GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 12. februar 1971 — Leto VII. 3. (134) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini Znova poudarjena enotnost Direktorji delovnih organizacij soglašajo in podpirajo prizadevanja občinske skupščine Velenje pri reševanju perečih vprašanj na področju družbenega standarda. V Velenju so se v ponedeljek sestali v občinski skupščini direktorji in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij s predsednikom Nestlom Žgankom. Pogovarjali so se predvsem o tem, kako bi še vnaprej gospodarstvo velenjske občine sodelovalo pri izvajanju srednjeročnega programa negospodarskih investicij. Razgovora o sodelovanju delovnih organizacij z ob- činsko skupščino so se udeležili direktorji Ludvik Mali, Ivan Atelšek, Boris Len-ček, Martin Primožič, Janez Basle, Janez Navodnik, Stane Prašnikar, Rudi Mavsar, Stane Jakše, Miha Krofi, Ivan Novak, Mitja Lap, Ciril Pilih, Alojz Fijavž, pomočnik direktorja TEŽ Alojz Ribič, ravnatelji o-snovnih šol Karel Kordeš, Franjo Karažinec, Vlado Zakošek, Franjo Arlič in Matjaž Natek. Š0ŠIANJČAN1 ZASKRBLJENI ZAVOLJO ZVIŠANJA CEN V ponedeljek, 8. februarja, je bila v Šoštanju konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze. Šo-štanjčani so se je udeležili v velikem številu, zato je bil tudi splet vprašanj, ki so jih obravnavali, toliko bolj raznolik in tehten. Čedalje bolj so med našimi občani prisotni problemi na področju družbenega standarda. To kaže, da smo nanj v preteklosti le nekoliko preveč mačehovsko gledali. Tudi v Šoštanju se znova kažejo vrzeli. Nekaj jih bodo rešili še letos, mnoge pa bodo zijale še naprej in opozarjale odgovorne dejavnike. Več kot doslej bodo morale sodelovati tudi tiste delovne organizacije, ki še niso imele pravega razumevanja za reševanje skupnih potreb izven tovarniških vrat. Na to Šoštanj -čani že več let opozarjajo na različnih zborovanjih. Šoštanj je zadnja leta močno spremenil svojo zunanjo podobo. Asfaltirane ceste, urejeni pločniki in s cvetjem zasejane gredice, prepleskana pročelja hiš in Ze lansko leto smo v velenjski občini sestavili program negospodarskih investicij do leta 1975. Da bi dobili potrebna sredstva, je občinska skupščina razpisala referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo šol, vrtcev, cest in drugih komunalnih potreb, obenem pa sklenila družbeni dogovor o denarnem prispevku z elektrarno Šoštanj, rudnikom lignita, tovarno Gorenje, Polype-xom, Lesno, tovarno usnja, kmetijsko zadrugo, veterinarsko postajo, projektivnim birojem, stanovanjskim podjetjem, Vegradoir., trgovskimi podjetji ERA, Zarja in Vino, gostinskimi podjetji Paka, Kajuhov dom in Pod gradom, izdelovalnico gumiranega papirja, Oljko, kleparstvom vodovod, komunalno obrtnim centrom, rudarskim šolskim centrom, podružnico kreditne banke, zdravstvenim domom, bolnišnico v Topolšici, obema lekarnama, komisijsko trgovino, čevljarsvom Vele- DALJE na 4. strani še druge nove pridobitve, so mestu ob bregovih Pake dali svežino. Sami prebivalci pa tudi mnogo bolj kot kdajkoli skrbijo za njegov lepši videz. Velik delež gre vsekakor prizadevni krajevni skunosti, ki načrtno odstranjuje pomanjkljivosti in na novo ureja komunalne potrebe. Naloga ostalih pa bo, zlasti v tem letu, da k sodelovanju pritegnejo vse prebivalce in delovne organizacije ter društva. Skupaj bodo lahko odpravili še tiste pomanjkljivosti, ki Soštanjčane tarejo in u-redili nove stvari. Zato ni čudno, da so o teh in še o mnogih drugih vprašanjih govorili člani SZDL na zadnji konferenci. Na njej pa so soglasno sprejeli resolucijo in jo poslali odgovornim forumom v republiki. V resoluciji šoštanjča-ni zaskrbljeni opozarjajo na nenehno zviševanje cen po-trošnih dobrin, ki občane močno prizadevajo. Mnenja so, da takšen način zviševanja cen ne vodi k stabilizaciji. Ukrepi bo morali bili kompleksnejši, drugače bo po mnenju prebivalcev Šoštanja, stabilizacija neuspešna in kratkoročna. Na konferenci so izbrali nove člane občinske konference SZDL. V njej so Martin Primožič, Miloš Volk, Milena Furst, Ivan Gošnik, Florjan Praznik in Marija Vertot. Ivo Melanšek pa je bil namesto Avgusta Vohar-ja, izvoljen za novega sekretarja krajevnega odbora SZDL Šoštanj. Ker smo pred zaključkom redakcije, bomo v prihodnji številki še obširneje poročali o konferenci SZDL v Šoštanju. TUDI LETOS BOMO TEKMOVALI — Turistično in hortikulturno društvo Velenje sta se odločili, da se bodo Velenjčani spet potegovali za naslov najbolje urejenega slovenskega mesta. Da bi se prebivalci Velenja, delovne organizacije in razna društva še z večjo vnemo in prizadevnostjo vključili v ureditev kraja, sta obe društvi razpisali več nagrad in priznanj. V jeseni bodo na posebni slovesnosti podelili posameznikom, šolam, podjetjem in ustanovam ZLATI, SREBRNI in BRONASTI SEKAC MESTA VELENJA. Številnim najbolj prizadevnim Velenjčanom bodo izročili pismena priznanja. Poleg tega pa bodo nagradili s po 100 dinarji 5 najboljših spisov učencev osnovnih šol, gimnazije in rudarskega šolskega centra. Z enako nagrado bodo nagradili 5 najboljših pesmic o Velenju. Velenjčani! Zdaj je čas, da začnemo urejevati mesto. Tudi letos naj gredo naša prizadevanja pod geslom »Cvetlični gredi podobno naj bo naše mesto;<. Danes seja občinske konference SZDL SPREMENJENA PRA VILA DANES, V PETEK 12. FEBRUARJA, JE PREDSEDNIK MILAN ŠTERBAN SKLICAL V VELENJU SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL Na dnevnem redu je poročilo o delu izvršnega od-borar in delu občinske konference SZDL v preteklem letu ter poročilo o izvajanju programa del negospodarskih investicij iz sredstev krajevnega samoprispevka občanov. Člani občinske konference pa se bodo pogovorili tudi o organizacijskih in kadrovskih pripravah na bližnje konference krajevnih organizacij SZDL kakor tudi o pripravah na volilno konferenco občinske organizacije SZDL. Poleg tega bodo sprejemali nova pravila Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Velenje. Pravila SZDL občine Velenje so že v veljavi od leta 1968. Takrat so jih prvič sprejeli, usklajena pa so bila s statutom republiške organizacije. Zdajšnji predlog spremenjenih pravil je v u- vodnih določilih in tistem delu, ki govori o članstvu in organizacijskih načelih v glavnem nespremenjen. Več pomembnih novosti pa pravila vnašajo v določila okrog organizacije SZDL v občini Velenje. • OBČINSKO KONFERENCO SESTAVLJAJO STALNI IN NESTALNI ČLANI Najvišji organ SZDL v velenjski občini bo še vedno občinska konferenca, ki jo bodo sestavljali stalni in nestalni člani. Dve tretjini stalnih članov izvolijo krajevne organizacije SZDL, tretjino pa samoupravni organi v delovnih organizacijah, samoupravnih skupnostih, organizacijah, društvih in drugih združenjih na območju občine. V spremembah pravil je predvideno, da ima stalni del konference 65 članov. Praviloma izvolijo konference krajevnih organizacij SZDL dve tretjini stalnih članov občinske konference, kar zavisi od števila članov v vsaki krajevni organizaciji. Najmanj pa izvoli vsaka krajevna organizacija po enega člana v občinsko konferenco. V predlogu za sestav nove občinske konference SZDL občine Velenje je predvideno, da bodo imele po enega člana krajevne organizacije Bele vode, Cirkovce, Druž-mirje, Gorenje, Lokovica, Podkraj-Kavče, Paka, Ple-šivec, Pesje, Ravne, Skorno-Florjan, Salek, Škale, Šentilj, Topolšica in Zavodnje. Krajevna organizacija Šmartno ob Paki bo izvolila tri člane, Velenje 12 in Šoštanj 7 članov v novo ob- DALJE na 4. strani SPREHOD PO LUNINI POVRŠINI 7 . , , . '/ , '/ ; .'.JI/ ./ W .'/ .1.1 r li ,r.\l .'/ .! < / U ., < t ,'/,('. I / .7.; , 11/.1 ', < ,'/,' / '/'r. 1 / J' J ./ ; J .';':/ /, . , , rfi / '/ V ," ' -:(! . : '11 . Izbrali smo najboljše športnike V petek 19. februarja bomo v dvorani skupščine občine Velenje proglasili deset najboljših športnikov in športnic velenjske občine v letu 1970, ki jih je izbralo naše uredništvo. Posebna komisija znanih športnih delavcev pa je med desetimi najbolj- šimi izbrala športnika in športnico 1970. Športnik in športnica leta bosta prejela pokala, ki ju poklanja Šaleški rudar, vsi ostali pa priznanja in praktična darila, ki jih bodo prispevale delovne organizacije iz velenjske občine. \\i'l'l\\l'l'l\\l'/'l\\l'l'l\\l ,iyfr /'V' <.'Jfl J'1) '//-' -V/ '-.V'-'.' VELENJSKI VEGRAD V NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA SGP »Vegrad« je leto 1970 zaključilo z ugodnim poslovnim uspehom, kar pa ni nepričakovano, saj so se vsi člani kolektiva vsak po svojih močeh trudili izboljšati kvaliteto in storilnost svojega dela. Svoj delež pri razmeroma ugodnem uspehu pa ima nedvomno tudi lanskoletna konjunktura v gradbeništvu. Tako znaša vrednost lastnih del za 11 mesecev leta 1970 kar 69,000.000 din, skupna vrednost z o-brtnimi deli pa 93,248.000 din. V primerjavi s planom je torej proizvodnja v tem času presežena za več kot 32 %, skupna realizacija z obrtniškimi deli pa le za 10 %. Za mesec december podatki še niso znani, vendar v podjetju predvidevajo še nadaljnje povečanje skupne vrednosti del za približno 9 milijonov din in se bo seveda temu primerno povečal tudi odstotek presežene proizvodnje glede na plan. V pretekli sezoni je bilo precejšnje pomanjkanje gradbenih materialov, predvsem cementa in betonskega železa, vendar proizvodnja nikoli ni stala; res pa je, da se je proces gradbenih del na posameznih gradbiščih odvijal nekoliko počasneje. Značilno je tudi, da je pomanjkanje gradbenih materialov precej vplivalo na tržno ceno. Zato je tudi bilo potrebno kombinirati z materialom, npr. z betonskim železom. Zgodilo se je, da so morali na nekaterih gradbiščih po nekaj dni delati druga nepla-nirana dela, dokler nabavna služba ni dobila ustreznih materialov. V glavnem pa so obstajali v lanskem letu tako glede materiala kot delovne sile precej boljši pogoji kot v letu 1969, ko je proizvodnja stala več kot 2 meseca. Na deloma nekoliko manjši finančni efekt in na pripravo del v zimskem času pa so vplivali nerazčiščeni odnosi med investitorji in izvajalcem del. Stabilizacijskih ukrepov ZIS pri podjetju zaenkrat še ni bilo čutiti, saj so zelo malo uvažali, vendar, odkar je »Vegrad« registriran za izvoz-uvoz, bo tudi uvažal in to najprej stroj za proizvajanje pare, pozneje pa kompletno betonarno. Ker je bilo vse delo pogojeno, ostalih ukrepov niso preveč občutili, vendar se bo to v drugi polovici leta verjetno precej spremenilo; za prvo polovico leta so dela namreč priskrbljena, na dela po tem obdobju pa bodo stabilizacijski ukrepi precej vplivali. Na vsak način je treba pričakovati zmanjšanje obsega investicijskih del. V podjetju prevladuje mnenje, da se bo industrijska gradnja nadaljevala v sedanjem tempu, na vsak način pa se ne bo zmanjšala toliko kot izgradnja poslovnih, upravnih in trgovskih objektov. Tudi stanovanjska izgradnja gotovo ne bo stagnirala. • KAJ SO LANI ZGRADILI »Vegrad« je v preteklem obdobju precej zgradil. Tako so na velenjskem področju dokončali 3 stolpiče po 10 stanovanj ter dva 20-stanovanjska stolpiča v Šoštanju, dokončujejo pa dela na 4 stolpnicah in garažah. Zgrajena je poslov-no-trgovska zgradba »Elek-trotehna«, pa market ob Efenkovi cesti; prav tako zaključujejo 3 industrijske hale za Lesno, RSC in TGO »Gorenje-«. Za rudnik lignita so zgradili novo poslopje v avtoparku, sedaj pa dokončujejo halo elek-trostrojnega obrata. Pozabiti ne smemo kegljišča poleg hotela »Paka« fer stanovanjskih hiš v Selu in Stari vasi. Vegradov veliki zaposlenih približno 180 ljudi in je Vegrad izvajal dela v glavnem za dva investitorja; to sta firmi: »Di-ckerhoff-Wiedmann« ter »Holzmann« in to vse vrste del od mostov, preko stanovanjskih, poslovnih pa do industrijskih objektov. Delo v inozemstvu je pred podjetje postavilo kup problemov, katere bo v bodoče skušal reševati poseben pravilnik, ki bo obravnaval vprašanje letnega dopusta, kadrovskih problemov, zimske prekinitve del, bolniškega staleža, način plačevanja praznikov (naših ali nemških) itd. • VEGRADOVI NAČRTI ZA PRIHODNJE Na velenjskem sektorju nameravajo nadaljevati z Obstaja pa tudi možnost za izgradnjo stanovanjskega kompleksa na Košutnjaku, kjer bi želeli odkupiti zemljišče ter s soinvestitorjem nastopili kot graditelj za tržišče. Podpisana pa je tudi pogodba za gradnjo trgovskega centra na Julinem brdu. Na sektorju Karlovac bo Vegrad pričel z izgradnjo računskega centra in tretje stolpnice; ta kompleks bi tako v letu 1972 zaključili. Sprejeta pa je bila ponudba za izvajanje čistilnih naprav za klavnico v vrednosti 3,5 milijona din. Na primorskem sektorju je v pripravi izgradnja dveh trgovsko-stanovanj-skih objektov v Kopru; s posredovanjem »Stavbenika« iz Kopra pa bo Vegrad poskušal dobiti izgradnjo kulturnega doma, ki predstavlja večje delo v vrednosti kakih 15 milijonov din, mogoče pa še dveh 10-stanovanjskih stolpičev. Ker pri Vegradu že dalj časa razmišljajo o skrčeva-nju zunanjih sektorjev, iščejo dela tudi v Ljubljani, kjer bodo skušali preko poslovnega združenja IMOS dobiti v izgradnjo stanovanjski kompleks s približno 250 stanovanji. Na inozemskem sektorju nameravajo število delavcev povečati na 250—300, ker bi šli radi v 5-Ietni dogovor z investitorji. V vod- Vegradovo delovišče v Velenju uspeh je nedvomno novo tovarniško poslopje rudniškega obrata EFE, ki je bilo zgrajeno v rekordnem času dveh mesecev. Trenutno pa je v gradnji peta stolpnica ob Partizanski cesti, stolpič ob Prešernovi cesti, poslovna zgradba banke, osnovna šola ter vrtec. Na sektorju Portorož so končana pogodbena dela na depandansi hotela Palače; trenutno izvajajo zunanjo ureditev. Tudi v Zagrebu so vsa dela končana, kapacitete pa premeščamo v Velenje in Karlovac. V Karlovcu so zaključena dela na industrijskih objektih (klavnica, hladilnica, energetski objekt, obrat predelave in depo za živi-ro). Sedaj so vse kapacitete na fradbišču stolpnice s 40 stanovanji. v Beogradu gre h koncu izgradnja stanovanjskega kompleksa s preko 620 stanovanji. Gradbena dela so v celoti končana, tečejo pa še manjša obrtniška dela. Na inozemskem sektorju so se dela zaradi zime začasno prekinila. Tu je bilo gradnjo industrijskih objektov za Gorenje in ostale investitorje. Dogovorjena pa je izvedba podpostaje za rudnik lignita; prav tako je predvideno, da bo rudnik gradil še eno stanovanjsko stolpnico, ali pa — kar je verjetneje — dva stolpiča desetorčka. Če bodo finančni aranžmani dovoljevali, bodo tudi za Gorenje gradili večji stanovanjski blok z 200 stanovanji. Tudi Stanovanjsko podjetje Velenje ima namen graditi samski blok, iščejo pa soinvestitorja, ki naj bi bil izvajalec del. Obstaja še realna možnost sodelovanja pri izgradnji trgovskega centra. Drugih večjih del na velenjskem sektorju zaenkrat ni na vidiku, seveda pa je treba dokončati objekte, ki so sedaj v gradnji. Na sektorju Beograd je Vegrad poleg že omenjenega kompleksa na Julinem brdu izvajal manjšo adaptacijo za »Galeniko« in se sedaj odpira možnost, da bi za njih gradili industrijsko halo po vzorcu teh, ki jih je Vegrad gradil v Velenju. PRED INTEGRACIJO K LJUBLJANSKI BANKI? V Velenju je bil prejšnji teden sestanek, na katerem je direktor velenjske podružnice Kreditne banke Celje Ciril Pilili seznanil komitente Šaleškega področja s sklepi izvršilnega odbora banke, ki se je zavzel za priključitev celjske kreditne banke k Ljubljanski banki. Kot smo slišali na tem sestanku, celjska kreditna banka s svojim kreditnim potencialom težko krije tekoče denarne potrebe in ne more nuditi gospodarstvu dovoljnega kapitala za o-bratna sredstva in razvoj. Zato so že lansko leto začeli v celjski banki razmišljati o tem, da bi se priključili k eni izmed večjih jugoslovanskih bank. Razgovore so imeli kar s petimi bankami, v ožji izbor pa sta prišli Ljubljanska banka in Jugobanka. Celjani so imenovali posebni skupini, ki sta zbrali podatke o organizaciji, ekonomski utemeljitvi in statusu priključene banke. Dobljeni rezultati so ugodnejši za integracijo z Ljubljansko banko. Res je, da je Kreditna banka Celje po bančnem prometu na drugem mestu v Sloveniji, vendar pa je razlika v bilančni vsoti ene in druge banke tolikšna, da se združujeta majhna in velika banka. Razmerje vsega prometa pri Ljubljanski banki in Kreditni banki Celje je skoraj 1 : 7. Velenjske komitente (na sestanek jih je od 27 povabljenih prišlo 13) je zanimalo kakšen bo položaj sedanjih podružnic po združitvi in kaj bo pridobilo gospodarstvo z integracijo. Nekatere koristi bodo brez dvoma ugodnejše. Z združitvijo bo lažje obvladati fi- nančni položaj v konicah glede na trenutne potrebe delovnih organizacij (premostitveni krediti), v večji meri bo možno uvajati mali kliring, večji pa bo tudi pritok zunanjega kapitala. Ko je bilo govora o položaju velenjske podružnice so se na sestanku zavzeli, da mora ta enota sedanje Kreditne banke Celje po združitvi ostati še naprej samostojna enota Ljubljanske banke, ker je finančni potencial gospodarstva velenjske občine tolikšen, da je zahteva po direktni povezanosti na centralo upravičena. Kot smo na sestanku izvedeli je zahtevani status samostojne podružnice v skladu z organizacijo in kriteriji Ljubljanske banke. Stališča, ki so jih sprejeli velenjski komitenti so glede združitve enaka kot jih je sprejel izvršilni odbor celjske banke, to je, da se priključi k Ljubljanski banki, seveda s tem, kot smo že omenili, da naša podružnica obdrži status samostojne bančne enote. O integraciji pa bodo dokončno sklepali na zboru kreditne banke Celje, ki bo 22. februarja. Želijo, da hi na zbor prišli predstavniki vseh komitentov in glasovali tako kot so se na sestanku v Velenju dogovorili, torej za integracijo z Ljubljansko banko. SREČANJE GASILSKIH VETERANOV Pred nedavnim je občinska gasilska zveza Velenje priredila v vili Široko pri Šoštanju srečanje gasilcev, ki delajo v tej plemeniti organizaciji že več kot 40 let. stvu tega sektorja so bile izvršene določene kadrovske spremembe z namenom, da se delo še izboljša. Vegradovi centralni obrati so v lanskem letu dosegli za približno 15 milijonov din realizacije, kar je za 28 % več, kot je bilo planirano. Uspeh pa bi bil nedvomno boljši, če bi imeli boljše delovne pogoje. Kot je znano, so sedaj posamezni obrati v neprimernih prostorih in raztreseni na vseh koncih Šaleške doline. Zato je v bodoče nujno potrebno obrate skon-centrirati na enem mestu in so se v ta namen že pričeli dogovori za odkup zemljišča v neposredni bližini peskoloma Selo. Tu bi se torej razvijali naslednji o-brati: žaga, železokrivski obrat, cementnine, avto-park, SIP in centralno skladišče. S tem pa bo končno rešen tudi večni problem raznih tečajev, ki bi jih lahko organizirali, pa ni primernih prostorov za strokovno izobraževanje sodelavcev. Hari Praper Na srečanje je prišlo 41 veteranov, najstarejši pa so imeli blizu 70 let. Tega srečanja so se udeležili tudi podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik, predsednik občinske gasilske zveze Franc Škarja, podpredsednik Stane Huda-les, poveljnik Egidij Petre-tič in tajnik Milan Mavsar. Najprej je zbranim spregovoril Stane Hudales, ki je omenil zlasti požrtvovalnost in nesebičnost pri delu gasilcev. Miloš Volk je govoril v imenu gasilskih veteranov in prikazal nastajanje gasilske organizacije v šaleški dolini od 19. stoletja dalje. Gasilskim veteranom so izročili pismena priznanja za njihovo 40-let-no delo v gasilstvu, skupina pionirjev pa je recitirala pesmico »Hvala vam za davne dni«, ki so jo napisali za to priložnost. Vsem udeležencem so zažarela lica, ko je zapel Šaleški oktet, ki je pripravil za ta večer koncert svojih najboljših pesmi. V posameznih gasilskih društvih delajo nad 40 let naslednji veterani: v gasilskem društvu Velenje Franc Melanšek, Miha Camlek, Ivan Novak, Kari Glažer, Viktor Prevorčnik, Alojz Pocajt in Anton Majerhold; v Šoštanju Rudi Bolha, Miloš Volk, Franc Grebenšek in Beno Fuks; v Gaberkah Franc Lomšek, Franc Vi-demšek, Jože Hrastnik, Jernej Hliš, Edo Melanšek in Ivan Kaš; v Paski vasi Miha Letonje, Florjan Glojek, Franc Drev, Franc Brinov-šek in Ivan Ježovnik; v To-polšici Jože Žagar, Martin Menih, Stanko Pergovnik in Rudi Delopst; v Šaleku Jakob Kovač, Viktor Jurič in Slavko Stropnik; v Druž-mirju Tone Novak in Adolf Ručman; v Šmartnem ob Paki Franc Goričnik in Jože Podgoršek; v industrijskem gasilskem društvu tovarne usnja pa Vladimir Jazi, Franc Zerdoner, Karel Jesenšek, Pavel Naraločnik, Miha Hliš in Jože Klanč-nik. Domenili so se, da bodo organizirali odslej naprej vsako leto srečanje najstarejših gasilcev v občini. Ivo Gorogranc .........................................................................h..................m........um.........i....................mi.........i.........min........h...............mi.............h........h........i...............m.......mi.......imun...............i........i................mm.....ni APRILA POPIS PREBIVALCEV IN STANOVANJ | V ČASU OD 1. DO 10. APRILA 1971 BO IZVEDEN V JUGOSLAVIJI POPIS PREBIVALSTVA IN STANOVANJ Občinska popisna komisija — kot neposredni organizator popisa na območju občine Velenje — se je odločila, da bo v času do popisa s članki v Šaleškem rudarju seznanjala prebivalstvo o pomenu te velike statistične akcije, tla bi dosegla kar najboljše sodelovanje s prebivalstvom. KOLIKO NAS JE ? SPLOŠNO O POPISIH PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM Prvo splošno štetje prebivalstva v naših krajih je bilo leta 1754. Seveda pa ima to prvo štetje že svojo predzgo-dovino. Ohranili so se viri, iz katerih lahko vsaj približno ocenimo število prebivalstva posameznih krajev. Ti viri so urbarialnega, davčnega in podobnega značaja ter viri cerkvenega izvora. Od 17. stoletja dalje so namreč morali župniki sestavljati poročila o stanju posameznih far, v katerih so tudi podatki o rojenih (krščenih), umrlih, poročenih in o številu vseh duš. V zvezi z razvojem merkantilizma se je začela država zanimati za gospodarstvo, davčno moč in število prebivalstva na svojem ozemlju. Zato je Avstro-Ogrska — katera je vključevala tudi takratno slovensko ozemlje — leta 1753 za-povedala prvo splošno štetje prebivalstva. Izvedeno je bilo po načelu dvojnega štetja duš, po prosvetnih in cerkvenih oblasteh. Ugotavljali so le znake: spol, starost, družinski stan in starostno skupino. Drugo štetje sledilo leta 1761, nato pa so bila štetja določena za vsako leto. Za vsa ta štetja — imenovali so jih konsignacija duš — je značilno, da ni bil določen kritični trenutek popisa. Zaradi tega in ker država ni imela primernih organov, ki bi mogli izvesti zanesljivo štetje, so podatki še nezanesljivi. L. 1769 je Avstro-Ogr- riji naraslo za 57,5 %. V prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska razpadla. Večina slovenskega o-zemlja je bila vključena v Jugoslavijo, vendar je več stotisoč naših rojakov ostalo v Italiji, Avstriji, pa tudi na Madžarskem. Popisi prebivalstva v teh državah so bili približno ob istem času: v Italiji leta 1921, 1931 in 1936, v Avstriji leta 1923 in 1934 in v Jugoslaviji leta 1921 in leta 1931. Pri prvem jugoslovanskem popisu je bila tehnika popisovanja že taka, kot jo poznamo danes - popisana je bila vsaka oseba in vsako go- Po drugi svetovni vojni so bili v Jugoslaviji 3 popisi prebivalstva: leta 1948, 1953 in 1961. Popis 15. marca 1948 je bil namesto odpadlega leta 1941, razen tega pa tudi nekaka demografska bilanca vojne. Skoraj vse države so o-pravile neposredno po končani vojni popise prebivalstva. S tem popisom se prične obdelava kategorije stalnega prebivalstva, medtem ko so imeli prejšnji popisi — razen popis leta 1857 — obdelavo prisotnega prebivalstva. Drugi povojni popis 31. marca 1953 spada v vrsto svetovnih po- PIŠE: HERMINA KLANCNIK — TAJNIK OBČINSKE POPISNE KOMISIJE ska reformirala svojo armado. Za izvedbo te reforme je bilo nujno, da dobi pregled vseh oseb, ki pridejo v poštev za rekrutacijo. Tako je bilo leta 1770 izvedeno splošno štetje prebivalstva, ki pa je služilo obenem tudi kot nekak nabor. Tako je postalo štetje prebivalstva za več kot 80 let predvsem vojaška zadeva. Ta štetja, ki so si sledila vsaka 3 leta, so se imenovala vojaške konskripcije. Tudi ta še niso poznala kritičnega trenutka, vendar pa so le dala prve zanesljive podatke o številu prebivalstva. Okrog leta 1780 so vojaške konskripcije naštele na slovenskem ozemlju 860.000 prebivalcev. Zadnje štetje po sistemu vojaških konskripcij je bilo leta 1850. Z letom 1857 se je pričelo na našem ozemlju s pravimi popisi prebivalstva, kakršne poznamo še danes. Izvedba je bila poverjena političnim o-krajem in občinam. Pri tem popisu je že bil določen kritični trenutek popisa. Ob tem popisu so tudi dokončno odpravili načelo tajnosti statističnih podatkov, rezultate so začeli objavljati. j Popisi so nato sledili! vsakih 10 let (1869, 1880.B 1890, 1900, 1910). Pri zadnjem popisu pred prvo svetovno vojno so našteli v avstrijskem delu Avstro-Ogrske 1,253.148 Slovencev. Zaradi močnega izseljevanja, ki je zajelo slovensko prebivalstvo v drugi polovici 19. stoletja, je število prebivalstva od leta 1846 do 1857 naraslo le za 18,8 %>, medtem ko je v istem času v vsej Avst- spodinjstvo. Publiciranje podatkov tega popisa je bilo zelo skromno, podatki o ekonomskih znakih prebivalstva sploh niso bili objavljeni. Manjkajo tudi podatki po naseljih, kar imajo vsi prejšnji popisi od leta 1869 dalje in vsi poznejši. Popis leta 1931 je imel že nekoliko več znakov in tudi publiciranje podatkov je bilo obsežnejše. pisov, ki so vsakih 10 let in sicer po sklepih mednarodnih statističnih organizacij. Njegova metodologija je bila vskla-jena z mednarodnimi standardi in je bila tudi podlaga za popis leta 1961. Ta popis je vključeval tudi popis stanovanj. v nekaterih mestih. S popisom prebivalstva in stanovanj v aprilu 1971 pa bodo prvič v Jugoslaviji popisana vsa stanovanja. KAJ POVEDO PODATKI POPISOV PREBIVALSTVA ZA OBDOBJE ZADNJIH 100 LET? Kot zanimivost navajamo velenjske občine v primer podatke iz popisov prebi- . slovenskim nrebi- valstva v obdobju 1869—19 Javl s s>'°venskim prem 61 za prebivalstvo sedanje valstvom: Prebivalstvo občine Velenje Prebivalstvo SR Slovenije število indeks 1869 = 100 število indeks 1869 = 100 1869 9.380 1,128.768 1880 10.183 1(18,5 1,182.223 104,7 181/0 10.951 116,7 1,231.056 109.3 1900 12.251 130,6 1,268.055 112,3 1910 12.525 133,5 1,321.098 117,0 1921 1,304.800 115,6 1931 14.940 159,2 1,397.650 123,8 1948 15.843 168,9 1,439.800 127,5 1953 17.693 188.6 1,504.427 133,3 1961 22.245 237,1 1.591.523 141,0 1969 (register) 27.065 290,8 1,710.618 151,5 Iz podatkov je razvidno, da je bil razvoj prebivalstva na ozemlju sedanje občine Velenje veliko nor-malnejši in hitrejši kot v Sloveniji. V občini Velenje se je prebivalstvo v zadnjih 100 letih povečalo skoraj za dvakrat, slovensko prebivalstvo pa se je v tem obdobju povečalo le za polovico. Hitrejše naraščanje prebivalstva v občini Velenje je verjetno treba pri-ipisati mnogo manjšemu iz-Sseljevanju prebivalstva iz jtega območja kot iz osta-llih slovenskih pokrajin. ' Za primerjavo navajamo stoletni razvoj v nekaterih izbranih državah (v državi z velikim priseljevanjem — ZDA, v državi z velikim naravnim prirastom — Sovjetska zveza, v državi z normalnim razvojem — Italija in v državi z majhnim naravnim prirastom — Francija), kjer je prebivalstvo v 100 letih poraslo za: — v Združenih državah Amerike za 4T5 % — v Sovjetski zvezi za 236 % — v Italiji za 100 "/o — v Franciji za 25 % Podatki kažejo, da je bilo v preteklosti naraščanje prebivalstva mnogo počasnejše kot v obdobju med zadnjima dvema popisoma; v obdobju 1869—1953 je prebivalstvo občine Velenje poraslo za 88.6 % ali povprečno letno za 1 %, v obdobju 1953—1961 pa je prebivalstvo poraslo za 25,7 % ali povprečno letno za 3,2%. Velik porast prebivalstva med zadnjima dvema popisoma oziroma v povojnem obdobju je posledica hitrega gospodarskega razvoja v občini in nastanka novega mesta Velenje, ki sta prebivalstvu nudila u-godne pogoje za zaposlitev in nastanitev. Ob popisu prebivalstva leta 1869 ni bilo v občini Velenje nobenega naselja, ki bi imelo 1000 prebivalcev. Tedanja največja naselja so bila: Število prebivalcev 1. Ravne 722 2. Šoštanj 642 3. Topolšica 638 4. Bele vode 499 5. Velenje 437 6. Skale 433 7. Plešivec 378 8. Lokovica 355 9. Zavodnje 334 10. Paka pri Velenju 246 V obdobju zadnjih 29 let, tj. do popisa prebivalstva 1961 se je stanje močno premenilo; v nekaterih tedanjih največjih naseljih je prebivalstvo izredno naraslo (v Velenju za 12,8 krat, v Šoštanju za 3,5 krat) v nekaterih naseljih zasledimo stagnacijo ih"celo padec prebivalstva (v Belih vodah za 27,8 % in v Za-vodnji za 14,7 %). V tem obdobju je močno poraslo prebivalstvo tudi v nekaterih drugih naseljih, kot so: Pesje (porast za 5,8 krat) ter Gaberke in Šmartno ob Paki (porast za 1,8 krat). Med naselji, ki v 92-let-nem razvoju kažejo stagnacijo prebivalstva, je treba omeniti: Arnače, Gavce, Laze, Paško vas, Paški Koz-jak Plešivec, Podgorje, Ravne, Silovo, Skorno, Slatino, Škalske Cirkovce in Veliki vrh. Padec prebivalstva pa poleg že omenjenih 2 naselij (Bele vode, Zavodnje) izkazujejo še: Lopat-nik, Ložnica, Šentvid in Štnartinske Cirkovce. Na splošno moremo ugotoviti, da nazadujejo predvsem naselja v hribovitih in kmečkih predelih, iz katerih prebivalstvo odhaja in si išče zaslužek v razvitejših industrijskih krajih, kjer se tudi za stalno naseli. KAKŠEN NAMEN IMA POPIS V APRILU 1971? S tem popisom je treba predvsem ugotoviti število prebivalstva in njihovo teritorialno razdelitev, kar pomeni, da je treba ugotoviti število prebivalstva ne samo za Jugoslavijo kot celoto, ampak tudi za republike in občine, pa tudi za vsako naselje. Poleg tega je treba dobiti podatke, ki bodo omogočili raziskavo socialno-ekonomskih in drugih struktur prebivalstva po vitalnih. etičnih, prosvetnih, migracijskih iti drugih značilnostih in po katerih bo mogoče ugotoviti in oceniti tudi spremembe, do katerih je prišlo v prebivalstvu od zadnjega popisa dalje. Zlasti pa mora dati popis gradivo za proučevanje značilnosti delovne sile in sprememb, ki so v njej nastale v rned-popisnem obdobju. Prav tako je treba s popisom zbrati podatke o številu in sestavi naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini in o nekaterih značilnostih zasebnega obrtništva. In končno mora dati popis osnovo za oceno števila prebivalstva v obdobjih med popisi in za dolgoročnejše prognoze tega števila. Eden prav tako pomembnih namenov tega popisa je dobiti podatke o gospodinjstvih. Ti podatki nam bodo omogočili, da bomo lahko ugotovili število gospodinj- stev kot osnovnih ekonomskih skupnosti, njihove strukture po številu članov, številu aktivnih in vzdrževanih članov, velikost zemljiške posesti, njihovo družinsko sestavo in druge strukture in spremembe, ki so nastale 'v medpo-pisnem obdobju od leta 1961 do 1971. Poleg tega je namen popisa dobiti tudi podatke o družinah v okviru gospodinjstev. Ti podatki nam bodo o-mogočili, da bomo poleg skupnega števila družin dobili tudi podatke o njihovi razdelitvi po tipih, o nekaterih osnovnih značilnostih posameznih tipov družin in da bomo ugotovili spremembe v številu in sestavi družin v obdobju od leta 1961 do 1971. Popis v Sloveniji bo služil kot osnova za u-vedbo centralnega registra stalnega prebivalstva, ki bo dajal v obdobju med popisi podatke o stanju in gibanju prebivalstva za statistiko in druge potrebe organov in organizacij ter za potrebe strokovnega in raziskovalnega dela. Popis stanovanj bo o-pravljen v tem popisu zato, da bomo lahko u-gotovili število stanovanj in dobili osnovne podatke o velikosti in sestavi stanovanj po. določenih značilnostih, o njihovi opremljenosti in kvaliteti, kot tudi podatke o nastanjenosti, pa tudi določene podatke o stavbah, v katerih so ta stanovanja. Vse to nam bo dalo osnovo za oceno in analizo stanja stanovanjskega sklada in stanovanjskega standarda v vsakem naselju. Končno bodo zbrani v tem popisu tudi podatki o osnovnih vrstah živine (število konj, goved, ovc in svinj) v posesti gospodinjstev. Ti podatki za vsako naselje bodo omogočili da bodo dobili o-snovno sliko o številu živine po glavnih vrstah. Ti podatki bodo nedvomno koristili predvsem občini. KOLIKO NAS JE ? i.......H......minimumi......mi........mu...........m.......m......m.........m........i..........mu..............imiinii......i.......umu uu................„.......uiruuiimuiiiuiuuiuiuuui.uiuu......mm.....m.....................imunimi.....mi............................ 02010102000002020001010100020248480153000102000201010101020201020200000202485353000002010053234823480200010232000202020101010202010202010023230101020002534853485353010000010100000100532300020231010202000000530253020001010200010100010202234823530253000102010202020202000200010100 Iz referata Jožeta Kovača, predsednika izvršnega odbora sindikalne organizacije ICO Velenje V OSPREDJU SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA V soboto, 6. februarja letos, je bil v Velenju občni zbor sindikalne organizacije tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Predsednik izvršnega odbora Jože Kovač je na občnem zboru prebral referat iz katerega povzemamo najvažnejše ugoto"vitvc. Trdim lahko, da smo vse valove rasti in padcev v celotni družbi, ki so nas spremljali, z največjim možnim uspehom prehodili predvsem zato, ker je vedno in povsod stopala v o-spredje skrb za človeka — delavca. Od vsega začetka, ko je v podjetju delalo 100 delavcev, pa še danes, naši ljudje vedo, da si je treba vsako zmago priboriti. Več porabiti kot narediti, to ni skrb za človeka, to je zavajanje, tiščanje glave v pesek, posledice pa najbolj prizadenejo prav nekvalificirane delavce, ki jih je največ in ki imajo najnižje OD. Vseskozi smo si prizadevali, da so naši samoupravni organi, ko so sprejemali letni ali dolgoročni plan razvoja, tudi povedali: planske naloge je treba za vsako ceno izvršiti, potem pa bomo lahko imeli samo takšne OD, toliko pa bomo imeli amortizacije, toliko moramo nameniti izobraževanju, za nadaljnji razvoj pa bomo porabili naslednja sredstva. Stati ne smemo za nobeno ceno. Zato smo delavci dobili zaupanje v svoje vodstvo in samoupravne organe, vodstvo in DS pa ve, da stoji za njim složna, enotna armada, ki je pripravljena za odkrite pokazatelje dati od sebe vse sile. Tako je dosežena proizvodnja v sami tovarni »GORENJE« v letu 1969 znašala 512 milijonov dinarjev. Lani je ta narastla na 764 milijonov dinarjev, in se naj bi v letu 1971 zopet povečala na 1 milijardo 430 milijonov. V letu 1969 smo izdelali 551 tisoč komadov različnih izdelkov, v letu 1970 smo to količino povečali na 819 tisoč komadov in v letošnjem letu moramo izdelati 1 milijon 710 tisoč komadov raznih izdelkov, kar pomeni povečanje kar za 200 °/o. Postali smo veliki. Za našo proizvodnjo potrebujemo mnogo sodelavcev — kooperantov, rabimo mnogo materiala, predvsem pa finančnih sredstev, no in prav to, tudi ekonomski pogoji, ne trenutna moda, so nas privedle do razmišljanja o integraciji. > USPESNE INTEGRACIJE Najprej smo povabili v sklop združenega podjetja tovarno elektromotorjev »Sever« iz Subotice. Samo za »Gorenje« bo lahko izdelovala nekaj sto tisoč motorjev za pralne stroje, itd. Tovarni ni bilo ponudeno prav nič drugega kot pa ljudem v Velenju — skrb za človeka. Ponudili smo svojo organizacijo, povedali ljudem, kakšna je možna proizvodnja, kakšni bodo ob izpolnjevanju planskih nalog OD in koliko sredstev je treba nameniti razvoju. Kljub ostalim ponudbam, ki so jim nudile kredite in druge ugodnosti, se je kolektiv »Sever«, v veliki večini delavci, s polnim zaupanjem odločil za priključitev našemu podjetju. Našemu podjetju se je s 1. 1. 1971 priključila tudi Livarna Muta. Kar 96 % vseh delavcev se je na referendumu odločilo, da bo šlo z nami z roko v roki v v boj za dosego novih planskih nalog in življenja, vrednega našega delavca. Če upoštevamo sedaj poleg Gorenja« še tovarno »Sever« in Livarno Muto, potem je skupno podjetje izdelalo v letu 1970 za 970 milijonov izdelkov. • SMOTRNO NALOŽEN DENAH Jasno, da je modernizacija proizvodnje in boljša tehnologija prispevala tudi k povečanju produktivnosti proizvodnje, katera je narastla za 11,3 »/o. V letu 1971 se bomo morali še bolj potruditi, ker porast produktivnosti mora znašati 18 %. Ko smo pred dvema letoma imeli občni zbor, nas je bilo 1.700 zaposlenih, letos pa nas je že 3.180. V prihodnjem letu pa se bo število zaposlenih povečalo na 4.200, ali skupaj z »Sever-jem« in Muto kar na 6.900. Za naše proizvodne kapacitete je jugoslovansko tržišče že premajhno. Tega se vodstvo »Gorenja« tudi zaveda in se naši izdelki že prodajajo v Zahodni Nemčiji, Ameriki, Češkoslovaški, Poljski, Madžarski, Sovjetski zvezi in se preko Bližnjega vzhoda lahko najdejo celo v Hongkongu. Vsa prizadevanja na področju proizvodnje, dokazujejo, da so doslej bila vsa investicijska vlaganja preudarno in smotrno vložena, saj smo le tako mogli zadovoljiti potrebe tržišča. tako v Jugoslaviji kot tudi izven nje. S t.em smo nedvomno utrdili svoj ekonomski položaj, zato tudi v današnjih razmerah, ko začenjamo izvajati stabilizacijski program, skušajmo najti ustrezne rešitve. Konkretno, posledic devalvacije še ni mogoče videti v celoti, res pa je eno, da jih bomo čutili vsi, saj tudi vsi nastopamo kot potrošniki. Pri tem moramo poudariti, da bo eno najbolj občutljivih prav vprašanje cen, tako reproma-teriala, uslug in končnih izdelkov. Za reševanje teh problemov, bo nujno zmanjšati materialne stroške, razširiti asortiman, se še naprej modernizirati — več delati, povečati storilnost. Skratka, naši strokovnjaki bodo morali izčrpno analizirati položaj, možnosti in ustrezne rešitve predložiti kolektivu, da bomo čim bolj enotno izpolnjevali sprejete naloge. SAMOUPRAVLJANJE SE BOLJ POGLOBITI V »Gorenju« smo lahko z rezultati dosedanjega razvijanja in krepitve samoupravljanja zadovoljni. Verjetno je naše podjetje eno od tistih podjetij, kjer smo znali pravilno združiti oz. povezati strokovno vodenje podjetja in samoupravno odločanje. To se dovolj jasno vidi iz rezultatov našega dela — iz naših uspehov. Ravno dosedanji rezultati pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja pa nas morajo vzpodbujati k še nadaljnjemu prizadevanju. Ne smemo zaspati na doseženih uspehih. Težiti moramo naprej, to je k še nadaljnjemu poglabljanju samoupravljanja. In kako bi samoupravljanje v našem podjetju še nadalje poglabljali? Doseči moramo to, da bodo člani samoupravnih organov med našimi ljudmi čimbolj sistematično zbirali mnenja in predloge. Na ta način bo potem njihovo glasovanje res-ninčo temeljilo na mnenju nas vseh in bomo tako že bolj napredno vključeni v samoupravno odločanje. Drugo pot poglabljanja samoupravljanja vidimo v odkrivanju in uvajanju načinov odločanja, ki bi nudili slehernemu članu kolektiva možnost, da čisto direktno sodeluje pri odločanju. Tudi informiranje članov kolektiva je pomembno. Na tem vprašanju je sicer doslej v »Gorenju« že dosti narejenega. Imamo svoj časopis »Relacije« iz katerega je sleherni naš član imel priložnost, marsikaj zvedeti o svojem podjetju. Dalje predstavlja vir informacij o našem podjetju tudi lokalni list »Šaleški rudar«, v katerem redno izhajajo članki o delu v našem podjetju. Te članke lahko vsak naš delavec prebere, kajti vsi te časopise redno prejemamo. Končno imamo še tretjo obliko obveščanja, to je obveščanje 7. »informatorjem«, ki izide vsaj enkrat na mesec. KOLIKŠNA JE UČINKOVITOST INFORMIRANJA Poleg teh pismenih oblik obveščanja predstavljajo vir informacij tudi sestanki in zbori delovnega kolektiva. Kot torej vidimo, je virov, iz katerih lahko naši ljudje črpajo informacije o svojem podjetju, kar precej. Toda nas ne sme zanimati samo to, koliko je teh virov, namreč predvsem to. kakšna je njihova učinkovitost. Z drugimi besedami, ZANIMA NAS REZULTAT INFORMIRANJA. Vsi vemo, da je »Gorenja« danes veliko podjetje. Samo v matičnem podjetju nas je zaposlenih preko 3.300. V tako velikih podjetjih pa informiranje članov kolektiva ni več enostavna stvar. V takem podjetju ni več mogoče, da bi bil vsak delavec sredi dogajanja — kot je to v malih podjetjih. Področje delovanja, področje dogajanja je preširoko in tako vidimo le vsak svoje ožje delovno okolje, za vse drugo pa nimamo priložnosti, da bi bili direktno vklju-ečni v tok dogajanj. Zaradi tega velja pravilo, da so v večjih podjetjih ljudje slabše Informirani o življenju in delu svojega podjetja. Zato nastane potreba, da v takih podjetjih načrtno skrbimo za informiranje članov kolektiva. Dokazano je, da ustrezno in tekoče informiranje ugodno vpliva na psihološko klimo v podjetju, a ta vpliva na naše delo in na naše zadovoljstvo pri delu. Podjetje posveča mnogo pozornosti zaščiti delavcev pri delu. Ne samo, da posamezne delavce spozna z zaščitnimi sredstvi in nevarnostmi, temveč skrhi, da se delavci popolnoma usposobijo za zaščito pri delu. Koristijo se rezultati medicine dela, in sploh zaščita na delu se smatra kot integralni del tehnološkega procesa, ekonomske in celokupne poslovne politike delovne organizacije. Vendar so še primeri, ko pač zaradi nezadostnih materialnih možnosti našega podjetja ne moremo vsa vprašanja zaščite rešiti naenkrat. To je predvsem boljša skrb za počutje pri delu naših žena. Prvo je v planu nabava novih strojev, ki bi odpravili trolzmen-Sko delo žena. Iščejo se primerna delovna mesta, ki bi bila primerna za delo nosečnic. Želimo, da bi čim prej zgradili otroške domove, maja pa bo gotova nova restavracija s posebno trgovino. Tudi to je eno izmed vprašanj, do katerega bo moral novi odbor vedno biti dovolj realen in oceniti, katera vprašanja so trenutno najtežja in katerih iz-boljašnje bi največ pripomoglo k lažjemu delu žene v tovarni. VEC STANOVANJ Kljub veliki skrbi podjetja za rešitev stanovanjskega vprašanja, je prošenj za stanovanja vedno več. Čeprav, ima podjetje 151 stanovanj, da je poleg tega 129 koristnikom izplačano 243 milijonov dinarjev za individualno gradnjo, da bo do leta 1972 zgrajeno nadaljnih 105 stanovanj, ta problem še ne bo rešen. Graditi bo treba še več, vendar od kod dobiti sredstva? Ena možnost obstoja, katero smo že-objavili z anketo »Ali želiš lastno stanovanje«, to je tako imenovano kombinirano varčevanje. Morda bi v to varčevanje lahko vključili predvsem mlade člane kolektiva, ki so še neporočeni in trenutno stanujejo pri starših, vendar pa navadno čez par let ustanovijo družino, s tem pa seveda potrebo po stanovanju. Takih primerov je pri nas največ in ali ne bi bilo lepo, ko bi se ob tej priliki lahko takšen mlad par takoj vselil v tako privarčevano stanovanje. Upamo, da bodo tudi predlogi v razpravi po teh vprašanjih dovolj umestni, ki bodo lahko služili pri nadaljni rešitvi stanovanjskega vprašanja. Vsi člani kolektiva se zavedamo, da moramo poleg reševanja problemov v podjetju sodelovali pri reševanju skupnih problemov tudi v občini. Saj kot smo proizvajalci, smo na drugi strani tudi potrošniki in nam ni vseeno, kako poteka naše življenje v komuni. Podjetje je prispevalo velika sredstva v ta namen. Odobravamo in podpiramo program, ki si ga je zadala občinska skupščina, ker samo tako bomo lahko zadovoljili vse naše potrebe, ki se kažejo tako na področju šolstva, trgovine, komunalnih ureditev, itd. Kot vse žene, tudi naše zelo nestrpno čakajo dograditve objektov za otroško varstvo. Naši člani so se pridno udeleževali vseh prostovoljnih akcij »Mesto-vasi« in ko so ceste in drugi objekti stekli, smo na vložene proste ure pozabili z željo, da se podobne akcije še organizirajo, saj je to nam vsem v veliko korist. Želimo izraziti priznanje vsem strokovnjakom, posebno pa še tov. predsedniku občine osebno, za dobro organizacijo na vseh akcijah. Naj na koncu poudarim samo še to; naš cilj vsega delovanja mora biti resnično takšen, kot ga navaja predsednik slovenskih sindikatov tov. Kropušek — ko govori o nadaljnih nalogah sindikata — »Težimo k materialno bogati družbi, toda nič manj k družbi kulturnega bogastva, bogastva zdravja, zadovoljstva v delu in ustvarjanju.« Nadaljevanja s 1. strani SPREMENJENA PRAVILA SZDL činsko konferenco. Družbene in delovne organizacije ter samoupravna združenja bodo v novi občinski konferenci SZDL zastopana z 18 člani. V predlogu novih pravil je namreč določeno, da samoupravni organi v delovnih organizacijah, samoupravnih skupnostih, organizacijah, društvih in drugih združenjih na območju velenjske občine izvolijo praviloma tretjino stalnih članov občinske konference, odvisno od obsega njihove dejavnosti ter števila delovnih ljudi oziroma članov. Sklep o tem sprejme pred volitvami občinska konferenca in je obenem sestavni del pravil. Izvršni odbor občinske konference pa določi glede na obravnavano problematiko za vsako sejo občinske konference osnovne zainteresirane družbene dejavnike, ki delegirajo nestalne člane občinske konference in to največ do polovice stalnega sestava. Pravila predvidevajo, da občinska konferenca izvoli izmed svojih članov predsednika, podpredsednika, sekretarja in izvršni odbor, ki bo v novi mandatni dobi imel predvidoma 11 članov. Občinska konferenca SZDL občine Velenje do sedaj še ni imela podpredsednika. Zaradi obsežnosti del in večjega števila članstva pa sedaj predvidevajo, da bi imela konferenca poleg predsednika še podpredsednika. Novost v pravilih je tudi, da izvršni odbor praviloma 14 dni pred sejo objavi predlog dnevnega reda, ki ga bo obravnavala občinska konferenca. Sklepi občinske konference so veljavni le, če je na seji navzočih dve tretjini članov. Mandatna doba stalnih članov občinske konference in njenih organov traja štiri leta. • IZVRŠNI ODBOR Pri občinski konferenci je izvršni odbor, ki skrbi, cla se izpolnijo vse naloge, ki jih določi konferenca. O-pravlja tudi tekoče politične naloge v zvezi s sklepi in smernicami konference, organizira delo in pripravlja gradivo za seje občinske konference, daje predloge in sestavlja poročila, nudi pomoč krajevnim organizacijam, izvaja proračun dohodkov in izdatkov, itd. Izvršni odbor občinske konference je dolžan organizirati javno razpravo o pomembnejših zadevah in predlogih, o katerih bo razpravljala konferenca. Ta je dolžan predložiti občinski konferenci, poleg lastnih stališč tudi tista, ki so se izoblikovala v javnih razpravah in tako omogočiti vsestransko izmenjavo mnenj in demokratično sprejemanje predlogov, stališč in sklepov občinske konference. Nova pravila predvidevajo, da predsednik konference, sekretar in člani izvršnega odbora občinske konference ne morejo obenem opravljati vodilne funkcije v skupščini občine, njenem upravnem organu in v izvršilnih organih drugih družbeno političnih organizacij v občini. Možno je, cla bodo člani občinske konference v razpravi, ko bodo sprejemali nova pravila, dodali in izglasovali dopolnitve k predlogu pravil. Nova pravila SZDL občine Velenje pa bodo začeli uporabljati od 1. marca dalje. Znova poudarjena enotnost nje in trgovskim podjetjem Zarja iz Maribora. Vsa navedena podjetja so se pogodbeno obvezala, da bodo prispevala določeni delež v sklad za negospodarske investicije. Na podlagi družbenega dogovora nista doslej v sklad za negospodarske investicije prispevala nobenega denarja le Poly-pex in tovarna usnja. Direktor usnjarne Boris Len-ček je povedal, da je bilo njihovo podjetje lani v težavnem položaju in bodo zato letos nadoknadili zaostale obveznosti. Rudi De-lopst, direktor Polypexa, na sestanku ni bil navzoč, podjetje pa dolguje 30.800 dinarjev sprejete obveznosti za lansko leto. Vsa ostala podjetja pa so večinoma izpolnila svoje obveznosti. Poleg prispevkov delovnih organizacij se je v sklad zbralo tudi 2,210.000 dinarjev iz krajevnega samoprispevka, skupaj z deležem delovnih organizacij 5 milijonov dinarjev. Na razgovoru s predsednikom občinske skupščine so direktorji soglašali, da je potrebno, kljub novim pogojem gospodarjenja, nadaljevati z intenzivno gradnjo objektov družbenega standarda. Pogram, ki smo ga v občini Velenje lani sprejeli, moramo uresničiti, saj so v njem zajete tiste dobrine, ki tarejo vse občane. Direktorji so še posebej poudarili, da s pomočjo družbenega dogovora rešujemo skupne probleme, ki ne smejo biti tuji delovnim organizacijam. To pa je ponovni dokaz, da v šaleški dolini čedalje uspešneje odpravljamo pomanjkljivosti na področju družbenega standarda, s tem pa tudi krepimo enotnost in sodelovanje delovnih organizacij z občinsko skupščino. Program izgradnje negospodarskih investicij predvideva boljši življenjski standard vsem občanom, V njem so zajeta vsa tista torišča, ki že več let predstavljajo pereče_ probleme. Če jih hočemo čim prej odpraviti, mora sodelovati tudi gospodarstvo velenjske občine. Tega pa se delovne organizacije popolnoma zavedajo, saj program izgradnje negospodarskih investicij letos ponovno podpirajo in bodo zato sklenile družbeni dogovor. Na nedavnem razgovoru v Velenju jc bila znova poudarjena enotnost in pripravljenost delovnih organizacij velenjske občine, pri odpravljanju perečih problemov na področju družbenega standarda. PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV KAKŠNO KNJIŽNICO RABIMO PARTIZAN Dve trgovini, pet gostiln in velika žaga, so bile srce stare vasi pod Pohorjem. Vsi so dobro živeli, vendar skromno. Težko je bilo garati v hosti — les pa je bil dobiček vseh, od gozdnih delavcev do Žagarja pa tja do trgovca in gostilničarja. Ta okolica je ustvarjala čvrste in ponosne ljudi, polne predsodkov, ki jih je trosila cerkev s prižnice med vaščane. Vse je moralo po vhojeni poti in gorje onemu, ki se te poti ni držal. Bil je izobčenec — osamljeni tujec v lastni, rojstni vasi. Pijance so že prenašali kot nujno zlo, pankrtov pa ne. Micka je bila živahno črnolaso dekle. Doma so imeli gostilno, menda celo dve, in trgovino. Med štirimi sestrami je bila najlepša. Fanta je imela, vendar so jo kmalu poslali na Hrvaško. »V službo je šla,« so zagotavljali domači. Leto dni je niso v Stari vasi videli. Na Hrvaškem je povila močnega fantka, ki so ga krstili za Emila. S pomočjo domačih se je skromno preživljala in se vrnila domov spet takšna kot je bila poprej — lepa, črna in vitka. Toda brez otroka. V Stari vasi niso vedeli, da je rodila. Njen fant jo je zapustil in kmalu se je poročila — dobila je bogatega, 'Stanu prikladnega človeka iz bližnjega mesteca. Emila so dali v rejo v hribe. Nihče ni vedel zanj v vasi. Minili so meseci in leta, ko je brat lepe črne sestre zvedel za otroka in ga obiskal. Emil je v razcapani obleki cokljal okoli hribovske domačije. Umazan in bled z udrtimi očmi in slcuštranimi kodrčPd. »Tako ne gre, otrok je podhranjen in tam ga ne moremo več pustiti,« je povedal doma stric. Treba bo odločiti za boljšo preskrbo otroka. »Domov ga ne vzamem,« je pohitela sestra. »Kaj bodo rekli vaščani?■» Minulo je leto dni, da so našli pravo rešitev. Spravili so ga v Staro vas k pošteni delavski družini, kjer je preživljal svoja najlepša otroška leta. V Stari vasi so govorili, da so od nekod dobili pri kmetiji pod Klancem v rejo levega fantka in da mu je Emil ime. Emil ni poznal ne mame in ne številnih tet in stricev. Svojo novo gospodinjo je klical za teto. Ta je bila z njim res dobra. Poleg svojih številnih otrok je Emil zrastel v pravega fantiča. Rdeča lička so se smehljala z njegovega veselega obraza. Spomini Vlada Valenčaka Emil je kmalu dozorel za. šolo in takrat se je zgodil čudež. Nekega večera je prišla po njega mama in ga odpeljala v dom svojih staršev. Tako se je komaj znašel med svojimi novimi tetami in strici, ki so ga šele sedaj priznali za svojega. V srednji šoli se je pridno učil in bil med naprednimi in prav zaradi tega je ob začetku vojne takoj, vedel, kje je njegovo mesto. Med prvimi je stopil v partizanske vrste in po letu dni težkih borb padel v obkoljeni enoti, ki se je borila do zadnjega moža. Najstarejša teta, ki je najbolj skrbela zanj med šolanjem, pa dobiva sedaj po Emilu skromno pokojnino. Ko se je sestri Micki rodil otrok tega ni niti slutila. Na Emila so sedaj vsi ponosni. Čudna je usoda človeka ... Stara vas pa še vedno čepi pod Pohorjem takšna kot je bila tiste dni, ko se je rodil Emil, le takratni predsodki so izginili... Revolucija jih je pobrala. Velenje je mesto mladih. Kako sproščeno se človek počuti, ko tako pogosto prebere tak podatek. To je dejstvo, ki človeku daje prijetno počutje in je jamstvo velike moči ter bogate u-stvarjalnosti. Da, v tam vidimo svojo prihodnost, ki si jo slabo ali dobro pripravljeni gradimo in oblikujemo. Velenje je mesto mladih, ker je mlado meslo, ki bi ga lahko primerjali z vse-gazmožnim, pa vendar zelo občutljivim mladostnikom, ki zavrača neprijetna, ki terja vse, kar je v doživetju zamudil. Velenje se razvida po urbanističnem načrtu, oblikujejo ga po svojem okusu in veča se po zmogljivostih ter potrebah. Kadar govorimo o mestu, mislimo pri tem predvsem na ljudi, na prebivalce, na delavce in na vse, ki v tem mestu živijo in snujejo svoj jutrišnji dan. V nekaj kratkih letih se nas je kar precej naselilo v novo mesto in danes ima Velenje blizu 11.000 prebivalcev. Precej nas je za taka kratka leta. V tem so tudi razlogi, da so naše potrebe tako raznolike, da je še toliko potrebno dograjevati in oblikovati. Čedalje bolj bomo čutili vse tisto, česar doslej nismo zmogli ali utegnili urediti. In če se zavedamo, da je v Velenju okrog 3.400 osnovnošolske in srednješolske mladine, potem moramo vedeti, da je za tako mlado in rastoče mesto potrebna sodobna ljudska knjižnica. Naša knjižnica je zavod, ki je zaostajal za vsem razvojem. Verjetno ne bo prehuda ocena, če trdimo, da je knjižnica sicer formalno obstajala, ni pa bila sposobna opravljati svoje kulturne in izobraževalne funkcije, ki bi jo morala izvrševati. Že danes ugotavljamo, da se ob povoljnih pogojih čuti motna potreba po knjižnici. S tem, da smo lani nakupili nekaj več knjig, se je število obiskov povečalo kar za 4.000 Po sedanjem obsegu izposojenih knjig in po lepem številu obiskovalcev lahko ugotavljamo, da mnogi bralci čutijo naš zavod kot izobraževalnega. Iz tega pa nastaja spoznanje, da so sedanji prostori preskromni in neprimerni. Četudi so se bralci in obi- skovalci knjižnic v naši občini privadili skromnosti, se njih število izredno prilagaja našim pogojem nakupa novih knjig. Redni obiskovalci zelo dobro poznajo naše zaloge. Vedno je povpraševanje po novih knjigah. Povedati moramo, da imamo precej dobrih in lepih knjig, ki so izšle pred nekaj leti, pa po njih segajo redki bralci ali nihče. Temu je gotovo kriva naša utesnjenost in zaradi tega tudi neorganiziranost. Posebej hudo nam je v knjižnici, ko mladi bralci prihajajo po berila, pa jim zaradi skromnega fonda mladinskih knjig ne moremo ustreči. Majhen delovni kolektiv se zaveda halog in problemov. Kljub skromnim materialnim in prostorskim pogojem bomo • povečali nakup mladinske l i t e r art u- r e, • uredili knjižnico tako, da bodo imeli bralci prost dostop in izbor. Knjige bodo ločene za pionirje, mladino in za odrasle. Prepričani smo, da bo to korak naprej in da bomo s tem odprli vrata novim obiskovalcem. Sedanji prostor velenjske knjižnice meri 80 m2. Zato je zadnji čas, da storimo vse za čimprejšnjo izgradnjo prostorov za novo m o-d er no l j u d s k o knjižnico. KAKŠNA BI NAJ BILA NOVA KNJIŽNICA? Po temeljnih nalogah bi morala knjižnica zagotoviti in organizirati svojo dejavnost tako, da bi zagotovila dobro založeno, moderno izposojevalnico za odrasle. Ob izposojevalnici s prostim pristopom in izborom knjig bi morali biti prostori za čitalnico. Poleg te čitalnice bi moral biti prostor za čitalnico časopisov in revij. Ta prostor bi naj bil podoben klubski sobi, kjer bi bile na voljo revije in dnevni tisk. Ob razvoju modernega ljudskega knjižničarstva na Slovenskem se tudi v Velenju čedalje bolj odmikamo željam po študijski knjižnici. Nova knjižnica bi morala imeti oddelek za študijsko gradivo in to za ti- sta strokovna področja, ki jih terja naše občinsko gospodarstvo. Ko ugotavljamo, da je Velenje mesto mladih in da je vsaki tretji prebivalec učenec osnovne, poklicne ali srednje šole, je potrebno v novi knjižnici zagotoviti posebni oddelek za mladino. Tudi tu bi bil prost dostop in izbor knjg; ob izposojevalnici pa bi morala biti tudi čitalnica. Predvidevati bi morali in delati na tem, da bi v tej čitatnici našla svoj prostor mladina, ki se trenutno mora zatekati tudi v gostinske lokale. Tudi za cicibane bi moral biti poseben prostor. Tej mladini bi izposojali pravljično in drugo njim primerno čtivo. Z njimi bi morali sodelovati in organizirati razne oblike dela — bralnice in pravljične krožke, razgovore o pisateljih in s pisatelji, razgovore o knjigah in podobno. To bi gotovo terjalo dokaj velik prostor. Ko se odločamo za izgradnjo nove knjižnice, moramo misliti, da jo gradimo za 30 do 40 let naprej. V tem času bo predvidoma morala pokrivati potrebe večjega dela občine in imeti 60.000 knjig. Petnajst do 20.000 knjig bi bilo v izposojevalnici za odrasle, okrog 6.000 v mladinskem oddelku. Ostale knjige bi bile vskladiščene. Prav tako bi morala knjižnica imeti od 50 do 60 primerov dnevnega in revialnega tiska. Po sedanji praksi in normah, ki so se v knjižničarstvu na Slovenskem izoblikovale, je potrebno računati na 5.000 knjig enega strokovnega delavca. V nekaj letih po izgradnji bi knjižnica dosegla svoj optimum in takrat bi moralo biti v njej zaposlenih vsaj 10 knjižničarjev. Poleg strokovne službe pa so seveda tudi druge, ki jih mora imeti vsak zavod. POTREBNI PROSTORI ZA NOVO KNJIŽNICO V VELENJU izposojevalnica knjig za odrasle s prostim pristopom. Tu naj bo 15—20.000 knjig pripravljenih za izbiro in posojo, • čitalnica za odrasle; za 15 bralcev, manjša čitalnica za odrasle in mladino, kjer bodo na razpolago časopisi in revije, strokovna knjižnica — študijski material za smer razvoja domačega gospodarstva, • mladinska knjižnica — izposojevalnica s prostim pristopom. V tem prostoru bi bilo okrog 6.000 knjig, • mladinska čitalnica, • večji prostor za pionirsko čitalnico in za druge oblike dela z najmlajšimi bralci, • delovni prostor za knjižničarje — za strokovno obdelavo knjig, • precej velik prostor za vskladiščenje knjig. Tu bi naj bilo okrog 40.000 knjig. V tem prostoru bi bila urejena izposojevalnica knjig ostalim knjižnicam v občini — potujoče knjižnice, skladišče za časopisno gradivo, • prostor za knjigoveza. Knjižnica bo morala imeti še upravne prostore in gotovo bi bilo koristno, da bi v istem objektu bilo tudi stanovanje. To bi bilo toliko bolj potrebno, če bi ob novi knjižnici ali v njenem obsegu bila tudi umetnostna galerija. Stane Zula ROJSTVA, POROKE IV SMRTI V preteklem letu 1970 se je rodilo na območju krajevne skupnosti Šmartno ob Paki 38 otrok, kar je nekaj več kot znaša slovensko poprečje. Porok je bilo 17, medtem ko je umrlo 19 oseb. Število prebivalstva znaša 2337 oseb, od tega komaj 538 kmečkega prebivalstva. Sicer pa to ni nič čudnega, saj se naši ljudje posebno mladina, zaposluje v glavnem pri »Gorenju« v Velenju, nekaj na rudniku lignita Velenje, manj v tovarni usnja v Šoštanju, delno pa tudi v tovarni nogavic v Polzeli, ostali pa v tovarnah v Celju. Žal pa se že tudi pri nas pojavlja beg s kmetov, tako da bo kmalu, ko stari obnemorejo, nekaj kmetij, med njimi tudi lepo zaokrožene, brez delovne sile. Le kdo bo preskrboval najvažnejše življenjske potrebščine, če bo vse prerasel plevel? To me je spravilo v dobro voljo in kar naravnost sem mu rekel naj se ne muči in da me tja vodi le radovednost. Da tu prebivajo čisto drugi ljudje, je bilo videti na prvi pogled, ko sva prispela v židovski del, kajti hiše so bile kar razkošne v primerjavi s tem, kar se je sicer videlu v Meknesu. Kdo je bil Žid in kdo ne se je dalo ugotoviti po jeziku, ker so govorili Žid,je le francosko. Razlikovali pa so se seveda tudi po zunanjosti, saj so se mi zdeli popolnoma evropejski. Po besedah mojega vodiča se Židje izseljujejo iz Maroka, ker jim postajajo tla vroča pod nogami. Marokanci sicer niso kar se tega tiče nobeni fanatiki in sploh ne preganjajo Židov in tudi oblast jih ščiti, vendar pa ni rečeno, da bo tako večno ostalo. Še en dan sem ostal v tem mestu. Z Belka-semom, tako je bilo mojemu znancu ime, sva šla v ječe, ki jih je dal zgraditi sultan Mula j Ismail (1672—1727). Baje znaša dolžina podzemskih hodnikov okrog deset kilometrov in predstavlja cel labirint in ker se je mnogokateri radovednež v njem že izgubil, je večji del za- zidan. Kljub temu pa je bilo grozljivo. Medla svetloba, ki je prihajala iz majhnega vhoda, je osvetljevala le nekaj mosočnih stebrov, ki so nosili visok obokan strop. Malo naprej pa je že vladala večna tema in tišina, ki jo je prebujalo le padanje kapljic s stropa na ilovnata tla. Kako je kaj bilo pri duši tistim, ki so bili priklenjeni in pozabljeni od sveta ter so šteli kapljice in čakali na smrt. Kar hitro sem se podvizal nazaj na svelobo in sonce se mi je zazdelo naenkrat tako prijazno kot nikoli. Sicer pa je moral biti ta Mulaj Ismail človek posebne vrste. V vodiču sem prebral, da je imel 500 žena, 30.000 sužnjev, 12.000 konjev in da je 36.000 ljudi ubil z lastno roko. Kako mu je to u-spelo, mi ni bilo jasno. Meknes si je izbral za svoj sedež. Gradil je palače in mošeje, gradbeni material pa je dobil tako, d»a je dal podreti mnoge stavbe, ki so jih zgradili njegovi predhodniki. Pri tem si ni mogel misliti, da bodo vladarji, ki mu bodo sledili, prav tako ravnali n rušili kar je zgradil in. Popoldne sva se z Bel-kasemom zapeljala z avtobusom v bližnje mestece Mulaj Idriss. Tudi to je ime nekega sultana in sicer ustanovitelja prve marokanske dinastije. Leta 804 ga je dal kalif Harun al Rašid zastrupiti in od tedaj pa do danes velja za narodnega junaka. Mestece, ki nosi njegovo ime je sveto mesto, kristjani in Židje ne smejo niti prenočevati v njem. Tudi predel okrog velike grobnice tega sultana je za nemohamedance prepovedan, zato sem se moral zadovoljiti s fotografijami. (Dalje prihodnjič) ZAPIS S SINDIKALNEGA OBČNEGA ZBORA DELAVNI KLUBI OZN Prizadevanja in ukrepi za napredek Geslo »delo, samoupravljanje in skrb za delovnega človeka« ni bilo na občnem zboru sindikalne organizacije} tovarne gospodinjske opreme Gorenje napisano tjavdan.! Smisel in namen teh besed je bil prisoten ves čas občne-j ga zbora, od napisanega poročila o delu, ki so ga dele-j gali sprejeli skupaj z vabilom, prebranega referata pred-1 sodnika Jožeta Kovača pa do razgibane razprave številnih diskutantov. Predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Jože Kovač, je v svojem referatu (izvlečke iz tega referata objavljamo na 4. strani) opozoril na naloge sindikata. Med drugim se je dalj časa zadržal na oblikah samoupravljanja, ki jih bodo v Gorenju še bolj približali neposrednim proizvajalcem. Govoril pa je tudi o obveščenosti, ki je po njegovih besedah zelo pomembna. V zvezi s tem je nakazal rešitve, ki jih bo moralo vodstvo sindikata upoštevati pri svojem delu. Jože Kovač je naglasil, da člani sindikata v tovarni zaupajo in podpirajo vodstvo podjetja, ki se trudi da bi Gorenje doseglo še večji razvoj. Takšna enotnost pa je tudi porok dobrim delovnim dosežkom in zagotovilo, da še z večjim elanom napredujejo. Več razpravljalcev je govorilo o proizvodnih nalogah. Todor Dimitrovič je govoril o dosežkih Gorenja pri prodaji na tujih tržiščih. Naglasil pa je, da mora biti podjetje za izvoz močno u-sposobljeno in tehnološko izpopolnjeno. Zato v Gorenju nenehno izobražujejo kader in izpopolnjujejo tehnologijo proizvodnega procesa. Pri tem je dejal: »Vsak dinar, ki ga namenimo za izboljšave, je garant, da bomo v tujino prodali še več izdelkov.« Franc Vrtačnik je opozoril na vedno hujše primere kršitev neodgovornih članov delovnega kolektiva. Zaradi kraje in podobnega je morala komisija za kaznovanje lani kaznovati 12 članov z opominom, 12 z javnim opominom, 27 z zadnjim opominom, 23 pa jih je izključila iz delovne organizacije. Po - njegovem mnenju je zavoljo tega, važno delovno področje sindikata, kako zmanjšati kazniva dejanja v kolektivu. Zanimiv in preudaren je bil predlog Marjana Salo-birja, da tovarna, spričo neurejenega varstva otrok zaposlenih žena, sama pristopi h gradnji otroškega vrtca. Predlagal je, da bi lahko sredstva sindikata in blagajne samopomoči oročili v banki in najeli kredit za gradnjo vrtca. Generalni direktor Ivan Atelšek se je dotaknil dveh pomembnih vprašanj: stabilizacijskih ukrepov znotraj podjetja in letošnjih nalog v proizvodnji, tako tovarne v Velenju, kakor tudi priključene tovarne v Muti in Subotiškega Severja. Dejal je, da so v Gorenju začeli ukrepati predno so prišle stabilizacijske odločitve. Glavni namen notranjega dela je, znižanje poslovnih stroškov in večja delovna storilnost. Po njihovih izračunih (čeprav še sedaj niso znane vse podražitve v Jugoslaviji) bodo imeli v Gorenju zavoljo devalvacijo za blizu 170 milijonov dinarjev več stroškov. Pri tem odpade na tovarne v Velenju 110 milijonov dinarjev, na Sever 50 milijonov in livarno v Muti 7 milijonov. To pa so tolikšne podražitve, ki bi močno vplivale na razvoj podjetja in standard zaposlenih, če ne bi izvedli znotraj podjetja temeljite in dosledne ukrepe pri varčevanju in če ne bi dvignili delovne storilnosti. Največje znižanje bodo, po besedah generalnega direktorja Ivana Atelška, dosegli pri racionalizaciji materialov in sicer bodo lahko pri tem prihranili 35 milij. dinarjev. Škartirane izdelke bodo morali zmanjšati za 0,5 odstotka, da bi prihranili nadalj-nih 5,560.000 dinarjev. Pre- IVovo vodstvo osnovne organizacije sindikata Tovarne gospodinjske opreme »GORENJE« • IZVRŠNI ODBOR Todor Dimitrovič, Hin-ko Dermol, Mirko "Grirn-šič, Tone Hren, Truda Kasesnik, Harold Kar-ner, Julijana Kovač, Jože Kovač, Janko Kumer, Zinka Meh, Izidor Novak, Štefan Oštir, Mara Satler, Milan Trampuš, Pavla Trbovšek, Marija Urbane, Vili Valand, Jože Vasle, Zinka Vohar, Ludvik Vrhovnik in Jože Zidarn. • NADZORNI ODBOR Branko Sumer, Oto Slemenik in Janez Do-linar ml. • ODBOR BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI Jožica Teran, Franc Brinovec in Vilko Ple-terski. cejšen delež v predvidenih znižanjih stroškov odpade na znižanje cen materialov, režijskih stroškov, višjih cen štedilnikov in na večjo produktivnost. Takšni bodo po besedah Ivana Atelška stabilizacijski ukrepi v Gorenju, ki bodo težki, vendar jih morajo izvesti, da Gorenje ne bo ostalo pri nedokončanih načrtih in da delavci ne bodo slabše zaslužili. Še vedno bodo vzporedno s produktivnostjo večali tudi osebne dohodke. Zato pa se mora vsaficlo na delovnem mestu z vso odgovornostjo vključiti v u-krepe, ki so jih pripravili. V razpravi so govorili tudi o vprašanjih družbenega standarda in povedali, da Gorenjčani podpirajo načrte občinske skupščine na področju negospodarskih investicij. Nestl Žganlt, predsednik skupščine občine Velenje, ki se je kot gost udeležil sindikalnega občnega zbora, je podrobneje govoril o nerešenih problemih na področju družbenega standarda. Velenje je mlado mesto, ki je naglo rastlo, skupne potrebe pa se niso vzporedno reševale s tem razvojem. Predsednik Nestl Zgank je predvsem opozoril na težave zaradi utesnjenih šolskih prostorov, velikega pritiska na vzgojno varstvene ustanove, ki ne morejo sprejeti v varstvo vseh otrok in še na druge znane težave. Med drugim je še dejal: »Zagon in prizadevnost, ki sta prisotna v vaši delovni organizaciji bi bilo potrebno uvesti tudi v nekatere druge delovne kolektive velenjske občine. Sindikati bi morali pomagati in dati iniciativo, da bi tista podjetja, ki zaostajajo, sestavila nove razvojne programe.« Na občnem zboru sindikalne organizacije tovarne gospodinjske opreme so govorili še o drugih pomembnih vprašanjih, ki so vsak dan prisotna v tej veliki in naglo se razvijajoči delovni skupnosti. Pred novim vodstvom sindikata stojijo zdaj odgovorne naloge. Z močjo politične akcije se bo moral sindikat zavzemati, da standard delovnih ljudi, pri vseh predvidenih in nujnih ukrepih, ne bo manjši od zdajšnjega. Zato bo potrebno pri zaposlenih vzbuditi delovno iniciativo in jih še bolj pritegniti k skupnim nalogam. Delavska univerza sporoča Sporočamo vsem interesentom za delovodsko šolo — elektro stroko, da bo Delavska univerza razpisala vpis v novi oddelek v jeseni 1971. S poukom bomo začeli februarja 1972. leta. Tokrat se bodo lahko vpisali vsi, ki imajo tri leta prakse v poklicu in ne 5 kot do sedaj. Delegati klubov OZN na letni skupščini Velenjska organizacija klubov OZN je v lanskem jubilejnem letu Združenih narodov pokazala z različnimi in pestrimi oblikami vso raznolikost dejavnosti. V delavskem klubu so priredili razstavo ob 100-letni-ci Leninovega rojstva. Bili so organizatorji kviza, ki ga je priredila republiška konferenca klubov OZN ob 25-obletnici Združenih narodov in osvoboditve. Velcnj-čani so na zaključnem tekmovanju bili na 3. — 4. mestu. Številni člani klubov OZN iz naše občine so bili na osrednji proslavi v Idriji. Za dejavnost organizacije pa je bila izredno pomembna proslava v domu kulture v Velenju, na katero je pri- šlo okrog 400 ljudi. Poleg naštetih in še nekaterih drugih oblik dela, ki so predvsem manifestirali dejavnost organizacij klubov OZN, pa so klubi imeli predavanja na katerih so se člani podrobneje seznanili z vlogo ZN in njenih organov v boju za mir in enakopravno sožitje med narodi ter za vsesplošne človekove pravice. V Velenjski občini deluje 9 klubov OZN, v osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, v gimnaziji in rudarskem šolskem centru, v Gaberltah, komunalno obrtnem centru in rudniku lignita. Na nedavni letni skupščini občinske konference klubov OZN je predsednica Sonja Janmikar poročala o delu. Opozorila je tudi na vlogo mentorjev, ki pa se žal premalo zavedajo naloge in večinoma le formalno opravljajo sprejeto obveznost. Delegati so na tej konferenci izvolili novo vodstvo občinske konference klubov OZN. V predsedstvo so izvolili Edito Acman, Ljubo-mira Barica, Pavla Budna, Ingeborg Ceh, Nado Fajdi-ga, Jožeta Kandolfa, Zofko Klančnik, Janka Lultnerja, Borisa Mlinarja, Francija Škarja in Janka Zavolov-ška. V nadzorni odbor pa Branka Dukariča, Tonija Gregorca in Sonjo Jamni-kar. Pionirji nam pišejo Pionirji iz organizacije Biba Ročk v Šoštanju so vseskozi zelo delavni. Zato so na nedavni odredni konferenci, kjer so pregledovali svoje delo, sprejeli obsežen delovni program za letošnje šolsko leto. V pismu, ki so nam ga pisali, takole opisujejo svoje delo: V Ravnah blizu Šoštanja so lansko leto gradili novo šolsko poslopje. Lahko povemo, da smo s prostovoljnimi delovnimi akcijami veliko pripomogli k čim hitrejši dograditvi šole. Tudi pred 1. novembrom smo s prostovoljnim delom počastili spomin borcev in častnih meščanov na ta način, da smo okrasili spominske plošče in grobove. Delavni pa smo bili tudi na drugih področjih. Srečanje s pionirji — dopisniki na osnovni šoli Karla Destovnika Ka-juha je bilo prijetno, poleg tega pa zelo koristno, saj smo spoznali, da nas je veliko, ki želimo, da bi razvijali svoje pisateljske sposobnosti. Drugim pionirjem smo v spomin na prijetni obisk v upanju, da se kmalu spet vidimo, poklonili več izvodov našega glasila Mladi časnikar. Ob dnevu republike smo čestitali delovnim kolektivom, predvsem termoelektrarni v našem kraju in se ji zahvalili za toplovod in za finančno podporo, ko smo sprejemali v pionirsko organizacijo cicibane. Naše vrste smo pomnožili kar z 67 novimi pionirji. Ob tej priložnosti smo imeli tudi proslavo, na kateri smo pionirji izvedli kulturni spored. Naše slovesnosti pa se je med drugimi številnimi gosti udeležila tudi Kiiekova mama. Učenci nižjih razredov so sami izdelali novoletne voščilnice. Te smo, poleg nogavic, ki so jih spletle pionirke iz ple-tilskega krožka, darovali za novo leto starejšim in onemoglim ženam. Tem pomagamo tudi pri drugih manjših o- pravilih, zlasti pri nošenju kurjave. Nekaj dni pred novoletnimi prazniki smo dobili iz Velenja pismo, v katerem nas je predsednik občinskega združenja zb NOB tovariš Lesnjak prosil, da bi spremljali člane zb pri novoletni obdarfevi borcev. Seveda smo se prošnji odzvali, saj smo vedno pripravljeni pomagati borcem, ki so nam priborili srečnejše življenje v miru. Tudi tovariši učitelji so nam za novoletne praznike omogočili, da smo si v Velenju ogledali igrico Kresniček. Sami pa so nižjim razredom priredili lutkovno predstavo. Pred nami je še veliko nalog, ki smo si jih zadali na nedavni odredni konferenci. Priredili bomo tekmovanja v znanju iz vesele šole, razna športna tekmovanja in sodelovali v jugoslovanskih pionirskih igrah. Seveda ne smemo pozabiti 19. februarja, ko bomo podeljevali bralne značke. Na to slovesnost smo že povabili Kristino Brcnkovo in Leopolda Suhadolčana. V aprilu pa bomo imeli še veselo jurjeva-nje. Se in še bi lahko naštevali, kaj vse smo že ali pa se bomo storili, prepričani smo, da bomo svoj delovni načrt uresničili, saj nam pri delu zelo pomaga tovarišica Vunderlova in priskoči na pomoč takrat, ko smo njenih nasvetov najbolj potrebni. Pionirjem iz osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju želimo, da so še v naprej tako delavni. Obenem pa pričakujemo, da se bodo pionirji oglasili tudi iz ostalih pionirskih odredov v velenjski občini ter sporočili kaj delajo. Rade volje bomo vse prispevke pionirjev objavili v Šaleškem rudarju- Obvestilo Obveščamo lastnike psov, da bomo cepljenje proti pasji steklini opravili do 31. marca 1971. K cepljenju je treba privesti pse od 3 mesecev starosti dalje. Cepljenje bodo opravili delavci Veterinarske postaje Velenje, ki bo obvestila vsakega lastnika o kraju in času cepljenja. Občani morajo prijaviti vsakega psa, ne glede na starost, v sprejemni pisarni Skupščine občine Velenje. Po opravljenjem cepljenju bo veterinarski hi-gienik v skladu z zakonskimi določili, pokončal vse neprijavljene in necepljene pse. Veterinarska inšpekcija SO Velenje Delavske športne V moški konkurenci, kjer je tekmovalo 118 kegljačev, je med posamezniki bil najboljši Franc Tamše (Gorenje) pred Vitom Kolškom (Prosveta Šoštanj) in Rudijem Klemencem (Vegrad). Ekipno po prvem kolu vodi RLV s 407 keglji pred Termoelektrarno Šoštanj s 406 keglji. Pri ženskah pa je med 31 tekmovalkami bila najboljša Jožica Vrtačnik (Vegrad), druga Cvetka Zibolt (RLV), tretja Mi j a Vrečko (RLV). Med ekipami pa vodi Vegrad s 190 keglji, pred RLV s 180 keglji in polypexom Šoštanj s 185 keglji. REZUTATI: Moški posamezno: 1. Franc Tamše (Gorenje) 103 2. Vito Kolšek (Prosv. S) 94 3. Rudi Klemene (Vegrad) 93 4. Janez Godec (Gorenje) 90 5. Vili Podojstaršek (RLV) 87 6.-9. Andrej Kovač (TUŠ) 8G 6,—9. Franc Vojsk (TEŠ) 86 G,—9. Mišo Ivančič (AES) 86 6.-9. Maks Krumpačnik (TEŠ) 86 10.—11. Vlado Detela (RLV) 84 10.—11. Jože Movh (RLV) 84 Ekipno: keg- ljev 1. Rudnik lignita Velenje 407 Vili Podojsteršek 87 Vlado Detela 84 Jože Movh 84 Oto Mravljak 80 Cveto Gaberšek 72 2. Termoelektrarna S. 406 Franc Vojsk 86 Mišo Ivančič 86 V četrtem kolu medobčinske strelske lige so bili doseženi naslednji rezultati: krogov Ravne na Koroškem 1670 Velenje 1645 Slovenj Gradec 1590 Posamezniki: 1. Špegelj (R) 345 2. Podbevšek (R) 344 3. F. Zučko (V) 341 Maks Krumpačnik 86 Jože Vogrinc 75 Franc Pavšek 73 3. TGO Gorenje Velenje 400 Franc Tamše 103 Janez Godec 90 Jurij Mogilnicki 76 Jože Vidali 65 J. Goršek 66 4. Vegrad Velenje 396 5. Tovarna usnja Šoštanj 392 G. Polypex Šoštanj 360 7. RŠC Velenje 34G 8. Prosveta Šoštanj 336 9. Skupščina obč. Velenje 336 10. Komunalno obrtni center Velenje 321 11. Projekt, biro Velenje 310 12. LESNA Šoštanj 283 13. Prosveta Velenje 262 Ženske posamezno: keg- ljev 1. Jožica Vrtačnik (Vegrad) 71 2. Cvetka 2ibolt (RLV) 62 3. Mi j a Vrečko (RLV) 61 4. Darinka Zec 60 5.—6. Vikica Kortnik (Vegrad) 59 5.—6. Gabrijela Hudournik (KOC) 59 7. Marta Vovk (RLV) 57 8.—10. Slavka Penšek (RLV) 56 8.—10. Anica Vranjek (Polypex) 56 8.—10. Romana Sevčnikar (Polypex) 56 Ekipno: 1. Vegrad Velenje 190 2. Rudnik lignita Velenje 180 3. Polypex Šoštanj 165 4. Komunalno obrtni center Velenje 156 5. RŠC Velenje 153 G. Prosveta Velenje 148 7. Skupščina obč. Velenje 142 8. Prosveta Šoštanj 137 Po 4. kolu vodijo Ravne na Koroškem s 6656 krogi pred Slovenj Gradcem s G531 krogi in Velenjem s 6502 kroga. Med posamezniki je prvi Špe-gel (R) s 1398 krogi, drugi Zučko (V) s 1342 krogi in tretji Horvat (SI) s 1325 krogi. Ostali Velenjčani so se razvrstili takole — 7. H. Bola 1306, 8. J. Mogilnicki 1298 in 9. J. Godec 1291. Predsednik Martin Sla-tinšek je v poročilu orisal delo kluba in težave s katerimi so se srečevali pri uresničevanju zadanih nalog. Karel Vrečko pa je podrobno prikazal vzroke- za trenutne slabosti, ki so nastajale v tekmovalnem obdobju prvega moštva. V razpravi so kritično o-cenili delo v preteklem letu. Predsednik NK Kladi-var Franjo Kočar (dolgoletni vodilni funkcionar NK Rudar) je nakazal nekaj dobrih napotkov za uspešnejše delo in obljubil tudi vsestransko pomoč NK Kla-divar. Predsednik Občinske zveze za telesno kulturo Velenje Rudi Ževart je menil, da bi se moral nogometni klub povezati s šolskimi športnimi društvi na vseh šolah in si tako vzgajati bodoče člane kluba. Drago Bizjak je v imenu igralcev prikazal težave, s katerimi se srečujejo. Spregovoril je o nezdravih medsebojnih odnosih, kar vse hromi delo kluba. V bodoče bodo morali igralci in vodstvo kluba tesneje sodelovati, predvsem pa bi potrebovali odločnejše tehniško vodstvo. Vsi pa so bili mnenja, da bo za uspešnejše delo treba več samodiscipline, tovarištva in borbenosti, kar se bo nedvomno odražalo v boljših rezultatih. Član IO NZS Riko Pre-singer je ob 25. obletnici NZS izročil priznanja, ki jih je podelila nogometna zveza Slovenije — NK Rudarju in posameznim zaslužnim nogometnim delavcem — Martinu Slatinšku, Karlu Vrečku, Ivu Bleka-ču, Francu Zagorcu, Slavku Hudarinu, Ernestu Krum-pu, Francu Žganku in Ivu Rahtenu. Nogometni klub Rudar pa je izrekel posebno priznanje Francu Kočarju iz Celja, ko so ga imenovali za častnega člana NK Rudar Velenje. Ob koncu so izvolili novo vodstvo NK Rudar, za predsednika pa Venčeslava Tajnika. Na razširjeni seji komisije za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje so pregledali delo komisije za preteklo leto in sprejeli program delavskih športnih iger za leto 1971 ter dopolnili in spremenili pravilnik. V letošnjem letu bodo potekala tekmovanja v okviru delavskih športnih iger v 12 panogah. Tako se bodo dclavci-športnilu srečali med seboj v kegljanju, smučanju, košarki, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, šahu, odbojki, rokometu, plavanju, malem nogometu, malem golfu in atletskem troboju. Nove športne panoge v letošnjem letu so košarka, mali golf in atletski troboj, ki obsega tek na 60 m, skok v daljino Mnogokrat slišimo: »V Velenju imate tri lepe telovadnice, kaj hočete še več!« Res je. Toda malokdo ve, da ti telovadni prostori že zdavnaj ne zadoščajo več niti za obvezno dejavnost šol, kaj šele, da bi zadovoljili potrebe po društveni in rekreativni vadbi. Naj to utemeljim z nekaj številkami, ki veljajo za šolo Gustava Siliha. V drugem polletju smo pravkar pričeli z delom po novem urniku. Na popoldanski izmeni so telovadnici ostale za nižje razrede 4 ure pro- Hude poškodbe po glavi je dobila 28. januarja ob 14.10 5-letna MATEJA JEVSENAK iz Velenja, Tavčarjeva 3. Otroci so se lovili in Mateja je priletela na cesto v trenutku, ko je peljal z osebnim avtomobilom EDVARD JOŽE STAMlC. Zaletela se je v desni sprednji blatnik od koder jo je odbilo igre 1971 in met krogle. Tekmovanja bodo od meseca februarja do oktobra, ko bo zaključek s podelitvijo priznanj ekipam ip posameznikom. Poleg tega bodo najboljše ekipe in posamezniki občine Velenje sodelovali na medobčinskih igrah, ki jih organizirajo komisije občinskih sindikalnih svetov občin Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Velenje. Tekmovali bodo v smučanju, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, odbojki, šahu in malem nogometu. Pričakujejo, da se bo ob obsežnem programu in vse večjem zanimanju za tovrstno športno aktivnost, u-deležilo tekmovanj blizu 1500 delavcev-športnikov velenjske občine. PREJELI SMO v Velenju ste, na dopoldanski izmeni pa samo 3. Vseh nižjih razredov je 16, ki imajo na urniku telesno vzgojo trikrat tedensko. Račun je preprost: samo nižji razredi bi potrebovali 48 ur, dobili pa so jih samo 7. Ta številka se bo nekoliko povečala, če bodo nekateri razredi pričenjali pouk telesne vzgoje eno uro prej — torej ob 7. uri zjutraj. To kaže, da v Velenju manjka pokritih telovadnih prostorov, zato je res čudno, da gradimo novo osnovno šole brez telovadnic. Metka Pocajt, Velenje 21. januarja ob 12. uri je ANTON BAHOK iz Velenja, Tomšičeva 22 vozil osebni avtomobil CE 346-83 po cesti iz Velenja proti Šoštanju. V Pesju je prehiteval tovarnjak, nasproti Pa mu je pripeljal DOMINIK LIPNIKAR iz Plešivca 17 s kombijem, na katerem ni imel prižganih luči. Bila je gosta megla in Bahor ga ni mogel opaziti, kasneje pa tudi ne u-makniti in sta trčila. Na obeh vozilih je za okrog 2.000 dinarjev škode. MARTIN PUNGARTNIK iz Velenja,, Tomšičeva 13, je 19-januarja ob 5.55 šel ob kolesu po Koroški cesti v Velenju. Pri starem jašku se je hotel vključiti v promet, vendar se ni prepričal, če je cesta prosta in je zapeljal čez cesto v trenutku, ko se je iz šoštanjske smeri pripeljal z osebnim avtomobilom CE 204-92 ALOJZ NA-POTNIK iz Šoštanja. Voznik je zavrl in ublažil trčenje, tako da kolesar ni bil poškodovan. Na vozilih pa je le malo škode. • Po novi cesti iz Šoštanja proti Velenju sta 21. januarja ob 14.10 vozila MILAN KOBOVC iz Strojne 23 pri Prevaljah s tovornjakom in ANDREJ TE-LIC iz Celja, Grčarjeva 4 z osebnim avtomobilom. Ker je bila na semaforju pri Gorenju zelena luč, se je Telič odločil, da bo prehiteval tovornjak, ta Pa je nenadoma zavil v levo in sta trčila. Na obeh vozilih je za približno 3.650 dinarjev škode. Nova telovadnica v Šoštanju? Na eni od sej UO Partizana Šoštanj so pregledali lanske dosežke telesne vzgoje in športa, ugotovili so, da je bilo delo splošne vadbe in športnih sekcij dokaj uspešno. v Šoštanju imajo za športno in telesnovzgojno dejavnost na razpolago stadion, košarkarski stadion, plavalni bazen, kegljišče in dom Partizana. Društvo je pred nerešljivim problemom kam spraviti vse sekcije, da bodo lahko z delom v skromnejših razmerah nadaljevali. Telovadnica Partizana je zasedena od 7. do 21. ure. V njej gostujeta obe o-snovni šoli v dopoldanskem času. Popoldan pa imajo vadbo člani društva od cicibanov do strejših članov, vsak ponedeljek in četrtek moški oddelki, ob torkih in petkih pa ženski oddelki. Baletna sekcija1 vadi ob sobotah dopoldan. Za rekreacijo starejših članov in članic (telovadcev) pa je na razpolago ob nedeljah dopoldan. Pri tako zasedeni telovadnici pa se postavlja vprašanje, kje bodo prezimili roko-metaši, košarkarji in nogometaši. V tako zahtevnem tekmovanju kot je nastopanje v slovenski ligi, je vadba preko zime nujno potrebna. Društvo je letos nabavilo precej novega vadbenega o-rodja in rekvizitov, tako da bo delo ob prizadevnih vaditeljih in trenerjih še bolj zanimivo in pestro. Ugotavljajo, da je za nadaljnji razmah telesne vzgoje in športa nujno potrebno zgraditi novo telovadnico, kjer bo nemoteno lahko potekala šolska telesna vzgoja tudi za najmlajše šolarje od 1. do 4. razreda, ki sedaj sploh nimajo na voljo pokritega telovadnega prostora. Na drugi strani pa je zelo okrnjeno delo športnih sekcij društva. Zavedajo se, da je telesna vzgoja mlademu človeku nujno potrebna za pravilen telesni in duševni razvoj. Vodilo pri delu jim je star pregovor »zdrav duh v zdravem telesu«, ki ga mlad človek lahko dobi le ob pravilni in zdravi telesni vzgoji, v naravi in v telovadnici pod strokovnim vodstvom izkušenih voditeljev in trenerjev. Sklenili so, da bodo tudi letos organizirali v domu Partizana maškarado, da bi tako omogočili svojim članom in ostalim občanom nekaj razvedrila. Igral bo ansambel Fantje treh dolin. m. V. ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, stare mame ELIZABETE ROGELŠEK se zahvaljujemo Milošu Volku za poslovilne besede ob grobu, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoče hčerke, sin, vnuki in pravnuki ter domači Pušnikovi V prvem kolu RL V Na avtomatskem kegljišču hotela Paka je bilo prvo kolo tekmovanja kegljačev v okviru delavskih športnih iger občine Velenje. Nastopilo je 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 delovnih organizacij. ŠPORT ŠPORT Žučko drugi Na evropskem prvenstvu v drsanju, ki je bilo te dni v Ziirichu, sta zopet Irina Rodnjina in Aleksej Ulanov zavzela prvo mesto v tekmovanju parov. Tudi nesrečen padec Ulanova ni ogrozil zmage tega čudovitega para, ki od lanskega leta zavzema naslov svetovnega prvaka. Nogometni klub Rudar podal obračun V prostorih RŠC so se zbrali člani nogometnega kluba Rudar Velenje, da podajo obračun svojega dela. Pomanjkanje pokritih telovadnih prostorov InesrečeA" in je padla. Odpeljali so jo v celjsko bolnico. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun- 5074-8-3S9 prt SDK, eiupozltura So t tanj — KokopUoT ln fotografij ne vračamo — Tl»k ln kliiejl: Cctl* CelJ* OBVESTILO • Obveščamo gozdne posestnike, da je sedež Gozdnega obrata GLI-Nazarje od 1. februarja 1971 dalje v Šoštanju Trg Svobode 12, v I. nadstropju in ne več v Velenju. Naziv obrata GLI Nazarje je GOZDNI OBRAT Šoštanj. • Sektor gozdne proizvodnje pri GLIN organizira tečaj v rokovanju z motorno žago, za gozdne posestnike. Vse tiste, ki se nameravajo seminarja udeležiti prosimo, da se prijavijo na Gozdnem obratu v Šoštanju do 15. marca 1971. GLIN-GOZDNI OBRAT Šoštanj SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VELENJE razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoji: Kandidat mora obvladati finančno in administrativno poslovanje, biti mora prost vojaške obveznosti. Prošnje pošljite na Skupščino občine Velenje, tova-rišici Janji Meža, prometni urad, v 15 dneh po objavi razpisa. Delovno mesto je možno zasesti takoj po razpisnem roku. Splošno gradbeno podjetje VEGRAD Velenje objavlja naslednji prosti delovni mesti VODJA INTERNE KONTROLE Kandidat mora imeti visoko ali višjo šolsko izobrazbo gradbene ali organizacijske smeri in najmanj 8 let prakse na odgovornih delovnih mestih v gradbeništvu. VODJA KADROVSKO SOCIALNEGA ODDELKA Kandidat mora zadovoljiti naslednjim pogojem: — da ima višjo šolsko izobrazbo kadrovske, pravne ali pedagoške smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstveno organizacijskih posilil. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD. Stanovanje se dodeli po dogovoru. Ponudbe z življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite najkasneje v roku 20 dni po objavi, na naslov: SGP »Vegrad« Velenje — odbor za kadrovske in splošne zadeve, objava prostih delovnih mest. TVD »PARTIZAN« ŠOŠTANJ priredi samo v soboto 20. februarja 1971 ob 20. uri v domu Partizana PUSTNO MASKARADO Igral bo ansambel »Fantje treh dolin«. Za naj-pristnejše maske so pripravljene praktične nagrade. Rezervacije v Cankarjevi založbi, knjigarni in papirnici Šoštanj. LETOS PUSTNI SPREVOD Turistično društvo Velenje se je letos odločilo, da bo znova priredilo karneval. Kot se spominjamo ga lani niso priredili, ker baje ni bilo denarja, navsezadnje pa je popustila še volja tiajprizadevnejšim organizatorjem. Velenjski karneval je snan že daleč naokoli. Tega dne pride v Velenje precej turistov iz oddaljenih krajev. Pa tudi domačini se zberejo vzdolž ulic in rade volje prisluhnejo pustnim norčijam. Zvedeli smo, da se odbor za pripravo pustne- ga sprevoda žc pripravlja na ta tradicionalni velenjski spektakel. Kot vedno doslej bo sprevod krenil na pustni torek, to je 22. februarja, popoldne skozi staro Velenje proti Tržnici in naprej do središča mesta. V karnevalu bodo sodelovale pustne šeme, o-kinčani vozovi pa bodo predstavljali velenjske posebnosti preteklega leta. Seveda pa bosta sodelovala tudi Toni Herc-feler in direktor karnevala. Velenjskim in drugim »pustnim zijalom« bosta prebrala kroniko leta. OBJAVA KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE uvaja uradne dneve za svojo službo za poklicno usmerjanje na posameznih občinah. Namen uradnih dni je dvojen: 1. Na podlagi statutov zdravstvenega zavarovanja Celje in Raven na Koroškem ima mladina do 18. leta starosti, ki se ni mogla vključiti v nadaljnje šolanje, uk ali zaposlitev pravico do zdravstvenega varstva. Pogoj za pridobitev te pravice je, da se kandidati prijavijo v 60 dneh po zaključku šolskega leta (za vsako organizacijo je to do 31. oktobra) na KOMUNALNEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE. Vse tiste, ki bi si to pravico radi pridobili in so končali obvezno šolanje v preteklih letih, pa še niso starejši oH 18 let, vabimo, da se prijavijo na zavodu za zaposlovanje do 28. februarja 1971 ob uradnih dnevih med 7. in 10. uro. Uradni dnevi so: V Velenju in Dravogradu ob ponedeljkih, v Mozirju ob sredah, v Slovenj Gradcu in Radljah ob četrtkih, na Ravnah ob petkih. Ob sredah bo v Dravogradu tudi psiholog. 2. Število mladine, ki bi rada dobila informacije ali nasvet o izbiri poklica raste iz leta v leto. Tudi število staršev, ki se oglašajo v poklicni svetovalnici se močno viša. Ker je možnosti za obisk poklicne posvetovalnice zaradi razdrobljenosti področja sorazmerno še vedno malo, bomo po 1. marcu 1971 ob času in dnevih, ki so navedeni, po strokovnih sodelavcih zavoda opravljali to nalogo. Vsi strokovni nasveti, informacije in svetovalni postopek so brezplačni. Na podlagi 13., 55. in 56. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66), 1. čl. odloka o določitvi voda na območju občine Šoštanj, ki se štejejo za manjše potoke (Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-6/62) in 128. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65) izdaja oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje POZIV vsem lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki ležijo ob potokih in jarkih porečja Pake, da DO 15. MARCA 1971 temeljito očistijo struge potokov in jarkov, ob katerih ležijo njihova zemljišča. Struge morajo očistiti neprimerne zarasti in naplavljenih predmetov, ki zapirajo potočni profil po naslednjih smernicah: 1. Na bregovih morajo posekati drevje, ki izrazito ovira pretok vode in mu voda izpodkopava koreninski sistem v taki meri, da obstoja nevarnost, da se drevo podre v strugo. 2. Drevje, ki je starikavo in okuženo, ali ga je treba odstraniti iz gojitvenih razlogov (redčenje) se sme posekati le z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarsvo, ki izda sečni nalog sporazumno z nadzornim organom vodne skupnosti. 3. Drevje in grmičevje morajo posekati čim nižje pri tleh, rezi na panjih pa morajo biti gladki, da se ohrani izbo j na moč (ponovna rast). 4. Pri spravilu lesa ne smejo poškodovati bre-žin, ne varovalne rasti (mlado grmičevje), niti travne ruše. Posekan les in vejevje morajo takoj odstraniti z obrežnih zemljišč, zažgati pa jih smejo le na takih krajih, kjer se ne more poškodovati obrežno rastje. Lesnih odpadkov ni dovoljeno metati v strugo. 5. Drevja dobre rasti, ki ne ovira odtoka vode ni dovoljeno posekati, ker krasi pokrajino, njegove korenine pa varujejo obrežje pred erozijo. Očiščevalna dela bo nadzoroval vodnonadzor-stveni organ Vodne skupnosti in vodnogospodarski inšpektor SO Velenje; v primerih, da lastniki in uporabniki obrežnih zemljišč ne bodo zadostili obveznostim v določenem roku, bomo odredili čiščenje na njihove stroške in bo zoper nje uveden postopek o prekrških po 55. in 56. členu zakona o vodah. VZORNO SODELOVANJE Velenje, 1/2-1971 ODDELEK ZA GOSPODARSTVO SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Prebivalci Gavc in Velikega vrha so že v letu 1953 z lastnimi sredstvi napeljali elektriko. Zadnja leta pa je postalo električno omrežje prešibko, ker je v hišah vse več gospodinjskih in tudi kmetijskih strojev. Zato ni kazalo drugega, da so se sami začeli pogovarjati z Elektro-Celjem. Podjetje je pristalo na to, da zgradijo nov električni vod s pomožno trafo postajo v Gavcah, seveda s soudeležbo vaščanov samih. Sklenjen je bil dogovor, da vaščanom ne bo potrebno prispevati v denarju, ampak bi naj pripravili izkop in potrebne drogove. Akcija je v mesecu januarju stekla PREKLICI • Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicu-jejo: Martin Oblak, Kersnikova 6, Velenje, številko 61; Anton Pergovnik, Konovo 32, Velenje, številko 1020 in Franc Melanšek, Jenkova 16, Velenje, številko 30. PRODAM • Ugodno prodam osebni avtomobil AUDI 72, dobro ohranjen. Naslov v uredništvu. RAZNO • Starejšega moškega ali žensko sprejmem v oskrbo za malo pomoč pri delu. Naslov v uredništvu in vaščani so svoje delo o-pravili. Elektro-Celje pa je tudi že pričelo z delom, tako, da bo verjetno celotno delo kaj kmalu oprav- | ljeno. Vaščani so sami opravili blizu 1500 delovnih ur in dali drogove za 1 km dolgi vod, kar znaša okrog 20.000 dinarjev vrednosti. Ali ni to lep primer sodelovanja vaščanov in podjetja? Občinska skupščina k temu delu ni prispevala, ker jo pač za pomoč niso prosili, upajo pa, da bo to storila pri kakem drugem prostovoljnem delu, saj imajo prebivalci iz tega področja na vidiku še marsikaj. Takrat bo treba res nekaj občinske pomoči. KRI SO DAROVALI Te dni so se v Šmartnem ob Paki v velikem številu odzvali pri prostovoljnem darovanju krvi. Tokrat so se v resenici izkazali. Od okrog 150 priglašenih je darovalo kri kar 131 ljudi, kar je za Šmartno veliko. Pripomniti moramo, da so to bili naši kmečki ljudje in žene delavcev, delavci sami pa darujejo svojo kri v delovnih organizacijah. Akcija je bila zelo dobro pripravljena in tudi izvedena. Odborniki RK so svojo nalogo odlično izvedli. Z. K. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) in 5., 6., 7., 8. in 9. čl. odloka SO Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/67 in 1/68) JAVNI NATEČAJ za oddajo neurejenega gradbenega zemljišča za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v »Trebušah«, pare. št. 3223/2 in 3252 v k. o. Velenje (gradbene parcele št. 10, 12 in 13). Posamezne parcele merijo od 900 do 1200 m-. I. Rok za začetek gradnje je eno leto po dodelitvi zemljišča, dokončati pa se mora v roku 3 let po pričetku gradnje. II. Izklicna cena znaša 15,00 din za m2. V razpisni vrednosti niso zajeti stroški neopravljenih komunalnih del in bo moral investitor prevzeti obveznost za njihovo izvršitev s posebno pogodbo. III. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 1.000,00 din. Obenem s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je nakazati na račun 5074-783-7 sredstva nacionaliziranih zemljišč SOb Velenje z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sredstev nacionaliziranih zemljišč, če ponudnik odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu odškodnine. IV. Rok za predložitev ponudb je vključno 27. 2. 1971, odpiranje ponudb pa bo v ponedeljek 1. 3. 1971 ob 8. uri v sobi št. 39/111. SOb Velenje, kjer lahko prisostvujejo tudi interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Premoženjsko pravna služba SOb Velenje z označbo »Javni natečaj Trebuše«.