Sijajna parada preteklo nedeljo y preteklo nedeljo je imela naselbina v Clevelandu zopet prili-v»Ueti eno ono pestr.ih parad, kakoršnje so zmožne prirediti le a slovenska dekleta in žene. Marie Prisland Cadets, podružnica • 50 od Slovenske ženske zveze je dala blagosloviti novo svojo stveno zastavo, obenem z amerikansko in to je dalo povod, da v naselbini razvila povorka, kot je zlepa ne vidimo. 0 Korakalo je deset vežbalnih krožkov podružnic Slovenske žen-e zveze, sama čvrsta, mlada dekleta, s svojimi banderi. človek ■ ra videti tako parado,' da jo zna upoštevati. Saj so prisotni i, erikanci govorili, da kaj tako lepega, živahnega niso še videli. Sa čast tem dekletom! 1 Kot za častno stražo so imeli korakajoči krožki veterane ame-r armade, poleg tega, da je šerif 0'Donnell poslal 30 svojih naj-„ deputijev v uniformah za častno spremstvo. Nadalje smo J^adi opazili skupino deklet z bobni in trobentami (drum and ®6 corps), kar je naredilo zelo lep vtis. S| 0sebna zahvala pa mora seveda iti sijajni godbi, katero je po-i 0 vodstvo East High šole. Nad 50 mladih fantov v godbi igra [J j bolj izvežbani godbeniki, poleg tega pa v svojih slikovitih J%mah naredijo velik vtis. Iskrena hvala vodstvu East! High e> Potem pa vsakemu posameznemu godbeniku, h, Vreme je bilo idealno. Opazili smo, da v poteku parade ni bilo Je|iega samega policista, toda ljudje v paradi kot tisočeri in ti-,Meri glodalci po ulicah so se tako dostojno zadržali, da smo se Si. Prevladoval je najboljši red, za kar se imamo zahvaliti do-vodstvu parade. In vam, dekleta in žene, prav lepa hvala ^stro bovorko v nedeljo! Da se zopet vidimo! Narodna garda straži premogovnike v Kentuckyu Harlam, Ky., 15. maja. V to premogarsko mesto, ki je znano po svojih bojih med unijskimi in neunijskimi premogarji, je dospelo zadnje dneve 557 vojakov narodne garde, in zapovedujoči general Carter je izjavil, da je položaj tako resen, da bo potre-Doval nadaljnih 200 mož. Včeraj je prišlo do spopada na ulicah, tekom katerega je bil ubit en ne-unijski premogar in šest ranjenih. Premogovniki v mestu so pravkar odprli, potem ko je prišlo do sporazuma med operatorji in zastopniki premogarske unije. -o- Jugoslovani ne zaupajo. Jugoslovanska vlada doslej še ni podala nobenega mnenja, toda se pričakuje, da pride tozadevna izjava Jugoslavije v kratkem v javnost. Anglija je obljubila Jugoslaviji večje posojilo na razpo lago. Kar je resnica je to, da Jugoslavija ne želi imeti nobenega prepira s svojima sosedima, z Nemčijo in Italijo, ker želi živeti v miru. Resnica je tudi, da je Italija v današnjih dneh precej naklonjena Jugoslaviji. Toda ker je Italija v mnogih ozirih dovisna od Nemčije, se Jugoslavija ne more zanesti niti na Italijo, še manj pa na Nemčijo. T,a položaj izkorišča Anglija, ki hoče pridobiti Jugoslavijo. Bolgari v silnem protestu proti Romunski Sofia, 15. maja. Bolgarska vlada je naročila svojemu poslaniku v Bukarešti, da ostro protestira napram takozvanemu "klanju." Romunski orožniki so namreč pretekli teden ubili v Do-brudži 22 bolgarskih državljanov. Po mnogih bolgarskih mestih so se vršile velike demonstracije od strani Bolgarov. Na vseh shodih se je zahtevalo, da Romunska vrne Dobrudžo Bolgariji. Romunska je dobila dotično provinco po svetovni vojni. Bolgarsko časopisje dolži Romunsko, da je povzročila umor 22 Bolgarov, ker je tekom zadnjega mobilizacijskega povelja na> Romunskem pobegnilo kakih 60 Bolgarov iz nekega romunskega obmejnega mesta. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je na domu svoje hčere preminul 70-let-ni George Slat, 1148 E. 63fd St. Rodom je bil iz sela Novaki, ko-tar Vojnovič. Bival je v Ameriki 36 let in je delal pri družbi cestne železnice 30 let. Bil je član društva sv. Josipa št, 99 H. B. Z. Poleg hčere Eve Domšič zapušča tudi hčer Mrs. Mary Ba-njavčič v E. Chicago in brata Tomaža istotam. Pogreb ranjke-ga se vrši v petek ob 9. uri v cerkev sv. Pavla na 40. cesti iz kapele A. Grdina in Sinovi in na Calvary pokopališče. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Sorodnikom naše sočutje! Vest iz domovine Mrs. J. šušteršič, 395 E. 161st St., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl ljubljeni oče v vasi Globelj, fara Sodraži-ca, v častitljivi starosti 86 let. V domovini zapušča soproga iste starosti, in s katero je bil poročen 63 let, dve hčeri, Pavlo Mihe-lič in Marijo žgajnar, 9 vnukov, 6 pravnukov in brata Janeza. Tu zapušča ranjki hčer Josephine, 8 vnukov in tri pravnuke. Pokojni oče so bili trikrat v Ameriki. V domovino so odšli leta 1911, kmalu potem ko ise je sin Jože smrtno ponesrečil pod NYC mostom v Collinwoodu. Bodi ranjkemu rahla domača zemlja. Trgovska seja Vsi aktivni člani Progressive Merchants Association naj bodo gotovo navzoči pri jako važni seji, ki se vrši v sredo ob 2:30 popoldne pri Stakichu na Waterloo Rd. Vabljeni so tudi: drugi trgovci, da pridejo radi izredne važnosti seje. V bolnišnici V Huron Rd. bolnišnico se je včeraj podala dobro poznana Angela Trdan (Bevčkova). Dobri ženi želimo, da bi se čimprej zdrava vrnila domov. * Državna posta voda j a države Illinois je sprejela postavo, ki dovoljuje ženskam, da delujejo kot porotnice. Poljska ponovno posvarila Hitlerja Varšava, 15. maja. Poljska vlada je ponovno'posvarila nemško vlado, da nikiikor ne sme zasesti mesta Gdan$k, ker je republika Poljska pripravljena v tem slučaju iti v vojno in da se s to grožnjo Hitler nikakor ne more šaliti. Znano je, da je Poljska poklicala pod orožje 1,500,000 vojakov, in to jej sila, katere se tudi Hitler boji, zlasti, ker mu je znano, da bo Anglija in Francija podpirala Poljsko, ako bo slednja napadena 6d Nemčije. Poljska1 vlada je skrajno razjarjena, ker je nacijska policija v mestu Gdansk prepovedala politične shode v mestu. To je najbrž bilo povelje iz Berlina, da se izziva Poljsko. -o-- Proti-židovske postave izdane na Češkem Praga, 15. milja. Nemški go-verner v bivši čehoslovaški1 republiki je na povelje iz Berlina izdal nove odredbe glede Judov na češkem in Moravskem. V bodoče židje ne bodo smeli imeti nobene državne ali mestne službe, ne bodo smeli biti profesorji ali učitelji, da, niti lastniki kmetij ne bodo smeli biti. Tudi glede trgovine bo njih delovanje silno omejeno. židovski otroci ne bodo smeli zahajati v javne šole, pač pa namerava vladfi ustvariti nekaj izrednih šol jaiiidov.ske otroke. -o- štrajk voznikov • Unijski člani, ki vozijo truke v Clevelandu, so enoglasno od-glasovali, da gredo na štrajk 1 junija, ako kompanije ne ugodijo njih zahtevam. Sedanja pogodba poteče 31. maja. Unija voznikov šteje nekaj nad 1,000 članov. Trukmani zahtevajo, da se jim izboljšajo plače za 5 centov na uro in da ne delajo več kot 48 ur na teden. Sedanja plača voznikov znaša 75 centov na uro. Navadno so zaposleni 54 ur na teden, dočim po novi pogodbi noben voznik ne bi smel delati dalj kot 48 ur na teden. Srbi praznujejo Odbor, ki se zanima za proslavo 35-obletnice najstarejšega in največjega srbskega društva v Clevelandu, dr. sv. Sava, sporoča, da se bo vršilo v nedeljo slovesno praznovanje 35-letnice tega društva. Na to slavnostno praznovanje pride iz Washingtona dr. Vladimir Rybar, ki bo zastopal poslanika dr. Konstantina Fotiča. Slavnost se prične ob 10. uri dopoldne s službo božjo v cerkvi sv. Save na 36. cesti. Na praznovanje je povabljenih tudi več odličnih Slovencev. Mi bratom Srbom ob tej priliki iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo napredka v bodočnosti. Sodnikova žena Mrs. Samuel West, vdova po pokojnem zvezinem sodniku Clevelandu, ki je umrl 5. oktobra lansko leto, je bila sinoči ubita, ko je avtomobil, v katerem se je vozila, trčil v drug avto v bližini Chardon, Ohio. Dan Morgan Daniel Morgan, bivši mestni manager, je bil Včeraj imenovan od governerja Brickerja za ape latnega sodnika v Clevelandu Morgan je bil imenovan, da nadomesti umrlega sodnika Manue Le vina. Lepa hvala Edward Zalar se zahvaljuje za obiske in cvetlice na domu in v bolnišnici ter za druga darila! Nadaljna trupla bodo izkopana iz grobov Philadelphia, Pa., 15. maja. Koroner Hersch je odredil, da se izkoplje iz grobov nadaljnih šest trupel. Vse to je v zvezi s preiskavo glede morilske gange, ki je morila in zastrupljevala ljudi, za katerimi so morilci pozneje pobirali zavarovalnino. Smatra se, da je bilo tekom nekaj let najmanj 200 oseb umorjenih. Povelje, da se izkopljejo iz grobov nadalnja trupla, je dal državni prosekutor, ki pravi, da je dobil nove dokaze glede nadaljnih smrtnih slučajev. -o- Angleži mislijo omejiti naseljevanje Judov London, 14. maja. Kot se je izjavil tajnik za angleške kolonije namerava Anglija odpreti svojo kolonijo v Guiani, kamor naj ai se naseljevali židovski begunci iz Evrope. Ob istem času pa izjavlja kolonijalni tajnik, da nameravajo Angleži ustaviti naseljevanje Židov v Palestino, da s tem pomirijo Arabce v Palestini, ki danes tvorijo tam veliko večino. Angleži trdijo, da v Palestini ni več prostora za nove naseljence in da Judje niso dobri kmetovalci, katere Palestina predvsem potrebuje, dočim so Arabci izvrstni obdelovalci zemlje. židje seveda temu močno oporekajo, toda s protesti ne bodo ničesar opravili. -o- župan Burton tožen George Green, direktor The Citizens Bureau in tajnik civilne komisije, je vložil na Common Pleas sodniji tožbo proti županu Burtonii in mestnemu direktorju postav. Tožba naj dožene, če smejo mestni uslužbenci agiti-rati, kadar se gre za izdajo novih bondov in mestnih zadolžnic, ko se naložijo ljudem novi davki Mr. Green trdi, da je to neposta-vno in da bi se morali mestni uslužbenci absolutno vzdržati vsake agitacije ali pa bodo odpu ščeni od dela. Mestni direktor postav pa trdi, da je mestnim uslužbencem taka agitacija dopuščena. Sedaj bodo govorile sodnije. Slike proslave Društvo Naš Dom št. 50 je imelo 23. aprila jako lepo in uspešno proslavo, ko je razvilo svojo novo zastavo. Ob oni priliki je fotograf g. Beros Uredil tudi krasno sliko društvenikov in društvenic in se apelira na član stvo, da pride in si ogleda sliko na prihodnji mesečni seji 20. maja. Posebno se postavijo žene in dekleta, ki zgledajo na sliki kot žene in hčere angleških lordov. Mladinski zbori V sredo večer 17. maja se vrši važna seja vseh zastopnikov Združenih mladinskih zborov v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 8. uri zvečer. Poleg zastopnikov so vabljene tudi vse tajnice posameznih mladinskih zborov, da se gotovo udeležijo, ker bodo razdane vstopnice in vozni listki za pittsburški koncert. Zastopani naj bodo gotovo vsi mladinski zbori včlanjeni pri združenih zborih. — Tajnica. Po operaciji John Rožanc je v Glenville bolnišnici srečno prestal operacijo. Sorodniki in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št. 36. V bolnišnici V Glenville bolnišnici je srečni prestala operacijo Karolina Usay, 781 E. 185th St. Nahaja se v sobi št. 11J. Obiski so sedaj dovoljeni. Vsi evropski problemi se lahko rešijo brez vsake vojne, pravi Mussolini Italijanom Turin, Italija, 15. maja. Laški diktator Mussolini je včeraj povedal Italijanom, da se vsi evropski problemi lahko rešijo brez vsake vojne. Obenem je obdolžil "demokratske" države, da huj-skajo na vojr^o. Obenem je Mussolini poslal v svet svarilo, da je rimsko-berlin-sko osišče danes bolj trdno kot je bilo kdaj prej. Nova vojaška zveza med Berlinom in Rimom garantira mir, toda kdorkoli bi napadel to zvezo, bo bridko razočaran. Mussolini je govoril na javnem trgu kakim 50,000 poslušalcem. Nahaja se na poti proti francoski meji, kjer bo nadziral vojaške naprave, utrdbe in razna javna dela. Spremlja ga več ministrov. Mussolini tekom svojega govora ni izrecno omenil kaj Italija zahteva od Francije, toda ves njegov govor je bil prežet z grožnjami napram Franciji, katero je obdolžil, da je škodovala laškim interesom. Laški diktator je tudi vprašal navzoče poslušalce, kako je mogoče, da imati Francija kot Anglija ogromne kolonije, dočim se enake kolonije zanika Italiji. Enaka pravica mora biti za vse, je dejal Mussolini. Župan Burton izkorišča WPA projekte v lastno politično korist in za prihodnjo kampanjo Cleveland. — Demokratski councilmani mesta Clevelanda so včer&j začeli z novim bojem, da ustavijo župana Burtona, kateremu očitajo, da izkorišča WPA projekte v svoje lastne strankarske namene. Pred dvema tednoma se je demokratom v mestni zbornici posrečilo sprejeti postavo, ki prepoveduje politično aktivnost pri WPA projektih. Toda župan Burton je to postavo, ki je bila sprejeta z veliko večino glasov, vetiral. Sedaj se demokratski councilmani trudijo, da pridobijo na svojo stran pet poštenih republikancev, ki bi z njimi glasovali, da se županov veto prekliče. Gre se za ogromne svote denarja. Demokratski councilman Mc- Elroy se je izjavil, da se pod županom Burtonom javni denar zapravlja na tak način, da ga je sram. župan Burton ne upošteva, kdo je v resnici potreben denarja, pač pa upošteva le dejstvo, če je dotični, ki naj dobi dobro delo pri WPA — republikanec. Se huje je napadel župana Burtona naš slovenski councilman Eddie Pucel, ki je izjavil, da župan Burton neprestano napada Roosevelta in demokrate, toda od demokratov dobiva podporo, katero deli — republikancem. "Ni čuda," je dejal councilman Pucel, "da kongres ni hotel dovoliti več denarja za WPA, ko pa enaki ljudje kot so župan Burton in drugi republikanci .rabijo javni denar v prospeh svojih političnih mahinacij." Zanimive vesli iz življenja ameriikih Slovencev po številnih naših naselbinah Na Common Pleas sodniji v Jeffersonu, Ohio, je bilo te dni prodanih 403 parcel zemljišč in med temi je bilo tudi nekaj par cel, ki so bile last naših rojakov. Podrobnosti o pok. ženi Jos. šušteršica, ki je pred nekaj dnevi umrla v Ely, Minn., so sledeče: stara je bila 44 let in rojena v Rogači pri Polževniku na Dolenjskem. Tu zapušča moža in sina, iz prvega zakona (njen prvi mož se je pisal Stalcar), pa sina in pet hčera. Dve njeni hčeri sta v Chi-cagu in ena je v Calif orni j i, ostale so pa na Elyu. DePue, 111. — Peter Banič je tu nenadoma zbolel in bil odpeljan v bolnišnico v Spring Val ley, 111., kjer se je moral podvreči operaciji na želodcu. V Milwaukee je umrla za srčno hibo Alojzija Griesbacher, stara 42 let in rojenaa v Ivanjcih pri Radgoni na štajerskem. V Ameriki je živela 27 let. Tu zapušča moža in sestro, v domovini pa šest bratov in dve sestri. — Istotam je nenadoma za krvnim pritiskom umrl Frank Paučnik, star 90 let in doma iz Loke pri Zidanem mostu na štajerskem. V Ameriki je bil 27 let in ni spadal k nobenemu podpornemu društvu. — Nekaj dni prej je pa v sanitariju v Muirdale umrl rojak Joseph Levar, star 56 let in rojen v ICokarjih pri Mozirju na štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1902 in je zadnje Čase vodil gostilno, prej pa grocerijo. V Pittsburghu je preminula jako dobro poznana rojakinja Marija Podvasnik. Bila je vdova po poznanem pokojnem Ignaciju Podvasnik, stara 63 let. Rojena je bila v Trebnjem na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 34 leti. V Ameriki zapušča štiri sinove in štiri hčere, v domovini pa dve sestri in svojega še vedno čvrstega očeta, ki je star 96 let. V Sherman, Ohio, so pred kratkim našli truplo rojaka Pavla Centa, ki so ga pogrešali že dva meseca. Centa je'zginil 28. februarja, letos, in znaki na njegovem truplu, ki je že skoro razpadlo, kažejo, da je bil umorjen. Pokojni je baje hranil v neki steklenici $2000 v gotovini, toda steklenico so našli prazno. Bil je torej najbrž, roparski umor. Druge podrobnosti niso znane. Kansas City, Kans. — Pred kratkim je tu umrla Mary Spe-har, rojena Butala, stara 62 let in doma iz Stražnega vrha pri Črnomlju. V Ameriki je bivala 42 let in zapušča šest sinov in dve hčeri. — Istotam je umrla Katarina Anželkovič, rojena Rozman, stara 75 let in doma iz Ceplanov pri Nemški Loki v Beli Krajini. V Ameriki je živela 49 let in zapušča tu dve hčeri. -o- Malo denarja Kot poroča okrajni blagajnik so ljudje dosedaj vplačali samo šele $13,256,886 v davkih. Pričakuje se, da bi ljudje morali plačati nekako $26,000,000 davka. Zadnji dan za plačilo davkov je sobota 20. maja. AMERIŠKA W DOMOVINA ^ ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING ■ T WJLANCUAGEONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER WjwLt- j _ ^ ■ j ..... ii i ii ■ i i i *0.114 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 16, 1939 LET0 XLIL — V0L' XL11' Nija se poteza za prijateljstvo Jugoslavije 1 Bolgarske, Nemčija mora biti osamljena jWdon, 15. maja. Turčija v v 18 pomočjo Anglije se name-I ^Približati jugoslovanski vla-u/^tero želijo, da se pridruži JS da se obkoli Nemčijo, ozi-^ Hitlerj . Najbrž bo toza-i ^ ponudba predložena tudi l^ski. Hj^Sleški ministerski predsed-(j ^amberlain 3e izjavil, da si Trška vlada jako prizadeva L. Jugoslavijo v svoj krog. L! Jugoslaviji bi Anglija ob-a» da ji pride na pomoč v da bi bila Jugoslavija f^ena. (J.bleske ponudbe^Jugoslaviji ^vaie v Jugoslaviji močno gi-| da se Jugoslavija v resni-. ""'druži Angliji in Franciji in prijateljstvo z Nemči-ltl Italijo, katerim državam Hčerka dospela ( Vile rojenice so se zglasile pri } družini Anton Jarozezki in so pu- , stile v spomin prav zalo. hčerko, ki je tehtala ob rojstvu 7 funtov. Dekliško ime mlade mamice je bilo Frances Turk. Mati in hčerka sta v Lakeside bolnišnici in se obe počutiti prav zdravi. Iskrene čestitke! Izvanredna seja Podružnica št. 18 SŽZ sklicuje izvanredno sejo v sredo 17. maja ob 7. uri zvečer na domu tajnice na 1283 E. 169th St. Vse članice so nujno prošene, da se seje prav gotovo udeležijo. — J. Velikan je. Lekarniški štrajk Štrajk lekarnarjev, ki se je vršil tekom skoro dveh mesecev pri treh verižniških lekarniških podjetjih v Clevelandu, je bil te dni i končan. Kakih 900 uslužbencev se : je vrnilo na delo, ne da bi kaj pri-i dobili s štrajkom. Listnica uredništva A. C. Vi ne morete dobiti dr-! žavljanskega papirja, ker ste pri-j šli nepostavnim potom po 1. juli-) ju 1921 v Ameriko. Toda depor-) j tirati vas pa tudi ne morejo, ča-i kajte, da bodo tozadevno postavo - .spremenili. 30-dnevnica V sredo 17. maja se bo ob 8. :i uri zjutraj brala sv. maša v cer-•- kvi sv. Vidaj za pokojnega Frank i-( Sraj v spomin 30-dnevnice smrti, a' Sorodniki in prijatelji so vablje-ni. k Tudi obletnica LCeraj je minilo dvajset let, ko ltv°sPel v Cleveland iz Chicaga d L' Poštni zakoplov, ki je pripe- s (j,s seboj 20 vreč pošte. Danes t 5 dnevno v Cleveland kakih 1 t^tnih in potniških zrakoplo- t EL Pilot> ki -ie dosPel v 1 L eland, Lester Bishop, je še < Lln ravnatelj nekega zrako- i neSa pristana v Michiganu. ■h Drevo smrti L,? Materinski dan so imeli < ljjvJe v Visalia, Cal., lepo pro- i Ho °'v Nahajali so se pod nekim 1 lunini hrastovim drevesom, i Hnl Ranega vzroka se je drevo : in padlo na ljudi. Pri tem fe dva možka ubita in težke Nbe je dobilo trinajst oseb. k V New York! L*- John Potokar, lastnik ^ 5® Eagle Bottling Co., Mr. k J^nik in hčerka Elsie, so peljali z avtom v New York ^ davkih. Seveda, spotoma si gledali tudi newyorsko raz-Mnogo zabave! K molitvi ^ h ® podružnice t. 14 SŽZ da pridejo nocoj ob ^J* k molitvi za pokojno Ano j *5V(pl?er v Svetkov pogrebni ^ Udeležijo naj se tudi de-Vežbalnega krožka. V Plinska bomba ie L, stanovanje Steve Lesco, ki Bev ^ki zastopnik unije barvar-|V kila zagnana včeraj plin-I mba. Lesco stanuje na I 125th St. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ____________Published dally except Sundays and Holidays_■ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland,* by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. m^ 83 No. 119, Tues., May 16, 1939 Značilni klic domovine "Ljubljanski "Slovenec" je te dni objavil značilen članek pod naslovom: "Glavo na pravem mestu." Tako resničnih besed, ki dopovedujejo doma narodu v*teh kritičnih momentih, da je treba ohraniti pamet in pa glavo na pravem mestu, že nismo dolgo čitali v domovinskem; tisku. Članek se glasi dobesedno tako-le- "Danes vse govori o politiki. Pa ne o tem, kaj bomo mi storili, ampak o tem, kaj bodo drugi storili z nami. Goyori se o veliki politiki, h kateri še nikdar v naši zgodovini nismo bili povabljeni — očividno zato, ker smo preveč razmišljali in govorili o drugih, premalo pa o sebi. Slovensko vprašanje se v visoki ali nizki družbi navadno zaključi z vzdihom: ' Bog ve, kaj še pride," bolj neizčrpen pa je Gibraltar, Dar-danele, gneča v Sredozemskem morju in drugo pripovedovanje, ki sicer širi zemljepisno obzorje, ne vodi pa k rešitvi, ker sploh nikamor ne vodi, ampak samo — krajšanje časa v čakalnici ali v kavarni. Po bolezni našega premalo trpežnega narodnega bistva ali po zlem prišepetavanju se je zgodilo, da so nekaterim že skoraj roke omahnile in bi najraje počivali in gledali po zraku, kdaj bo prišlo tisto, ki bo napravilo konec Čakanju in ustvarilo nov položaj. Kaj naj bi pa počeli z novim položajem? Preroki, ki imajo najširše zemljepisno obzorje, še sami pri sebi že skoraj hudujejo, kako da še nič ni, ko je vendar tako jasne, da mora biti. V samotnih urah premišljujejo in v družbi govore, kaj bi moglo priti, upoštevane so vse možnosti, ko pa le pride kak nov kamenček k mednarodnim dogdkom, pa pride nepričakovano in pomagamo si z vzdihom: "Kdo pa je mislil, da bi kaj takega moglo priti!" Tako nam dan za dnem dopoveduje, da ta pot omah-njenih rok ne pelje nikamor, toda kljub temu smo bolni naprej. (V opravičen je našega naroda povemo, da se je ta bolezen močno razširila tudi po Evropi, zapadli ji niso le tisti, ki so vajeni biti za — gospodarja.) Pri vsem tem pa trpi delavnost in polet ljudstva. Trpi misel na lepo in veliko bodočnost, ki si je narodi ne prinašajo drug drugemu v dar, ampak si jo vsak sam kuje. Trpi misel na državno in narodno skupnost, ker se je vsak zakopal v svoje zemljepisno obzorje in po njem kuje svojo zgodovino. Vsak misli, da je največ storil za skupni uspeh, če soseda prepusti njegoVi usodi m mu prikrije svoje "rešilne" načrte. Vsak je idealen v misli, da se'bo zaplet razvil najlepše in v največjem redu, če se razvije tako, da se njemu in njegovi domovini nič ne bo zgodilo. Želimo pa sreče iivnapredka na-rodli in državi! Toda to ni volja, ki vodi k dejanju, ki napne duha in mišice, ampak volja, ki pomaga čakati'. Živimo v dobi zrelih posameznikov in zrelih narodov. Zrelost pa se ne meri po moči glasu in po žvenketu orožja, ampak po trdnosti tistih vezi,, ki narod in državo vežejo v skupnost. Sedaj je zlati čas, da se te vezi razodenejo. Treba pa je najprej brez usmiljenja odvreči vse loterijsko razpoloženje, vso zbeganost; treba se je rešiti tiste nevolje, ki se loteva tega in onega, ko zjutraj vidi, da bo še dan za delo. Hrepeneti moramo po tistih čednostih, ki narod nekako zalivajo pri njegovi rasti: po veselju do dela, po podjetnosti, ki se ne da pahniti v počivanje, in pred vsem: po veselju nad samim seboj., Ali smo se v teh dneh kaj bolj poglobili v naše bistvo, ali smo v dneh, ko se po Sredozemskem morju zbirajo bro-dovja velesil, kaj bolj spoznali, v čem je naša moč? Pride Anglež v Slovenijo in sredi dveh velikih kultur, germanske in romanske, opazi samostojen narodič z lastno kulturo, ki ga prav nič ni pričakoval, pa si ne more razložiti, kako se je mogel ohraniti. Ali bi mu mi znali pojasniti? Ali vsej vemo, da je to zapisano v angleški knjigi "A Wayfarer in Yugoslavia" po pisatelju Lovett Fielding Edwardu? Ali vedo to — in šc toliko podobnih prilik — vsi tisti, ki obupujejo in jih ne veseli nobeno delo ter razširjajo svojo kužno melanholijo okrog sebe? Tisti, ki se v najlepših letih vprašujejo: "Bogve, če smo sploh zmožni ohraniti se?" se ne bodo ohranili, ne zato, ker prav za tega Angleža, ki se čudi našemu obstanku, ne vedo, ampak zato,sda je tudi v nas moč, ki so jo stoletja skušala razjesti kot rja železo, pa je niso. Narod pa se ohrani, "narod bo zmeraj stal," če hoče stati na svojih tleh, ne pa na svojih tleh samo čakati, da pride kdo in ga preseli drugam. Ozreti se je treba tudi po državi in jo premeriti, da bo pomen posameznih točk vsaj tako na široko znan, kot je znan pomen ožin med svetovnimi morji. In oglasila se bo strast, da je to dano tem milijonom ljudi na tej zemlji, da si po njej nemoteno utirajo svojo pot do kruha in urejenega sožitja. V odločilnih trenutkih odloča tisti, ki si upa, ki ljubi, ki ne pričakuje konca, ampak si želi življenja in ki — poleg vsega tega —bolj ceni dobro misel kot prijetne deklamacije. Država je močna v državljanih, ta čas pa je čas preizkušnje za male in velike, stare in nove. Zato hrepenimo po tem, da bomo močni, ne samo "dobro poučeni." Prvi dokaz naše resnosti in moči pa naj bo, da izpod-maknemo tla tistim, ki ne vedo nič, ne kaj je bilo včeraj, ne kaj je danes, pač pa tako točno vedo, k'aj bo jutri in to dopovedujejo vsakomur, ki jih hoče poslušati. Pri tem je nekaj bolezni, nekaj pa tudi hudobije in namena. Taki so v narodnem občestvu kot gnilo jabolko v kašči. Čas je, da izgube svojo besedo in dajo prostor resnemu poglabljanju v neizprosni "danes," ki je porok jutrišnjega dne. Še nikdar v zgodovini se ni zgodilo, da bi propadel tisti, ki ni bil zrel za propast, ali da bi obleža! tisti, ki je bil zmožen vstajenja. Zato odmaknimo ušesa prišepetavanju, ker je prazno in izguba časa, rešitev je v delu: jesen bo dala, kar se bo spomladi posejalo. Tudi narodi i,n države imajo svojo pomlad in svojo žetev, zato sejmo klena zrna in ne — govorice. Nekako tako dobo, kot je naša, je doživljal stari grški narod pred vpadom Filipa Macedonskega, Grki pa so premišljali, kaj bo, in se zbirali v "shode" — k brezdelju. Pa je vstal med njimi velik govornik Demosten in v svojih govorih, "Filipika" imenovanih, zdravil njhovo bolezen. Dejal je, da se jim ne bo prav ničesar zgodilo zaradi tega, ker so kaj napak storili, ampak kvečjemu zato, ker sploh niso nič storili. Grkom pa je Demosten prišel prepozno, ne zato, ker bi njegova misel ne bila dovolj jedrnata, ampak zato, ker so preveč poslušali prazne besede in zaradi prepolnosti misli1 ni prišlo do dejanja. Naj nam tak "Demosten" ne pride prepozno, mnogim narodom v zgodovini je že prišel kot naročen." beseda iz usoda ■ ..........................* Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, gl. nadz. SŽZ. 4. Sarajevo Komaj par ur sladkega spanja v hotelu Moskva, nas že zbudi ob pol petih trkanje na vrata. Prišel nas je budit hišnik, kateremu smo prejšnji večer naročili, da nas pravočasno zbudi. Morali smo ob rani uri na vlak proti Sarajevu. Pred vrati so nas čakali osnaženi čevlji. To je povsod v Evropi v navadi, da se potnikom po hotelih čez noč očisti čevlje. Zvečer, ko gre potnik spat, dene čevlje pred vrata in zjutraj jih dobi tam lepo osnažene. To je kaj pripravno za turiste, da gre zjutfraj iz hotela v lepo osnaženih čevljih. Ker ni hotela nobena biti zadnja, smo na vso moč hitele in skoro vse kmalu smo se zbrale spodaj v restavraciji, kjer so nam servirali zajtrk. Potem pa hitimo na kolodvor. Naš vlak je že čakal, zato si hitro poiščemo naš voz, kjči- se'Bb vsa naša družba vozila skupaj in se spotoma zabavala po mili volji. Naš vlak je bil nov in moderen, nekak "streamline." To je bilo za nas nekaj novega v Jugoslaviji. Motor za lokomotivo je bil izdelan v Ameriki. Sedeži so bili prevlečeni z baržuna-sto prevleko, v modri in roza barvi. Prav.komodno se je vsaka vsedla, kajti imeli smo dolgo pot pred nami. Kmalu je zadonela na vlaku naša lepa slovenska pesem, potem so se vrstile razne smešnice na račun te ali one sopotnice. V veselem razpoloženju nam je čas hitro minil in zdelo se nam je, da se vozimo komaj par yr, pa smo bili že v Sarajevu. To je bilo ob štirih popoldne. Na mesto smo imeli slikovit razgled. Rdeče strehe na hišah, visoki minareti pri turških*mošejah, hišice, narejene po orientalskem vzorcu. Po ulicah smo videli nekaj žensk, ki so nas posebno zanimale, ker imele so obraze zastrte. Bogve, kaj se je skrivalo pod prevleko: lepo ali grdo lice? Kot Amerikanke nismo še kaj takega videle, zato smo pa to turško nošo toliko bolj z zanimanjem opazovale. Sarajevo je zelo staro mesto, kjer še vedno prevladuje stari turški modni običaj. Mesto je razdeljeno v dva dela, novi in stari del. Najbolj zanimiv za potnika je stari del mesta, ker tu vidiš toliko zanimivosti, da sešteješ srečnega, da te je pot pripeljala tu sem. Moški v širokih hlačah sedijo kar po tleh in pušijo iz pipe ko za stavo, ženske v širokih haljah in zastrtimi obrazi. Tu vidiš, kako izdelujejo razne umetnine kar pri odprtem oknu ali vratih. Kot smo zvedeli, začno nositi turška dekleta pajčolan čez obraz ko dosežejo starost šestnajstih let. Baje so zelo lepe ženske. Ko smo stali blizu/ take zastrte ženske, nas je zelo mikalo, da bi ji odgrnile pajčolan, da bi videle njen obraz. Pa si le nismo upale. Ampak to pa rečem, fla nas je firbec zelo mučil, da bi si bile ogledale iz oči v oči, kakšen je turški ženski spol. Sarajevo šteje okrog 80,000 duš. Mohamedancev je 36,000, Židov 10,000, katoliških Hrvatov 20,000 in pravoslavnih Srbov 14,000. To mesto ima to najnovejšo zgodovino, da je bil tu umorjen avstrijski prestolonaslednik Ferdinand in njegova soproga. To je bil potem tudi vzrok zadnje svetovne vojne, ker morilec je bil Srb in zato je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Pokazali so nam mesto, kjer se je bil izvršil dotični atentat na cesarski par. Videli smo tudi pokopališče, kjer sta pokopana Princip in njegov tovariš, ki sta izvršila napad. Prostor smo videli samo od daleč. Za časa našega bivanja v Sarajevu smo stanovali v modernem hotelu Evropa. Ko sem prišla s hčerama v sobo, sem jima rekla v angleščini, naj pre-skrbita kako vazo za cvetlice, ki smo jih prinesle še iz Beograda. Prav takrat se je mudila v sobi sobarica, ki nam pove v naše začudenje v gladki angleščini : "Madame, I shall take care of those flowers for you!" Sobarica nam pove, da je pred leti živela v San Fran-ciscu, Cal., sedaj pa da služi tu že več let. Rada bi šla zope{ nazaj v Ameriko, toda ji to ni mogoče, ker ni pravočasno obnavljala ameriškega potnega lista.' Pa ne samo v hotelu, tudi po mestu smo slišale pristno angleščino. Tako smo šle drugi dan z go. Prisland, njeno hčerko gdč. Hermino, gdč. Rogel in z našim vodnikom Jožetom že-letom po trgih z namenom, da kupimo kake spOminčke. Tako smo se ustavili v turški prodajalni, kjer so prodajali lepe zapestnice pristnega sarajevskega izdelka. Ko nam mlad Tur-čin pove ceno, se obrnem jaz do mojih spremljevalk in jim povem v angleščini, da se mi zdi cena pretirana. Pa se oglasi prodajalec v angleščini: "Oh, you are not gyped, this is the cheapest plače in town!" Na, pa naj se človek kaj pomeni po svoje, če se more. Vprašale smo ga, kje se je naučil angleščine, pa nam je povedal, da mnogo ljudi govori v tem mestu angleško, ker' je to potrebno radi mnogih Amerikan-cev in Angležev, ki radi pridejo sem, da vidijo ta evropski Orient. In ako hočejo delati ž njimi kupčijo, morajo znati angle ško. Res je tako. Prihodnji dan se odpeljemo vsi izletniki na avtomobilih, da si mesto od vseh strani ogledamo. Ustavimo se pred turško hišo in ker so bila mala okna močno zamrežena, smo vedeli, da je tukaj turški harem. Bile smo radovedne, kako tak harem izgleda, zato gremo v hišo. Po ozkih stopnicah gremo v stanovanje. Hiša je bila zelo snažna, stopnice čisto poribane, pa tudi vse drugo v najlepšem redu. Hišo nam je razkazovala Turkinja v turški noši in tudi obraz je imela zagrnjen s paj-čolanom. Videli smo razne blazine in postelje kar po tleh. Nobenega stola ni bilo videti. Turki namreč ne sede na stoleh, ampak kar na bližini na tleh, in s prekrižanimi nogami. Peljali smo se dalje in si ogledali turška pokopališča. Nekateri pokopujejo svojce kar za hišo na vrtu, ali pa na posebnem prostoru. Pri vsakem grobu je spominski kamen v obliki turbana. Tisti, ki so že kdaj potovali v njih sveto deželo, v Mekko, imajo posebna odlična znamenja na spomenikih. Da smo mogli videti mesto v polnem obsegu, nas je vodnik vozil po visoko vzpeti poti. Pokazal nam je promenado, kjer se smejo šetati samo turška dekleta. Opoldne zaslišimo močan glas z vrha turške mošeje. To je pomenilo, da je turški duhovnik, mujezin, klical trikratni "Allah il Allah!" To kliče trikratna dan, zjutraj, opoldne in zvečer ter s tem opominja turške vernike k molitvi. Ka1 kor hitro smo ga zagledali, je ena izmed deklet namerila nanj slikovni aparat, pa je to opazil mujezin in se hitro skril na drugo stran stolpa. Potem smo se vozili kake pol ure po prašni cesti in dospemo do krasnega vrta Ilidža, kjer je slavno bosansko zdravilišče. Tu izvira gorka voda, mineralna voda. Vsakemu potniku bi se prileglo prebiti tukaj par dni. No, za nas je bilo to nemogoče, ker se nam je mudilo naprej. Kar vedno naprgj in naprej, da si v kratkem času kolikor največ mogoče ogledamo. Ta dan smo imeli kosilo šele ob dveh. Pri kosilu se nam je povedalo, da imamo samo še poldrugo uro do odhoda. Hitro se Rprazgubimo po mestu, da si nakupimo kaj spominčkov. Kupile smo si tudi rdeče turške čepice, nekatere zase, 'druge zopet za svoje. Jaz sem kupila tri, pa bi jih bila morala več, ko sem videla doma v Ameriki, kakšno je bilo zanimanje za te turške fese. Vsaka prijateljica mi je rekla, da bi ji bila turška kapa ljubša kot kako drugo darilo. Pa tudi za dobro ceno bi jih bila lahko prodala, če bi jih imela. Kdo bi si bil mislil, da jim bom tako ustregla s tem. No, drugič, kadar bom zopet šla v Sarajevo, jih bom pripeljala s seboj polno ladjo. Sicer pa te kape niso tako drage in bi se izplačalo nabaviti si jih večje število. Dalje smo kupile razne vrste turških pipic za cigarete. Tudi te so prav lične in po zmerni ceni. Kupile smo svilene rute z franžami, malo šolnčke iz lesa in razno drugo tako drobnarijo smo si nakupile na turškem trgu, ki je podoben čikaškemu "jew town" ali newyorški "bowery." Razlika je samo ta, da v Sarajevu ni ženskih prodajalk, ampak samo moški v širokih hlačah. Ustavile smo se spotoma tudi v katoliški cerkvi, da smo malo pomolile za srečno pot in ko smo prišle nazaj v hotel, smo morale hiteti, ker avto, ki nas je peljal na postajo, nas jc že čakal. Točn6 ob štirih popoldne smo se odpeljali iz Sarajeva, katerega običaji, ljudje in zanimivosti mi bodo ostali še dolgo v spominu. Tukaj je bilo nekaj popolnoma novega za nas, ki nismo še videli orientalskih mest. Na istem vlaku, kot smo se pripeljali prejšnji dan iz Beograda, smo se zdaj odpeljali doli proti Dubrovniku. (Dalje prihodnjič) -o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Premogar piše Lilybrook, W. Va.—Prosim, pošljite mi eno knjižico radio programa iz starega kraja. Prvi program sem slišal 30. aprila. Prej nisem imel priložnosti, ker sem delal vedno ponoči. Kakor vam je znano, imamo premogarji mehkega premoga dolge počitnice in se sedaj zabavamo z vrtovi in Časopisi. Vsak dan me razveseli Ameriška Domovina, ki jo zelo rad prebiram, da kaj zvem od naših elevelandskih Slovencev. Upam, da bomo zopet kmalu začeli svetiti krampe in lopate. Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike. Frank Boitz. V CaRtonu bo veselo Canton, O. — Na 20. maja bo imela veselico podružnica št. 94 SŽZ in sicer v Poljski dvorani na 1. St. N. E. Le pridite nas obiskat, pa če sonce sije ali če bo dež. Ce boste prišli, se gotovo ne boste kesa-li. Smeha in zabave bo dovolj za vse. Za vesele poskočnice bo skrbel Henry Pauline. Vrteli se bomo do ranega jutra, dokler nem petelini ne bodo zapeli in nas segnali spat. Preskrbljeno bo tudi za žejne in lačne. Prav prijazno ste vabljene tudi bližnje podružnice. Ob priliki vam rade povrnemo. Oddale bomo dva krasna darila, ki sta jih dali Mrs. Pauline in Mrs. Prince. Da se gotovo vidimo na naši zabavi v soboto 20. maja. J. Prince, tajnica Izjava Cleveland (Collinwod), O.— Spodaj podpisana, člana SNPJ, se poplnoma strinjava s tem, kar je napisal sobrat Math Tekavec namreč, da so katoličani, člani SNPJ v takem položaju, da morajo s svojim denarjem uničevati svoje katoliško prepričanje. Kajti Prosveta, uradno glasilo SNPJ piše tako strupeno proti katoliški veri, da sva vzela iz društva najina sinova, ki sta bila člana te jednote in to radi proti-verskega pisanja. čas je že, da se stori konec temu sirovemu pisanju. Vstopili smo v jednoto z namenom, v kakršnem je ustanovljena, ne pa da bomo uničevali svoje versko prepričanje. Anton in Jennie Srnel, št. 53 SNPJ, 1240 E. 176th St. iz primorja —Grahovo ob Bači. — Umrla je Terezija Brišarjeva, znana po svojo dobrodelnosti po vsej okolici. V dobi, ko je cvetela nožič-karska obrt na Tolminskem, je zelo pomagala nožičkalrjem. Znala je tudi več jezikov in je bila močno naobražena ter je vso izobrazbo pridobila kct samouki-nja. Prebrala je veliko del tujih in slovanskih pisateljev. Ko je bilo na Primorskem dovoljeno še naše časopisje, je bila pokoj niča dopisnica goriške "Soče" in "Edinosti." Poskušala je tudi pesni-kovati. Imela je tudi obsežno knjižnico. Zadnje čase ji je vid opešal, pa ni mogla preveč čitati. —Novi grad v Istri. — Težko noč sta prebila na morju Angel Stanič in njegov tovariš. Zvečer sta se odpravila na lov v prav lepem vremenu, ki se je kmalu spremenilo in morje je razburkano premetavalo njihove barke. Iz objema valov se nikakor nista mogla rešiti in sta bila že na kraju s svojimi silami, ko jih je rešil neki ameriški parnik, ki je priplul mimo. —Pograd. — Ko se je župnik Alojz žgur vračal iz Ban, kjer je maševal, je padel s kolesa ta nesrečno, da si je zlomil ključnf-co. —Senožeče. — Umrl je šturm 4 Emil, posetnikin gostilničar ; 49 let. Zapušča ženo in sina ed"1' ca. * I —Trst. — Z dekretom je na predlog Mussolinija odlik0 ; no več poljedelcev, ki so ^ bno iskazali, s 'kmetijsko zvezd (stella al merito rurale)- "^ njimi je bil odlikovan Kožba fred iz Postojne. —Tomaj. — Cerkev v ju so zaprli, ker se je zvonik čel nevarno nagibati. Za vilo bo treba 20,000 lir. —Trst, aprila 1939. — 19 rila t. 1. je umrl v Trstu v vis» starosti 82 let čevljarski m°Js. Ivan škedelj. Bil je doma iz |. ravči na. Kranjskem. V f prišel že kot 12-letni deček,« ■ se je izučil za čevljarja. P°z p je otvoril lastno delavnic0' je več let odbornik Delavs*® podpornega in bralnega dru ^ 1 ter nekaj časa njegov knji£°j ja. Udejstvoval se je kot o . nik tudi v čevljarski za ^ Njegov sin Ivan je bil od P° ^ nega tribunala obsojen na . $ ječe in je tri leta resnic110 odsedel. iz domovine -. v^ —Oce je ustrelil sina.-". ^ vakah pri Novem Celju igrala na velikonočno sobot0 j, binska žaloigra . P o s e s ^ Kranjc in njegov 26-1^^.^ Martin sta že dalje časa v sovraštvu. Na velikonoč'1 ^ boto je oče zalotil sina )ia j-em travniku. Stopil je k "jj^tt in ga razburjeno vprašal j3 hodi na njegov travnik-sta se prepirati in oče je N burjenosti potegnil samok1^ naperil proti sinu in trik1'3 žil. Celjski reševalci so z. ]11?) mofcjilom prihiteli na ^ sreče in hudo poškodoval ^ na prepeljali v bolnišnic0'^ je pa na velikonočno n umrl. Očeta so zaprli- ^tr, —Pri Sv. Lovrencu 113 ^ rju je umrl upokojeni PoVjnjcaf orožniške postaje in &ostl g. Anton Oder. ^ —V Ljubljani je umri3 8 ^ j Josipina Herbst, soprog sprevodnika drž. žel. v P' j f Trnovski ulici št. 6 je "^sH spod Matevž Breskvah J^ je. nik. — V splošni bolni3" mirno v Gospodu zasp"3 Jožica Otruba. , —V Mariboru so dne 3°' ca pokopali gospodičn0^^ Zgrablič tehničarko ki'-uprave. —V Žužemberku je u"1'^ p» spa Marija Horvat, vd° davčnem uslužbencu. •] p®*j —Nedavno se je odP^Vi sestnik Potočnik iz DoIenJ^jjif gozd posekat nekaj srru'el<' ^ sil1 j je šel tudi njegov najsta1 Vinko. Podprla sta že vfj^fi nazadnje pa sta se loti'3 ^ S(H smreke, okrog katere so '^Oj skale še druge. Da bi J0^ n*)' podrla, je Vinko splezfli 11 ? $ bližjo smreko in posek« nekaj vej ,ki so bile v oy»r ^ f tekanjem mu je zdrsi"'0' zakrilil z rokami in P®*} j, s*?] vesa. Z glavo je priletel lo, da se je razbil in si zl°nl,# nik. Obležal je na mest^ j Potočnikovo, družino je ' Jc nesreča hudo udarila- ^e*0 j hil najstarejši sin, ki Je .jjjd^ pridno pomagal pri donl* li F ! lih. Vaščani so ga pa Pf^.^j mirnega in pametnega ^ to vse sočustvuje z nesi" žino. st»ril —V Mariboru je 50 let, zasebna uradnica^^ju«' rica Kemperle, doma iz _ , voj'10 ne na Tolminskem- jet r':' je službovala dolgo vr* 0 Dunaju, po vojni pa v ru. Sodelovala je svoj pUnJ' v slovenskih društvih o^ ju in je bila zaradi sv°J . f kritega in blagega ^ju^ vseh, ki so jo poznali, P1 na in spoštovana. r0gti —V Trbovljah je v let umrl gosp. Matija . uradnik Trboveljske P1'^/' pne družbe v pokoju i11 P winnetou Po nemškem izvirnika K. Maya pov "Če le sami ne bodo nam katere zagodli!" sem pripomnil. Pa tudi mi bomo odprli oči in pridno pazili, če se ne motim, ter jim eno zagodli, hihi!" "Težko je, bližnjega ščititi, če človek sam potrebuje varstva!" "Kako govorite, sir! Zdi se celo, da ste se kar na mah zbali teh ljudi —!" "Pshaw! Da se jih ne bojim, to pač tudi sami dobro veste!" "Da. Pa med vami in med menoj je precej razlike. Tam, kjer sem jaz oprezen, tam se zaženete v nevarnost kakor bik v rdečo ruto. Kjer pa bi bilo treba pravega poguma, tam pa se pomišljate. Taki so pač greenhorni —. Kaj pa vobče sedaj takole mislite?" "O čem?' "O dvoboju, ki ste ga pravkar prestali." "Kaj si mislim? To, da ste z menoj najbrž zelo zadovoljni, Sam, ali ne?" "Ne mislim tega. Morebitne očitke mislim." "Očitke? Kdo pa bi mi kaj očital? Morebiti vi?" "Moj Bog, kako počasnih misli ste včasi! Povejte mi odkritosrčno, ali ste morebiti tam onstran v starem svetu ke-daj kot morilec pod vislicami stali?" "Ne verjamem, da hi bil. Vsaj spominjam se tega ne," sem mu na njegove šaljive besede prav tako šaljivo odgovoril. "Torej še niste nikdar nikogar umorili?" "Ne." "Torej ste danes prvikrat človeka umorili. In kako vam je pri srcu? To je tisto, kar bi rad vedel." "Hm —! Prijetno mi ravno ni. Se pač ne bo spet tako kmalu zgodilo, da bi komu življenje vzel. Nekaj se' oglaša v moji duši, kar je zelo podobno slabi vesti." "Nikar si nič ne domišljuj-te! Pustite take neumne misli! Tu na divjem zapadu se vam vsak dan lahko pripeti, da bo-dete morali kakega živega človeka upihniti, če si bodete hoteli rešiti lastno življenje. V takih slučatjih mora človek —. Heavens —! Tule je ko j tak slučaj —! Apači so že tu—! Kri bo tekla! Pripravite se na boj, meššurs!" V tistem hipu je namreč za-donel iz tabora presunljiv, divji hiiii, bojni krik Apačev. Inču čuna in Winnetou sta se nepričakovano vrnila ter napadla straže pri ujetnikih. Iviowe so prestrašeni planili pokonci. Poglavar je krik-nil: "Sovražniki v našem taboru! Na pomoč našim bratom!" Skočil je. Pa Sam mu je zastavil pot. "Ne morete več k njim! Ostanite! Gotovo so tudi nas že obkolili. Ali pa mar mislite, da sta Apača neumna in da sta napadla samo straže, glavno !krdelo pa pustila pri miru? | Ko j bodo planili tudi —." ! Ni skončal. Strašni, grozni 'bojni krik je zadonel tudi trdo ob naših' ušesih. V. Na kol —. Stali smo s Kiowami vred še vedno zunaj na odprti pre-; riji blizu mesta, kjer se je vr-šli dvoboj. Pa tudi po preriji je rastlo grmovje. In za njim skriti so se nam Apači od vseh strani približali in nas obkolili. Nismo jih pričakovali, nobenih straž nismo razpostavili in čisto smo bili zaposelni sa-jmi s seboj in zamišljeni v po-Jgovor o dvoboju. Nihče jih ni | opazil. (Dalje prihodnjič.) JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Kapela, ki obdaja skalo božjega groba, je dolga dobrih 8 metrov, široka pa 5 metrov in pol; slog kapele je ruski. Izgleda, da so pri zidavi te kapele, katero so po požaru leta tfS08 obnovili Grki, imeli prav vplivno besedo Rusi, ali bolje rečeno ruski rublji, ker teh je Grk od Rusa dosti dobil, dasi Grk kot tak za Rusa ni maral, imel pa je rad njegovo bogato mošnjo. Mogoče, da je bilo ravno to vzrok, da je dobil božji grob rusko kapo. Bodi tako ali tako, pustimo zunanjost, pa poglejmo v notranjost Jezusovega groba. Božji grob se znotraj deli v dva dela. Prvi del groba je an-geljska kapela, kraj, kjer so pobožne žene^na velikonočno nedeljo videle angelja. Prostor je prav lep ter razsvetljen od številnih svetilk, ki gore v kapeli, ki je vsa obložena z marmorjem. Drugi manjši del proti vzhodu je pa Jezusov grob, ki je kakor majhna kamrica, v katero vodijo nekaj nad en meter visoke duri. Judovski grobovi, ki so bili vsekani v skalo, so imeli navadno po dva dela. V prvem delu groba so se zbirali sorodniki umrlega, v drugem manjšem delu je bil pa grob, katerega duri so zapirali z velikim, mlinskemu kolesu podobnem kamnu. V grobnici je bilo ob po-dolžni strani groba klopi podobno mesto, ki je bilo izsekano iz skale kot nekaka klop. Na to kamenito klop so potem položili mrliča, zavitega v prte ter maziljenega z raznimi dišavami. Tak je.bil tudi Jezusov grob, ki si ga je dal napraviti na svojem vrtu Jožef iz Arima-teje, kot je .tedaj, bila splošna navada ter ga je dal potem Je- zusu. Grob je bil vsekan v steno žive skale, ne v tla kot so to napravljeni naši grobovi. V ta grob se je prišlo kakor v kako majhno kamenito sobico. Jezusov grob sega od vzhoda proti zapadu; kamenite stene groba so obložene -z marmorjem, da se ob svitu svetilk, katerih je v grobu 43, kar lgske-če. Preko klopi podobnega prostora je debela marmornata plošča, ki pokriva originalno skalo, na kateri je počivalo mrtvo telo Gospodovo. Ta prostor se vsako jutro spremeni v oltar ter se ondi opravljajo sv. maše. Kadar ni v grobu maše, se more brez ovir priti do tega kraja. Tu polagajo romarji rožne vence, križce in druge podobne predmete, da si jih potem vzamejo s seboj kot drag spomin na Jezusov grob ter s temi spominki potem razveselijo tudi svojce. Zlasti pa tu prav goreče molijo. Le dolgo časa ni mogoče biti v grobu, ker radi števila ljudi, ki čakajo, da pridejo na vrsto, je treba dati prostor tudi drugim. Nad marmornato ploščo, ki pokriva kraj, kjer je ležal Gospod, so ob steni svečniki, više gor pa tri podobe: katoliška, grška in armenska, ki predočujejo Jezusovo vstajenje. Kraj je pri-kupljiv, razveseljiv in trenutki v tem grobu so res blaženi. Kakor je Kalvarija živa skala, prav tako je živa skala Jezusov grob; dasi obsekana skala, ki seže ven izpod cerkve, jasno priča o istinosti pravega Jezusovega groba, katerega pristnost je potrdila tudi arheologija in zgodovina. Vsak' dvom o tem je izključen in vera v Jezusovo vstajenje, ki je bilo tukaj, ni nobena prevara, nobena bajka, pač pa neizpod- bitno dejstvo. Nad kapelo božjega groba se dviga mogočna kupola, ki sloni na 18 mogočnih stebrih. Mimo teh stebrov grem na desno, severno od božjega groba, ter pridem do kapele sv. Marije Magdalene, ki se nahaja na kraju, kjer se je od smrti vstali Jezus prikazal tej veliki spo-kornici, ki je vsa srečna padla k Njegovim nogam in zaklicala ■'Rabboni!"—to je Učenik. Oltarna slika lepo predočuje ta izredni dogodek velikonočne nedelje, ko je sv. Magdalena pozdravila od smrti vstalega Gospoda. Ta oltar je katoliška last. Od tu se gre še nekoliko naprej v drugo kapelo, ki zaznamuje kraj, kjer se je od smrti vstali Jezus prikazal svoji deviški Materi Mariji; kapela je last frančiškanov ter v nji opravljajo svoje molitve in bre-vir. še en kraj v cerkvi Božjega groba je, ki je zelo znamenit in to je kraj, kjer so našli Jezusov križ. Od božjega groba grem proti vzhodu, potem pa globoko dol po stopnjicah, kjer je kapela sv. Helene. Tu je pobožna cesarica klečala, ko so iskali Jezusov križ. Blaga žena se je tako trudila za ta kraj, da se je po njeni zaslugi dvignila nad temi svetimi kraji veličastna cerkev in da so končno našli križ. Kapela, ki je v oblasti razkolnih Armencev, je zelo zanemarjena, a vidi pa se, da je morala biti nekdaj prav lepa; o tem pričajo bizantinski stebri, ki stoje tamkaj. Nekoliko niže doli na desno se pride v jami podobno kripto. To je ona cisterna, v kateri so našli tri križe: Jezusovega in obeh razbojnikov. , Pokleknil sem in poljubil kraj, kjer je 300 let počival Jezusov križ. Tu sem v to cisterno so vrgli Judje vse tri križe ter jih enostavno zasuli z gramozom misleč, da bodo tako enkrat za vselej zabrisali svoj strašni zlo- Tako je izgledala palača albanskega kralja Z >gu, lco je pobegnil iz tbeiele. Druhal je ii'Jr'a v palačo in jo clo golega izropala. čin, ter se za vedno iznebili vsega, kar spominja na Njega, katerega so zavrgli ter pribili na križ, toda so sej temeljito uračunali. Tri sto let je globoko zakopan ležal Jezusov križ in tri sto let je divjala strahovita borba proti Njemu, ki je umrl na križu. Z besnim bojem proti Njemu so pričeli Judje in s tem bojem nadaljevali pogani; mogočno rimsko cesarstvo se je zaklelo, da zatre kristjane, ki so verovali v Križanega. Ogenj in meč sta kruto gospodarila in tisoči, da milijoni pa so trpeli in umirali z vero v Njega, ki je umrl na križu. Radostno kot na svatbo so šli v smrt, Jezusov križ pa je ležal globoko skrit, dokler ni prišel osvobodilni dan, ko je prenehalo preganjanje kristjanov, tedaj pa se je dvignil tudi križ. Na čudovit način je ravno križ oznanil dan ofevobojenja za kristjane. Proti Rimu, stolnemu mestu rimskega cesarstva, je korakal s svojo šibko armado energični pa pnošteni Konstantin, da se potegne za svoje pravice in se pomeri z veliko močnejši armado cesarja Maksencija. Ves v skrbeh je bil radi izida te bližajoče se bitke ko zagleda na nebu čudovito znamenje, blesteč križ in napis: "V tem znamenju boš zmagal!" Nemalo je Konštantin ostrmel nad prikaznijo, toda se po tem ravnal in s tistim znamenjem je on res čudovito zmagal. Posledica te zmage je bilo osvobojenje kristjanov, ki so dobili svobodo v ,znamenju križa. Svetišča so rastla, na Kalvariji kopljejo in leta 326 tudi najdejo vse tri križe. Jezusov križ so spoznali po onem napisu, katerega je dal napraviti Pilat in da je to res pravi Jezusov križ, je še potrdil čudež. Slovesno so ga dvignili izpod gramoza ter kose tega tako dragocenega lesa ukovali v zlato in ga okrasili z dragocenimi kamni. Nobena cesarska krona ni bila tako dragocena kot je bil les Jezusovega križa. Sv. Holena je obdarila svojega sina Konstantina z največjim darom, ko mu je poslala kos Jezusovega križa, da je mogel s svojimi očmi videti pravi les križa, v čigar znamenju je pred Rimom izvo-jeval bitko. Značilna je bila borba proti križu. V Jeruzalemu se je pričela, v daljnem Rimu pa prav zmagoslavno zaključila. Vse od tedaj pa do današnjega dne je prišel križ iz vseh bojev zmagovit. Od tu se vrnem nazaj ter si ogledam še nekatere prav znamenite kraje in kapele, ki so več ali manj znamenite iz Jezusovega trpljenja. Ena teh je prostor ali votlina, tako zvana Jezusova ječa, ki se nahaja na severni strani Kalvarije. V to votlino so pahnili Gospoda, ko so na Kalvariji vrtali jamo za križ. Judje, ki niso zamudili nobenega časa, da ne bi Jezusa trpinčili, mu tudi v tej votlini niso prizanesli ter ga mučili. Niti najmanj mu niso dali oddiha in iz te votline so ga potem tirali na križ. Zanimiva je tudi Adamova kapela, kjer je nekdaj počival prvi človek Adam. Kapela se nahaja pod Ivalvarijo ter se tam tudi vidi visoka razpoka v skali, ki je nastala ob Jezusovi smrti. še marsikaj bi se dalo napisati o teh svetih prostorih, katere pokriva častitljiva in obširna stavba cerkve Božjega groba, kjer se še danes tako nazorno vidi pečat božjega odrešenja in zmagovitega vstajenja Gospodovega, toda naj zadostuje. Morda bi čitatelja tako ne zanimalo in tudi opis bi se preveč raztegnil. Oglejmo pa si še razne druge znamenite in svete kraje Jeruzalema in pa njegove okolice, ki so' v tesni zvezi z dogodki na Kalvariji. Čitatelje pa prosim potrpljenja, ker z nekaj kratkimi stav- mogoče kaj prida opisati krajev, ki so kristjanu tako dragi ter se ne morejo primerjati drugim krajem po širokem svetu. (Dalje prihodnjič) -o- —V Kamniku je umrla v starosti 70 let ga. Kunigunda Novakova, vdova po pekovskem mojstru in posestnica na Šutni. Bila je dobra in blaga žena. dnevnevesti Nemčija in Italija zavrgli posredovanje papeža Rim, 14. maja. Nemška kot laška vlada sta zavrgli predlog papeža Pija XII, da bi se vršila mirovna posredovanja med Nemčijo in Poljsko radi spora za mesto Gdansk. Enako Hitler kot Musolini sta obvestila papeža Pija, da spor ni dovolj resen, da bi zahteval konferenco ali da bi ogrožal mir v Evropi. Vatikanski krogi so veseli, ker so prepričani, da Hitler radi mesta Gdansk ne bo začel z evropsko vojno. -O-- Hitler se zopet zanima za ameriško plesalko Monakovo, 15. maja. Adolf Hitler je bil sinoči 'navzOč pri predstavi operete "Vesela vdova," kjer je z največjim zanimanjem zrl na ameriško plesalko Miriam Verne, ki je doma iz Pittsburgha, Pa. Hitler je poslal izredno lep šop cvetja ameriški plesalki, o kateri je izjavil, da presega vse druge plesalke. -o- General Franco išče 100 milijonov posojila Paris, 15. maja. Francoski finančni krogi trdijo, da išče general Franco $100,000,000 posojilo, da pomaga Španiji zopet na noge, potem ko je nad dve leti trpela radi civilne vojne. Angleški kot francoski finančni krogi zahtevajo, da predno dovolijo posojilo mora general Franco dati zatrdilo, da bo sledil nevtralni politiki, kar se tiče tujezemskih od-nošajev. --—o- Roosevelt bo zopet govoril v prid miru New York, 15. maja. Predsednik Roosevelt čaka ugodnega trenutka, da zopet pošlje med svet "mirovni govor." Ponovno bo nasvetoval, da se snidejo zastopniki vseh držav in končno do-ženejo pravice raznih držav in narodov, da se izjavijo za razorožitev in proti vsaki vojni. Predsednik Roosevelt čaka le ugodnega trenutka, da zopet potom radia govori svetu. Pogled na dolino reke Ohio, ki je v (.-pomladanskem deievju prestopila bregove-. Slika je bila vitia v bližini Aurora, /-iwL. ■ . ..:'.:•.• I . Angleški kralj in kraljica sta dva dni kasna Quebec, Kanada, 15. maja. Angleški kralj in kraljica sta dospela danes v Quebec, dva dni zakasnela radi silne nevihte, ki je tekom njune vožnje prevladovala ra Atlantiku. Vendar se bo ves program, kakor je bil določen za čas bivanja angleškega vladarja v Kanadi izvršil pravočasno in redno. Parnik "Empress of Australia," na katerem se je kraljeva dvojica pripeljala v Ameriko, je bil zadržan radi ogromnih ledenih plasti ter megle na morju. V Zedinjene države prideta angleški kralj in kraljica dne 8. junija in ostaneta tu do 11. junija. MALI OGLASI Odda se v najem trgovina in stanovanjski prostori. Jako nizek rent. Poizve se na 1311 E. 55th St. (114) Išče se Janez Novak, ki je leta 1914. prišel v Cleveland. Doma je iz Gradenc pri Hinjah. Njegova sestra bi rada dobila kako obvestilo od njega. Komur je kaj znano o njem je prošen, da to sporoči tvrdki Steve F. Pirnat Co., ki ter prav bežnimi slikami ni 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. ."ikdar ni srečal nobenega p pa se ga loti z golim H kot bi jabolko lupal! ti 111 videl nobenega mustanga mi ulovi mojo Mary! ii najmočnejšega in naj- t: ^jšega noževalca stopi in " J Prvim sunkom zabode v č ,e: Pa sam niti kaplje krvi '2?ubi! c ^ in Will, pojdita vendar lj Pa poglejta si tegale nem- 5a zemljemerca! Kaj naj t !jeiPo z njim?" ffi Pomočnika ga naredi- n L Se je muzal Stone. k Pomočnika — ? Kaj mis- z item?" v plovno je že dokazal, da t ^ učenec, da ni več green- s "•»Zato ga bomo naredili g '^močnika. Pozneje kedaj bo sam postavil za moj- n ■ a ni več greenhorn —? 2a Pomočnika da ga naj na- k — ? Veš, če že res ho- ■ , ai Povedati, Dick, vsaj ne z ?ri takih nezrelih, kislih r Jfc! Tale človek, veš, je J^orn, cel in- ves green- c sicer bi se ne bil lotil ti-orjaškega indijanskega c ePaČa. Pa je že tako. Naj-^iselnejši ljudje imajo r i^jo srečo in najneumnej- l i. etJe pridelajo najdebe- t : 'krompir. In tako je tudi c Neumen je, lahkomi- s :;,Je in greenhorn je! Da je zato se naj ne zahvali 1 ^ izurjenosti, ampak svoji s J^osti, če se čisto ne mo- g k sta začela, mi je srce i l °> še dihati si nisem upal k.Vsemi svojimi mislimi sem j |e Pečal z njegovo oporoko, i — zamahne — sune — ^k zropoče na tla In se- c {ar smo hoteli ime- I; C^feč življenje in svobodo ] ^ Apačev, če se ne moli 1 smo se mu smejali, jaz ; i°sebnb. Prav nič se nisem . | Pad njegovimi beseda- : sem vedel, da misli ] :• 0 Parobe. Le njegovim zad-y besedam sem ugovar jal: L, tein Pa se res motite> v!°tim — ? Kako to?" s^Pgua jim noče dati svo- V- sj °Ce — ? Zakaj ne? Saj je i Pa s tajnim pridržkom, C hoče sedaj uveljaviti." jJkUl sem si, da bo kaka |.bflost vmes Prenaglo je Q^il Kateri pa je tisti pri- ovil sem mu poglavar j e-l eSede. Tako so ga ujezile, t^6, nemudoma vstal in šel Medtem sem se spet ir,;kel ter si vtaknil nož in {^esa za pas, !•„, so trdno mislili, da "Streloviti nož" zaklal, v, Poboja jih je seveda sil-(J^očaral. Žalovali so nad V° svojega najboljšega bo-jezni so bili na nas vse. V^ši; bi bili kar planili nad L' ^ niso smeli, ker smo se ^jii in celo s calumetom i^'ii, da stranka premaga- V Pe sme osvetiti njegove \ !n tega pogoja so se mo-^ . ržati. Toda vedeli smo, ^srtio več varni in da nas 0 Prvi priliki zagrabili. V? jim mogli- uiti, lahko ^ali. ^l^Pkrat pa so seve mašče-'-ij0^ še premagali in se pe-s svojim mrtvim tovari-^ .Tudi Tangua je bil pri V 'P umljivo je, da našega «1,51 r*i preveč prijazno spre- - Slak v e volje se je Sam vrnil .Sil: ' V^ee res noče ostati pri basedi Zdi se, da jih bo fe1 °d gladu poginiti. Pa še ^ ^a bo besedo držal in da I. bo življenja vzel — Lo- —Zaprta je bila v stolP« snojarska ječe. Močni pet'• . ski car jo je poslal tja, kel'J dobna žena. _ —Vi ste mu ugrabili JjJj žrtev. Vojtrigo jo je osV° pfi proti volji našega cara ^ ^ gradu. — Njo sme vsako" vsakdo." . v (Dalje prihodnji^ Vsi so molčali. Vsakdo je vprašujoč gledal starko. —Vi ne veste! Toda jaz vam bom povedala! Prisluškovala sem pogovoru med Vojtrigom in to tujo ženo ter slišala, odkod jo je pripeljal, predno je prišla k nam. —Ali veste, kdo je ona in kje je bila? Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet. Illinois POSLUJE ŽE 43. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $6,960,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!" Če se hočeft zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpora« organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 18. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A'' ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30e za razred "B" in ostane stalen, d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju 'smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA! Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan all $5.00 na teden. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani Ir. članice nad 60 let stari lahko prejmejo'pripadajočo jim rezervo .izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a; pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ail članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takol. V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila iri ravodlia pišite na glavnega tajnika: JOaiP ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. . . .' ■ ■ :':;v; ......... Albanski kralj Zogu je pozabil vzeti s seboj, ko 1 ^ iz Albanije, udomačenega jastreba, ki si ga je prilasw ■ vojaštvo. --7 yolp Faith Bacon,-plesalka, je hotela zbuditi po Nwv ^fl zanimanje za svetovno razstavo tet• je i\ prav takfte ^ vodila po newyorških ulicah mlado srno. Policijat prf dp" ustavila in odpeljala prismodo na stražnico. & punca je dosegla c-) it>'<< KE:» i» - ste ga mogli izvršiti. Možje začno roži jati s svojim a orožjem. i- —Kdo nam bo branil? Kdo bo ukazoval Kirgizom? li —Branil vam bo oni, ki vlada d nad vami! — vzklikne šauri. — i. Preprečil vam bo Vojtrigo, vaš e poglavar. H —On je privedel to tujo ženo i- v naš tabor, zaljubil se je v njen i- beli cbiaz, — 1— ne zadostuje mu kaka kirgiška deklica--pori vem vam, on bo vzel to neznanko za svojo ženo! )- —Ako se to v resnici zgodi, d smo izgubljeni, -—nadaljuje Šau-i- ri. — Močni car vas bo kaznoval, uničil vas bo, a vse to samo radi e, one žene tam v onem šotoru. 3. —Ubili jo bomo še predno se vrne Vojtrigo 3 lova, — reče se- daj neka stara Kirgizinja pristopi vši k starki. —To je prav! — odvrne šauri. — Ubijte jo, predno se bo vrnil Vojtrigo s stepe. Ko bo našel njeno truplo, ne bo mogel drugega, kot da jo objokuje. —Toda mi smo ji pontidili gostoljubnost, —ona je naš gost,— pripomni neki JCrigiz. — Gostoljubnost nam je sveta! —Mi ji nismo nudili.gostoljubnosti ! Vojtrigo nas je prisilil, da jo sprejmemo. —Toda on je naš poglavar, — odvrne neki Kirgiz. — Njegova beseda in obljuba nam mora biti sveta. Tudi ostali Kirgizi so mislili tako. Spoštovali so svoje stare šege gosoljubnosti. Stara šauri se strašno razjezi. —Dobro, delajte, kakor veste, — toda potem glejte, kako boste ušli strašni usodi, ki vas čaka! — vzklikne ona. z razprostrtimi rokami, — vidim, kako se plazi nesreča in poguba po stepi. Plamen — vojaki — streljanje —« mrtvi, sami mrtvi, trupla — ni več živih Kirgizov — vse je izgubljeno za vselej! —A vse to samo radi te žene! Vse to samo zato, ker ste bedaki in ker hočete prizanesti njenemu življenju! —Dobro, žrtvujte se za njo, ako hočete, toda stara šauri ne bo imela z vami nikdar več ničesar skupnega. Vi ste taki stra-hopetneži, da se bojite enega edinega človeka. Ona se je hotela odstraniti, toda Kirgizi jo zadržijo. —Ne odhajaj od nas, — jo začnejo prositi, — že mnogokrat si nas rešila iz nevarnosti. Pomagaj nam tudi sedaj. —Vam človek ne more pomagati, — odvrne starka; — ker se bojite prelomiti gostoljubnost.' I Kdo je vaš gost? Ali vesta sploh kdo je ta žena? [Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Angleški kralj in kraljica, Jurij VI. in Elizabeta, ki stana potu v Kanado in 8. junija bosta gosta Zed. držav v ^ hiši v Washing tonu. Vihamo morje je zadrmlo prihod m dva dni, zato se je moralo nadaljno potovanje sprewenlt toliko, da se ta dva dni vjame. „ _ g