100 m prsno je postal obakrat Nemeth (2:48.4 in 1:13.8). Tudi daleč tam na vzhodu, na Japonskem, so že končali plavalna prvenstva. Čeprav mer-sikoga izmed znanih ni bilo med ude1eženci, so vendar doseženi uspehi lepe/ zveneči. Kar poglejmo vsaj glavne! Na 100 m prosto Honda (1:01), na 400 m Čuda (4:52). na 1500 m isti (19:48), na 200 m prsno Suzuki (2.47) in na 100 m hrbtno Nišimo (1:11) Nič slabše niso bile zastopnice nežnega spola! cddaljene gunjarne ob Ljubljanici, kjer so iztepavall plahte. Enolični udarci ter toplota so me tako prevzeli, da sem zaspal. Tresk me je prebudil, da sem se kar zavalil iz zavoja ter na proeto. Hlapec z iztepačem v roki me je debelo gledal, zinil pa ni nobene; pač pa je bil hud cerkovnik. »Ali bi rad dobil jetiko, ker se v taki nesnagi valjaš?« me je nadrl. »Ali bi že rad umrl?« Kašljaje in vsekovaje se. sem jo po treh pobral od namišljenega ognjišča strahotnega zla. Hlapec se je za menoj glasno smejal cerkovnik pa ga je nekaj okaral. nakar sta potem skupno udarila po preprogi. Pred cerkvijo na trati sem nolegal z obrezano nogo in z berglo poleg seoe ter požiral indijansko povest, takrat zelo razširjeno berivo Ker pa je nekoč dobrosrčna gospa vrgla predme dva krajcarja z vzdihom »Revček«, se rti-sem poslej nikdar več pokazal pred cerkvijo, dokler sem šantal; rajii sem pedegal za cerkvijo. Po dveh tednih sem bil že spet v vodi. Naii mati so dejali, da pošilja Bog nad ljudi bolezen zato. da jih preizku&a in da tistega, ki ga ljubi, tudi tepe. Mene ie moral ljubi Bog imeti posebno rad in prav hudo me je tudi preizkuiisl. Bilo je vprav sredi počitnic — sonce se je p*av vsak dian smtjalo z neba —. ko se nekega lepega jutra prebudim s hudo bolečino v glivi: zob kočnik me je bolel. Nikamor nisem ie! i« opoldne se jedi nisem niti dotaknil Iskalci zakladov na Balkanu Moda in dom imUlM!:.,!!!!!!!' flllffltalCIilMiil:1!«,: ■ !B!h:= i!lll!!ilil!lil!l!!ll!ll!lll|jtUIINII>!illl!!!KI!l!H!iiiiH!i!' Nepogrešljiva kratka jopica Kako prijetna, ob vsaki priliki uporabna je kratka volnena jopica, ki je dovolj ohlapna-da jo oblečemo preko vsake obleke ali volnenega jumperja. Nosimo jo doma, na sprehodih ;p. tudi na koiesu — če bi kolesarile. Izdelamo jo iz karirastega blaga, da poda k vsaki bluzi in vsaki obleki, in jo obrobimo s tem-'."n, progami. Iz enakega temnega blaga napra-\ t trJ; v elik menogram na levem rokavu. Jsy- ca *atka in ohlapna, nekoliko daljša kakor na\v :n bolero. Bluze s širokimi rokavi ln jesen spet nekaj novega: bluze z 'z-redrs širokimi rokavi, k' -as spominjajo na starinska rokave naših h- Seveda se v životu - V: bluze tesne : r.ležejo k telesu h če prej serviramo okusno zelenjavno juho. Primesi: 40 dkg moke. 40dkg krompirja, lOdkg maščobe, 1 celo jajce, zavojček pecivnega praška ter 6 dkg sladkorja. V presejano moko s pecivnim praškom damo skuhani, oluplje-ni ter pretlačenj krompir, raztopljeno maščobo, celo jajce, pol čaše mleka (lahko tudi umetnega, ki ga same napravimo iz praška) in malo soli. Iz vsega iega umesimo v skledi testo, ki ga dobro tolčemc s kuhalnico. dokler se ne napravijo na testu mehurčki, dolivajoč mleka, kolikor je potrebno Ko smo testo dobro pretolkle. ga damo na topel prostor, da vzhaja. Nato ga razvaljamo za prst debelo in nama-žemo z nadevom iz dmbtin. 1 jajca, malo maščobe (prav nam pride tudi kuhana smetana, ki jo nekaj dni posnemamo z mleka) ter nekaj nasckljanega pehtrana. Nato potico zvijemo -n J> damo v namazan kalup ter pustimo, da še enkrat vzhaja, nakar jo pečemo v zmerno gorki pečici. Nedelja. Ncdclj&ki kolač, ki ga lahko pripravimo hrez pečice: 1 celo jajce stepamo s 5 žlicami sladkorja v prahu, dodamo 1/4 kg moke in 1 zavojček pecivnega praška ter 10 žlic mleka ali vode in 3 žlice raztopljene maščobe. Vse to napolnimo v namazano železno posodo, postavimo na srednje močan ogenj n trdno zapremo s poprej močno segreto pokrovko. 25 do 30 minut pust'mo na ognju, i pazeč, da se kolač ne prismodi, nato pa ga mrzlega serviramo! O vonju in njegovi vlogi v živalstvu Tip, sluh in vid delujejo na neha; o Jutro Stana Vin.šck: Milanček buluje Milanček boluje, kiha, pokašljuje. v vTatu ga boli, prsih ga tišči. >rž sestrica Mila cče po zdravila. Milanček pa joče: medicine noče. poudarjajo z različnimi rafimrano všitimi gubami vitkost pasu, da je tem večja razlika med životom in bogata ohlapno ukrojenimi rokavi. Te bluze so izrazito popoldanske m večerne, nosile jih bomo v gledališče, v kavarno m h koncertom. Vsak dan v tednu nekaj novega Ponedeljek. Mekncani, ki jih priredimo po tropsko, so zelo osvežilni. Razrežemo jih na polovico, jih izdolbemo, posolimo jn pustimo, da se odcede. nato jih dobro osušimo in pripravimo za 12 melancanov nadev iz V« kg na-sekljane zelene paprike, nekaj česna in nastrgane zelene. Nadev posolimo in dušimo melan-cane v pečici ali v pokriti železni posodi. Nato jih ohladimo in polijemo z nekoliko pikantno odišavljenim kisom. Serviramo jih zelo mrzle, po možnosti z ledu. T«rek. Kapre lahko izvrstne nadomestimo s semenjem od kapucinčkov. Semena položimo v posodo, ki smo jo napolnile s kisom, dodamo jim nekaj vejic pehtrana, klinčkov, soli in nekoliko česna. Stekleno posodo debro zapremo in jo za nekaj časa postavimo na sonce. Sreda. Danes pa kolački brez moke! Ali vsaj s tako malo moke, da je ni vredno omenjati. Vi kg krompirja pretlačimo & pire, temu dodamo 1 jajce, 1 zavojček pecivnega praška, 1 jedilno žlico moke, % čaše vode. v kateri smo raztopile 2 žlički sladkorja. Vse to dobro pregnetemc. Na lahno namazan pekač polagamo s kavno žličko kupčke tega testa. k: jih pečemo 10 minut v pečici, da postanejo lepo rjavkasti, nato jih posujemo s soljo ali sladkor j em- Četrtek. Iz starega kruha lahko napravimo prav okusno vinsko juho. Nekaj kosov starega kruha kuhamo v 2 litrih vode, temu dodamo nekaj limonovih olupkov m juho posolimo. Nato vse skupaj pretlačimo skoz: sito in pustimo. da juha še enkrat prevre. V posodi za juho dobro premešamo 1 veliko žlico jajčnega nadomestka z dvema čašama belega vina ter še vrelo juho zlijemo na to mešanico, nato pa juho dobro predelamo s stepalnico za sneg in jo hitro serviramo. Petek. Pehtranova potica iz krompirjevega testa nam zadostuje za dobro petkovo kosile. Pa mu gos zagaga: »Pij, da ti pomaga!« Psiček laja: »Hav. stori, kar je prav!« Zajček priskaklja: »Zdravje vse velja!« In zaprede maček: »Bodi no junaček in ko ozdraviš, tolsto dam ti miš!« Milanček posluša, sluša in poskuša, žličko si nalije — m zdravilo spije! Zdaj zapoje ptiček: »Priden je fantiček!« Piška kokodaka: »Glejte ga, junaka!« Z lin zapoje pav: »Milanček je zdravi« KRIŽANKA Vodoravno: 1. pesnik in pobomik ilirskega gibanja, 4. griček. 7. vrsta žita, 8. italijanski spolnik, 9. kazalnj zaimek, 10. egipt-sko božanstvo, 12. kača, 13. rastlina breze v et-nica. 14. važen cigan, 15. kovanje, kovanec, 17 svojilni zaimek 20. nikalni veznik. 21. dva samoglasnika, 23. osebni zaimek, 25. predlog. 26. visok hrib, 27. azijska dežela. Navpično: 1. ograjen prostor za cvet lice ali zelenjavo, 2. vrsta žita, 3. povestnica, 4. ljudsko glasbilo, 5. okrajšava za časovno označbo z dvema enakima soglasnikoma. 6. človek »krepkega« spola. 9. kazalni zaimek, 11. e a, 16. osebni zaimek, 18. nemška pri-trdilnica, 19. glasbilo in rožen izrastek, 22. domačija, 24. spodbujevalnica, 25. pritrdilnica. N .rocite se na romane DOBRE KNJIGE! fizikalno mehaničnih in optičnih učinkov, okus in vonj pa sta kemične narave. O okusu ne vemo mnogo več. kakor da ima v prehrani važno vlogo. Človek in više organizirani sesalci ločijo s čutilom za okus ki je v ustni duplini, sladke, kisle, grenke in slane snovi ter nekaj stepeni teh okusov. Ne vemo, če imajo druge živali drugačne vrste okusnih občutkov, niti ne v kakšni meri jih imajo. Za ptiče ae nam zdi po poskusih verjetno, da imajo druge okusne skupine kakor mi. Sladko in grenko jim je eden in isti okus. Skoraj nič pa ne vemo o okusnem čutu pri nižjih živalih. Gotovo je pri mnogih, ki ga imajo, jako različen od našega, saj so nam na moč ogabne. Najbrž pa pri teh živalih pri izbiri hrane odloča boli vonj kakor okus. Saj se ta dva čuta podpirata, da je često tudi pri človeku težko reči. ah gre za okus ali za vonj. Vsekako je vonj bolj razvit in ostrejši kakor okus ter širši v svojem delovanju. Razločujemo mnogo več vrst vonjev kakor okusov, nimamo pa zanje imen, ampak jih izražamo samo pri-merjaje: diši po vijolicah, po usnju, mrvi itd., oziroma smrdi po miših, stenicah, ples-nobi. Stopnjo duha naznačujemo približno, kakor z izrazi močno, predirljivo, nekoliko, za spoznanje in pod. Pripomniti pa je treba, da vrste duhov uiti po svoji kakovosti niti po svoji kolik osti niso za vse osebe enake. Lahko je komu neki duh prijeten, drugemu neprijeten, temu močan, onemu komaj zaznaven. Vobče pa z ozirom na mnoge živali lahko rečemo, da je človekov nos top. vendar nekomu bolje razvit kakor drugemu. Imamo posebno pripravo- olfak-tometer, ki moremo z njo primerjati, komu je vonj bolje razvit kakor drugemu. Izmed razvojno više stoječih živali imajo ptiči še slabši vonj kakor človek, opice Pa nemara njemu enako. Posebno dobro vonjajo med sesalci prežvekovalci in zveri, najslabše pa povodnjaki. Po drugi strani je vonj izvrstno razvit pri žuželkah in deluje na neverjetne razdalje. Zlasti je v službi pri iskanju samic, kakor smo o tem že prilično govorili (Jutro št. 104/43), pa tudi pri iskanju hrane, življenje mnogih žuželk je navezano na posebne rastline ali druge določene snovi, ki si jih morajo poiskati z vonjalom. Vloga vonja pri sesalcih je vobče trojna: rabijo ca pri iskanju in izbiranju hrane, potem za to, da se poedinci svoje vrste najdejo, in končno, da ovohajo pravočasno zalezovalce ali plen. O prvi nalogi, ki jo ima vonj, nI mnogo besed izgubljati. Saj je splošno znano, da se n. pr. jelenjad ogiba nekaterih rastlin, da srnjad izbira med gobami, da mačka ne je hrčice in da vol ne pije vode, če si ka bil vanjo kapljico krvi. Prav tako ve vsak, da išče lisica zajca z nosom in najde mrtvo miš, četudi si jo pokril z rušo. Iz želje po plenu teče tudi pes po sledi divjadi in jo tudi načne, ako ni drugače priučen. Baš pri teh živalih, ki iščejo plen z nosom, se moramo čuditi, kako oster vonj morajo imeti, če po tem, da vonj le silno malenkostno narašča v smeri teka, spoznajo, kam je hitela žival. Ako je sled že slaba, razgublje. na, njuha pes s silo in slišno vleče njuh divjadi vase, da ga pride čim več na vonjal-no sluznico. Kajti neko snov občuti nos tem jačje, čim več je pride vanj. Ostrost vonja pa zavisi vobče od velikosti vonjalne ploskve in od števila vonjalnih stanic v njej. Ce ima kaka žival. n. pr. srna desetkrat večjo vonjalno ploskev kakor človek in so pri obeh vonjalne stanice enako na gosto v sluznici, je upravičen sklep, da ima srna desetkrat ostreji vonj kakor človek Ta vonjalna sluznica mora biti primerno vlažna, do dobro deluje. Zato vemo, da mora dober sleden pes imeti moker nos in da za nahoda vonj odpove. S poskusi so ugotavljali pri nekaterih živalih, kako oster vonj imajo v primeri s človekom. Človek zavoha n. pr. domačo živino na deset do dvajset korakov, same pa se čutijo na desetkrat daljšo razdaljo. Zajec zavoha lovca v vetru na trideset korakov, o severnem jelenu pa trdijo, da dobi človeka na petsto korakov ▼ nos. Največ zadevnih preskušenj so napravili s psi. Pes najde tudi več ur staro sled za svojim gospodarjem, drži dan staro sled za obstrelje-no divjadjo, čeprav jo morebiti križajo druge sledi. Loči sled zdrave in obstreljene divjadi iste živalske vrste, četudi cbstreljena žival ne krvavi. Poskusni policijski pes je iz kupa polen izbral poleno, na katerem je držal njegov gospodar nekaj časa prst, ki si ga je prej nalašč še umil. Človekov nos je v primeri s takmi nosovi pravi revež, pa je menda tak postal, kajti še prosto živeči naredi imajo boljši vonj kakor kulturni in tudi naš nos se da z va.o izboljšati. Ce morejo ž vali slediti živali druge vi ste in sicer določene, je umljivc, dj morejo po sledi najti tudi pripadniki s-." je vrste. Od volkov ali psov razgnani tr:p.č frnja-di se kmalu zepet rajde n združ Pr v tako se poiščejo gamsi in druge ž vali. k: žive v družbah, če oo bile razkropi, ene, in stara izsledi svoje mlad če- ako je b;lu družini ca razgnan?.. še večjo vlogo pa ima vonj prj medsebojnem iskanju različnih spolov za p!eiue-nltve. Takiat pa se je tudi laže najti kajti živali izhlapevajo v tem času moč ejši svejski duh ali jim začnejo delovati tudi posebne žleze, ki so često tako močnega duha. da ga občuti celo topi človeški nos. Izjema so ptiči pritalni gnezdilci. ki se jim za gnezdenja svojski dah pomanjša ali celo preneha. Zdi se pa. da ne izpuhteva samo svatov-sko razpoloženje osobitega vonja, ampak da tudi druga razpoloženja in »duševna« stanja, kakor bojazen, groza, srditost, bojevi-tost itd. povzročajo pospešeno delovanje nekih organov, kar se na zunaj kaže v posebnih vrstah vonja. Mnoge teh afektov spremljajo tudi vidne izpremembe. n. pr. v obrazu, očeh. na legi dlake itd. Verjetno je, da take duhove in izpremembe druge živali zaznajo s svojimi čutili, v prvi vrsti s svojim vonjalom in da potem po dobljenem občutju ravnajo, to je, da se približajo aU zbeže ali se postavijo v bran ali napadejo. Ni najbrž brez podlage, kar se često navaja, da lev ne napade človeka, če mu človek pogumno gleda v oči- pa da ga naskoči, če se boji in hoče uteči. Duh ko-rajže veže lev s premočjo, duh bojazni pa z lahko uplenitvijo. Zdi se, (ta moremo prj živalih kakor pri človeku razločevati trojne duhove: vrstne, afektne in še osebne. Da hišne miši drugače diše kakor koze. zajci drugače kakor srne itd., je znano vsakomur. Tudi pripadniki različnih narodov imajo različne duho- ve. »Voham kristjana«, pravi psoglavec, ko se vrne z roparskega pohoda v svoj brlog. Pripadnika tujega rodu. bi rekli z drugo besedo. O čustvenih duhovih smo že govorili, eksistenco osebn:h vonjev pa nam potrjujejo opažanja pri živalih, živali se med seboj poz".ajc; ovohajo se in vedo. če je iz njihove dru::be. Tudi za plemenitev se izbirajo sesalci po večini na način, iz katerega moramo sklepati da za končno odločitev ni merodajna lepota, ampak poseben svojstveni vonj, ki se sodnigu prilega ali morebiti sklada z njegovim. Ne moremo si predstavljati, da bi odločevalo pri taki izbiri lepše svatovsko oblačilo al< rogovje z več parožki, kajti ni verjetno, da bi žival mogla to razločevat:. Tudi bi sicer n. pr. slabši srnjaki pri plemenitvi ne prišli nikoli na svoj račun, kar pa pridejo, kar često lovec-gojitelj ugotavlja z žalostjo. Izgleda, da ima vonj tudi pri človeku ob sklepanju zakenov odločilno vlogo, ako je ne odrine v stran ozir na socialni položaj- na premoženjske razmere, na voljo staršev in na podobne, navadno praktične poglede, že Goethe govori o neudržljivem vonju ženske in zdi se, da bi se primeri zaljubitve »na prvo oko« pravilneje morali imenovati »na pravi vonj«. Vonj ima tudi v prehrani neko vlogo: ureja deloma prebavna dogajanja Dober duh iz kuhinje ah s krožnika podpira delovanje slinavk in želodčnih žlez, ogaben duh jedil pa more to izločanje zmanjšati ali celo ustaviti. Končno je vonj za mnege živali tudi sredstvo za sporazumevanje, in sicer najmanj v tolikšni meri, kakor z raznimi glasovi. Ovohanje pove živali često več kakor glas. S. B. ANEKDOTA »No. kaj jedo tudi modroslovci slaščice?« je znanec vprašal filozofa Schopen-hauerja. ko Si je po obedu v restavraciji naročil pecivo. »Zakaj pa ne?« je ta odgovoril. »Mislite, da je naš gospod Bog dobre reči ustvaril samo za bedake?« t Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama in teta, gospa Marija Zavrsnik Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 1. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne z Žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križa. Ljubljana, dne 30. avgusta 1943. ŽALUJOČI OSTALI MALI OGLASI ____službo plača m t —jo, za dri. In prov. taks® —.80, za dajanje naslova ali ftlfro L 2.—. Najmanj iznos za t* oglase }« L T.—. — Za ženit™ in dopisovanja J« plačati ■ mio besedo L 1.—, za ve® druge oglase L —SO za besedo, za dii ln prov. takso —JM, za dajani* naslova ali šifro L 3.—. Najmanj a iznos ca te oglase f l> *>-—- Službo dobi POSTRHZMCO n vsnk dnn. zvesto, prMno in polteno, iščem za 1 sept. Naslov v vseh posl. Jutra. 1 lrti7-!a DIJAK ALI MLADENIČ, ki bi med počitnicami pomagal pri hišnih poslih, dobi vse leto stanovanje in delno hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Di-tak«. 14768-la POSTREŽNJCO, pošteno, iščem dvakrat tedensko po dogovoru. Naslov v obI. odd. Jutra. 14758-la KUHARICO, mlajšo, kot samostojno, sprejmem s prvim k tričlanski družini. Kodeljevo. N« Peči 37. 14518-1 IŠČE SE perfeitna gostilničarska ku-aarica. Nastop takoi. Naslov t ogl. odd. Jutra. 14451-la GOSPOD. POMOČNICO z znanjem malo kuhanji ter za druga dela išče malo-članska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zvesta«. 14747-la POSTREŽNICO, mlajšo, za dopoldansko gospodinjsko delo, sprejmem. Zglasiti se med 14 in 15: Ulic« 3. maja 2/III. 14476-1 a EBBBE5S HARMONIKARSKI tečaj za mladino! Starši, pohitite z vpisovanjem svojih otrok ▼ ta tečaj! Pouk pri-čnemo s septembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14770-3 FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj salon Gjud, Kongresni trg 6. 14579-44 FOTOGRAFSKO vajenko(-ea), pridno in požte-no, s prmerDO izobrazbo — sprejme Foto-Studio Holynski, Ulica 3. maja. 14613-44 UČENCA ALI UČENKO za fotografsko stroko s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme Foto-atelje Viktor, Puccinijeva 4. Predstaviti se od 16 do 18. 14769-44 2EI.EZEN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14763-6 BREZOVE METLE, držaje za lopate, <>mela itd. dobite pri Gospodarski zvezi Bleiweisova 29 in Maistrova 10. 14601-6 PRODAM lepo modro obleko za 700 lir in več metrov blaga za hubertuse. Ilovar Anton, kro>ač. Zvezna 8, Zelena ia-ma. 14762-6 NAPRODAJ: obednica, 1 omara, 1 omara s predali, mizice, kuhiniska m porcelanska posoda, ste-klenina. lestenci, ura, knjige, odeje, ženski zimski plašč in drugo. Škrabčeva ulica 4/1. Od 15 do 18. 14764-6 PRODAM ČEVLJE, nove. moške, št. 43. Ogled od 14 do 17. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14755-6 STEKLENA VITRINA za zdravniške instrumente, uporabna tudi za trgovca, in druge različne stvari naprodaj. Nebotičnik, V. nad-stropje. 14756-6 PRODA SE original Valvasor iz 1. 1689 »Dre Ehre des Herzogtums Crain«. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Valvazor«. 14694-6 AKVARIJ, srednje velik, z ribami, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14750-6 BUKOVO OGLJE maniše količine, vam dobavi takoj R. Vidmar. Velika Loka. 14744-6 ŽELEZNO OKNO, velikost 132X86, proda Her-kules. Potočnikova 8. Tel. 37-60. 14748-6 RAZNO POHIŠTVO dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 10. do 14. ure. Nebotičnik V. 14349-6 ZNAMKE, zbirke ali partre Massen-ware kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 14536-7 KUPIM Griebe-Schroeer, I. zvezek angleško-nen.ški slovar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovar«. 14544-7 ZIMSKO SUKNJO sivo, za večjo postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siva«. 14749-7 w HISE IN PARCELE. raznovrstne, v središču in % okolici, prodam. Realitetna pisarna Zajec Andre), Tav. čaxjeva 10. Tel. 34-86. 14218-20 HISO-VILO, eno- ali dvodružinsko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrt«. 14761-20 OPREMLJENO SOBO s strogo posebnim vhodom, po možnosti v središču, išče gospod, mnogo odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin — plača dobro«. 14754-23a SOBO ZA PISARNO s posebnim vhodom vzamem v najem. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. l4746-23a IŠČEM enosobno stanovanje s kuhinjo ali souporabo za takoj ali s 15. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. l4760-23a ŽELEZNIČAR išče opremljeno ali prazno sobo. najrajši za Bežig-..-dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«. l4'65-23a SKROMNO SOBICO iščeta dve gospodični, po možnosti v središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«. 14767-23a Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIK O«, §elenhurgo\8 ul. 4 tel. šf 2109 JABOLKA, vsako količino, pind^mo. Javite vaš naslo-> ni ogl. odd. Jutra pod D. x..1 na dom«. 14"<>6-37 DAMSKA ROKAVICA, rjava, zgori: semiš. spodai usnje, je bila izgubljen-.« t soboto zvečer. Njjdielia prosim, da io odHa proti nagradi v Foto-Studio P<>-trč, Seienbureova 6. 147*9-57 V STOLNICI sem v soboto dopoldne r>o. motoma Zameniala dam4:-dežnik. Prosim damo. ki ;e dobila mojega, da ga odda v zakristiji stolnice, kjer preime svoiega. 14753-.V ČRNO ROČNO TORBICO z dokumenti na ime Angela Suša ser.i pozabila v tramvaju št. 1 od bolnišnice proti remizi. Najditelja lepo prosim, naj torbico vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 14752-37 NAVIDEZNO poznana oseba, ki jc v soboto 28. avg. v trgovini Ostrelič pomotoma vzela ročno torbico z vet o v-oto denarja in z dokumenti, naj isto takoj vrne, siter bo zasledovana. 1474 -37 Al Čine UNION V kmn mMMmK1'' proseguono con grande successo le repliche del film se nadaljujejo z velikim uspehom reprize filma MonncNn-PLflNINCI u AMEDE0 NAZZAftl MARIEUA lOTTt A. VERGANO ^ biasettp Emttio Salgari: ^, r 49 KARIBOV »Videl sem jo, kako je izginjala proti Atlantskemu morju!« »Brez jamborov?« »Da, kapitan!« »Torej je izgubljena!« je žalostno dejal. »Ogenj je izbruhnil tudi na nji!« »Tedaj bi jo morali videti!« »Morda je skrita za kako pečino!« »življenje bi dal, da jo morem rešiti! Ste videli Morgana, ko je fregata zletela v zrak?« »Umaknil se je bil na .Folgore'!« je rekel Stiller. " »Zanesljivo veš?« »Da, kapitan! Sam sem ga videl na prednjem gradiču, ko je hrabril svoje ljudi, naj znova naskočijo!« »Da bi bila ,Folgore' ušla razstrelbi in se rešila!« Bledi žarek upanja je Ventimilj-skega očitno znova poživljal. »Moral je videti, da smo poskakali v morje! Da bi se vsaj vrnil in nas vzel na ladjo!« »Za zdaj ni misliti na to!...« Brodolomcl so se držali za vrvi in ozirali po morju. Pri svetlobi bliskov so razločili otoke in pečine, o »Folgoru« in fregati pa ni bilo nikjer sledu. »Gotovo so vsi mrtvi!« je menil Carmaux. »Vojvoda je drago prodal življenje!« je rekel Stiller. »Zdej spi na dnu morja, kjer počivajo njegove žrtve!« »Tega ne bo več na vrh! Kapitanoma brata sta maščevana!« je Moko dodal. Tedaj je zaklical črni gusar: »Glejte .. . ta mie je .Folgore'!« Carmaux in Stiller sta poskočila. Daleč, daleč na temnem obzorju sta zagledala ladjo, iz k re je bruhal velikanski plamen. Časih se je zdelo, da sega prav v neurne oblake, časih, da se pogreza v glo-bočino morja. Vstajal je in izginjal, zdaj svetlejši kot prej, zdaj obdan z vencem isker in razširjajoč okrog sebe krvavordečo zarjo. Gusar ga je pazljivo spremljal z očmi. Na licu mesta se mu je odražala globoka presunjenost. Iztegnil je roke proti njemu, kakor da ga hoče prijeti. »Moja .Folgore'!« je zamrmral s skoraj ihtečim glasom. »Izgubljena!... Morgan, reši jo vendar!« Gusarska ladja se je bolj in bolj oddaljevala ter puščala za seboj dolgo ognjeno progo. Veter in valovi so jo nesli proti Atlantskemu oceanu... Izginila je za čerrfii. »Vraga!« je vzkliknil Stiller in si obrisal potno čelo. »Zdaj je vsega konec! Razbila se bo ob otokih ali pa jo pogoltne morje!« »Kdo ve?« jih je tolažil Carmaux. »Naši ljudje ne izgube tako hitro poguma in se tudi valovom ne bodo dali brez boja požreti!« V daljavi je zagrmelo. Ah je »Folgore« klicala na pomoč, ali je bilo vzbuhnilo še kaj sodov s smodnikom? Gusar ni slišal ničesar. Ležal je na splavu in se držal za glavo. »Poveljnik objokuje svojo ladjo!« je Car-maux šepnil prijatelju. »Mislimo zdaj nase, Carmaux! V veliki nevarnosti smo. Tole naše tramovje se utegne vsak hip razbiti ob kaki pečini. Si že zagledal obal?« »Da, prejle, ko se je zabliskalo!« »Daleč ne more biti.« »Nemara kakih pet ali šest milj!« »Misliš, da jo lahko dosežemo?« »Kakor vidim, so Plnijevi otoki že izginili. Veter in valovi nas neso proti kop-nini!« Med tem je razbitina nemirno plesala na valovih. Zdaj se je dvigala in premetavala brodolomce sem ter tja, zdaj je izginjala pa znova poskakovala iz divjih pen. Časih se je kak val val grmč razbil ob nji, in flibustirji so bili v nevarnosti, da jih odn6S6< K sreči je ležal zdaj blodnjak otokov za njimi, tako da je bila nevarnost zmanjšana. Morje v Floridskem prelivu pa je bilo še vedno zelo viharno. O prvem ju trnjem svitu sta Carmaux ln Stiller spet zagledala obalo, ki jim je — vsaj za trenutek — obetala rešitev, širila se je nedaleč od njih, tako ploska, da se jim je zdel pristanek brez nevarnosti Tudi sonce se je pokazalo izza krpastih oblakov, zasijalo skozi meglo in osvetlilo vodovje, ki se je valilo preko pečin. »Kapitan!« je Carmaux zdajci rekel gusarju, ki je ležal zraven črnca. »Tik ob bregu smo!« Ta je vstal ln pogledal proti obali, ki se je vlekla v razdalji kakih 800 metrov od vzhoda proti zahodu. »Nič ne moremo storiti!« je rekel. »čaP kati bo treba, da nas zaneso valovi na breg!« »Kdo ve, ali hudo butajo obenj ?« »Breg je bil nizek, ln treba bo skočiti v vodo. kakor hitro se splav dotakne dna!« »Ali je kopnlna ali kak velik otok?« je vprašal Stiller. »Florida je!« je odvrnil Ventimiljski. »Otoke smo pustili na jugu!« »Torej bomo imeli opravka z divjaki! Pravijo, da so tod na moč okrutni!« je menil Carmaux. »Evo prvih peščin!« je zdaj zaklical Moko, ki jih je zaradi svoje visoke postave bolje videl. »Ne izpustite konopca. dokler jaz ne po-rečem!« je ukazal gusar. »Kakor hitro se približamo, se morate prepustiti valovom!« »Gramska strela!« je zamrmral Hambur-žan, ki so se mu ob pogledu na mogočne valove lasje ježili na glavi. »Že zdaj se vidim razbitega in raztrganega na kose!« »Pozor!« je kriknil Ventimiljski. »Držite se dobro.« Val je vzdignil razbitino in jo hitro odnesel dalje; potem je nagnilo splav na stran, tako da bi se bil skoraj prevrnil in vrgel brodolomce v vodo. Ta mah se je začul tresk. Kos lesovja se je bil odtrgal. Flibustirji so zleteli kvišku, toda drug velikanski val jih je ponesel naprej. »Izpustite (f}aj konopec!« je ukazal kapitan. Med tem, ko se je splav razletel ob pečini, je izginila gudbrska četvorica v kipe-nju razjarjenih pen. Valovi so jih zanesli na kopno, jih spet potegnili nazaj in jih znova vrgli v pesek na bregu, kjer so jih valjali sem ter tja, dokler se jim ni nazadnje posrečilo, da so se spravili na noge. čeprav šepaje, so se vendar vzpeli po bregu navzgor in upehani popadali ob znožju skupine dreves, ki jih morje ni več dooc^ftloi »Tako ml vseh svetnikov!« je vzkliknil Carmaux. »Ce to ni sreča! Upam, da nam ostane zvesta tudi za naprej!« 28. POGLAVJE Ob floridskih obalah Veliki polotok Florida se razteza med Atlantskim morjem in Mehiškim zalivom tja v Antilsko morje. Ob tistem času je bil še malone pustinja, ki so se je mornarji bali, čeprav so bih Španci že začeli ustanavljati ob njegovi vzhodni in zahodni obali naseljene kraje. Severni in srednji del Floride je pokrivala velikanska šuma, ki so jo prekinjali le nizki, proti severu se raztezajoči gorslc grebeni. Jug pa je bil zgolj močvirna ravnina, namakana deloma od morja, deloma pa od zimskega deževja, ki se ni imelo kam odteči. Pogled na ta pusta močvirja, na te pini-jeve in cipresove gozde je bil tako žalosten, da so se bili le redki naselniki upali prodreti do južnega konca Okičobijskega jezera. Kakih 400 let je minilo, odkar je bil polotok odkrit. Več stoletij je bil ostal tisti konec, ki ga namakata morje in zalivski tok, nenaseljen. Mrzlica, ki je tam razsajala, je zmerom jemala Evropcem in Američanom belega plemena pogum ter delala, da so se odseljevali v bolj zdrave in sončne predele. Z odkritjem te dežele je združena čudna legenda. Ponce de Leon. eden izmed najpodjetnej-ših španskih pustolovcev, je bil slišal od Indijancev na San Domingu in Portoriku. da izvira na nekem polotoku severno od Antil čudodelen studenec, ki ima lastnost, / da pomlajuje ljudi.