lafcajft « ~ u prssslkov. imi. stev.-number m AccepUw fr maUlM al .P«ci.l r.i. 0f Pr*vU*d for in UOS. Act of Q«t. ». 1017, •utboriMj M J«M 14, ltlS, is čete proti nitmuim jfniisoč mol, oboroženih • rtroj ni, je odžlo nad Slovenke, Hrvatic Italijanke in druge žene radarjev. UOUONARJI ČUVAJO LEWI SOVEGA AGENTA. _ v Girard, Kana., 15. dec. — Tri kte miličarjev ao danea zjutraj dospele semkaj in se utaborile v 0ir»rdu in Franklinu. Istočasno je prišla vest, da so žene rudarjev £ pohodu proti rudnikom v Che-rokceju. Oddelek kavalerije je bil poslan tja. Šerif Gould je po-meje prejel informacije, da se ienske zbirajo v rudarskih n&sel-inah Arma, Franklin, Frontenac, Cherokee, Chicopee in Mulberry. V«eh miličarjev v tem kraju jc 300 in poveljuje jim polkovnik jteD. Rowan, ki jc dejal, da ima nalog'aretirati vse žene, ki ponovno vprizorijo nemire okrog rudnikov. Pittsburg, Kans., 15. dec. — Danes se poroča, da je šerif Gould moči pregovoril veliko množico nidarjev, zbranih južno od Franklina, da so se razšli Rudarji so bili baje namenjeni v Columbus, da osvobode Howata iz ječe. Druga množica rudarjev je korakala proti Pittsburgu, da izžene Lewi »Vega agenta Bittnerja iz mesta. Rudarji zanikajo te vesti. Lastniki rudnikov še niso na-snanili, dali bodo operirali rove, katere obiskujejo žene stavkarjev, tli ne. Topeka, Kans., 15. dec. — Kan-nika narodna garda je dobila moči povelje, da odide v pitts-borško premogovno okrošje. Čas, kdaj prijelo, in krsiji, M katerih odidejo, hiso^-blu naSna' Znano je toliko, da je na potu 2000 mož; uključena je tudi četa s itrojiiicami, oddelek kavalerije in reč oddelkov pehote. Državne oblasti pravijo, da obsednega itanja ne bo. Pittsburg, Kans. — Vojaške čete so prišle v četrtek zgodaj semkaj. Zene rudarjev, ki so tri dni držale peščico Lewisovih pristašev od dela v jamah, so izjavile, da bodo nadaljevale z demonstracijami in piketiranjem rudnikov brez ozira na vojaštvo. Vest, da je governor poslal vojaške čete v premogovno okrožje, je silno razburila stavkujoče rudarje, posebno pa žene. Ženske, ki »o se do zdaj vzdržale demonstracij, so naznanile, da se odslej tudi one pridružijo. Armada žen-»kih straž je narastla na 6000. Zastopane so vse narodnosti. — "Naj vojaki streljajo, če hočejo," je odmeval klic žensk v sredo zvečer v angleškem, poljskem, slovenskem, hrvaškem in drugih je likih po vseh rudarskih naselbi- nah. PREDSEDNIK V8EINDIJSKE KA KONGRESA JE VRŽEN V JEČO. Kalkuta, Iudija, 14. dec. —Med stoterimi indijskimi revolucijo narji, ki so jih Angleži ppmetali v ječo v Kalkuti te dni, je tudi Ordas, predsednik Vaeindijskega narodnega kongresa in poleg Ma-hatme Ghandija najvplivnejši voditelj vstaje proti Angliji. In dijci so poostrili pasivni bojkot zoper angleško blago. Vojno sta nje obstoji % brez malega v vseli večjih mestih. SE JE ZBRALA K OBEDU. ŠKOF JE 8EDEL MIRNO PO LEO ŽIDA, ŽID PA POLEG KRISTJANA ITD. Slišati je hotela diplomata stare šole, človeka, Id je igral veliko u logo v diplomatičnih intrigah od leta 1878. (Istočasno je prišlo poročilo, dn vojaki ne bodo streljali, temveč brizgali vodo iz cevi na žene, ako w ne umaknejo. Ker ženske no kjo opustiti pohodov od rudnika do rudnika, jih stavkujoči rudar ji. Houatovi somišljeniki, najbrž n" Mo pustili samih. , Poročevalci kapitaliatičnih li-»t«v, katerih se je navleklo vsej M»>" v tukajšnje okrožje, stičejo 0,. 1'ittslmrg; Ksns. —V sredo po r Dalje na 3. strani). New York, N. Y. — (Fedferated Press). —» Osem sto oseb — pr-vuki finančnega, bizniškega in di-plomatičnega sveta — se je zbra-lo k obedu v hotelu Waldorf-A-storia. Možje so bili oblečeni v prave frake, ki so zdaj podobni mizarskemu kladivu in globolco izrezane telovnike. Dame so blestele v draguljih in biserih. Naenkrat je zapel vojaški rog. Velika vrata so se odprla in procesija osem sto oseb se je pričela aveča-no pomikati proti veliki banketni dvorani mimo hotelskih uslužbencev, ki so bili oblečeni v ravno take frake, na rokah so imeli bele rokavice, okoli vratu pa srebrne verižice, da bi se kdo ne zrno-til in mislil, da spadajo tudi k ^ctttnl družbi. v- —^ Vaak gost je plačal deset dolarjev za obed. Izvzeti so bili častni gostje. Eden je bil John W. Daviš, bivši poslanik na dvoru av. Jamesa, drugi ja pa bil Arthur Balfour, bivši ministrski predsednik britskega imperija. Osem sto oseb je vstalo in ploskalo* Balfour se je vsedel,,pa tudi drugih osem sto oseb se je vsedlo. Balfour je visok, njegove rame so nekoliko vpognjene, njegova o-čala so malo bliščela. Kot tak je bil p6Jew»Yorku. Konvencija bo določila najbrž navodila, po katerih ae imajo rpvnati' zastopniki rudarjev pri pogajanjih. Poleg mezdfnega povišanja bodo po izjavi Ksnncdyja za* t opni-rr-rudarjev mogoči zahtevali tti-di odpravo neenakosti v» mezdi, zaprto delavnico,' uvedbo "eheck off" sistema," krajši delavnik in zboljšanje drugih delovnih razmer. Zahtevali bodo, da se plača mrtvo delo in postavljanje podpornikov. Zdaj ne prejemajo rudarji plačila za tako delo. TRGOVCI, ADVOKATJE DT 1 DUHOVNI ZAHTEVAJO NIŽJO MEZDO DE-LAVCEM ' BOMBAŽNI PRIDELEK JE BIL MNOGO VEČJI KAKOR SO PRIČAKOVALI Washington, D. C. — Poljedcl-tski depsrtment je objavil, da letošnji pridelek bombaža znaša 8,348,000 hal, torej za skoro dva miljona več kakor jc bilo napovedano* v oktobru. Po poročilu do-partmenta jc cena bati bombaža v New Orleansu .po $5, tedaj ne bo angleški jezik govoreče ljudstvo prsznih rolo" Bslfour je icovoril ravno pol u-re. Ko je nehal govoriti, so njegovi poslušslci ravno toliko.vedeli o dogodkih na razoeožitveni konferenci, kot takrat, ko je pričel govoriti. Poslufcali so in za to ploskali. "Ciničen, nepazljiv in len, državnik stare šole, inož izmed mož, ki so povzročili nesrečo .v .letu 1914 za Evropo ... ki je igral veliko ulogo v vsaki diplomatični intrigi od let« 1*7« ... ki je bolj kot kateri drug živ Auglež združen a pomn«fž<*vanj**ni oroževanja Seattle, Wash. — (Fed. Preaa.) —-"Meščanski odbor*\ obstoječ is zemljiščnih trgovqev, odvetnikov in duhovnikov, je pritisnil na ob činski svet, da mora znižati mezde Ccatnoželezniškim uslužbencem, cestnim delavcem in drugim mestnim nameščencem. Centralni delavski svet je pa odgovoril takim protestom, da je moral občinski svet odložiti sadevo na pri hod nje leto. URNO ZBOMhlE • IRSKEGA PARLAMEHTIL Da Valera in Oollins sa topota na • tajnih sajah sinfajnovsks sbornios glada miru. IRSKI POVELJNIKI IEJAV LJAJO, DA JB EMAGA B OROŽJEM NEMOGOČA. POŠTAR HAYS PRlZNlU. Prepovedal ja pošiljati protibolj še viška tiskovine ia Amerike v Rusijo. •TRUPI ur OROŽJE JB TUDI PRBPOVBDANO. Dublin, 15. dec. — De Vslers je današnji tajni aejl zopet zms-gnl. CoUiua, votlja zmernih sin-fojnovcev, je skušal doaeči, da se tajua seja pretvori v javno in da pride takoj na vrato debata glede mirovne pogodbe,, toda njegov predlog je propsdel. Heja je selo razburljiva; silno kričanje odmeve izza zaprtih duri. Dc Valera jc v prejšnji noči prejel pismo od LLoyda Georga s prošnjo, naj nikar ne nasprotuje ratifikaciji mirovne pogodbe. Piamo mogoče vsebuje kompromisno obljubo. Pristaši Collinaa bodo jutri sopst poskusili z javnim zborovanjem. Dublin, Irska, 15. dec. — Tajne aeje siafajnovskega parlamenta so -aelo viharne. Včeraj popoldne tam in zvečer sts bili dve seji in na obeh sejah ata bila Kamonn ds Valera, nasprotnik mirovne po> godbe, in Michael Collins, zagovornik pogodbe, v neprestanem konfliktu. Kakor poročajo, je dc Valera govoril najmauj dvajsetkrat ua veečrni aeji, dočim je iz drugega kota grmel prpti njemu Collina. Končno je Ck>llina dosegel, da ae bo debata o pogodbi vršila javno. »Danea jo še tajno zbbrovanje in ravno tako bo jutri, ampak v soboto ae otvori javna debata. Collins je vrhovni poveljnik irske republičanakc armade. Njegovo poročilo, podprto po nižjih poveljnikih, da Irci ne morejo izbojevati zmage in republike z orožjem, je vplivalo na poslance. Collina je dejal, da irske čete morda isženejo Angleže iz srednje Irske v žeatih mesecih težkegs boje, tods obrežnih krajev, ki so pod kontrolo bojnih ladij, ne vza mejo nikdar. . . , Do Valera ato ji rea vea čaa na stališču, da je treba dognati, dali so delegatje, ki so podpisali pogodbo, imeli pravico skleniti nekaj, Čeaar jim ni dovolila ainfaj-novska zbornica; dali so delali prsvilno sli ko prekoračili meje svojih oblasti. Položsj js zdaj tak, ds obe strsnki upata na zmago. Ne more hc reči, kaj atori parlament; ako ps zbornica aklene, da gre po godba na splošno glasovanje volil bo de Valera gotovo Waahington, D. C. — (Feder. Preaa.)—Poštni department atne riške vlado jc prisnal Sovjetsko Rusijo, čeprsv je še ne prisnsta predsednik in dršsyni depsrtment. \Tradna naredba št. 12706, objavljena v Poatal Bulletinu in katera noal podpis pomošnega poštnega ravuatelja Shaughnessjja, se čita: "Phuna, dopisnice, rasglednice, tiskovine, trgovski papirji in vsorci blaga, poslani običajno ali priporočeno, ae aprejemajo sa Rusijo v Evropi (uključivšl Ukra jino, Georgiju in Aserbsjdžsn) in Ajiji na temelju obstoječih poštnih pristojbin, pogojev in klaaifikaeij. Odpošiljanje sledečih predmetov je prepovodano: orožje, dokumenti, ki ao škodljivi Sovjetski Rusiji (protikomunistične tiskovino), kokain, morfij ,opij, hašiš in drugi narkotični strupi. Pravila aovjetake vlade določajo, da bres posebnegs dovoljenja ne sme* noben posameznik v Sovjetski Rusiji prejeti sstojev, vsebujočih kakršnokoli blsgo, ki ni sa njegovo osebno porsbo, niti ns sme prejeti več ko dveh zavojev s porabnimi predmeti v enem meseeu brez poeebnegs dovoljo' njs." Gornja naredba je snačilna Ameriški nofttni danartment ie s Wgi'#aWsfkn Rusijo kot članioo mednarodne poštne zveze; obnenem je priznal željo sovjetske vlfde, da ae ne pošiljajo v Rusijo tiskoviue (časopisi, knjigo, sli letaki) ss protisovjetaHo pro. psgando. V poštnem departmen* tu so pojsaniii, ds sme vsska država, ki ja članica mednarodne poštne unije, aahtevati, da se v njo ne pošiljsjo stvari, katere s« smatrajo nepoatavne. To je hud udarec zs ubežne cs-riste in ruske protirtvolucljonsrje v Ameriki, ki ao upsli, ds bodo s pomočjo otvorjene poštne zveze z Rusijo lahko ppšiljsli protikomunistične tiskovine in delali po pošti propagando soper sovjsts v Rusiji. in ne z znižanjem oroževanja. Tako je dnevnik "The London *daj Balfonrjs I**"1*4'"« duhovščina Ima Herald" opisal mr. Med |xwlušalci se je nahajal en človek, ki je upal, ds ksj izve o konferenci ts znižsnje oroževs-njs. In nsj več, ksr je slišal, je bilo; "Pre|»ričan sem. ds je uspeh ljudstvo popolnoma pod avoji* vplivom in duhovščina je sa po godbo. Grofice Markievicz, ainfajnov-ska p'ml a nka, je proti pogodbi; pred nami,' Ve le stegoemo n,ko." ravno tsko je miss Mar»wlney, Malo kasneje je ps slišal: "Ko ranega župana v Corku, ki je govoril on (predsednik Hard, > »"»»rl vsled gladovne stsvke, in ing), tedsj sem občutil, ds sem T"®1 Clarke. POIZKUSI E NOVIM ŽITOM. Paeoo, Waah. — Na za padu ao pričeli delati* tpoiakuae a pirom ali pirjevieo, po anglešku "em-mer," ki je kot žito v Evropi po> loseffd svoj iimjv išji edj v življenju." Takrat •* je ta človek obrnil, "Mi- zapustil je hotel Wsldoif-Aetorig. It< Ifast, aeverna Irska, Ui. dee. - IMsterska vlsds je nssnsnlis LU»ydu Georgu, da ne sprejme porodite in ns pojde v avolsKlno ta bodo člove- In ko je stopal , od Msdison i«ko državo, l.'lstar protestirs, ds 8qusre, tedaj ao stopili pršenj ;*> njegovi interesi zspletenl v po tri neznsnei, tresli so se mraza fgodbo. rr#"t'mena Dokliesps da daj« m bdi -o bn/. -kun>. Mrzel ve-, London, 1$. d »t. Llojrd Oeor i P A del ki so jih ter je pihal in iptsšsli »o ics, nsj ge je včersj v dolgem govoru zs . il w„ Wi niih zadeva kupi vsakemu po eno škodelieo govarjal mirovno (x>g(»dbo s pVJd' slidSkom vsega^ - človeštva.|kara in košček kruha. tlfako in poMjal nazadnjake, ki enaao najmanj že pet tlaoč let. Pirjevino ao pričeli aejati prvikrat v Wyomingu pred deaet leti. Nekateri farmarji so pri poizkusih pridelsli od 60 do 160 bušljev na aker. V Evropi se rsbi te vrste šito ss Živinsko klsjo sli ps ku. hajo iz njsgs tudi kašo. V Ameriki se isdeluje iz pirjevieo živež, ki služi zs zsjtrk. Divjo pirjevioo so prvi k rs t odkrili v Palestini in nekateri sodijo, ds se je U tega žita razvila pšenica. Pirjetiea ni vporabna za k ruš no moko« kar kruh že tretji dan dobi rsspoke.V , BOŽIČNI SKLAD. IIL — Mplošni obrambni komitej, št. 1001 W. Madiaon Street, Chiesgo, III., js (izdsl spel sa pobirsnje prostovoljnih pri epevkov, e katerimi se nsj kupijo božični dsrovi delavcem, ki so zaradi njih prepričanja v ječi, Vei darovi nsj ae pošiljajo na zgoraj omenjeni naalov. TERREHAUTBKI ŽUPAN APELIRA NA HARDDTOA IA OSVOBODITEV DEBSA. Terre llaute, Ind. — Tukajšnji župan Charles K. Hunter je pisal oaebno piamo predaedniku Hard-ingti, da naj podeli avobodo Kugeuu V. Debau. Hunter pravi v pismu; da posns Delms 40 let kot svojega prijsteljs in aoaeda ter kot potšenega dobrega držav-ljaua, katerega apoštuje in ljubi večina prebivalcev njegovega me-ata, v katerem je Delsiov dom. PRAZEN KLAS stoji pokonci. PA TUDI PRAŠNA BUČA BE RADA POBAKA, DA VB ▼BIK& Tak ja odsev gonj«, vpriaorjana proti avstrijskemu adravniku dr. Loraniu. Nam Tork, IT. T. - Dr. Adolf Lorene, avetovnosnsni avstrijski operster, je prMel v Amsriko, da vrne, ksr je Amerika atorila aa atradajočo Avatrijo. Njegova mu, ael je bila dobra, njegov namen je bil blag. Ali komaj ae je iakr. eal v dešell vsemogočnogs dolar« ja, je bil iapoetavljea insultom od strsni gotovih višjih sdravniškik 'avtoritet". S tem pa še ni kilo insultirsnjs končano. Nswyorški dršsvni isprsttsvalni odbor je na kratko obveatil dr. M*enss, ds se mors pri odboru sglaaiti aa dovoljenje, ako šeli nadaljevati svo,-je delo, ki je bilo večinoma isvr* šeno zastonj v tsj drŽavi. Piamo, ki js bilo pisano svsto-znanemu operatorju, o. katerem gre glaa, da je najboljši špeaija-M aa svetu a* bolezni v sklepih idja, ima tako vaeblno, kakor še i bilo pteaal kako aesnanemu massču. Pismo prsvi, šs leti Še nadalje praktieirati, da naj ls-polnl toaadevnl listek, ns kste-rem stoji tisksno, kje je dobil diplomo, kje je praktioiral itd. Ali (p še ni vas. Prvikrat ja bil dr. Lorsns v Ameriki, da •• sdrsvi hči J. Ogden Armourja, a zdaj je tukaj, da sdrsvi siromaka kot bogatine. In adaj sshtevajo od njega, da pošlje državnemu sdrsvniškcmu izobraževalnemu odboru, ki je aestsvljsn is politi* kujočih sdrsvnlkov, spričevalo o njegovi morali in njegovo sliko. Čudno js, ds svoječssno ni po* slsl Armour po ts volitikujols zdrsvniks, da ozdravijo njegovb hčer, ki zdaj (sprašujejo učenjaka, če rea kaj rasume o sdravil* stvu. , / Dovoljenja ne more biti isda-no, dokler odbor ns bo imel ssjs. Prihodnja ssjs ss ns vrši šele 20. decembre. N Po sakonu, ki se asnsšs na praktieiranje medicine, sme ob-državati posvetovanja a tukajšnjimi sdrsvniki in lskko nadaljuje s svojim delom ns kliniki, ki jo je ssnj določil mestni sdrsv-stveni depsrtmsnt. govore, ds ae je Anglija ponižala ht kapitulirala pred navadnimi puntarji. Kakor izgleda položaj, bo angleški parlament ratifielrel pogodiš/ s veliko večino. ZBOEVIČVI ODSBK PRIPORO ČIL PODPORO RUSIJI. Wsahlngton, D. C. — Odsek ss vrtenje sadevs je v petek priporočil poslsnaki zbornici, da aprojme predlogo za ruako pomožno akcijo, ki določa 20 mlljonov dolarjev za nakup živil strsdajošim kmetom ob Volgi v Rusiji, Hoover-jeva pomožna uprava namerava ss to vsoto kupiti 90 miljonov bušljev koruze in pšenica sa pra hrano In tri do pet ralljew>v bušljev žita za seme, ki ss rssdeU med prizadete kmete v Rusiji. Vrhutsga hoče uprava nabaviti r»00,000 zabojev kondeziranega mleka. Chiesgo in okolicst V soboto neštslno, inords dež sli sneg. Vzhodni vetrovi. Temperstura V zadnjih 24 urah: najvišja 46, najnižja M fiolnee izidi ob 7:11, zaide ob 4 20. PROS f.l.ASII.0 *U>VCNg LASTNINA S r»l li 1.66 1 leta in <1.26 M tri riimc«; chicago »t v o ta tri aaeseee, in u inozemstvo 16.00. ea Chicago) 66.00 M lato. 66.60 na lata, 66.26 sa pol leta, Naslov aa vm, kar JaM sdk a listom« THE ENLIGHTENMENT" Oriss of tka »Imsl« HaUeaal g—a+f liil»iy, Aa ITallaateOaM =™™= --' ' ■ I—g————^fai Advertisfi Csnsds AivaUlBC ratea on agreement. on I ............. Chicago »6.60, and forrign countrUsi Dstum v oklopsaja a. pr. (Dm. 31-21) poUf valaga imasa sa aisleea ■■■»si da v«s je s Sem daeeesa »etakJa aaraialaa. PeaevHe ja pri <•• no, da se ram ae ustavi list. KDOR NI SLEP, LAHKO VIDI. piši. Barberton, 0. — fte malo časa in zagrnilo ae bo leto 1921'ter iz-giniio kakor ral. Zjokal bi ae in zavriakal obenem ako ae spomnim vseh dogodkov minevajočega le ta. Bili so burni Čaai ne aamo prt naa, temveč po celi zemeljski obli. Ljudstva ao ae zgražala nad grozotami, ki jih zmore ta aolz-na dolina. Vendar ni vae ^gražanje ni* pomagalo. H t rada t i so' morali, trpeti pomanjkanje na živeta in o-bleki. Veliko jih je napravilo sa-inoumore valed aki4>i in obupanja, ker niao imeli dovolj potrebami n za življenje. Bila ja in 4e" je vaakdanja novica v tem ali onem liatu, da se je ta usmrtil, oni se je bil pr i Večina vai je po'dal krasti, trelji tatvini ponesrečen itd. ti siromaki so sami delavci, ki bi radi delali in ae polteno preživ Ijali, a jim avet ne nonudi dela, ker kapitalizem nima od tega za dpstnega prof i ta. Dasi ravno jc ta kapitalnem kakor kaplja proti vaemu človeštvu, vendar je nje gov diktator. Ne zgražajmo ae in je vendar vzrok ca tako nerao-gočnost. Morda ao okoli naa ti vzroki, zato hi jih oglejmo, skušaj mo jih odpraviti in pomagajmo si sami. Kapitalizem vidi niio le nobo, za to je združen in ofrgani žira n, naš diktator je. Dokler se ne bomo tega cavedali in aamo drli čez drn in strn, da pridemo do hiše božje, (ki jo mislijo po staviti v naši naaelbini) toliko ča sa bo ničeven naš nasprotnik nam diktiral. Leto 1921 bo ostalo zapiaano zgodovini ameriških Slovencev Bilo je dela, zaamehoVanja, de-nunciranja in 1caj bi še našteval, saj ste sami vae videli in ališali, kaj ao vsega smoŽni med nami ljudje, ki ae Štejejo naH sorojaki. Nič ni pomagalo vSe njihovo pri zadevanje.' Dve alovenski podporni organizaciji sta* se združili eno organizacijo, katera bo ameriškem V Rusiji razsaja lakota, Nemčija se potiska v bankrot, z njo pojde v pogubo tudi Francija, kajti ona ima že 328 miljard dolga Jn se opoteka pod težo tega dofga, v Italiji prepovedujejo, izvoz konjskega, mačjega in pasjega mesa iz Jugoslavije, kar govori, da v Italiji uživajo fi»ri po vedn j mo si ter oglejmo, kje te vrste meso, v Jugoslaviji pa nimajo druge vrste mesa več za izvoz, Avstrija je gospodarsko mrtva, v Aiigliji je skoraj tri miljone delavcev brez dela itd. Tak je gospodarski položaj Evrope po vojni. To so dobrote, ki jih ima Evropa od vojne. Lahko se reče, da je Evrppa na robu propada ali da počasi umita., , Govori se, da je treba ohraniti sedanjo civilizacijo za vsako ceno. Toda kako, na kakšen način? J Zgodovina nam govori jasno kot belf dan in z ne-ovrgljivimi dokazi, da so vojne priprave, katerih posledica so bile vojne, pogoltnile vse civilizacije, ki so nastale pred Kristovim in po Kristovepi rojstvu. Zgodovina ne laže. In ko se to umiranje vrši pred našimi očmi in dasi-ravno jpiamo jasne dokaze iz zgodovine pred sabo, prihajajo imperialistični diplomatje z nasveti, o katerih govori zgodovina, da najhitreje učinkujejo za uničenje civilizacije. Nobela civilizacija se do danes še ni obdržala z orožjem. Orožje je spravilo tudi Evropo v položaj, v katerem se nahaja danes. Kajti jasno je bilo, če se dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom izdeluje orožje, izdeluje strelivo in grade bojne ladije, da ^prlde nekega dne vihra, ki uniči vse. Orožje ne služi produkciji, ampak »luži uničevanju. Tisti, ki si domišlja, da je zmagtvalec, je ravno tako tepen, kot tisti, ki je premagan, ko je vojno uničevanje doseglo gotovo mero v uničevanju. Ako imajo res tisti resno voljo, ki kriče, da je treba rešiti sedanjo civilizacijo, rešiti, kar se rešiti da, tedaj,naj ne poskušajo rešiti civilizacije z orožjem, ker se z orožjem sploh rešiti ne da. Kdor hoče rešiti civilizacijo, mora ?nati oživeti produkcijo in izmenjavo blaga. Za rešitev take naloge, pa nimajo zmožnosti imperialistični diplomatje iz enostavnega razloga, ker nimajo pojma o organiziranju produkcije in izmenjave blaga. Za rešitev Civilizacije so poklicani ljudje, ki razumejo organizirati produkcijo in izmenjavo blaga. \ Mesto da se shajajo na konferencah imperialistični diplomatje, naj pridejo skupaj organizatorji produkcije, izmenjave blaga in financ. Pokličite skupaj razne industrijske kapitane in finančnike. Povabite na mednarodne konference najbolj bistre glave, ki zagovarjajo sedanji gospodarski sistem in poverite jim nalogo, da organizirajo produkcijo in izmenjavo blaga. Dajte jim priliko, da razvijejo svoje zmožnosti. / I ti kaj po tem, če tudi ti možje ponesrečijo, katerim ves kapitalistični svet poje slavo kot organizatorjem go-spodaratva? N Ako se to zgodi, tedaj bo potrjeno, da se je kapitalistični gospodarski sistem razvil do meje, ki mu je bila določenu po večnem zakonu razvoja, in da'je pričel umirali. Pred sabo bomo imeli dokaz, da se ne more oživeti, kri umira in kar je obsojeno, da mora umreti. To spoznanje bo rodilo dobro, da bomo pričeli misliti na preosnovo gospodarstva. Akg nedrji gospodarski sistem umira, je treba logično zgraditi nov in boljši go-spodaiski sistim, ki garantira, da na svetu nastane boljša (iv ili/tacijn, v kateri »e ljudje ne bodo vojskovali med sabo •li mej in trgov, ampak bodo tekmovali med sabo, hlo»«ež.» m>i\iAjo palmo kulture. hočn.to civilizacijo zboljiaii, ne potrebujemo za |)/ja in imperialističnih diplomatov, ampak i al i moramo produkcijo in izmenjavo blaga na ta način, da bo vse^a do«i sa vse, ki delajo. Dokler skoraj tti četrtinke sveta strada, prezeba, trpi, dasfravno imamo aretira, da produciramo za vse in vsega dosti toliko časa, ne govorimo o rekonstrukciji gospodarstva in da branimo civilizacijo pred razpadom, ako ne pokažemo z dejanji, da imamo resno voljo producirati zaradi ljudskih potreb in ne zuradi profita. z.» k«< ( tako <]<'](> ot reoreanizi združila rojake na kontinetu. Ni treba Jiffe in ne de nunciranja, saj združitev velikih tiveh organizacij pomeni grob trohnofbi ameriških Slovencev. Sicer pa atvar prepuščam drugim ali pa liaj ostane za pozneje, ker namenil aem ae spomniti naše pečlarske armade. Po pravici moz;am povedati, saj to bo najboljše. 'Hudič naj vzame celi svet", — sem zaklel ta trat, ko me je delodajalec obvestil po 13 mesečnih počrtnicall, da naj zopq£ pripravim avoje fiiiice na zopetno vrtenje vražjega ko esja. Prav nerad srfm ae pripravil zopet na delo, saj človek ae po tolikem počivanju akoro boj%* ko »iu ljudje obljubljajo, da ne bo~ več imel "good time", temveč ae bo priduševal akozi vse dneve v tednu. Tako je aedaj z menoj; staram ,se kar ja najboljši doku-me nt bližajoči se smrti. ■ Dosti novic bi lahko spisal od celega leta, toda nisem jih zaznamoval v katalogu, temveč sem jih samo premišljeval v senci pod šumečo brezo. Pri takem premiš-jovanju je pogosto potegnila iladna sapica,ykar dokaj tfobro vplivi^ na atarega pečlarjd. Tako je godtto celo leto z menoj. Senčil sem so in aprehajal po par-kili zraven pa ae staral. Fantov je v llanbertonu še eel škvadrofl. Morda bi kdo rekel, da smo že stari, toda ta ne drži; fantje »mo. Zadnje čaae se je po-ženilo nekaj fantičkov, to je rea, zato nam ni mari; glavno je, (do nosi hlače: ali jih mi pečlar-ji aH pa jih stoodstotni korarji. Ml ljubimo mirno življenje, zato nam bogovi ne štejejo v greh slučajnih nočnih razkošij. Le poglej-kako veafl je naš Trbovčev Tone tam na Zapadu. Zakaj bi pn ne, naj je pečlarski inšpektor in končno se "šenkanemu" konju še ni gledalo na zobe. —, Malokdo upa, da se ne da udobno živeti p«hI pečlarsko marelo, *ato se pa poženi jo, ker mialijo, da drugače več ne gre. Vendar je svet tako lop. da se rea ne ia-plača priseči, s čemur bi si najel cokljo za večno pttHobo. Deklet imamo, — ne ~<4§r klet je v Itarbertonu zelo mnogo. Te bi rekel, deklet imamo bi la-irsl„ kajti svet bi misli). da ima-jo vsaks po enega fanta; Če pa rečem deklet je v Harbertonu. te-daj se to lahko rasnme, da je «* eela kopa deklet bre« fantov. Kamera na stran, aaj me že ne po-IVpiašaT znate, dasiravno me je t na vpra-ltem, da šala, ie le vedno aree " dime ¥ike, treba bo red, da naa ne boda, drugI ženili, poaebno pa ne Um, kjer nismo sami navzoči. Sami-si lahko to «-redimo, aaj amo vendar aa svetu. $fi nam treba iakati poročnik dovoljenj? aaj lahko ae oženfmd brez starih babnic. Zakaj pa smo bili mladi in ae sprehajali v tihih nočeh; ako je navada železna arajea, tedaj iata tišči le onega, ki jo ima oble&no. Jaz vem, da je mirno pečlarako vži van je naj- bolj prijetni £ — Frank Bob. Woo*ward, Kura. - Na bom o piaoval tukajšnjih razmer, ker so vaeekozi slabe. Delamo po d*a dni na teden, ic čeaar lahko vaa-kdo aklepa, kak je naš zaalnlek. Moj namen jc, da v tem dopiau pojasnim bratom v Kansaair, kako gonjo ao naperili proti,njfm pristali diktatorja Letriaa po drugih diatriktih ter blatijo katt-saške premogarje in Afekaa Ho- 000 rodarjev it organikaeije in tudi na to mi je pritrdil da je i-mel Levrb prav. "Tako", sem mu rekel, "ti se strinjaš a akle-pom Levrisa, ne da bi imel kake informacije o premogarjih v Kaneaan". Omenil aem aru, da je zelo slabo podučen. Zdai pa poglejmo vao to zaroto malo bolj nazaj, ko ae je vršila kopveucija U. M. W. of A-ludianapolisu. Tedaj je prišla na dnevni red tudi zadeva glede Ho-wata in kahaaškega distrikta. Ce se ne motim, je bft Howatt pred-no je bila ta zadeva jrončana, poklican od industrfjajlneg* aodi-iČa V KanAasu. Tako se jS konvencija vršilk in konč|la brez Ho\vata. Nato so "bpftltni" dele-dali Lewisu na konvenciji o m saškim ioč, ( disti wata, predsednika 14. distrikta. Zavijanja in i*ši, ki ao ae /a po-služili ti ljndja, je po mojem mnenju zmožen samo človek, ki je prodan mamonu. Dne S. decembra aem bil na seji tukajšnje postaje od U. M. W. of A., kjer ata -bila navzoča pred sedpik in eden član odbora IS. distrikta ter imela govor oz. blate nje čez Howata in one, ki podpirajo njegovo akcijo. Njihov go v o j je bii v glavnem, da povesta, da je Howat kršil pravila U. M W. of A., ker ae ni hotel pokoriti Learigu, da bi p/a^lical stavko Kanaaau. Howat, da je im^l sa poravnati apor pri nekem odpr tem rovu (ateamahovel) a da tega apora ni hotel poravnati, čeravno mn je Lewia to ukazal. Dalje je govoril, da ao kompa-nijakim delavcem v Kanaaau utr* gkH plačo na 6 dolarjev, a Ho-wat, da ni podvzel nobene akcije, da bi to preprečil, ni pa orne- da lahko stori • kan-riktom kar hoče, tudi č« jft hoče vreči iz organizacije. S te* kozlom ,ki ao ga natre-trlI delčgatje na konvenciji, je dobila nazadnjdška klika ^pol)lo moč, da sa vsemogočni dolar lahko proda cel dietrikt v sužnest, z izgoVprom^ da je njega voditelj kršil pravila rudara* nil, da ni bilo mogoče vaega storiti, ker je imel Howat roke zve- zane od induatrijalnega sodišča. Govornik je nadalje omenil, da rudarji v Illinoiau zato podpirajo rudarje v K a fig asu, kar' premogovni podjetniki v Kanaaau dobavljajo od njih , premog Illirioisa) in da i^ansaški rudarji rizkladajo ta premog za $3 plače na dan. Oovornik je tudi omenil, da premogarji v Illinoiau delajo trsak din a premogarji v Kanaaau »tavkaja, kar povzroča veliko revščino, katere je edino Ho-wart kriv,; poleg tega pa je 'pozabil" omeniti, da so rudarji v Kanaaau ftli na atavko brez kakega dovoljenja od atrani Howata, samo «ato, da rešijo njega in >orcbyja. Govornik ae je nato •pravil ie nad Franka Faripgto-na in John Walkerja, "in da ae i-mamo premogarji zahvaliti edino; Johnu Lewi8U," da je premogar-aka organizacija še akupaj in ce-Lewis, da je najboljši vodi-telj. Govornik je še nato udrihal po Hovratu, da je v ječi, ker i-najo v Kansasu "funny law" in ker je fiowat poklical kansaŠke rudarje stavko radi premo garja Mišmaša, kateri bi imel prejeti plačo kot polnoleten ru dar, a mu je kompanlja »to odbila. Ni omenil, da je Mišmaš doni-vao plačo nazaj kar mn je šlo. Sploh je U odbornik 13. di-strikta tako obdeloval in zavijal, a so mu člani poataj« vae verje-kar je povedal čez Howata in čez kansaŠke rudarje. Jas aem o menil, da imajo rudarji v JCan ■asu prav, ker ao na stavki Hi da naša dolžnost, jim pomagati, ter ako bodo oni podlegU, bomo tudi mi "oarečeni" s industrijal-nim aodiŠčem. Omenil aem mu, da ao mi sname razmere v Kanaaau, ker sem tam kopal premo* 11 let in vem' kake boje imajo tam, a vse ni nič izdalo. On je trdil; da ve, da je Howat kršil pravila ru-Sarakc organizacije in da to lahko dokaže. Navzoči Člani ao mu seveda vse epo verjeli, poaebno še, ker je vedel celo v šaljivem tonu vaa zavijanja izvesti. Ne zamerim jim, ter oni niao pravilno 'poduČeni o tanaaški zadevi in vem, ko bi bili rudarji izven Kanaaaa dovolj pori učen i, da ne bi MU zapelje-ni od priataiev Levrisa, ter bi ta-lioj zahtevali, da ae da kanaaškim ata v kar jem pomoč. Drugi dan po tej aeji aem govoril z nekim domačinom -rudar-jem in ga vprašal, če ae on atri-pja t govornikom o kanaaški zš-devi. Rekel mi je, da je imel go- raki organiza-pod jetnik i' V vornik prav in da rudarji v Kaa «asn niao vredni nobene pomoči. ga tndi, kaj miali o je Lewia suspendiral 13.. ki ae zelaN radi iznebifi rudarske (organizacije, in njim ni prav nič zato, če potrosijo v ta nanen nekaj tisočakov, aamo da bi imeli odprto delavnico. Izklju čitev 13 tiaoč članov iz organiza cije bi se praviloma mogla izvrši ti le potom splošnega glasova vseg* članstva, Ako "bi bita 1 vencija v Indianapolisu sklenila da ae ta zadeva reši s splošnim glasovanjem, bi ne bili kanaaški rtrrfmrji suspendirani; tfiko pa ae je ^godilo na ukaz čnega same ga Človeka. Poglejmo vso zadevo in uči nek, kfga je naredil Lewia a svo jo kliko v Kanaaau,še od bližje Koliko je bilo bojev in trpljenja predno se je organiziral 14. dietrikt. Koliko je bijo solz potoče-nih v trpljenju predno so prišli premogarji v Kansasu do svoje organizacije in prgvic. Namesto da bi Lewis podprl Howata in di fftrikt, jih je suspendiral. Lep vzgled je a tem ^podal Lewia neorganiziranim delavcem po Združenih državah. Kaj bodo rekli de lavci, ki ae jfli bo nagovarjalo za organiziranje t Ali ni to sramota za nas vse, da s takim početjem blati Lewia in njegova klika or ganizacijof Proč z iida^jalci, oči stirno našo premogarsko organi ssc.ijo jude&ev, dokler ne bo pre-^ pozno. * mm .v Tata rudarjem v Kansasu ave tujem sledeče. Najbolje je, da vi pojaanjt* vaš položaj 'rudarjem Lzven^ Kafisasa v angleškem de lavskem časopisju/Potom Fede rated Presaa (postaje v Kansa sa) dajte vao/sadevo ^tgleškemu časopisju, da boste a tem seznanili vse ostale premoga^e, kake boje imate v 14. distriktu in razgalite v javnosti Lewisove* laži Po mojem mnenju boste a tem pridobili oatale premogarje na svojo atran in dobili boste pomoč do katere ate upravičeni. Kajt vai boj jc pravičen in vaš boj je nai boj. IUimoiekim. premogarjem čast, da »o dali premogarjem v Kansasu pomoč. Po tem vzgledu bi se morali ravnati še ostali' premo-farji fie glede kaj poreče Lewis. On je acdsj suspendiral 14. di ztrikt, pozneje pa ae bo spravil Aa katerega drugega, dokler mu ne bodo dali premogarji zasluže ne brce. METEORIZ 11 Za nadškofom v iš priiel kardinal v Hahn" porodno kontrolo i, je priiU iz Mehike vest' J" *** kh* V*Tampie„ ' la oame^čke. Ako bi bil kardj na njenem meatu, bi govoril J gače Kavnp t*ko b. ka.dilial vonl drugače, ako 1 čeva žena, ki porodi v tth oaem otrok. Lahko je ■kardin I kol bogatemu in aamskemu lu o nekakšni "morali "^H ne;fve, kaj je trpljenje sir^ab mater. am Mil Tukajšnja delavska lista "Io-wa Farma" in "Labc^r Newa", ki ga izdajata lokalna unija |n pod diatfikt it. 42 U. Mj. of A., po-jasnjyjets zadevo kansaških rudarjev in Ilowat4 v drugi luči kakor pa je r«">iična. Tamkajšnji rudarji ae lakko obrnejo na ta liat. Predno končam, omenim še nekaj. Kakor razvidim is dopisov Preaveti, je v Kansasu nekaj stavkokaze*, ki ao Se izneverili svoji organizaciji ter šli stavko-kasiti. Med temi ao Slovenci in ie eelo polke nosijo, kakor aem ihal ? dopisu. Največja sramoes je za naa, da imamo t*ke izdaji-ee med našim. narodom, katerim je ljnbii dolar kakor pa pošten boj. Pripravljeni ate streljati na avoje brate, ki ae borijo ss boljši košček kruhs zase in sa avoje o-treke, vi pa ga jim trgate od nji-hovih nat^Sram vaa bodi 1'Vam brstje, kfae bojujete, pa kličem, da stojite trdno in neomejeno, kajti zmaga bo na vili atrani go- Hojake ▼ Groasu, Kans., po. u tii MU a e a tfaj je velesila med držav Ali morda šteje prebivalstvi obseg države f Kitajska ima 400 prebivalcev, Japonska pa 60 miljonov. Ali je prva veleli Kajše. Japonaka je velesila, pa Kitajska. Indija šteje 300 Ijonov prebivalcev, pa ni vCle U; Anglija , ki je pritlikav napram Indiji, je Velesila in gt, huje Indijo, pol Afrike „, zrav še Kitajakoi Veleaila je tista država, ki .H veliko kanonov in bojnih la( Topovi in bojne ladije so | demokracija, ki vlada svet • a e Še eno resnično "nesramno* bomo zapisali, oče Kazimir, da' boš jezil (Čeprav ae ne bil jeziti,'ker to je greh): Irsko ljudstvo ne bo niki svobodno, pa naj mu Anglija devetjndevetdesetkrat svobodi državo v okvirju svojepa imp rija, dokler bo redilo ob svoj žuljih armado katoliških in pr teatantovakih popov, ki skrb da ni miru med Irci. (Glej du toe vesti o dogodkih v Ulsterju.) ' . e e • Božična darila, ki jih prejem jo 'delavci: brezposelnost, y znižanje Aezde, daljši delavnik, pesek v oči, . besede/ in obljube, obljube in besede. 'si* a a . Predsednik Hairding priznavi da. še ni obljubljene 'normalni noati". Kakšna pa je pravzapr« ta normalnost?" • a a Angleški pisatelj in zgodovina H. G. Wells piše, da zdaj prid prepir med imperialisti z a rad Afrike. Afriški kontinent se i razdeljen kakor bi želeli Ajigiij in Francija. Belgija, Portugalsk in Španija, ki niso velesile, imaj velike kolonije v Afriki. 8 kaki no pravico f D*, s kakšno pravi cof Anglija in Francija sta vel dar nositeljici krščanske civiliu uien »ačin dovažajo stavkokaze tudi klavničarji v St. Paulu, Minn. Zadnji 'teden so pripeljali 43 brezposelnih delavcev iz nekega oddaljenega^kraja, nc da bi jim bili povedali ,da je stavka klavnicah. Brezpoele^e so zaprli poseben železniški voz, da ne bodo dobili med potjo nobenih infor-^ macij. Ko so dospeli v St. Paul in zvedeli, kakšno delo'jih čaka, so razun dveh vsi odklonili delo. Organizirani delavci v Minneapo-lisu so se zavzeli za zapeljane, toda solidarne brezposlece. I To nekaj pomenil Lastniki 11? tkalnic in predilnic v Pall River-ju, Mass., so naznanili prod par dnevi, da stare mozde ostanejo v veljavi. Okrog 418,000 delavcev zdaj premišljuje, kaj je vzrok, da so tovarnarji tako "dobri". V železniških delavnicah North-vestem družbe v Clintonu, Iowa, jc bilo dano delavcem na izbiro, da sc sami odloČijo za štiri dni dela v tednu za odšlo vite v gotovega števila delavcev. Delavci ko glasovali za štiri dni dela. Pozneje so izvedeli, da bi bila polovica delavcev odslovljenih, ako bi bili glasovali drugače. Ameriška delavska federacija jc zaenkrat opustila namero, organizirati delavee v jeklarski industriji. \Villiam Harmon, tajnik iz-vrsevalnega odbora železarskih in jeklarskih upij, je Naznanil 13. t. m., da bo organizafcorsko delo počivalo dokler se ne izboljšajo industrijalne razmere. Dvajset delavskih družin vrženih na cesto! Chicopfee Manufac-turing Co. v Holyoku, Mass., je vrgla iz svojih bajt dvajset delavskih družin na cesto, ker delavci nočejo sprejeti znižanje mezde za TJ odstotkov. Stavka rasvažalcev mleka v rievelandu, O., ki je trajala -šest tednov, je * končana na temelju Rporazmna, ki ga je predložil .občinski svet. P6Iovica stavkarjev s* vrne takoj na delo, druga po-lo\ iea pa takrat kadar bo prostor. M. /da je $30 do $37.50 na te^en. Znižanje mezde jeklarskim delavcem v Pueblu, Colo. • Colorado rud & Iron Co. je naznariila zadnjo sredo, da zniža mezdo za 10 odstotkov v jeklarskih #tovamah v IMu TjIu. Okrog 1800 delavcev je prizadetih. ■/...'. Brezposelnost v Illinoisu narava. Illinoiski brezplačni delodo-bavni biro javlja, da brezposelnost v državi narašča in največja j<- v Hiieugu. y novembru je število odprtih služb padlo za 2500. Ka vsakih sto služb se je oglasilo '-'"T prosilcev. Chlcago jexiroel v |t'*vfiu|>ru okrog tisoč več brezpo-s^liiili delavcev kot v oktobru; enako razmerje je v East St. umku in drugih mestih, Število prijavljenih služb je v novembru l»"H'» za 631 v CHleagu, 487 v I{|""iningtonu, J36 v Aurori, 174 v l>anvilln, 247 v Decaturju, 287 v Kast St. Louiau, 80 v Jolietu, '-'-I v Teoriji, 193 v Rockfordu. v Hock Islandu tn za 87 v spriiigfieldu. Illinoiski radarji bodo glaaovali o pomožnem asesmantn. Ekseknti- ^^< rožne rudarske organizacije Bnoisu je zaključila, da pojde !' gleda izrednega mesečnegs puM-nta v pomoč kansaškim ru-''..*•'» na splošno glasovanje > Hanstvs. Pomožni ssosment "ločen na zadnji .konvenciji v h' 'ji. Znaša dolar na mesec. izvrševslni qdbor v Indis-!' lian «e protivi temn asesmen-da je flelegalen. ker ima M pirat | "ncpostsvno" stavko, 'ahtevn, da ilRnolska eksekn prekliče asesment. i vika zmaga v Angliji. Pri izrednih pariamentarskih volitvah v Southjrarku je bil izvoljen delavski kandidat Thomas Naylor t 6561 glasovi. Vladni kandidat Jaeobseu je dobil glasov. INŽENIRJI NA ZBOROVANJU. Urefiene so bile neovrgljive res-• v- niče. New York, H. Y. - Tehničn inženirji so obdržavali tukaj svo je zborovanje. Na tem zborovanju j" Fred J. Miller, , predsednik druStva inženirjev, izjavil, da gre največ v nič pri produkciji, ker ao uprave slabe. Ali Miller ni _ stal le pri tej trditvi, ampak je šel še dalje. Povedal je, da so fi nančniki nsjveč krivi, da je tu brezposelnost, ker se igrajo s fi nancami. Povdarjal je, da se ved no bolj bliža čas, ko bodo inžo nirji uravnavali in.vodili produkcijo, da služi ljudem in ne izkoriščanju in profitu. Več ko dva tisoč mehaničnih nženirjev ga je poslušalo. V Govoril je tudi Lucius P. Brce Icenridge, profesor za mehanično inženirstvo na Shefieldovi znanstveni šoli, ki je rekel, ako sc u-stanove velike električne centra-e na pravih mestih na vzhodu, da bi se na leto prihranilo do petdeset miljonov ton premoga. Vse te potrebne centrale bi pa bile ahko zgrajene do leta 1930. Naai čitatelji se mogoče zani majo, kaj so šmokavzarski listi rekli o tem zborovanju. Napisi med članki so bili takile: "Tribune." Potrata v trgovini ae'odlaga pred vrata bojev med delavci in kapitalisti." — "Herald:" 'Inženirji razpravljajo o potrati industriji." — "Tirne*:" "Od kapitalistov in delavcev zahtevajo/da se razorože." Tako znajo šmokavzarski listi prikriti resnico, ker navadno del resnice povejo, drugo je pa tokavzarska laž. Inženir Miller je imel prav, ko je rekel, da prihaja čas, ko bodo inženirji vodili industrije v dobro sega ljudstva in ne za profit in izkoriščanje. Danes vodijo industrije finančniki. Oni so gospodarji nad industrijo in poljedelstvom in zategadelj so izkoriščani farmarji in delavci, od najvišjega inženirja v tovarni pa doli do zadnjega pometača. fi^VITA NEZGODA NA ŽELEZNICI. f Ghicago, IU. — Na illinoiaki centralni železnici je izredni lokalni vlak udaril v zadnji vos drugega vlaka. En pasažir je M ubit in par tucajov je bilo ranjenih. avstralija je odpravila mesetarstvo za mor-narje. v I. Melbourne, Avitralija. — Po novem zakonu so mešetarji v Avstraliji za vedno odpravljeni, ki so bili na uslugo parobrodnini interesom, da so jim dovajali potrebne mornarje. Nova postava pravi, da so ti meaetarji odpravljeni in da je vsaka pogodba neveljavna, po kateri se je mornar zavezal, da je prejel predujem na svojo mezdo, menjico je pa izročil mešetarju, da jo izmenja. Mešetarji so silno odirali mornarje in navadno ni videl mornar od predujma rdečega centa, ker je predujem ostal v mešetarjevem žepu. Nova postava določa, da mo-._jo biti vsi krovni in strojni Čsstniki na ladiji britski podaniki in zmožni morajo biti angleškega jezika. Kapitan se ne sme nakladati sli razkladati ladje a svojim moštvom, ako se sa tako delo dobe delavci na suhem. Ako delavci nočejo nakladati ali razkladati ladijc za mezdo, ki jc bila pogojena med delavci in lastniki ladij, tedaj lahko kapitan porabi svoje moštvo za nakladanje ali razkladanje Indije. Ta določba je velike vrednosti za mornarje v obrežni službi. Dokler je kapitan lahko prisilil mor narje. da so nakladali ali razkls-dali ladijo, niso imeli nočmdan miru. ako je bila ladija v obrežni službi. kako je delavska JI^da OBRAfltmnJk s starimi sodniki Bris bane, Qneensland. -^rij« sodniki, stari po sedemdeset M niso hoteli postiti službe .n oditi v pokoj. In kaj je storiti qu«*n» Undska delavska vlada? I«Mab jc zakonski načrt In g« prrdU.s.ls iborniei. / katerem je dolocns starost, kdaj morajo sodnik, od- iti* v pokoj. Konzerv* ivnisi elementom *e- v cd s to ni Všeč. kajti k^rf* tiveem j* d' letni stsrčki niso naklonjeni no- rotsrijam. Nemiri po vsaj dsfell. * London, 15. Uee. — Vrtanje ministrstvo je danes prejelo po ročila, da je Portugalska v plamenu komunistične revolucijo. Dežela je brez vlade. Portugalski revolueijouarni o priznala vojnega dolga Ameriki^ ako ;o bo Amerika tirjala zanj. In rancija iuia dobre razloge za neprlznanje dolga, pravi Perti-nax. ~ Vnled strelnega morskega vikarja ob obrežjih Nove Fund-landijč se je razbilo mnogo ribiških. čoluov. Potopilo se le tudi več bark in parnih premika^ev ia po dosedanjenj dognanju je iagu-bilo življenje najmanj 18 ljudi. — Na Kreti, grikem otoku, je izbruhnila revolucija proti vojaškim oblastem. [ — Oblasti v Berlinu so dale sa-preti ve«, prejšnjih častnikov,-o-sumljenih, da so izvršili umor Itrzbergerjs in snovali zaroto proti sedsnji vladi. — Sloveč radi svojih dobrih karikaturnih slik, je moral Sea larini, slikar za "Avantija," v ječo, ker je. izdelal neko sliko o sedanjem rairrtfnem boju hi na sliki .napravil kapitaliste kot ne-'moralhe ljudi. Kako jih bode vaška resniea V Oči l — ftpanski konzulat v Mshoni je bfl močno poškodovan A»led eksplozije bombe na svojem sta novanju. Konzulat je baje dobil Že veš grozilnih pisem vsled vesti, da bo Španija intervenirala na Portugalskem. — Artur Pearson, bivši pred* sodnik zavoda za slepe v Londonu, je.utonil pri kopsnju v last nem ^stanovanju. Pearson je na-pravtl več dobril del posebno za oslepele vojake, tvr izdal skoro vse svoja premoŽenje ss slepce. - Perusnska vluls je sklenila napraviti konee pekarski stsvki, ker je vsled iste po mestih velikft pomanjkanje kruha. • Morilec bivšega velikega vezirja Maid Ali paše, ki ga je ustrelil na javni cesti v Rimu, je po trditvi vezirjevega spremljevalca Armenec. Dobili ga Še niso. - Pod rszvallnaml dinamitne tovarne v Naarlouiau na Nemškem so našli šele 30 vsled eksplozije ubitih oseb. Sodi se, da jih je še takih 100 podkopanih. — Predsednik Harding le sedaj dela načrta, kot bo potoval prihodnje poletje. Sklenil je menda obiskati obrežje Pacifika in Alu-ako. i — Roparji ao obiskali hranilnico v Orand Rapidsu, Mieh., ter zaprli v blagajno bančnega blagajnika in vodjo. Izpraznili so blagajno sa $10,000, potem pa jo popihali. jiOTensia ntrooit lfiHirrllMi a iS* Priprta, Jedoota Ukor*. I?. ju»ij« 1S07 e drUH Uli-oU. GLAVNI >9TANi aaa74M St LAWNDALB AVKh CMICAGO, ILLINOIS. Imknlni odbori UMAVNI posek. |L «*Mk uJZ?" P'^r">"*>* AaHB HpmI. Ak, roaoTNi rm OM«, iM. okrožje i VXNQt>MO OKROfjK. J Av CkWtr*> •m Ta, Wlsk Ntm, r«. • 104, dnu, fin, m BAKRENE KOTLE . ■ 1 ___\ ,-m a'. __L V Ml pilfifeM Dfpt vi, HfdrMiSfNi MSM K te« l j. Um* te mi« p* m VICTORIA lUPPtV CO., 684 Mdrton Bldg., Now York ao DOVOLJ ZAHVAL je na razpolago, da je anglslko-alo-vsnskl btsednjak potrsbsn pri učenju •ngletčine. Possbso dobrodošel takim, kIHls znajo nekaj angloAko. Cena mu jt 6 dolarJsv. Naročtte ga na naslov: DR. F. J. KERN, V Rusiji Tlivjajo kužna boleani. Moskva, — V tukajšujem mestu radi neprestano množečih se slučajev legarja postavili po bolnišnicah še 3000 postelj za bolnuijtos St. Clalr Av«., CUvalaad, Oblo. te, katerih se je v zadnjem času javilo 2000. V gladovnih pokrajinah se je umiranje pomnožilo. Iz Astraha-na poročajOj da je po doželi nastopila kolera, legar in koze. Stanje jc strašno. Jpanija nujno potrsbnje podmorske čolne. Madrid. španski senat je »prejel predlogo za odobritev 30 miljonov peset v s vrhu grajenja podmorskih Čolnov in nabave vsega potrebnega _ maferijala zš oskrbovanje istih. V vseh špsn-skih vojnih pristaniščih je vlada ukazala zgraditi submarinske po-lstsje za pod morske ^olne. VOJAlKE OETE PROTI tE VAM V KANS ASU (Nadaljevanje s prva strani.) »olilne se je rsznests vest, ds so [ene rudsrjev ns potu v Pitts-»urg z nsrnenom, ds ugrabijo \'sn A. Bittnerjs, p»>ai'bnegs zastopnika Johna L. I^»wlss. Hittoer se je silno ustraAil in tedaj ga je lastnik hptela vzel v zaščito. Skliesl je črt bo legijfinarjev, ki zdaj stražijo hotel, v katerem stanuje Blmier. V hotelski veži je *Jol#na kopira pušk. ji rolumbusa, Kans., je pri«la resi, da je Aleaander Moirat iz rekel obžalovanje nod nemiri. Mta rl odlnimikl okr<»*ne organizaeije, kilere je f/etvls 'Izobčil, odtočno zsniksjo porodila, da ao oni orga nizirali ženske demonstrseije Za kuhanje piva doma imamo v sslogl slsd, hmelj, sladkor in vse drug« potrsbičlne. Poskusite In m pr«prieajt«, da j« doma pri nas, kuhani vedno le najboljN In nalee-osjti. Dobiti j« tudi sblrke sodov, sUkUnie In rasnlk loasev, Itd. 111 vam dostavimo aarolile »po polti, točno v vse kraje. Groeerfjam, sladCKarsm la v prodajaln« ftaUsnln« damo primersn popust pri večjih naročilih. Pilite pe Informacije na t ' FRANK OGLAR, S401 tapeHsr PREDNO NEGO POSUETE DENAR V JUGOSLAVIJO pišiU po naš conik kateri )a sa raaoaga Jugoslovana v Amo-riki morodajon. Za vlogo plavamo po 4% obrosti. Sifkarto Mo. EMIL KISS, bnnkhp, 133 Socond Avoooo, NEW YORK, N. Y. Nadiorm odbor: ssf atsaa s«, r^nsul. osu, JAakraSM, 4is siss a H«sii Av««, caiHssk nt ' Tiskovni odbori lasktr, JAi Ut4mrMi I« Mtll fibvvll. Združitveni odbor t. ^ <». . ' _Uf MtedkOi rt*mk Atei. S1S4 Ss. C>««l«rS Av^, ^afci TVIal|, Bss Pi« ■■»si— ^ tli I. 1 r\-#««li «^aaa ar v o m« Nfpnvst šmarnu« M. aask. ne» a es»4 at, q>«si-a aa, . Msrr UMI, 1S44 s*. RmIm Av«, OfiifS Ut ; . vsnovn1 ZDRAVNIK i Or. P. J. Ksrm, ssm St cU* Am, cw».uu. USU. ooadvoum mštum tsosvsts"i jo. a. • jooaai Kasmlsm s SL «am*l. U v |Sm« m*s m vrli taS«Ui vsa piima m «9 Milil)! im |t »nSiOSl m »il»tii hrinSiSan a n. f. jh smtfss U. u*v4sw tm* Ck**f, iu. vaa zadeve Solnišics rourosE aa nasu>vb( mbms« s. n. r. j, naNARNB roHuATva m stvam. m m «u«j* »i Ui»*»imh *a«« te im««i« ttteiiiv« a n, p. ju sssf-aa s^ imaš a««m cms^ iu. vaa iamvk v gvszi a slaoajniIkimi roau «« sauitete m »uiv« s. n, p. k sesT-ss j. i.»»w. Av«, ul Vm pHtoSM «Ms »mUvm|. v «L tovrtmlm Hktn m •^'»•MIMI« ti trmmgm lAiri. «««r Matev S Siaavt a« fU IMSI aSMS m Ml mMI|b|« m Mlifi 4sU Uslirsni, 4SS Htf ISrte.ltoM.IB. Vm prttoSlM pr»ll urMteMivii gteslte H m| s«U1M* a« «mwvi fnlnfclltn a m. P. j, scsy-m s«, umab Av^. caiMf*, m. Val k JmmI la spMi vm Sar Js v mS Av«« jHCmm ŽEKSKO za domača hišns dela; pet 6sel> družina. Na starost se ne gluds. PIsČs po dogovoru,' pridite nu naslov. Pr. Blsiun, 1H07 Ro. (list Oourt, Cleero, III. (Adv. Dee. 14-10-1«) ZDRAVNIK ZA UBOGE LJUDI Tlsel« jih •sdravl—Navada« d«mal« Sns naJboljllh Itnajdb v idravUlh j« slavni Bolgarski krvni čaj. Bogati soki varlcnl ls korenine, lubsdov, Ustja, zsfllč, jagod in ev«tja vs«t enkrat ali dvakrat na Ud en aa vsa«ega motksga ali lansko, ki teli imeti lepo In čisto barvo, Pomaga očistiti sistem strupenih plinov, Id povsročaje saprtnico, slab« prebavo, jetra, obisti, lelodčn« in krvne nerednoati. Bolgsrski krvni iaj sedaj vliva mlllons Mudi Is se nsaj ssn«s«Jo sa prehlad, influ«nco, plučnico in drug« neVarn« bol«anl. Bolgsrski krvni čaj je uboge*« človeka zdravilo, J« ekonomično, stan« 1« malo avoto, Uprslajt« vale-gs Ukarnaria ali pa vam gs polijemo po poAti. velik zavoj ss 11.15, ali 1 sa 18.16 nI i 6 sa $5.26. Naslov j«i H. H. Von Schlick, I're»id«nt, Marvel Pričneta Compsnr, S Msrvel Bstld-Ing, Pituburgh, Pa. (Adv.) DR. J« V. ORAHEK ZDRAVNIK. Uradna ure ao 110100 zjutraj , do 3il0 popoldne. 849 M. Oblo Strast. Telefon Catjar 8988 V. S. FITTSBUMH, PA. Iivratni okuai ao pripravijo-oi sa Boiit. Ram, B«r«vtfli«. SImm vi«fc«, T«rW> li, KteMlTiltv"'«. lUajak. SflsJoM. 1 sUklenka sadostui« ca •n gsleo mokrot«, stane | 1 .SS t sieklsole stane .......... 1.60 stekUmk sune.......... ir 60 Zsvsrovstnlns ss ssvsj.......IS »dar MSIjet« naročilo. polliiU s ali Mon«r Order v tetrlra- . $0 predale U pHi , Im—sI Flavor Campsnp, SlSa Peste« S«r««t, D«r« L. PTTSBUftGM, PA. VAai KMJIOK. v Zajedoloi. Povest is šlvljonjs slo-venakih trpinov v Ameriki, Ve-zano. Htano s poštnino vrod $1.75, Zakon bioganealje. Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako sleherni človok ponavlja v sebi rasvoj vieh svojih iiValakih in divja-Skih prednikov. 8 slikami. Ve-zano. S poštnino vred $1.50. Oba knjigi, ki se naroČita obenem, ca tri dolarja poštnius prosto. NsroŠlla sprejema tajnik Književne matic« S. N. P. J.i Frank Aleš, 8184 Bo. Orawford Av«„ Cbioago, IU, — Adv, Slabotni možje in ftono Oni, ki so ilsbotnl, Ismučeni, n«r-Vosni, sabasanl, n« morejo epstl, nimajo veeelJa do d«ls In nobenetfs ve-Mljs vtlvllenju nsj bi vlivali čudo-vito sd rs vil o Nugs Ton«. Nugs Tone vss napravi moči)«, ter sdrav«. Pralen« strup« Is valev« slst«m« in vas naradl llvahn«ga mola ali leno Nugs Tone, vsm da slast do j«dll, j« dob«r sa lelodec, ssprtniao plin« v l«iodou In črevih. pekočin«, bluvsnl«, •Isb okus v sstln. beli jeslk, isguno »nergije in smbicije in ensk« nered-sostb Nabavite si steklenico Nugs Ton« le dan«« v lekarni vlivajte n«-' kaj dni in ako n« bost« popolnoma sadovoljni vrnil« pr«o«tan«k l«kar-nsrju in sahtevsjt« val danar nasaj. Ako val l«k«rn«r nims Nugs Tone, n« Jemljite nobenih ponsreilb, polili-t«« nsm 91.00 In mi vsm polijemo dovolj sa »n mesec sdravll«, poltnin« »oNto. N«ii«n«l L«k*r«lary, 101 a S. «b«»k Av«., CkUas«. Za praznike. Htars nsvsds smeriških rojakov js, ds se spomnijo svojih sorodnikov in prljsteljev v domovini s primernim dsrom ss božične prež nika. Kar ja aedaj eena denarja la-rodno ulska, fte samo par dolarjev pomeni jako veliko v stsrem kraju. Denarne poHljatve ikoal salo banko so navadno asksssas v 14 dneh Denar dobi prejemnik na svoji doma« polti brez vsakega odbitka. Mala oene so vedno mod najnižjimi ZAKKAJftEK A OBSARK, slovenska banka 70~ath Ara. *ew Tork Oltp, Dostsvekt 0".im, ki iele potovati domov ca praznike, priporočamo svojo potniško pisarno. prosveta . Na planine! — t» SpUal Pavel Kunavsr. Hoja in plesanje po forah. (Dalje.) Nauk in veja morata biti vedno združena. Pri planinstvu je dobro, da js planinec poučen, kako naj ravna na potih ali v prostem terenu, na zložnih pobočjih ali v atenah, na travnikih ali na meli-ščih. Tudi nepoučen spozna sieer kmalu, kaj je prav, kaj ne. To-ds ravno neuki planinec sc zaradi ih poznanja najvažnejših pravil lahko ponesreči. Statistika planinskih nesreč nam dokazuje, da Hi* je večina nezgod pripetila začetnikom, ki so pomanjkljivo o-pravljeni in brez znanja, kako je plezati v kaminih ali na stenah in kateremu prijemu se sme zaupati, poizkusili polcsti na vrhove, ki njih možnostim nikakor niso bili primerni. Sploh sta prevzetnost in predrznost dve lastnosti večinoma neizkušenih začetnikov. Molk i h ponižnost pa krasita one, ki vedo ceniti gore v pravem zmislu. Plezanje naj ne bo nikomur samo na sebi smoter, ampak le sredstvo in popolna zmožnost, da se lahko od pravijo tudi v težko dostopne dele narave. Poleg mojstrstva v premagovanju težav naj ai vaakdo pribori tudi mojstrstvo' v pravilnem ocenjevanju svoje moči in v tem, da o pravem času spozna, da mora prekiniti turo, ki mu grozi uničiti življenje. Začetnikom jc treba vedeti tudi najnavadnejša pravila o stopanju nsvzgor in navzdol. Prehitra hoja je uničila že mnogim mladeničem zdravje. Posebno srce ne zmaguje prevelikih naporov. Najsi vzdrži tri ali štiri leta vse nezmiselnc hitre pohode v goro ali z nje, pozneje oslabi gotovo. ' Pri mnogih se pojavi srčna napaka dokaj pozno, a pre-rada ac ji pridruži tudi nevraste- uija. Nezmiselno je hiteti v go- Vse to ps se mora vršiti uagloma ro, da bije aree kakor kladivo l' in le v tem trenutku, ko začutil, Pokora ne odide I Proti temu pravilu o zmernosti sem tudi jas občutno grešiL Neko zimo pa so ss jele pojavljati čudna bolečine v prsih in tesnoba mi je grenila vse veselje. H pomladi sva s nekim tovariših hotela v enem dnevu napraviti turo is Ksmniks čez Kamniško sedlo na Mrzlo goro in nazaj M Pa vse ims svoje meje. V naglici na stezi proti Klinu mi je postajalo vedno slabie, dokler mi ni srce odpovedalo službe za tako brezmiselno gonjo. Noč je bila in resignirano sem legel na pobočje. Ko mi je bilo jasno, da ne bo mogoče dalje, sem v jezi zalučal*sve-tiljko v jarek. Seveda ni to po-magalo niš in za vse leto sem moral opustiti gore. — Srce ame le prsv malo hitreje biti na poti in dihanje skozi nos se mors Ishko vršiti. Čim^složneje in vztrsjne-je stopa planinec, tem lažja mu je hoja in več ima ulitka. Olej pod noge, kadar hodili Niso glsdke" in potiskane gorske stezrfl »Skalovje in kamenje leži na poti, in preden se rsdogledi planinec zsve, le leži na nosu ali se trklja v jarek in si polomi uboge kosti I Gledati pod noge je tudi v drugem ozira koristno. Da noge laže dvignejo s nahrbtnikom obteleno telo, treba je vedno pripraviti stopinjo, na katero se opira poleg stopala po možnosti tudi pets. V to služijo vsi kameni, ki so sicer tako papoti. Previden in da ti zmanjkuje tal. tJren in močan planinec niti ne sede, če mu je zdrselo, ker ae ujame na palioo. Nevarno pa je pri hoji navsgor ah navzdol staviti palico' proti prepadu. Tu ima konica na robu manj opore, in če ti zdrsne, ne u-tegneš več prijeti palice z drago roko. Pomnite t Veliko slavnih vodnikov in bribolazcev se je le ponesrečilo na netežavnih potih, ker niso bili nič več previdni, ko so prišli a težjih tur. ' Cepin in palica poataneta pri plezanju — tudi na zavarovanih potih — nepotrebna, zato ju natakni na zanko I Na hrbet ju privezati je nevarno, poeebno pri plezanju navzdol, ker se lahko zatakneta ali zadeneta ob skalo nsm v pogubo. , , Strma travnata pobočja in mo» lišča najlaže preideš s hojo v kiju čih ali serpentinah ("cikcak"). Po travi in snegu stopsj -vedno trdno in pravokotno v tisto stran, kjer je pobočje. Na travi služi cepin posebno dobro, če je po bočjo strmo. Na melih je ur nost koraka merodajna, da ne zdrsne vselej nazaj. Vssk kamen mora biti stopnica I V ključih premagaš vsako ,še tako nerodno melišče. Na zelo strmih travnikih so potrebne dereze. Doli grede stopsj mehko l Trda kolem se utrudijo zaradi dolgo trajnega tresenja. Na atopinje je treba navzdol grede še bolj paziti = m iz um. planinec ne zadene z nogo ob no-|„eglo MVzgor. Prevelika naglica ben kamen, po le tako nerodni poti hodi kakor po trdih stopnicah ter si tudi pp nerodnih melih o-lajša strmo pot nsvzgor. V oporo nsvzgor slulits pslics ali cepin. Drži oboje proti pobočju, ne pa proti, prepadu ali strmini I Psliea in cepin ti pomagata, da se ustavil, če ti je zdrselo ali izpodletelo. Prijeti pa moral palioo ali cepin, s obema rokama in se nasloniti nazaj, ne naprej, ter z vso močjo zavirati a konico. navzdol telesu in ulitku enako škodljiva kakor v goro.- Kdor u-tegne, naj ravno navzdol grede, ko hoja ni tako utrudljiva, večkrat postane in opazuje naravo okoli sebe. Vsak tak trenutek je bogato poplačan. (Dalje prihodnjič.) Naročite "Prosvsto" vašemu sorodniku ali prijatelja t stari domovini. □ □ —F. M. Do*toJ*T»UJ: — BESI Banan v treh delih. -PreloftU Vladimir Levstik/ (Dalje.) Že spet je bil ssčel hoditi po sobi. Za te ljudi je znsčilno, ds nimsjo.prav nobene moči kro-tifi svoje želje; narobe, v nepremagljivi atraati jih bruhajo iz aebe na dan, kakor hitro se ksters porodi — in to ni vedno snsžen prizor. V družbi, ki ni njegova, je tak gospod odkrsja plah, toda popuati mu za laa, in takoj ti postane predrzen. Kspitan ae je že razvnemal, hodil aemintja, mahal z rokami ter govoril, nc poslušaje vprašanj, tako naglo asm o sebi, ds se mu je včasih kar jezik zapletal, goltal beaede in preskskoval od stavka do stsvks. Prav trezen res da ni bil; in tudi Liza-veta Nikolajevna je sedels tam, ki je še ni bil pogledal, čeprav se je zdelo, ds mu njens prisotnost v strsšno zadrego. Ali to je golo domnevanje. Varvara Petrovna je potemtakem vedela, zakaj je premagala svoj atud in sklenila s potrpljenjem poslušati takega človeka. Praskovja Iva-novna ae je kar tresls strshu. dasi ji menda ni bilo preveč jasno, za kaj gre. Ke Htepan TrofiJho-vič je trepetal, on (»a zato, ker je bil zmerom nagnjen razumevati več, nego je bilo r«a. Mavri-kij Nikolajevič ae je držal kakor vaesplošni zaščitnik. Liza je bila bleda, in njene široko odprte oči *e niao mogle odtrgati od divjega kapi-tana. Satov je sedel kskor prej; ali, ksr je naj-bolj Čudno. Marja Tlmofejevna se ni le nehsla smejati, marveč je postala strašno Žalostna. Opi-raje se z desnim komolcem na mizo, je s dolgim žalostnim pogledom sledila bratovi deklamaciji. Kdina Darja 1'avlovna se mi je zdela mirna. "Vse to jc prazna alegorija," ae je naposled raijezila Varvara Petrovna. " Rajši bi odgovorili na moje vprašanje: 'zakaj!' Z vso nujnoatjo ča-U.i m odgovora I" "Nisem vam povedal, 'rakaj!' Vi čakate od-Kovora. '*akaj'T" je izpregovoril kapitan meži-kuje. "Majčkena besedica 'zakaj' je razlita po vsem vesoljatvu od prvega dne stvaritve svete, milo«ti\a, in vss priroda kliče svojemu Htvarni-ku *l< herno minuto: 'zakajT' toda odgovora čaka 'sinsn >e *<>d cm tisoč let. In ravno kapitan Leb-jmlkm naj Iti vedel odgovoriti! Kje ostane reani-en m pmvica, milostivaT" »rdila Varvara "To so priapo- cenjeni irospod Colo nI« epoliiUenjC ! sr je I Vt rovu*, irmibljaje (»otrpljenjc. • I"l>< , m ii* tako Imjno govorite to je v mojih očeh predrznost." " Milošiivm," je nadaljeval kapitan, ne "Ka-a-aj!" "Milostiva, ne meša ae mi še! Enkrat ae mi zmeša, to je gotovo, ali dozdaj ae mi ne I Milo-ativa, moj prijatelj — vse časti vreden človek — je napisal krilovsko basen z naslovom 4ščurek' — ali vam jo amem prebrati t". "Basen Krilova hočete prebrati — dat" "Prebrati, da, ali ne baani Krilova, temveč avoje lastno, moje delo. Verjemite, miloativa, pa brez razmere, da nisem tako neomikan in pokvarjen ; tudi jaz vem, da se ponaša Rusija z velikim asnopisoem Krilovom, ki mu je minister pro-avete postavil spomenik v Letnem vrtu, otrokom v igro in kratek čaa. VI, miloativa, me vprašujete, 'zakaj!' Odgovor leži na dnu te baani, z ognjenimi črkami zapisani" "Tak berite avojo basen." "Živel ščurek je črnuh, stare korenine, padel v muholovko, uhl polno muhovine ..." ^ "Moj Bog, kaj pa je spet to!" je vzklikni-la Varvara Petrovna. "To je, kadar poleti," jc hitel kapitan, strahovite mahaje z rokami v jezni nestrpnosti avtorja, ki mu ne dado brati, "-kadar poleti priler žejo muhe v nastavljeno muholovko, pa se dela muhovins; vsak tepec razume to, nc motite me, saj boate videli, aaj boste videli .... (neprestano je mshal s rokami.) Muham je bilo tesno, jezno so brenčale — "Tu je itak vse polno!" k Jupitru sq zakričale. Toda med vriščanjem, glej , je prišel Nikifor, •častivredni starček naš . . . Dalje še nimam gotovo, ali saj je vaeeno, povem vam tako!" je trobil kapitan. "Nikifor vzame muholovko, in ne meneč se za krik i"n vik, izlije» vso komedijo, muhe s ščurkom vred, v čeber, kakor je bilo že zdavnej treba storiti! Toda pazite, miloAiva. in pomnite: ščurek se ne pritožuje! Kvo vam odgovora na vaš 'zakaj'!" je vzkliknil zmagoslavno. Ščurek se ne pri-to-Žnjel ln kar se tiče Nikiforja — on predstavlja priro. do," je dodsl najflobesedno, begaje aemintja in vea zadovoljen sam a seboj. Varvsrs Petrovna ae je atrašno razardila. "Zaradi kakšnega denarja, dovolite, da vaa vprašam, ki ste ga baje dobili od Nikolaja Vse-volodoviča in vam baje ni bil izročen, ate ac predrznih dolliti osebo i« moje hiše!" "Obrekovanje!" je zarjul kapitan in tra-gieno dvignil desnico. "Ne. to ni obrekovanje." "Miloativa. so okolnosti, ki'silijo človeka, da rajši prenaša rodbinsko sramoto, kakor da bi nagtss povedal reanieo. Lebjadkinu se nc za-reče, milostiva!" Kar oslepel je v nsvdahnjeaju in zaveati sv.v j. ps pomena; gotbvo ae mu je zdelo, da je v tem trenotku Sils važna oseba. Že g. je g„.lot da bi »slil, pljuval in pokszal svojo moč. (Dalja prihodnji«). f Ira.ie v dru/in. s dragimi kovinami je v neša državi v najsijajnej-šem cvetu. V Zadru ao te dni zaplenili nad 1200 kg ssmega srebra, ki ao ga tihotapci iz hrvaške Like skušali spraviti čez mejo. 0-menjeni tihotapci imajo sploh velikansko prakeo v tem poslu in prenesej CsM iid Grtp TakbU (Sevanevih Ta-btetov sopar prehlad in gripo). Ca- kaliju dobite, še vzamete [evera's Coufh Balsam (Ssfsrjsv Balzam zoper kašelj). Pomiriuja razdralsnott, omehfia izločevanje, ustavi lulslj, povzroča ladja dihanja in pomaga prnodi povrniti normalne stanja. Va£e atsklsmca 60 cantov, manjs Boa Pri Iskaijih. vv f. stvera co. cldar rapids, iovva ZAHVALA IH PRIPOROČILO. Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni:— - - Oprostite, ker sem Va.s nadi,, goval zaradi harmonike, raVll0 drugi dan ko aem Vam pisal, ^m pa hurmoniko sprejel; jaz'8em nadvse zadovoljen z harmoniko tako da mi bolje niste m0gli u.' streči. Ton/ Vičič, Blaine, Ohio. POOBLASTILA dela MATUA SKENDER le 12 LET, za rojake po oeli Ameriki On le mora vedeti, kako se pooblastila izdelujejo. Pili mu in razloli svoje zadevo, pf ti bo na-redil vse pravilno, da ti ne bo giogočt grunt prodan z nepravilnim pooblastilom. Njegov naslov je 6227 Bntter St, Pittsburgh, Pa. (Advert.) ANCHOR DONALDSON rejil ptrmi Ls vratna poatr«*ba potnikom. Lokal. nI ssatopnih J« ▼ vaiam mestu ali bliao nek j«. * V Jugoslavijo, Ogrsko, Runa«, »•ko ia Bolgarijo, bIbo Trata. Rak« ali Dabrormik*. Prako Dubrovnika v Trst U Saka. ITALIA............5 Vožnja $103-—davak $5.00. Via CkorWrg 4 Soalkanpton. Carmanta ...........Doc. 31 Saaonia.............Jan. 21 Nsmiks sooialističns strokovno organizacije so poelsle državne-mu zboru in vladi naalednje zahteve, ki ae naj prično takoj iz vrievati, da pride v notranjem goapodarstvn do reda in da se bodo mogli izplačati reparacijski stroški: 1. Država naj ima dobiček od zasebnega bogastva. Akcij ske druibe morajo oddati 25 od atotkov svojega kapitala državi, ravno tako manjka industrijsko podjetje in velep