Il Tečaj sredo / decembra (ranoziinna) 1852 List 9G. Hebrejske melodije. Po angleškem L. Byron-a, poslovenil J eri s a. tudi cesar pravico zgubil", je star pregovor ; zato siromakam ne velja naš opomin. Mi govorimo tu kaj le od tistih gospodarjev, ki niso tako revni, da XXI. bi svojiga pohistva tudi od zunaj spodobno olep Ujeti pevec. Pri Bablja vodàh smo sedeli jokaje I mislili tužnoga dné , Ko uplenil sovražnik u hrumi vojská je šati ne mogli, in nas namen je le ljudém po kme i «1 v i vr i i « i i • i t li odpreti, da bi spoznali, kakor ne tih sploh oči kteri že spoznajo, da čednost tudi od zunaj je lepa da čednost da čed rCC, mut a vaatiiuu tiu » l ivu uupauv^ , — vasi tudi k zdravjuvasčanovpomaga I 1 v • 1 1 « i . V • I V 5 £il/ OJ7 U-ritlM j ^ J VJ M/ VV \>tll V VU^t ktera vsacimu člověku dopade Si Salema lep i I ve, tažné hčerke njegove! plak Ste v svet razpojene bilé ! Ko gledamo vale, ki radostné sile v r Svobodno pod nami verse, Potirjajo pev$ al té vzmage udobile Ne bodo tujinca željé: Usahni prej desna mi, vragu ko mile Iz harfe izmika glasé ! i nost služi tudi varnosti, večimu terpežu vozov itd., z eno besedo: da lepa vas in pa gerda vas je dvoje. Zna biti, da bo tudi kdo rekel: zdaj ni čas o tem govoriti, da bi kmet svoje pohištvo lišpal, ker ima na vse straní plačil čez glavo. Znane so nam te težave, ali od tega tudi ne govorimo, da njegovo moč svetovali ; taki sveti kteri Na verbi, o Salem! zdaj harfa počiva, Veršati bi imela prosto; Vsaj hip, ko zašla ti je slava bleščiva V spomin mi je pustil le njo : Nikdar nje glasov mja rokà ne sdruživa Naj z recjo pleniteljevo ! i bi kterimu kaj cez bi bili po pravici bob v steno. Naši sveti, vam ne bojo prizadjali stroškov, pa bojo že ve liko pripomogli k olepšanju vasi, so sledeči: i. Yrsak naj spravlja smeti in vsosodèrgoka Nora znajdba. kor dober gospodar na gnojniše dvorisa za polje in senožeti; gnojniše naj si napravi na dobrim pro storu, naj ga omeji in snažno derži, da se gnoj nica ne razceja ne po dvorišu in ne po vasi. 2. Vsak naj pred svojo hišo pometa in blato odpravlja, da bo krog in krog njegove hise čedno. (Zoper ovejo bolezin na parklji/i). Časnik Če storí vsak to pred svojo hišo, bo po celi vasi da so na Angleškim snažno, in z enim delam se opravi dvojni dobi „Austria" imenovan naznani, 5 prav preprost pa gotov pomoček za ovce zoper bo- ček: vas je čedna, in vsak si dobriga gnoja nabira. lezin na parkljih znajdli, ki se je že večkrat po- 3. Pred svojo hišo, če je na cesto obernjena terdil, in je celo patentiran. Obstojí pa ta pomo- naj si navozi vsak čedniga peska in scer toliko, da so iz guteperče(Gut- povikša zemljo nekoliko navzdol od svoje i i 1 • • i t v v m • i # v • • • * lilii • I cek iz solnov ali čevljev, ki tapereha -uriv.n» j narejeni, ktere bolna ovca obuje, m , jjuuasi ©i uu vi^ji m na i«iw uapavi v ktere se neka stupa potrese, ktera pa še ni na da bo voda proti sredi ceste odtékala in bo čed znanje dana. Na Angleškim so že na milione teh niši memo his iti. V • • 1 V It 1 1 . - «-f V * É . hise počasi si bo visji in terde tla tako napravil ? ovejih cevljev prodali, in tudi na Nemško bi uteg ïiili kmalo priti, ker Pruske kmetijske družbe ravno poskušajo zdravilno moč imenovaniga pomočka. Austria" pravi, da se bojo tudi na Dunaj i kmalo (Konec sledi.) „—f» "" } «I* ^v/ "vj v »uu« Jitti/uuwj. nuiui gutoperčni ovčji čevlji s štupo vred na prodaj do bili. Kadar bomo kaj več o tem zvedili, ali ime novane čevlje s štupo dobili, bomo več o tem po vedali. / d olepsanja rast (Dalje.) * r gled kmetijslra na Angleškim Občne premišljevanja • (Konec.) 4. Deržavni zbor na Angleškim je ves drugačin kakor drugod; tam se vse lepo mirno in redno ob ravnuje; o praznih rečéh ni prepíra; nobeden ne sili svojih svetov, ako niso potrebni in vgodni; nihče se kazal govoruna; pravi ne tiši na oder da Se vec bi zamogli nasteti, kar storí da je vas od zunaj gerda; ali dobro vémo, da vse ne more olikano biti, ker revšina ljudi ne pripusti, da bi celô razdertih streh, polomljenih vrat, vmazanih hiš, razdertih ograj itd. ne vidili. „Kjer ni nič, je Od gute perce so >Novice« govorile v listih 14, in 15 mozaki sedijo v zboru. Pa zakaj je na Angleškim tako? Menda za to, ker Anglež je že po svoji natori clovek bolj mirne kerví; potem ker so An gleži že od mladih nog vajeni očitniga govorjenja in spodobniga obnašanja v zboru, in tretjič tudi zato, ker poslanci nobeniga plačila ne dobivajo ; kdor »sedí v zboru, je tedaj pravi domoljub, ki se vde 382 ležuje zborniga posvetovanja iz čiste ljubezni do do movine brez druzih namenov; če pa vendar v kakim kraji volivci kteriga manj premožniga moža izvolijo mu oni zložé, da zamore tistî cas v Londonu živeti. Off leti nore kazenske poštare zoper hudodelstva, pregreške in prestopke za poslanca 9 (Dalje.) O. nobeni deželi se zasluge za deželo za služenih mož tako ne čislajo, kakor na Angleškim, cerkve, ulice in javne poslopja (Greenwich) so polne slavnih spominkov Od raznih plemen pregreškov in prestopkov Kažnjive djanja, ktere se tu po primeri svoje va nosti in svojega skodiji nasledka za pregrešk Že v sercih malih otrok a** prestopke izrekó, se delé v sledeče plemena v šolah se zbujajo čutljeji časti v tem, da se ta 1) Kažnjive djanja zoper j t, namreč kim, ki se izverstno obnašaj y tinj delij V • T častne sve- zoper javni pokoj in red, zoper javne naprave in na y slave trakovi in drugi kinci. Poslavljanje po redbe, za obćno varnost in zoper dolžnost kacega jav redih pa godi pogostoma, ker s tem, da bi nega ureda ? prevec redov delilo, noče vlada yrçdnosti teh po slavil krajšati; kar se lahko dobi, zgubi vrednost lj ud 2) kažnjive djanja, ktere 9 namrec osebni varnosti na Svobodna srenja je podlaga svobodné An £leške vlade; kralj ali kraljica je namestnica po stave in namestnica veliciga svobodniga ljudstva kraljico spoštuje ljudstvo kaj i kaže, ne da bi vpili in rijoveli, nižno in s spodobnim klicam jo pozdravi vsak: „Bia gosiovi Bog kraljico našo" ali sicer na telesu ti posameznih zdravju ivljenju, na 9 varnosti lastnine ali zaslužka (pri dobitka), varnosti poštenja in dobrega imena, ali var nosti druzih pravic škodo prêté ali delajo 9 isoko; kodar pri 3) pregreški in prestopki, kteri javno nravnost ji priklanjajo po (občno lepo vedenje) žalijo. Od pregreškov in prestopkov zoper javni pokoj Posebne hvale vredno na Angleškim je to, da vsakimu blagu, ki je na prodaj , je napisana dnj a c y jv r1 ^v po kteri se prodaj ta kriv tudi gotova, in vsak kupec, ce tudi otrok varovan po tem goljufij y je pa je ob 9 in red. Pregreska rabuke (zavzdiga, Auflauf) postane kdor zoper kako pri „vstaji" imenovanih oséb, kadar kako gosposkino Ker je na Angleškim vsacimu rokodelstvo ali obertnijstvo pripušeno, inje dežela po svoji legi 1. V • 9 1 • 1 1 _ • _________ povelje spolnujejo, ali svoj ured ali svojo službo opravljajo, več ljudi na go var ja, da bi mu pomagali ali da bi se zoper za kupčijo po celim svetu posebno pripravna čez leto toliko blaga nadéla, da ga je za tistih 154 milionov ljudi, ki jih angleška deržava šteje, ve stavili. Kazen je hud zapor od 1 do 6 mescov. Kakor je pri javnem nepokojů povelje dano, da naj vsak s svojimi domačimi doma ostane, se vsak 9 uzroka iz doma gré, zlasti pa go y liko veliko prevec, zato si fabrike in tudi vlada na vse strani prizadevajo, domaće izdelke tudi v ptuje dežele spečati. Scer pa je od zore do mraka po kdor brez znamenitega spodar, ali kdor je sicer glava rodovíne, zakřiví s pre-greškom rabuke, če domaćih, ki so pod njim, kolikor da je dru ulicah tako barantanje in ponujanje blaga, sila. V Londonu in na Angleškim sploh ni ziga kot vse je le obertnija in kupčija, zato se ptujic ki v to mesto polno dima, megle in sopuha pride y y kmalo naveliča dalj tukaj ostati y dragína, se mesovje na pol sirovo jedila po svojim kuhaj v • je silna sploh je mogoče doma ne derzi. Kazen g o s p o d a r j a ali glave rodovíne je zapor od 1 tedna do 1 mesca. Ravno tako je kaznovati tište , ki v tacih okolšinah iz hiše odidejo, čeprav se niso nobenega nereda vdeležili. Kdor pri rabuki, ki je vstala, tudi iz vsacega druzega uzroka, in ne iz tistega 9 Veliko veliko hvale vredniga se najde pri Angležih; to pa imajo, kar se vendar zagovarjati ne more, da malokteri Anglež kak drug jezik zná, zavoljo kterega skupljanje ljudi hudodelstvo postane, urednika ali straže ne je tudi kriv od 1 tedna 9 uboga, ko le-ta mnozici se raziti ve(evata pregreška rabuke, in se kazuuje z zaporom do 1 mesca. kakor le J»g če ga tudi zná y ga g° voriti, ako ni nar veči potreba. Nar bolj pa se brani Anglež francosko govoriti, ker Anglež Francoza M ne more viditi, tako gasovrazi. 10. Kar tudi ni hvale vredno Ce bi se kdo pri takém vpiranju bil z urednikom ali stražo prepirati ali ž njima besedovati jel, je kazeu hud zapor na en mesec, ki naj se po okolšinah pooštri. (Dalje sledi.) y je y da vsakdo kakoršne koli vére, je dolžan anglikanski duhov šini davek odrajtovati. Ker je vsakimu svoja vér Slovanski popotnik Spisuje Fr. Cegiiar. po postavah angleške vlade svobodno pripušena, * V seji družtva sv. Mohora je bilo po naznanilu je vendar očitna krivica, da mora vsak svoj delež „Bčele" oznaujeno, da se je doslej 590 družtvenikov za živež duhovnam ravno le anglikanske vére oglasilo. Po tem je bilo sklenjeno, da se imate novi odrajtovati 11 • knjigi namreč: ,,G o fina razlaganje cerkovnega , • 55 ^ « * » « - * - -— © —j - ----- — j-» - To je gotovo, da kmetijstvo je podlaga leta (20 pol) in g. Kafola „duhovni nagovori-blagostanja narodov. Vlada je kmetijstvo močno (1. del, 17 pol) berž čast. odborom razposlati. Drugi povzdignila, da je uvožnjo ptujiga žita zlo zabra- del Gofina in pridig se bo v novem letu izdal. Dokler niste te knjigi celo*dokončane, se po bukvarnicah ne nila y ko je to prepoved spet overgla, so bili kme nejevoljni, in te tovavci zlo nec, dokler ta rod zivi. V • nejevoljnosti ne bo ko- bote prodajale. Ob enem z Gofinom in pridigami se bode Zato podpírá vlada sedaj gg. družtvenikom tudi „Naravoslovje ali fizika" y od ar řV K. Robida-ta razposlalo. .Je Celovski odbor drenažo, po kteri se rodovitnost zemlje poviksuj, in bo mogla kmetijstvo vedno podpirati, če ne, boj kmetovavci raji svoj denár na obertnijstvo obernili, na lepšem popirju in z boljšim černilom tiskale. poskerbel 9 da se bodo v novem letu družtvene bukve Ako kjer jim veči obresti donaša (Po »Bericht uber die englische Landw. von Dr. Fr. X. Hlubek«.) bi se vendar prigodilo, da bi Celovska tiskarnica ne za dovolila, se bodo knjige kje drugod tiskati dajale. Ker je mnogo družtvenikov zeljo razodelo, da družtvo tudi kak časopis izdajalo, je bilo sklenjeno, » šolskega prijatelja^ za to odbrati. Po tem naj bodo v 383 novem letu vsi družtveniki, ki na leto gold (razun pod tim pogojem dobivljali, ako 3 goldinarjem tudi 36 kr. sr. za post upisnine) plačujejo, „šolsk. prijatelja u Novic ar iz slovanskih hra lev Iz Terviza poleg Pazna vJstrii. P—k. Dam nino priložijo. Učeniki na deželi in učenci pa, ki na Vam vediti, da letošnji krompir zadnje dní svečana leto le i gold. 30 kr. (razun upisnine) plačujejo, imajo eajen in konec veliciga serpana izkopan je pri nas temu znesku se 1 gold. 36 kr. priložiti, torej vsega popolnama zdrav. Tudi repa se je prav dobro ponesla; vkup 3 gold. kr plaćati. Ako bi vendar pervi 36 gosp Janez Mrak je repo přidělal, ki je marsiktera kr. sr. učitelji in ucenci pa 1 gold. 36 kr. k določenej tako dolga kot debela, in vaga se cez 5 funtov. let ni ni priložiti pustili, bodo samo družtvene knjige brez V) lskega prijatelj u dobivljali Je bilo skle v krátkém povabilo k pristopu za novo leto Od Kupe. Minulo nedeljo, to je, 38. dan preteklega meseca se je u Metlički okolici na tako zvanim g. Ko- njeno , pisati. Pa tudi za to leto je mosroce k druztv pri stopiti V/ V knj t V Ivana iz Cap sli horvaško pesem: ..Povist vangelska Caragn bogatoga a ne strevcevem selisci, ki tik velike ceste med Metliko i Kupo stoji, zutra ob 6. med rano raašo, prederzno i grozovito hudodelstvo zgodilo. Staro gospo Kostrevčevko ki je sama doma ostala, so od maše pridši posli u kervi ležečo našli i poleg nje jekleno sekiro. Široko od j pu » ťvovm • v,tuv ~ "v »Cflvuu uaou i puioj^ ujo j crncu u nctvil U. OllUtlU Ull- srechna Epulona a čestita Lazara, iliti o štete (škode) perta rana na glavi je kazala, da je bila pomiluvanja bogatstva a koristi ubovstva (ubostva) * Časopis „Svctovid", ki je dozdaj v Tem « V vredna sirota s tem morivnim orodjem umorjena varu hajal i se bo zanaprej na Dunaji tiskal 9 ker mi i predali se vé da so tiskarni stroški ondi nižji kakor v Temišvaru Hra- so bili tudi vsi prazni dopernesel, ni se najdeni. Kdo je tako pakleno zločest znano. Čudno i jako čudovito pak je, da se je to vse godilo o dobi, ki so ravno ljudi memo v Metliko k maši Off leii po svetu dohajali Lepa prihodnost se nam odkriva! Dvanajst lndianskih zapoved za %ene Iz »Svetovida«. Ker pri nas v Europi veliko žen hlače nosi Iz Postojne. M to je, da mož plesati mora, kakor mu ženica žvižga, ne bo od škode, ako zvémo, kako je med Indiáni, kar nam Svetovid" pové, ko popiše (smešne) Indijske postave Borovčan. . Po mnogih nemških časnikih je plavala neka „nežica" , o kteri so se gotovo marsikteri bravci čudili, zlasti ko je s tako modrim obrazam pove-dana bila, da je namreč nekod 4 leta staro deklicedva-najsti dan po hudi bolezni 5 polžev 1 pave dolgih in 4 čerte širocih izbljuvalo, ki so se še gibali in so bili V . ki se takole glasé : 1 Za ženo ni druzega Boga 9 ko njeni mož. 9 3. Ako je mož še tako star, gčrd , neprijazin in sirov , ali če je vse premoženje svoje za milošnje po- trosil, je vendar treba, da je žena možu kot gospodaru z ivi; zra ven popisa je bil se dobrovoljin opomin pri-stavljen ! Za božjo voljo ! ali smo zares v taki tami da si upajo časniki take marine merdjelice bravcam na mizo postavljati ! Ali vredniki celo nič ne prevdarijo kar jemljejo v svoje liste! Ali je vsaka vraža ali iz 9 mišljena reč res že resnica! jim kak dopisnik tiši! svojemu pokorna, in njemu se dopasti potrudi. 3. Ženska je vstvarjena, da je pokorna 9 dokler Ali jim je vse ljubo kar živi ; ako je devica, da se vklanja océtu ; ako je omo žena, da se vklanja možu; ako je Modri nebeski stvarnik je določil vsaki živi stvari svoje bivališče, v kterim živeti in se ohraniti zamore; kadar pride ob to, mora poginiti ; celô človek in živina v • udovica, da se vkla nja otrokom svojim. 4. Zena ne smé nikadar z možom svojim pri jedni mizi jesti, ampak si ima. za čast šteti, ako jésti smé kar možu ostane. 5. Kadar se smeja mož njeni, naj se smeja tudi j ako > imata svoje lastne červe in gliste, kteri poginejo morajo njim določeno prebivališče zapustiti. Deni červa ali glisto, ki živi pod milim nebam, v člověka ali kakošno ž i vince, poginiti mora, kakor človek umerje, ona, m joka naj, kader se mož joka (plaka). V ce ga deneš kam, V « kjer zraka ni ? deni pa člove 6. Žena ima brez razločka stanu možu svojemu vedno tište jedila kuhati, ki jih nar raji je. 7. Da očém moža svojega dopade, se ima žena vsaki dan kopati, narprej v čisti in potem v žafranovi vodi s ke gliste ali z i vinske cerve pod milo nebo, ravno tako ti bojo poginili kmalo, ker to ni njim vgodno pre- bivališče; vzemi konjske breceljne, ki kot červi v želodcu konjskim, in spravi jih, na priliko, v želodec goveje živine, boš vidil, kak kmalo bojo poginili* Vse to so gotove skusnje, zoper ktere ni ugo- v . r i zive le z , svoje lase mazati in cesati, kraje okoli trepavnic antimonom, cêlo pa rudeče barvati. 8. Ako je mož na poti, je treba, da se žena posti, da na zemlji spava, in da se ne lišpa. 9. Kadar mož domu pride, mu mora žena vesela Vf 1 « V vora več. Kaj si more tedaj od taciga „medveda" bere, lodcu živi bili in strašno bolezin pameten človek misliti, ako da so polži 12 dni v že- napravili, kakor da naproti iti, da mu podá račun od obnaše svoje, od be- bi želodec s svojimi soki in kislinami kaj taciga tako sed svojih in celo od misel svojih. 10. Ako jo mož pokrega, se mu ima za njegovo dobro voljo zahvaliti. 11. Ako jo mož natepe, naj sprejme kaštigo svojo s poterpežljivostjo, naj mu pomerljivo roko poljubi in ga za odpusčenje prosi, da ga je razserdila. To so zapovedi iz (ajdovskih) lndianskih knjig. Pro- dolgo živiga v sebi terpel, da bi ne izmetal kmalo iz sebe, ali saj razkrojil in do mertviga prekuhal, kakor prekuha marsiktere druge še bolj terdovratne reči. Res da je človek že marsikrat kaciga kteriga druziga merčesa požerl, tudi marsikter krajcar je že derčnil v želodec, — ali kmalo se je bljuvajoči že- je 9 cerva 9 kebra ali simo Serbkinje za oprostenje lodec vsega tega spraznil, ali je pa prišlo pozneje skozi 12 v S vetovid" pravi nadalje preostri čeva na dan, tode nikdar živo, ako je, postavim 9 da smo se prederznili, v serbski je dní v životu člověka bilo. zik jih prestaviti. Z dvanajsto jim černo prizanesti, tem vec 9 ker je tudi v izvirni postavi ni; ako bi pa smeli serbski komentar podmenuti, moglo bi ee reči : eno 9 Bo morebiti kdo rekel : da je prišlo iz člověka;" 55 živo 9 ali neživo jez pa menim 9 je vse da je 13. Ako mož ženo v nezvestobi zalazi očitno sožgati. 9 se ima ona dolžnost vsaciga časnika, da ne troši zmot po svetu, in ker večidel bravcov tako nima pravih naravoslovskih vednost, da jih saj še bolj ne zmoti po pripovedkah, ki so bose od konca do kraja. V vsim ee mora le res 384 ni ca odkrivati, da se razjasni um in tama přežene, přejela v spomin njeni kovano veliko medaljo in krasno ktera v naravoslovskih receh se toliko glav tare. Od Verhnike. Priprosti ljudjé prašajo: ali bo res zeleznica tako kmalo gotova, kakor pripovedujejo? sej se do zdaj le tako počasno delà". Pri železnici se mi zdi, kakor pri čebelnim panji ; na prašnicah ni vselej gosto zasedeno, le po samim ćebele noter in vunkaj le-tajo; vender v zadnje je panj zadelan, in poln medií. natisnjeni popis terazstave tijeka družba dobila. kteriga je tudi kme IMovièar iz mnogih hra jer. C. k. ministerstvo kmetijstva je Pražki kupčijski odbornici na znanje dalo, da je po potrebah sedanjiga Naj pogleda kdo zeleznico med Borovnico, Verhniko in Logatcam ; ni sicer vsaki čas na kupe ljudi, pa pot je po pustim, stermim in skalovitim gojzdu skozi in skozi pretergana, visokih skarp je velik del dodelanih, podstave za mogočne mostove so že močno od tal vzdig- njene ; nič teskiga ne bo, da bi leta 1855 se že hla-poni tod vozili. Mnogi uzroki so dozdaj delo zaderže- casa izdelana gojzdna postava že cesarju predio zena. Po tem takem je sedaj gotovo, da bo prišla željno pričakovana postava kmalo na dan. — V deržavnim zakoniku se bere , da je c. k. ministerstvo notranjih oprav v soglasji z vikšo policijsko oblastjo sledeče časnike za vradne časnike spoznalo: „Slovenské noviny", kina vali , zlasti tudi vremena slabe. Ker ravno vremena Dunaji izhajajo v ce sk e m jeziku, — v nemškim je ziku „Laibacher", „Klagenfurter" in „Agramer Zeitung" y imenujem, naj povém, da kaj svojiga je to, daje střela letos tako rada zažigala; v treh krajih je v Verhniški okolici za strelo gorelo: v Samotorci, v Lavrovcu, in na Verhi pri s. treh Kraljih je ravno ponoći preci s. Petram mežnarija pogorela.— Skozi Verhniko zdanje čase 55 v 1 ask im jeziku „Gazetta ufficiale di Venezia" Zastran y Folio di Verona" in „Gazetta di Milano". 55 rekrutiranja mesca susca prihodnjiga leta je kakor mnogoteri višji in nižji gospodje potovajo, vender za vsa-kterim ne ostaja stanovitniga spomina ; nadvojvodinja Elizabeta pa, ktera se je zavoljo bolezni svoje hčerke se v časnikih bere — ministerstvo ukazalo, da se imajo narpoprej le v letu 1832 in 1831 rojeni izbrati, in le, če bi téh zadosti ne bilo. se smé v 3. in 4. klas na- před letam nekaj dni tukaj mudila, je pred kratkim lep mašni p la j s v dar poslala za tisto cerkev, kjer je vsaki dan pri s. maši bila. zaj seci; predpisano število novincov se ima pa po dav-kinih okrajih (Bezirken) in ne po soseskah dogotoviti; nabira ne bo nek velika. — Na že dovoljeni železnici od Zidan i ga mosta do Zagreba, ki se bo imenovala » namrec c. k. horvaska železuica", bo G ostáj (štacionov} Podsusedu, Zaprescu, Brežcah y pri V . tM . * « ^ ^ - » y ^ l lz Zeleznikov. Ker imajo nase „Novice" med dru- Vidmu, Liberku in Se věnci; za delà na zelez gim tud blagi namen, domorodno u m e t n i j o povzdi niti in iména domaćih slovenskih umetnikov svetu razodevati, upam da bodo mojim versticam majhin stroški za to pot so na 1 milion 758.588 o*. » širocirnu nici od Zidaniga mosta do Li b er k a (Reichenberg) v Dunajskim vradnim časniku dražba razpisana, Je V ze prostorček v svojih listih rade dovolile. Imajo namrec prevdarjeni. . 53 krajc. Sliši se, da si ruska vlada prizadeva namen, zasluzeno hvalo dati Petru Roje-u i orglo razpor Austrianske in Pruske vlade zavolj col ni ga delcu v Podbrezjah nad Krajnjam, (Birkendoif, Post združe nj a poravnati, ker je edinosti med vladami Krainburg), ki je 23. listopada v podružnico sv. Fran- treba , ako bi utegnilo eniga dné Francosko cesarstvo Do 27. nov. je bilo že 7 mi- čiška Ksaverja v Železnikih kaj izverstne nove orgle cesarstvo vojske biti. na 10 spremenov dodělal. Po vsi pravici se zamore lionov 313.000 glasov za cesarstvo na Francoskim rêci, da so te orgle ravno tako zavolj zvunanje oprave znano, 288.000 pa zoper. Gotovo je, da bo Napo-kakor zavolj notranje natanjčnosti vse časti in hvale vredne leon še leon z veči večino za cesarja izvoljen, kakor je bil in kar njih glas zadene, tako prijetno in veselo pojejo y za predsednika ljudovlade, ker so predstojnik! po deželi da bi jih le poslušal ; zatoraj je pa tud zadovoljnost na vso moč ljudstvo spodbadali, da naj gré volit y med ljudmr o njih splošna. ako je to tudi misel Napoleonova, kar so v svojih oklicih Imé Petra Rojc-a , ki tudi trempencine, harmonike, nekteri predstojniki zaničevaje važne pogodbe od se ne vé, kaj se še za tem ce- govorili, posavne itd. dobro izdeluje, je zavolj izverstniga delà, niske leta 1815 cene in urne postrežbe ne le po Krajnskim, temuč tudi po sarstvam pelje. V četertek 2. decembra, po nekterih pripovedkih pa 10. decembra, bo Napoleon za cesarja , — cesarski piajš je nek že v Lionu narejen, Stajarskim in Koroskim dobro znano; v zivi dokaz tega zamore ze to služiti, da ima vedno po dvoje, tudi troje oklican nove orgle naprej naročene v delu. Ker so ga pa „No veljá 116.000 frankov. Razpor med sv. očetam pa- Zbor vice" že lansko leto kot umniga mojstra častno pohva- pežam in Sardinsko vlado se bliža poravnanju, lile, mu moram tudi jez zastran naših orgel zasluženo namestnikov Angieške ,'Francoske, Ruske, Bavarske in , in ga hvalo dati nim predstojništvom. vnovič živo priporočiti vsim cerkev Josip Levičnik. Gerške vlade je unidan sklenii Grekov mora biti gerške vére. > da prihodnji vladar Cernogorski knez ê • «K Ljubljane. Mestni tesarski mojster gosp. Pajk pravijo si prizadevnje tište dezele spet nazaj do je prejel iz Dunaja od c. k. viksiga vojaskiga stavstva y častno naročilo, da naj po modêlih svoje znajdbe y ki jih je, kakor so «Novice" že povedale, c.k. ministerstvu vo jaštva poklonil, m pošlje. V • dnjak izdela in na Dunaj biti, ki so jih Turki pred več sto leti Cernogorcam vzeli pešanje Turčije in stiska kristianov pod tarškim jarmam polajšujete sedaj to prizadevanje, ako je res, da mladi knez na to misli. Na popis izida preskušinj v podkov i jsk Je uči lnici Ljubljanski pretekliga šolskiga leta, ki ga kmetijska družba vsled svoje dolžnosti tudi slavnimu mi Pogovori vrednistva. v Gosp. K, na S C. k. ministerstva sklep nisterstvu podúka predložila, je blago volilo visoko mini- teljstva in mežnarstva« ste brali v pervih verstah no vi car ja sterstvo družbi s pismam od 12. p. m. naznaniti da je i z mnogih k izid omenjenih preskušinj v védnost vzelo in da kmetijski pa ijev v listu 92j druzega ne v med učiteljem in cerkovnikom povedati. Kar y so te raz družbi za podporo te koristne učilnice dobrozasluženo pohvalo z veseljem izreče. — Nadcolnije vodja gosp. H. Costa in fabrikant g. W. Molline sta kot odbornika austrianske komisije za Londonsko razs mere popolnama Uni. u II U 1 V-Vl , IVIVIIU JIUÍ31W TM ■j»"' " tako poravnati, da bi obéma popolnoma po volji bile V. D. Vašega sostavka ne moremo v Novicah natisniti, kér je b reči, kterih postava skoraj ne more Gosp. t 1. 1. preo séb pisan moža, kakor ste ga popisali, bi vsak v okolici tisti berž spoznal; tega pa ne smemo. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.