m PRIMOR K N DHEVHIK L^Tv—S— OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 253 (2872) ---------------------------- Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Poziv za ustanovitev Slovenske gospodarsko kulturne zveze v Trstu TRST, nedelja 24. oktobra 1954 Vse slovenske gospodarske, kulturne in prosvetne organizacije naj se pridružijo pobudi za ustanovitev Slovenske gospodarsko-kulturne zveze. Cena 25 lir ^rskih^nV?, tes|]eiJi povezavi slovenskih gospo-je Postal" i r* ustanov> ki se je dolgo čutila, naš,i čim Ul' aV^,h d°Sodkili ^ bližja- Da bi gosnodai-L UL-lt1OV,U() Pot za utrditev in napre-Sloveneev n ™ vln kulturno-prosvetne dejavnosti ‘ko združenif. tjU' Cn1’’ s° se Slovensko gospodar-11 Kmečka 7’ . °'cnsko-hrvatska prosvetna zveza t,Urne organi?'ipf'3 c?1 naJžirše gospodarske in kul-dajo Dolu.'] '* oventev na Tržaškem zedinile, 'kih in kult, °iZa v slovenskih gospodar- V ta na UStanov v sPlo5"o z'ezo organizar^11 ■ S° SC danes sestali predstavniki °$tvaritev * * cin ustanoviR Pripravljalni odbor Ze v TrstU)) ' love»ske gospodarsko-kulturne zve-. Slovenska 0 hranila SosPodarsko-ku]turna zveza v Trstu r‘Sti Slovence^08'' ,lske’ kulturne in prosvetne ko-Pfizadevanie ’ sPodbujala in podpirala bo vsako rasti Sloven/* g gospodarske moči in kulturne 2veza 1, ,na tržaškem. “čtti področju Va'a na g°sP0(:,arf>kern in kultur- barske, ^kulm^11' .odbor poziva vse slovenske gospo-Ppidružij0 ",n(j.ln. Pt'osvetne organizacije, naj se arsko-kul,, ° Uc 1 za ustanovitev Slovenske gospo-TV.. e z'eze. Tm' 23. oktobra 1954. V PRIPRAVLJALNI odbor. ve5hadog^ razv°3u poli-veaij ri„Qgoakov, kl so pri- podpore pristojnih oblasti. To načrtno zapostavljanje, to ignoriranje potreb tržaških Slovencev ni slučajno. To je sad več kot tridesetletne politike uničevanja vsega, kar je bilo slovenskega. Toda danes ni (-as za malodušje. Danes sev nam nudijo pogoji odločne borbe za pridobitev naših pravic na vseh področjih mestnega življenja, na gospodarskem, kulturnem in prosvetnem področju, pravico za sorazmerno zastopstvo v vseh javnih ustanovah, pravico uporabe našega jezika po vseh javnih uradih. Za uresničenje teh pravic je nujno, da se združimo v močno enotno organizacijo, ki bo odiočno vodila našo borbo. PODPISANI SPORAZUMI 0 NEMŠKI OBOROŽITVI sprejemu Nemčije v NATO in obnovitvi njene suverenosti Tik pred slovesnim podpisom sta se Adenauer in Mendes France sporazumela o Posarju - Zahodna Nemčija bo imela največ 12 divizij in 500.000 mož, ne bo pa smela Izdelovati določenih vrst orožja PARIZ, 23. — V vrsti slovesnosti, ki so bile deloma v francoskem zunanjem ministrstvu na Quai d’Orsay, deloma na nasprotni strani Sei-ne v palači Chaillot, sedežu glavnega stana NATO, so danes podpisali vrsto dokumentov, o katerih so se dokončno sporazumeli na sestankih štirih, devetih in štirinajstih v zadnjih treh dneh v Parizu. Dokumenti določajo prenehanje zavezniške okupacije Zahodne Nemčije, pristanek na načelo nemške oborožitve, vključitev Nemčije v NATO ter Nemčije in Italije v razširjeno bruseljsko pogodbo. Samo nekaj minut pred H.15, ko se je začela prva slovesnost podpisovanja na Quai d’Orsay, je bil rešen dolgi francosko-nemški spor o Posarju. Francoski ministrski predsednik Mendes-France je sporazum, ki ga je dosegel na treh sestankih, enem nočnem in dveh danes predpolne, s kanclerjem Adenauerjem, predložil francoski vladi, ki je besedilo hitro odobrila in pooblastila ministrskega predsednika, da podpiše besedilo sporazuma in ostale zaključne dokumente pariških konferenc. Najprej so na Quai d’Orsay Eden. Dulles. Adenauer in Mendes-France podpisali sporazum o koncu okupacije v Nemčiji in predložene dokumente. Se poprej pa sta Adenauer in Mendes-France podpisala sporazum o Posarju. Nato so prišli v dvorano ostali udeleženci konference devetih in podpisali njene sklepe o oborožitvi Nemčije ter vključitvi Nemčije in Italije v bruseljski pakt. Nato so se vsi odpeljali v palačo Chaillot. kjer so predstavniki vseh štirinajstih držav članic atlantskega pakta podpisali dokumente o sprejemu Zahodne Nemčije v NATO. Danes podpisanih dokumen. tov in prilog je skupno 19, delijo pa se na tri kategorije in sicer po tem, ali so rezultat dela «štirih» (ZDA. Velika Britanija, Francija in Zahodna Nemčija), «devetih» («štirje». Italija, Kanada in dežele Beneluksa) ali ((štirinajstih,, (atlantski svet). Dokumenti, ki so rezultat dela ((štirih« in ki se tičejo obnovitve nemške suverenosti, so naslednji: Protokol o prenehanju okupacijskega režima v Zahodni Nemčiji in naslednje priloge, ki imajo značaj popravkov a) h konvenciji o odnosih med tremi velesilami in za-hodnonemško republiko (bonn-ski sporazumi), b) h konvenciji o pravicah in dolžnostih tujih čet in njihovih članov K. POPOVIČ ZA NADALJNJO NORMALIZACIJO ODNOSOV S SZ }uSosiad^ ^poražuma^med ■ trža - * T*-'" - Itali j ha ^a°£ta/ '''nc' T1n iD,.nci ti e sme-^L. Naš a usod-če bi ba bi___ ^crf-LondonsTa ^po- ?r5abja n vi trža^ega »tih.* ‘Ja n.am daje * us uaje tuai tvLkretne noam-. 23S°tavlja farske f aro*• Todaintosoc,;alne pravdal,, 9 Pravice, ki lljN0 tud rf pap:riu' se uS ce L de]ansko ures-to no lK>cemo do-boHSmemo čakati, JSh ,drugk v' tem bost* HrlJJ ° ’ "“Hi Selili to Lian,?ice °bla-b^vico'-do ^?sar ima" žen-v Je dolž- V1<. nau?_arn jih do se- “i'61', da z zdru-go ,,rai nastopimo ,...... .ki so ntei) «stih pra- na- *olg0st!cda0,ZiT na sl°ven-S^£'Ske ,in kultur-iet^2acijP ustanove in s? si (ati1- Danel3nlžnil bodoč-bio na2aj !me'mo gle- sedon edatl mora-je veAia, v možnosti Pred „ b°dočnost, ki h i^.bite nikjer, ‘asto^ovi so”1 uradu taio Pane- ko+ Klazmerno 'h z, 11 Po vdov, to mo* e£a,nskih zakonitih >mo ’■ -te«*«* ^ J?*0 rnalJh zvezo Pia' 5® ena ^ Posestni-^yn.Jega ^ druga ni-stri]^?1 za troo^opn‘ka v vJ in kmetih110' lndu- kljub temu, da zastopata ogromno večino kmetovalcev področja. V kmetijskem nadzorništvu je zaposlen samo en slovenski strokovnjak. Vsi uradniki in vse drugo strokovno osebje so Italijan1, čeprav posluje skoraj izključno s Slovenci. Poleg tega imamo na Tržaškem okrog 100 italijanskih javnih in zasebnih podpornih ustanov, ki vse uživajo^ denarno podporo iz državnega proračuna. Tudi Slovenci v Trstu imamo dve podporni ustanovi, ki pa sta zapostavljeni. Naša podporna ustanova pošilja otroke v poletne kolonije na svoje stroške, z denarjem, ki ga prispevajo zasebniki. Ti dve podporni ustanovi imata enako pravico kot sorodne italijanske ustanove do sorazmernih denarnih podpor iz državnega proračuna. Socialno-podporna ustanova Dijaška Matica, ki vzdržuje toliko slovenskih revnih dijakov, bi morala dobivati redne letne podpore. Združenje invalidov in žrtev narodnoosvobodilne borbe ima tu-d’_ pravico, da zahteva od drčavne oblasti vse tiste podpore, ki jih uživa sorodna organizacija invalidov in žrtev iz italijanske vojske. Hkrati ne smemo pozabiti na gospodarske, bančne, zadružne in zavarovalne ustanove, ki si zaradi ovir, ki jim jih postavlja oblast, težko utirajo pot v življenje. Da ne govorimo o tem. da so pristojni uradi vsa povojna leta odklanjali dovoljenje za ustanovitev slovenske banke v Trstu. To velja tudi za številne druge gospodarske ustanove, ki niso mogle poslovati, ker jim oblast m dala poslovne licence. Nič boljši ni položaj na kulturnem področju, kjer Slovenskemu narodnemu gledališči odrekajo celo eno od tolikih mestnih dvoran za predstave, in se mora zadovoljiti z dvorano Avditorija v Ulici del Tea-tro Romano, kjer si je moralo gledališče samo improvizirati oder. — Naše kulturno-vzgojne ustanove ne dobivajo niti moralne O morebitnem vstopu Italije v balkansko zvezo - Na jutrišnjem zasedanju zvezne skupščine bo podal zunanjepolitično poročilo verjetno maršal Tito Dr. Jože Vilfan ob dnevu Združenih narodov BEOGRAD. 2-3. — Jutri ob II predpoldne se bosta se. stala na skupni seji zvezni svet in svet proizvajalcev jugoslovanske ljudske skupščine, da bi določila dnevni red sedanjega zasedanja. Predvidevajo, da bo na dnevnem redu skupne seje v ponedeljek ekspoze in razprava o zunanji politiki Jugoslavije tn ratifikacija balkanske zve. ze. Pričakujejo, da bo ekspoze o zunanji politiki podal predsednik republike maršal Tito. NEW . YO.RK, 23. — Vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju Združenih narodov Koča Popovič je bil včeraj gost v klubu ameriških novinarjev v New Yorku. Odgovarjal je na vprašanja novinarjev, ki so se nanašala večinoma na odnose med Jugoslavijo in ZSSR. «Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo so se znatno izboljšali, je dejal Koča Popovič. Politika jugoslovanske vlade je vedno težila za normalnimi odnosi z vsemi državami. Mi smo zainteresirani na nadaljnji normalizaciji odnosov med obema državama«. Drugo vprašanje se je nanašalo na uvodnik «New York Timesa«, kjer je v zaključku rečeno, da bo Jugoslavija manevrirala med Vzhodom in Zahodom. Koča Popovič je dejal, da se Jugoslavija ne strinja s tako trditvijo. Jugoslavija ne vodi politike, ki se usmerja po propagandnih učinkih. marveč sloni na čvrsto utrjenih načelih. Jugoslavija je zainteresirana na odstranjevanju razlik med velesilami in ne more voditi politike izkoriščanja njihovih nesoglasij. V zvezi s tržaškim sporazumom in morebitnim vstopom Italije v balkansko zvejo je Koča Popovič dejal, da so po rešitvi tržaškega vprašanja ustvarjeni pogoji za razvoj sodelovanja na vseh področjih med obema državama. Kar se tiče balkanskega pakta, je dejal, zastopa jugoslovanska vlada stališče, da rešitev vprašanj, ki obstajajo med obema državama, ni iskati samo v vojaških paktih, saj je mnogo drugih vprašanj med obema državama, ki morajo biti prej rešena. Ob dnevu Združenih naro-rov pa je Koča Popovič podal izjavo, v kateri poudarja med drugim: «Menim, da to obletnico Združenih narodov priča- rte aoDivajo niti moralne nico Združenih narodov priča- a Su Stamatovič podpisal — .P široki pomilostitvi kujemo še vedno z resnimi in nevarnimi vzroki mednarodne napetosti. Minulo leto nam je prineslo, večidel tudi spričo naporov naše organizacije, stabilizacijo mednarodnih razmer. Na pragu desetega leta obstoja in dela OZN lahko brez pretiravanja rečemo, da je Ie-ta dosegla pomembne u-spehe. Pomanjkljivosti te organizacije —- katere obstoje in pred katerimi ni treba zapirati oči — pa je ne morejo ogroziti. Združeni narodi so postali nujen sestavni del mednarodnega življenja, njihova vloga se bo nedvomno še nadalje krepila, njihova aktivnost pa nenehno širila. Krepitev vloge in razširjanje dejavnosti OZN, na kar nas spominja in obvezuje tudi proslava 24. oktobra, je postala neločljivi sestavni del boja narodov za boljše življenje«. BEvjGRAD, 23. — Ob dnevu Združenih narodov je tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan dal izjavo dopisniku «Borbe». V izjavi ugotavlja, da je pospešitev medsebojne povezave mednarodne skupnosti v celoti osnovno jamstvo proti vojni. Združeni narodi imajo vse pogoje, da dosežejo uspehe v svojem poslanstvu, če bodo odražali dejstvo, da je svet celota in da nihče ne more stati brez škode zase ob strani. Pokazalo se je, da je nerealno nekoga izključiti iz te celote. Stopnja gospodarske povezanosti je danes dosežena do take mere, da so propadli vsi poskusi, ustvarjanja umetnih pregraj med narodi. Zaradi po- manjkanja univerzalnosti Združenih narodov je bilo treba iskati druge oblike za reševanje aktualnih zapletenih vprašanj. Ženevska konferenca je pokazala, da se pri reševanju teh vprašanj ne morejo izpustiti iz mednarodne skupnosti posamezni njeni člani. To dejstvo, ugotavlja dr. Jože Vilfan, bi moralo služiti kot pobuda, da se dosledno izvede načelo univerzalnosti Združenih narodov. Vprašanje ohranitve miru, vestranske gospodarske izmenjave, odstranitev neravnotežja v gospodarskem razvoju, vprašanje razorožitve, uporaba atomske energije v miroljubne namene, dajanje pomoči kolonialnim narodom, da dosežejo popolno neodvisnost, vse to so vprašanja, ki se morejo in morajo rešiti, je poudaril dr. Jože Vilfan. Pot za njihovo rešitev, je zaključil dr. Jože Vilfan, je v aktivnem sožitju, v sožitju, usmerjenem na razvoj vsestranskega sodelovanja in solidarnosti med člani človeške skupnosti. Za ustanovitev sklada za razvoj nerazvitih dežel NEW YORK. 23. — V gospodarskem odboru OZN, ki že en mesec razpravlja o nezadostno razvitih deželah, sta bili predloženi včeraj dve resoluciji, ki predlagata glavni skupščini, naj odobri ustanovitev sklada za razvoj teh dežel. Eno resolucijo je predložila nizozemska delegacija, drugo pa deset držav iz Azije, Afrike ter Južne in Srednje Amerike. Obe resoluciji predlagata ustanovitev pododbora, ki naj pripravi statut posebnega sklada in predloži poročilo gospodarskemu in socialnemu svetu OZN. -Tudi belgijska delegacija je predložila svojo resolucijo, v kateri poziva države, ki so odklonile prispevek k temu skladu, naj znova proučijo svoje stališče. Nove smrtne obsodbe v Teheranu TEHERAN, 23. — Nocoj je vojaško sodišče obsodilo na smrt štiri od enajstih vojaških zdravnikov in lekarnarjev, ki so sestavljali tretjo skupino častnikov, ki so bili obtoženi izdajstva in pripadništva ((komunistični organizaciji«. Naser bo potoval po azijskih državah KAIRO, 23. — Egiptovski ministrski oredsednik Naser bo konec novembra potoval v Indijo. Pakistan, Indonezijo ih Afganistan. Afganistanski ministrski podpredsednik in zunanji minister je sedaj v Kairu kot gost egiptovske vlade. Imel bo važne razgovore z egiptovskim zunanjim ministrom o sodelovanju Afganistana z Egiptom in arabskimi državami. SZ predlaga razgovore o Nemčiji in o Avslriji V noti, izročeni trem zahodnim vladam predlaga sovjetska vlada, naj se prihodnji mesec sestane konferenca štirih o Nemčiji, na Dunaju pa naj bi štirje poslaniki in avstrijski predstavnik razpravljali o avstrijski državni pogodbi - Oster napad na londonsko in pariško konferenco ^ *e izpis?13C* ^ 0l*st0tl(0V obsojenih oseb - Večina pomilošče-23. _ ,ena na sv°bodo, ostalim pa so znižane zaporne kazni «8?»A-e*po- C aanesil0s«tviT?a od' S&jaSarsg yih kazi ki °® leta ?*raed?aJ Pre-Sta- *ar4di obstoje *^1- S?S iz Trsta, Jugoslavije in Italije. Danes popoldne Je ravnatelj kazenskega zavoda v Strunjanu prečital pred vsemi obsojenci, zbranimi na dvorišču kaznilnice, odločbo o pomilostitvi komandanta vojaške uprave JI.A in odredil takojšnjo izpustitev o-seb, katerim je bila kazen v celoti oproščena. Svetozar Vukmanovič bo obiskal ZDA BEOGRAD, 23. — lz pristojnih virov se je izvedelo, da bo Podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta vVrt077r Vukmanovič odpoto-vai ob koncu novembra uraden obisk v ZDA. Med svojim bivanjem v Washingtonu se bo Vukmanovič sestal z najvišjimi ameriškimi državnimi funkcionarji in se z njimi raz-govarjal o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Spremljala ga bosta svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Stanislav Kopčok in direktor zveznega zavoda za planiranje Ki-ro Gligorov. LONDON. 23. — Danes je že dvajseti dan stavke v londonskem pristanišču. Položaj pa je se vedno nespremenjen. V pristanišči! v Londonu, Liverpoolu, Birkenheadu, Garstonu. Rochesterju. Southampton in _ Hullu stavka še vedno okoli p* 45.000 pristaniških delavcev, MOSKVA, 23. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je danes izročilo francoskemu, britanskemu in ameriškemu poslaniku odgovor na zahadno noto od 10. septembra v zvezi z Nemčijo. Noto je trem zahodnim poslanikom izročil zunanji minister Molotov. Tri zahodne vlade so v svoji noti od 10. septembra pristale na prejšnje sovjetske predloge za konferenco štirih pod sledečimi pogoji: svobodne volitve v vsej Nemčiji, sovjetski pristanek za sklenitev avstrijske državne pogodbe. Novinarjem, ki so bili poklicani nocoj v zunanje ministrstvo, so sporočili, da bo besedilo sovjetske note uradno objavljeno jutri. Vendar pa so dopisnikom tujega tiska že izročili besedilo tega dokumenta. Sovjetska vlada izjavlja v noti, da je njena želja omogočiti združitev Nemčije. Nato predlaga, naj se prihodnji mesec sestane konferenca štirih s sledečim dnevnim redom: obnovitev nemške enotnosti na mirni in demokratični podlagi, vprašanje vse-nemških svobodnih volitev, umik zasedbenih sil iz obeh nemških republik, sklicanje vseevropske konference, ki naj bi proučila ustanovitev sistema kolektivne varnosti v Evropi. Nota napada EOS in NATO ter obtožuje zahodne države, da vodijo politiko delitve Evrope na vojaške bloke. V noti je tudi rečeno, da so za- posledice take politike, ki ni v skladu z interesi varnosti v Evropi«. Sovjetski dokument poudarja nato, da je združitev Nemčije ((najvažnejša in najnujnejša naloga«, zato da se zmanjša mednarodna napetost, ter dodaja, da se rešitev te naloge ne sme zakasniti. Glede svobodnih volitev v vsej Nemčiji pa pravi nota, da želi sovjetska vlada znova proučiti predloge, ki so jih zahodne sile stavile letos na berlinski konferenci. Dodaja pa, da ni prišlo do rešitve tega vprašanja v prvi vrsti zaradi nameravane ustanovitve EOS. ((Sovjetska vlada — nadaljuje nota — je mnenja, da so dane možnosti za sporazum o tem vprašanju.« Zatem ostro kritizira lon- ve, naj se izrečejo o sovjetskih predlogih od 12. septembra in naj sporočijo, ali bi bile pripravljene sklicati konferenco štirih poslanikov na Dunaju skupno z avstrijskim predstavnikom. Sovjetska vlada je 12. septembra namreč predlagala, naj bi se sklicala konferenca štirih držav in predstavnika Avstrije Konferenca naj bi bila na Dunaju in naj bi na njej razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo sklenitve državne pogodbe o Avstriji. Današnja sovjetska nota pripominja. da je avstrijska vlada pritrdilno odgovorila na ta predlog, medtem ko se ostale vlade o njem niso izrazile. , V noti, ki je bila izročena francoskemu poslaniku, pa je donsko in pariško konferenco ] razen ostalega rečeno tudi, ter dodaja, da londonski skle pi odpirajo pot za obnovitev nemškega militarizma, in da bo Nemčija postala nevarno ognjišče novih napadov v Evropi. V z.vezi z vključitvijo Velike Britanije v novo evropsko organizacijo izključuje nota, da bi ta nova vojaška organizacija odgovarjala interesom evropske varnosti, kakor niso odgovarjali tudi neuspeli načrti za ustanovitev BOS. Z druge strani pa nudi ((vključitev Zahodne Nemčije v NATO nemškim militaristom možnost izvajanja neposrednega vpliva na poti nadaljnjega povečanja napadalnega značaja severnoatlantskega zavezništva«. Glede Avstrije pa poziva hodne držav.e »odgovorne za j sovjetska nota zahodne drža' da je francoski pristanek na londonske predloge o nemški oborožitvi v nasprotju s francosko-sovjetsko zavezniško pogodbo i* leta 1944. V Foreign Officeu so že dobili besedilo sovjetske note. V odgovornih krogih izjavljajo da vsebuje sovjetska nota »pozitivne« predloge. V Washingtonu so mnenja, da bi o sovjetski noti utegnili Je danes izmenjati prvo mnenje Dulles, Eden in Mendes-France. Zahodni diplomati v Bonnu tolmačijo novo sovjetsko noto kot nov poizkus, da se prepreči nemška oborožitev, s tem da se onemogoči ratifikacija sporazumov, ki so bili danes podpisani v Parizu, na ozemlju zahodnonemške republike (bonnski sporazumi), c) k finančni konvenciji bonnskih sporazumov, d) h konvenciji o ureditvi vprašanj, ki izhajajo iz vojne in okupacije (bonnski sporazumi), in e) k sporazumu o davčnem režimu za oborožene sile in njihove člane. Dokumenti, ki so rezultat dela «devetih», se tičejo sodelovanja Italije in Zahodne Nemčije v bruseljski pogodbi, in so naslednji: A. Protokoli k bruseljski pogodbi: 1. protokol, ki spreminja in spopolnjuje bruseljsko pogodbo, 2. protokol o oboroženih silah Zahodnoevropske zveze, 3- protokol o nadzorstvu nad oborožitvijo in štiri priloge, 4. protokol o ustanovi Zahodnoevropske zveze za nadzorstvo nad oborožitvijo. B. izjava, ki vabi Italijo in Zahodno Nemčijo, naj pristopita k bruseljski pogodbi. C. Pisma o jurisdikciji mednarodnega sodišča, ki jih pošiljata Italija in Zahodna Nemčija ostalim državam članicam, in odgovori teh držav. D. Sklepi o proučevanju predlogov o proizvodnji in standardizaciji orožja. Atlantski svet pa je sprejel naslednje dokumente o sprejemu Zahodne Nemčije v atlantski pakt: A. Protokol o sprejemu zahodnonemške republike v severnoatlantski pakt. B. Resolucija o pridružitvi in naslednje priloge: 1. izjava zahodnonemške zvezne vlade. 2. skupna izjava vlad ZDA, Francije in Velike Britanije, 3. resolucija o izvajanju četrtega poglavja zaključnega dokumenta londonske konference. Protokoli o prenehanju o-kupacijskega režima v Zahodni Nemčiji predvidevajo, da bodo tri zahodne velesile obdržale svoje prejšnje pravice na področju oborožitve in demilitarizacije tudi po obnovitvi nemške suverenosti in to dokler ne bodo začeli veljati sporazumi o nemškem prispevku k zahodni obrambi. Ko bo začela veljati z današnjimi sporazumi spremenjena. bonnska konvencija bodo tri zahodne velesile končale okupacijski režim, odpravile okupacijski statut in ukinile zavezniško visoko komisijo in deželne komisariate. Zahodnonemška republika bo izvrševala vso oblast suverene države v notranjih in zunanjih zadevah. Zaradi mednarodnega položaja, ki še vedno preprečuje oborožitev Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe, si tri zahodne velesile pridržujejo poprejšnje pravice glede Berlina in Nemčije kot celota, vendar bodo v Berlinu omilile okupacijski režim. Zahodnonemška republika pristaja na to, da ostanejo na njenem ozemlju, tudi po začetku veljavnosti sporazumov o nemškem prispevku k obrambi, oborožene sile iste narodnosti in iste učinkovitosti kot dotlej. Posebne pravice za zaščito čet treh velesil bodo prenehale, ko bodo nemške oblasti razpolagale s potrebno oblastjo in sredstvi, da bodo lahko same skrbele za varnost teh čet. Države podpisnice poudarjajo, da je cilj njihovega sodelovanja v pričakovanju u-reditve mirovne pogodbe združena Nemčija z liberalno in demokratično ustavo, vključena v evropsko skupnost. Črtan pa je bil tretji odstavek člena 7 bonnskih sporazumov, ki je predvideval razširitev pravic, ki izhajajo iz teh sporazumov za združeno Nemčijo, če bi sprejela tudi obveznosti, ki izhajajo iz njih. Tehnične konvencije, podpisane v Bonnu, ostanejo v veljavi do uvedbe novih sporazumov. Arbitražno sodišče, ki ga predvidevajo bonnski sporazumi, bo ostalo. Države podpisnice bodo ponovno pregledale sporazume, če bi prišlo dc oborožitve Nemčije ali do temeljne spremembe položaja. Spremenjena je bila tudi finančna konvencija. Finančni prispevek bonnske republike ostaja povprečno 600 milijonov mark mesečno v prehodnem razdobju; od te vsote bo sto milijonov rezerviranih za posebne obrambne ukrepe, med drugimi za program infrastruktur NATO. Vsa ta določila pa bodo veljala samo do 30. junija 1955 V prvih dvanajstih mesecih po uveljavljenju sporazuma o nemškem prispevku k o-brambi bo Zahodna Nemčija dala na razpolago oboroženim silam za njihovo vzdrževanje skupno 3200 milijbnov mark, vendar bo to vsoto mogoče zmanjšati, če bi bilo po nemškem mnenju to potrebno zaradi prevelikih bremen za vzpostavitev nemških oboroženih sil. Spremembe h konvenciji o ureditvi vprašanj, ki izhajajo iz vojne in okupacije, predvidevajo, da bo zakonodaja zavezniške visoke komisije, ki ne bo ukinjena do dneva uveljavljenja konvencije, zlasti zakonodaja o dekoncem traciji nemške premogovne in jeklarske industrije, ostala v veljavi, dokler ne bodo izvedeni ukrepi, odrejeni^ pred tem datumom; ta določila se ne tičejo delovanja evropske skupnosti premoga in jekla. V veljavi ostaja zakonodaja o dekoncentraciji I. G. Far-benindustrie. Izmed dokumentov, ki so rezultat dela konference devetih, spreminja in spopolnjuje prvi protokol bruseljsko pogodbo, tako da je omogočen pristop Italije in Zahodne Nemčije. Besedilo protokola omenja tudi, da se bodo države članice prizadevale. spodbujati postopno integracijo Evrope. Vodilni organ Zahodnoevropske zveze bo svet, ki bo enkrat letno poročal skupščini, sestavljeni iz predstavnikov držav bruseljske pogodbe v posvetovalni skupščini evropskega sveta. Drugi protokol se tiče oboroženih sil zahodnoevropske zveze in določa najvišje število mož in formacij, ki jih bo vsaka izmed držav članic postavila pod poveljstvo zavezniškega vrhovnega poveljnika v Evropi. Za Belgijo. Francijo, Nemčijo. Italijo in Holandsko je najvišja meja ista, ki jo predvideva priloga k pariški pogodbi EOS, torej 12 divizij na Nemčijo in 14 divizij za Francijo; nemške oborožene sile bodo skupno štele 500.000 mož. Angleški kontingent obsega 4 divizije in odred trktičnega letalstva. Ta določila ne obvezujejo podpisnic, da vzdržujejo oborožene sile na tej ravni, temveč jim samo dajejo to pravico. Prispevek v mornariških silah bo določen sproti vsako leto. Ce bi se zdelo potrebno povečati raven vojaškega prispevka, se bo to zgodilo samo s soglasnim pristankom vseh držav članic. Protokol o nadzorstvu nad oborožitvijo ugotavlja najprej Adenauerjevo izjavo, ki je tudi med priloženimi dokumenti. da Nemčija ne bo proizvajala atomskega kemičnega in biološkega orožja. Raven rezerv takega orožja na ozemr liu dežel, ki se niso odpovedale njegovi proizvodnji, bo določal svet zahodnoevropske zveze. Nadalje se Nemčija obvezuje. da ne bo proizvajala na daljavo vodenih izstrelkov ali izstrelkov z velikim akcijskim radijem, določenih vrst min, vojnih ladij razen majnih obrambnih enot in letal za strateško bombardiranje. Četrti protokol določa ustroj in delovanje ustanove za nadzorstvo nad oborožitvijo. Resolucija o proučevanju predlogov za proizvodnjo in standardiziranje orožja določa, da se bo 17. januarja sestala v Parizu delovna skupina, ki bo predložila Mendes-Franceov načrt in vse ostale predloge, ki bi utegnili biti predloženi. Protokol o sprejemu Zahodne Nemčije v atlantski pakt ugotavlja najprej, da se je bonnska vlada obvezala, da se bo vzdržala vsake akcije, ki ne bi bila v skladu z izključno obrambnim značajem atlantskega pakta. Ameriška vlada vabi v imenu vseh o-stalih držav NATO Zahodno Nemčijo, naj se pridruži tej organizaciji. Zahodna Nemčija bo postala članica NATO^ ko bodo položeni ratifikacijski instrumenti pri ameriški vladi, protokol pa bo začel veljati, ko bodo vse države prijavile ameriški vladi svoj pristanek, ko bodo ratifikacijski instrumenti razširjen« bruseljske pogodbe položeni v Bruslju in ko bodo pri bonnski vladi deponirani ratifikacijski instrumenti konvencije o tujih oboroženih silah r Nemčiji. Protokolu so priložene razne izjave držav člania in Nemčije. Resolucija o izvedbi četrtega poglavja zaključnega dokumenta londonske konference se tiče povečanja pooblastil vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi in vsebuj« kazuistiko vojaških in sorodnih ukrepov. Po podpisu sporazumov so ministri, ki so ta večer ž« začeli odhajati domov, izražali svoje zadovoljstvo nad doseženimi sporazumi. V posebno poudarjeni obliki je izrazil svoje zadovoljstvo ameriški državni tajnik John Fu* ster Dulles. Kot trdijo v francoskih uradnih krogih, je Mendes-France sklenil zahtevati od francoske narodne skupščine, naj še letos odobri dane* podpisane sporazume, in postaviti vprašanje zaupnice ne le v zvezi z vsebino sporazumov, temveč tudi v zvezi ? datumom ratifikacije. Zasedanje parlamenta se obnovi 3. novembra; Mendes-France bo takrat poročal o pogajanjih in njijiovih rezultatih in. ngto zahteval, naj skupščina'določi ditdtn za razpravo. Zaradi potovanja ministrskega predsednika v Kanado in ZDA sredi novembra sodijo, da bi utegnila debata biti med 10. in 14. decembrom. V republiškem svetu (senatu) pa bi bila razprava lahko februarja. Moskovski radio je danes tia kratko poročal o podpisu pariških sporazumov, ni jih pa komentiral. Radio je samo omenil, da sta ((London in iVashington storila vse, da bi pospešila sporazum med Francijo in Nemčijo o Posarju« in da je bil ta sporazum »dosežen v ozračju pretirane naglice in pod stalnim oritiskom«. Nadalje je moskovski radio obtožil francosko vlado, da je namenoma postavila v ospredje posarsko vprašanje, da bi »odvrnila pozornost javnega mnenja od glavnega predmeta pariške konferenca — nemške oborožitve« Sporazum Novi statut predvideva internacionalizacijo Posarja pod nadzorstvom zahodnoevropske zveze, prebivalstvo pa bo na referendumu odločilo, ali statut sprejema, ali pa ima rajši sedanji položaj PARIZ, 23. — Nekoliko pred začetkom slovesnosti podpisovanja pariških sporazumov sta Mendes-France in Adenauer v kabinetu zunanjega ministrstva podpisala sporazum o Posarju. Sporazum je bil dosežen po pogajanjih, ki so se vlekla leta in ki so se z več upanja na uspeh obnovila ta teden med Adenauerjevo navzočnostjo v Parizu. Včeraj, ko je kazalo, da so pogajanja naletela na nove težave, je Mendes-France najavil, da ne bo podpisal nobenega izmed doseženih pariških sporazumov, če poprej nc bo pod streho sporazum o Posarju. Zvečer so se pogajanja nadaljevala po večerji, ki jo je Eden priredil francoskemu ministrskemu predsedniku in zahodnonem-skemu kanclerju. Danes so se pogajanja nadaljevala vse predpoldne, tako v razgovorih med Mendes-Franceom in Adenauerjem kot v posvetovanjih obeh državnikov s svetovalci in predstavniki strank. Predpoldne sta se sestala tudi Eden in Dulles in prav tako razpravljala o posarskem vprašanju. Zdi se. da so bile za današnji podpis pripravljene samo giavne točke novega statuta Posarja, ki je osnovni del sporazuma, medtem ko bodo podrobnosti izdelali izvedenci v prihodnjih tednih. Nato bo sporazum predložen francoskemu in zahodnonemškemu parlamentu v ratifikacijo. Tri mesece po ratifikaciji bo statut predložen posarskemu prebivalstvu, ki bo na referendumu odločilo, ali ga sprejme ali ne. Ce bo večina glasovala za sprejem, bo novi statut takoj začel veljati in v treh mesecih bodo izvedene nove volitve. V nasprotnem primeru pa bo o-stal v Posarju sedanji režim. 2e takoj po ratifikaciji pa bodo smele spet delovati Nemčiji naklonjene stranke, ki so bile doslej v Posarju prepovedane. Novi .statut predvideva internacionalizacijo Posarja pod nadzorstvom nove zahodnoevropske zveze, ki je bila ustanovljena z današnjimi pariškimi sporazumi. Svet ministrov zahodnoevropske zveze bo imenoval visokega komisarja za Posarje, ki ne bo mogel biti ne Francoz ne Nemec ne domačin, odgovoren pa bo parlamentarni skupščini zahodnoevropske zveze in to glede zunanjih zadev, obrambnih vprašanj, varstva ustave in obrambe politične neodvisnosti ozemlja. Novi posarski statut bo veljal samo do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo, potem pa bo razpisan nov plebiscit, ki naj ugotovi voljo prebi-valstva glede državne pripadnosti. Sedaj veljavne francosko-posarske gospodarske konvencije. ki zagotavljajo Franciji izključne pravice v Posarju glede proizvodnje premoga in jekla ter prometa, bodo omiljene. Premogovniki, ki so bili nekoč last pruske države in ki jih zdaj upravlja francoska vlada in plačuje zanje najemnino posarski vladi, bodo prešli pod upravo posarske vlade. Zdi se pa, da morajo to podrobno določilo, kot tudi mnoga druga gospodarska vprašanja šele dokončno izdelati izvedenci. Prav vprašanje premogovnikov je dalj časa zaviralo pogajanja. Kancler Adenauer, ki je za podpis sporazuma dobil pristanek strank vladne koalicije šele po daljšem pogajanju in oklevanju, je danes zvečer izjavil, da sporazum o Posarju sicer ne zadovoljuje vseh nemških želja, da pa predstavlja važen napredek za vse zainteresirane stranke, zlasti pa za same Posarce, ki bodo «čimprej uživali svoje politične svoboščine«. Adenauer je tudi izjavil, da je bil danes «zares velik dan, dan francosko-nemške pomi* ritvea. PRIMORSKI DNEVNIK — S — -IMS VI I \ ' K 1 IKVKVl Na današnji dan je leta 1925 umrl Alesiandro Scarlatti, skladatelj Danes, NEDRJA 21 o««*0 _____________________ -7. Rafael, Zatone oh Sonce vzide od 6.32 m Lu0S 17.06. Dolžina dneva1 1>• 6 ^43 vzide cb 4.17 in M- vzide cb 4.17 in "Krf Jutri, PONEDELJEK «• Kr špin, Z1 atija _ g I | PRED USTANOVITVIJO SLOV. GOSPODARSHO RUETURNE ZVEZE Uh slovesu' *-------------------------------------------------- min.j.Zemljaka! ZA ENOTNO GOSPODARSKO IN KULTURNO DEJAVNOST SLOVENCEV V teh dneh odpotuje iz Trsta opolnomočeni minister in šef Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu tovariš prof. Jože Zemljah. Premeščen je žal na drugo službeno mesto, kjer mu vsi, ki smo ga imeli priložnost spoznati, želimo obilo uspehov. Tovariš minister Zemljah si je s svojim triletnim delovanjem v Trstu kot predstavnik socialistične Jugoslavije, kot človek in kot tovariš ustvaril med tržaškimi Slovenci in med demokratičnimi Tržačani sploh, velik ugled, pridobil si je mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo vsi zelo pogrešali. Kajti minister Zemljak se je v tem kratkem razdobju svojega bivanj a pri nas globoko vživel v naše razmere in vrasel v našo sredino kakor da bi bil rojen na naših tržaških tleh. Do kraja je spoznal in se poglobil v vso našo problematiko. Vsak naš uspeh ga je veselil in bodril enako kot nas, vsaka krivica, ki se nam je godila ga je prav tako bolele kot je bolela nas. Prepričani smo, da bo tudi na novem mestu pazljivo zasledoval naše življenje in povsod, kjer bo vršil v bodočnosti svojo odgovorno dolžnost, tolmačil naše težnje in interese. S tovarišem Zeml jakom odhaja od nas tudi njegova soproga tovarišica Majda, ki si je v Trstu prav tako pridobila zares ogromno simpatij in osvojila s svojo iskreno prisrčnostjo in toplo preprostostjo slehernega našega človeka. Ob slovesu želimo obema vse najboljše in jima kličemo na svidenje, zavedajoč se, da tolmačimo * tem željo vseh, ki so ju poznali in ju cenili. Včeraj sc je ustanovil na pobudo SHPZ, JKtuečke zveze in Slov. gospodarskega /.druženja pripravljalni odbor, ki bo pripravil ustanovitev zveze Op is zasedbe Trsta na tiskov, konferenci gen. De Renzija Predaja oblasti na obrežju pred hotelom «Excelsior» - Ameriški vojaki se vkrcajo danes na dve ladji - Danes priplujeta v pristanišče angleški torpedovki in letalonosilka - 35 policistov podalo ostavko Včeraj. zvečer je bil sestanek predstavnikov SHPZ. Kmečke zveze in Slovenskega gospodarskega združenja, r.a katerem so razpravljali o ustanovitvi «Slovenske gospo-darsko-prosvetne zveze#. V začetku sestanka je predstavnik SHPZ na kratko obrazložil, da se o tem perečem vprašanju razpravlja že dalj časa in da ideja o ustanovitvi takega organizma ni nova, pač pa je dobila v sedanjem razdobju še večji pomen. Zveza bo združevala vsa slovenska društva, ustanove itd. in bo zaradi tega avtoritativno zastopala Slovence pred oblastmi na vseh področjih udejstvovanja. Res je sicer, da obstajajo že posamezne močne in avtoritativne organizacije, vendar bo imelo tako skupno pred kaka višja organizacija in vse v zvezi včlanjene organizacije ohranijo svojo samostojnost. Predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja pa je podčrtal, da zveza ne sme samo braniti slovenskih pravic, ne pomeni defenzive, temveč se mora boriti za utrditev že zagotovljenih pozicij ter za vsesplošen razvoj Slovencev. V ta namen imamo Slovenci močno orožje v spomenici, podpisani v Londonu, in veliko oporo v matični domovini. , . Včlanjene organizacije bodo popolnoma samostojne in bo zveza nastopala navzven za rešitev perečih načelnih vprašanj, katerih organizacije same ne morejo rešiti. Poleg tega bo zveza pospeševala tudi izmenjavo misli, vzoči predstavniki sklenili, da se ustanovi 21-članski pripravljalni odbor za ostvari- tev «Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu* in izvolili posebno 7-člansko komisijo ki bo pripravila vse potrebno za čim prejšnje sklicanje občnega zbora in dokončno ustanovitev zveze. Na sestanku se je pripravil tudi osnutek pravil, katerega bo dokončno pripravila omenjena komisija, da ga predloži občnemu zboru. stavništvo mnogo večjo težo | stališč in z diskusijami pri-in vpliv kot razdrobljeni^ po- ] pomogla do pospešenega dela izkusi posameznih društev,, posameznih organizacij ustanov in organizacij. j Po krajši diskusiji, ki je Zaradi tega so vsi odbori j sledila tem izjavam, so na- omenjenih treh pomembnih |_____________________________________ _____ slovenskih ustanov sprejeli to Poslovanje INAM 26. oktobra Pokrajinski sedež INAM v Trstu sporoča, da bodo 26. oktobra vsi uradi in ambulante zaprti. Za nujne primere bo delovala v ambulanti v Ul. Slataper 5 inšpekcijska služba od 10. do 12. ure. Kdor hoče poklicati zdravnika na dom, pa naj se obrne v Ul. Slataper št. 5 od 10.. do 12. in v Ul. Nordip 15 od 12. do 17. ure. POSLOVITEV dr. Vilellija in dr. Memma Višji upravni ravnatelj dr. Vitelli in ravnatelj notranjih zadev dr. Memmo sta se včeraj na conskem predsedstvu poslovila od conskega predsed- Včeraj je general De Ren-zi, začasni guverner Trsta, sklical v oficirskem klubu v Vidmu tiskovno konferenco. Začel je z zelo patetičnim in retoričnim nagovorom, v katerem je uporabljal slikovite primere iz vojaškega žargona. Govoril je tudi o čustvih Tržačanov, ki naj bi vsi tako nestrpno pričakovali nika dr. Micelija, podpredsed-' 26- oktober, da imajo že senika odv. Persoglie in ostalih | ^ai. J®-® SE°J)in:'i funkcionarjev in nameščencev. Imenovanje ravnatelja sveta tržaškega industrijskega pristanišča S soglasnim sklepom vodilnega sveta Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča je bil inž. Umberto Novari imenovan za izvršilnega ravnatelja in tajnika sveta te Ustanove. Vlada je to imenovanje že odobrila. Ustanova čestita inženirju Novariju ob imenovanju. zamisel in prevzeli nase breme iniciatorja. Te tri organizacije namreč združujejo večino slovenskih kulturnih, prosvetnih in gospodarskih ustanov in je tudi zato razumljivo, da so postale pobudnice ustanovitve zveze. Vrata v zvezo pa seveda ne bodo nikomur zaprta (čeprav je treba sedaj že zaradi znanih političnih dogodkov delati izredno hitro) in bodo lahko pristopili vsi, ki bodo sprejeli pravila in ki so voljni delati v tej skupnosti. Predstavnik Kmečke zveze pa je poudaril, da mora imeti novo ustanovljena zveza za cilj povezava vse slovenske organizacije in to brez razlike glede politične pripadnosti. Delovanje bi bilo treba začeti čim prej tudi na Goriškem in v Benečiji, čeprav je treba trenutno začeti prvo na Tržaškem. Vendar pa je tudi on mnenja, da se ne sme izgubljati časa in da je treba pristopiti k praktični urseničitvi zamisli čimprej. Glavna naloga zveze je o-bramba slovenskih pravic in borba za upravičene zahteve in to zlasti navzven tako v odnosih z italijanskimi oblastmi kot tudi v povečanju stikov z Jugoslavijo. Zveza pa nima namena postati ne- DANES NA DVORIŠČU DELAVSKE ZBORNICE Skupščina odpuščenih delavcev angloameriških vojaških sil Doslej niso dosegli nobenih konkretnih rezultatov - Danes tudi skupščina pristaniščnikov Bivši delavci in uslužbenci angloameriških vojaških sil so tista kategorija, ki je s prihodom nove italijanske uprave najbolj prizadeta. Doslej so ti delavci zaman zahtevali, naj jim oblasti zagotove nadaljnjo zaposlitev in naj jim priznajo iste pravice kot u-službencem ZVU. Na uradu za delo so jim obljubili le začasno zaposlitev pri SELAD in v rekvalifikacijskih tečajih, kar je samo druga oblika podpore za brezposelne in kar ne more rešiti tega resnega vprašanja. Po zadnji demonstraciji po mestu so se ti delavci zopet sestali na sedežih obeh večjih sindikalnih organizacij in razpravljali o svojem ppložaju in o potrebnih ukrepih. Tako so se včeraj sestali v Ul. Zonta pri Zvezi dela in se dogovorili o bodoči akciji za priznanje pravic. Na tem sestanku so tudi poudarili, da je nujen nastop obeh sindikalnih organizacij, ker bi drugače akcija teh delavcev ne mogla žeti nobenega uspeha. Doslej sta namreč Delavska zbornica in Zveza dela reševali ta vprašanja vsaka na svojo roko. Danes dopoldne pa bo skupščina odpuščenih delavcev in uslužbencev angloameriških vojaških sil na dvorišču Delavske zbornice. Ta sindikalna organizacija je poslala že pred dnevi v Rim svoje delegate,, ki so se tam pogajali z višjimi oblastmi o tem vprašanju. Delegacija, ki se je vrnila iz Rima. bo danes poročala delavcem o svojih korakih in o uspehih ali neuspehih. V Rimu je bila tudi delegacija pristaniških delavcev, sestavljena iz voditeljev treh pristaniških družb in tajnika sindikata pristaniščnikov. Ta delegacija bo tudi danes dopoldne poročala o svojih rimskih razgovorih na skupščini, pristaniščnikov v njihovem domu. dio Skertavai iz Ul. Mazzini in 21-letni Gaetano Angelillo iz Ul. delte Lodole. Aretirane mladeniče so zaslišali in ti so končno le priznali tatvino ter obrazložili, da je Angiolillo stražil pred hišo, medtem ko sta Suban in Skerlavai vdrla S SESTANKA PRISTAŠEV OF V BARKO V C) AH Barkovljani bodo zahtevali dosledno uveljavitev naših pravic Svojo materinščino moramo vedno uporabljati v zasebnem in v javnem življenju v stanovanje in ukradla vse kar je bilo po njunem mnenju • ,e p0dprla naša matična Irnl irrnrlvintTn M pičil 1 H T) 1 k 1) S* « v .. A J ■ Iamrm La /1 o 1 'Z - V nabito polni društveni dvorani v Franklovem je bil v petek zvečer v Barkovljah sestanek pristašev in simpatizerjev OF. Po otvoritvi sestanka je tov, dr. Jože Dekleva, podpredsednik OF, podal podrobno obrazložitev političnega položaja, v katerem je prišlo do sporazuma. Zlasti je pojasnil z zgodovinskimi dejstvi, da sta Amerika in Anglija že takoj po zlomu faji-zma obljubili Italiji, da bo ostal Trst v njenem sklopu. Ta politika je prihajala jasno do izraza v vsej kasnejši dejavnosti zapadnih velesil in še posebej z osmooktobrskim diktatom. V svojih nadaljnjih izvajanjih je ostro zavrnil ceneni očitek kominformistov in ostalih nasprotnikov Jugoslavije, da je njeno vodstvo prodalo Trst in izdalo interese -Tržačanov na splošno in Slovencev še posebej. Poudaril je„ da se Slovenci že nad 100 let borijo za združitev celotnega narodnostnega ozemlja v enotni upravni in politični skupnosti. Naglasil je napore tržaških Slovencev in demokratičnih Italijanov v borbi za pravilno rešitev trž. vprašanja. Odločno je zavrnil vse črnoglede in poudaril, da ni razloga za malodušje, ki ga nekateri tudi umetno u-stvarjajo Za uveljavitev določb statuta nam jamčijo^ naša matična država, mešana komisija, do katere se bo lahko obrnil s pritožbo vsak prizadeti Slovenec, a še posebej naša odločna borba, da se statut po črki in duhu uveljavi ter prilagodi kulturnim, prosvetnim in gospodarskim potrebam tržaških Slovencev. Tov Dekleva je izrecno naglasil, da je statut plod naše večletne odločne borbe, ki tranje poškodbe, zato so ga hitro oddali na I. kirurški oddelek, kjer so mu nudili v upanju, da ga rešijo, vso pomoč. Zal pa je njegovo stanje izredno resno in dežurni zdravniki so skoraj obupali nad njegovim življenjem. Vodopivec je, kakor se je izvedelo, postal žrtev hude prometne nesreče. Mladenič je namreč vozil s svojim motorjem po Ul. F. Severo proti kamnolomu Faccanoni. V višini Ulice Kolonja je Vodopivec zavozil na sredo ceste, ker je hotel tedaj prehiteti avto nekega ameriškega vojaka. Usoda pa je hotela, da je prav tedaj privozil iz nasprotne smeri avto znamke «Ford», ki ga je tudi šofiral ameriški vojak. Ko' so bila vsa vozila vštric, pa je Vodopivec zadel s prednjim kolesom v zadnji blatnik forda, zaradi česar ga je sunek vrgel skupno z motorjem 8 metrov naprej, kjer je negibno obležal. Na mesto je takoj po prevozu nesrečneža v bolnišnico prišla prometna policija, ki je uvedla preiskavo. Hud padec z motorja Včeraj ob ll. uri zvečer sta se na motorju »Triumph« vozila po Ul. Flavia proti Sv. ! Soboti 32 let star Franco Macchmi, mehanik stanujoč v Ul. Istria 30 in prav tako 32-letni Silvio Fabro stanujoč pri Sv. Jakobu 7. Motor je nenadoma zdrsnil na levo, pri čemer je tovornik Truch Poola 397, katerega je vozil Mario Terni iz Skednja, za- 7 mesecev po tatvini Odkrili tri tatiče Marca meseca letos je dr. Francesco Mai prijavil policiji, da so neznani zlikovci vdrli v njegovo stanovanje in mu ukradli precej zlatnina. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki pa se je zaključila šele pred dnevi. Sele pred kratkim so namreč preiskovalni agenti prišli do prepričanja. da so tatovi bili trije, m sicer 21-letni Sergio Suban u Ul. Vigneti 2, 20-letni Egt- kaj vrednega. Nekaj dni kasneje sta Suban in Angiolillo odpotovala v Milan, kjer sta zlatnino prodala za 42.000 lir, 8.000 lir sta shranila za Sker-lavaia, preostali znesek pa sta sj razdelila med seboj. Vse tri je policija prijavila sodišču ter obenem naprosila milansko kvesturo, da bi našla osebo, ki je ukradeno zlatnino kupila. Kolesar v dijaka Medtem ko je 12-letni di-'jak Robert Beovič iz Ul. Gin-nastica prekoračil Carducci-jevo ulico v višini Ponte del-la Fabbra, je vanj zadel s svojim kolesom 63-letni Giovan-ni Cesarin iz Ul. Koštalunga. ki je bil namenjen na Trg stare mitnice. Kasneje se je dijak v spremstvu matere zatekel v bolnišnico, kjer pa so mu samo izprali manjše praske na nogi in ga nato poslali domov. Zadeva ni huda in fant bo okreval v 2 ali 3 dneh. država, zaradi česar je dolžnost vsakega Slovenca, da vedno in povsod sam izvaja in zahteva tudi od drugih izvajanje posebnega statuta, ki je osnovni zakon naših nacionalnih pravic. Po referatu tov. Dekleve, v katerem se je dotaknil tudi perspektive našega bodočega političnega dela, se je razvila obširna diskusija, katere so se udeležili razni zborovalci. Vsi so soglasno poudarili važnost in pomen posebnega statuta za tržaške Slovence, in pozvali navzoče in odsotne, naj takoj in z vsakim svojim dejanjem prispevajo, da bo statut takoj postal stvarnost. del v motor in ga povozil. Oba motorista sta bila resno poškodovana in se zdravniki o stanju prvega sploh niso izrekli, ker ima prebito lobanjo in več ran, medtem ko bo drugi ozdravel v 20 dneh, če ne bodo ugotovili še notranjih poškodb. Urnik trgovin 26 oktobra 26. oktobra bodo zaprte vse trgovine razen cvetličarn. Zaprte bodo tudi pekarne in mesnice. Zato bodo jutri mesnice izjemoma odprte od 6. do 13. ure. Peki pa bodo jutri spekli dvojno količino kruha, tako da bomo imeli v torek star kruh. Vespa jo je prevrnila Nekoliko slabše pa je bilo za 34-letno Marijo Lizzul por. Illapci iz Zgornje Carbole, ki jo je med prekoračenjem Istrske ceste v višini krematorija podrl na tla z vespo 30-letni Mario Varini iz Istrske ulice 134, ki je tedaj vozil v smeri Trga Valmaura. Skuterist kakor tudi ženska sta padla na tla in medtem ko se je Varini rešil brez poškodb, se je ženska ranila po obrazu, ušesu in nogi ter se udarila v prsni koš. Kake tri ure kasneje se je ženska sama oglasila v bolnišnici, kjer pa so ji samo nudili vso potrebno pomoč in jo nato odslovili s priporočilom 8-dnevnega počitka. svoj nagovor je vpletel še več podobnih cvetk, ki kažejo na običajno temperamentnost. Na tiskovni konferenci smo zvedeli za podrobnosti o zasedbi tega področja po italijanskih četah. General De Renzi bo v torek 26. t. m. prekoračil mejno črto pri Stivanu, in sicer na čelu av-tokolone, v kateri bo 300 ber-saljerjev in bataljon pešadije. Avtokolona bo napredovala po obalni cesti vse do Bar-kovelj, Rojana in glavne postaje, kjer bodo oddelki pehote odkorakali po ulicah Gegha in Carducci na Mon-tebelo, medtem ko bodo ber-saljerji nadaljevali pot proti pomolu sv. Karla, kjer bodo stopili s kamionov. General De Renzi se bo odpeljali pred hotelu Excelsior, kjer ga bosta pričakala gen. Winterton in Dabney. Med časom, ko se bodo trije generali zadržali v omenjenem hotelu, bodo pred Pomorsko postajo pritekli bersaljerji, katere bosta pričakala dva bataljona angleške in ameriške vojske. Ko bodo vsi trije bataljoni postrojeni, bodo iz hotela Excelsior odšli generali na majhen oder pred Pomorsko postajo, kjer se bodo poslovili. Po tej zaključni ce- Lahko rečejo, kar hočejo.- . . . lahko delajo, kar hočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati. BERNUM je izredno nalivno pero za vse sloje. Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI U. BERNARDI. Ul. Mazzini 44 remoniji se bosta generala Winterton in Dabney vkrcala na ladji, general De Renzi pa se bo odpeljal na prefekturo. Bersaljerji bodo še izkazali vojaško čast angleškim in ameriškim vojakom, ki se bodo prav tako vkrcali na ladje, potem pa bodo odšli na Trg Unita, kjer bo dvig zastave. V tistem fFenutku bodo v pristanišču pristale italijanske vojne ladje, v zraku pa se bo pojavilo 16 reakcijskih vojaških letal. Po končani ceremoniji bo general De Renzi s prefekture pozdravil prebivalstvo in nanj naslovil poseben proglas. S tem bodo ceremonije vojaškega značaja zaključene. Gen. De Renzi bo prekoračil mejo točno ob 10. uri in od tistega trenutka bo upravo nad tem področjem prevzela italijanska oblast, tako da bosta po izjavi gen. De Renzija dosedanja poveljnika angleških in ameriških čet gen. Winterton in gen. Dabney, njegova gosta. Avtokolona bo prispela v Trst ob 11.15, IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Huda nesreča motorista iz Krogel) V obupnem stanju so včeraj kmalu po 20. uri pripeljali v bolnišnico 27-letnega Dušana Vodopivca iz Krogelj št. 12. Zdravniki so ugotovili, da ima prebito lobanjo in no- Osem mesecev zapora revežu zaradi tatvine železnega pokrova Lačnemu in bolnemu 60-let-r.emu Luigiju Stabileju iz Ul. Gozzi 7 ni preostalo drugega kot nekaj ukrasti in prodati, da bi se vsai enkrat pošteno nasitil. Dela namreč ni mogel najti nikjer in obupan nad pasjim življenjem je začetek oktobra letos spravil vrečo pod pazduho in odšel po mestu. Na Largo Promontorio se je sklonil in pobral železen pekrov podzemeljskega kanala ter ga spravil v vrečo, vrečo pa na ramo. Sreče pa ni imel, kajti njegovo vedenje se je nekemu policijskemu agentu zdelo sumljivo. Ko se mu je agent približal’ in opazil v vreči ukraden pokrov ga je povabil s seboj na poveljstvo, kamor mu je Stabile pokorno sledil. j OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Intihar vd. Ovšec, 68-letni Do- setin pooblačeno, m<>rje mirno, Dne 23 oKtobra t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 5 oseb, porok pa je bilo 15. PUROC1L1 SO SE: zastopnik Renato Meriani In gospodinja I.uigia Urban, uradnik Giorgio Niceoli in uradnica Anna Maria Gioia, tesar Angelo Duše in šivilja Neha Bassi, podoficir am. vojske C. Edvvsrd Bovvman in gospodinja Ester Rautirii, podoficir am. vojske Jr, Melvin Ro-vvell In trgovska pomočnica t -ster Mundula, šofer Mario Cut-ci in gospodinja Graziella Muel-ler. vojak am. vojske G, John Moore m vezilja Adriana Mikolič, agent CP Germano Visin-tini in gospodnja Bruna Lacht, podoficir am. vojske Searles Paul K n app in gospodinja Anna Pri-bas, mehanik Kiccardo Maier in uradnica Omrgma Golobar, pleskar Rolando Ronco in gospodinja Ernesta Urbino. jahač Lucio Piratu in gospodinja Adriana Ne-griiu. natakar Bruno Guamu in bolmčarka Alma Panbianco, mehanik Aldo Rautnič in tiskarka Irma Viezzoli. glasbenik Aurelio Eazzarini In uradnica Ada Marin . UMRl.I SO; 87-letna Marija menico Libutti, 72-letni Erneste Safred, 73-letna Antonija Cok vd. Pečar, 4 ure stari Fulvio Cadel. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz H a ven n e prazna ital ladja «Aquil:ma», iz Norfolka z 10.840 t premoga tal. ladja »Boccadasse«, iz Lattachie s 500 t žita jug. ladja »Kupa«, iz Benetk s 145 t raznega blaga Jug ladja »Drina«, iz Sdobbe ital’ motor. jad. «Leonilda 11», Renata«, «V.udaugusto», »Valdi-soleu, »Valeurva* in «Silva» ODHODI: proti Reki s 6 potniki jug ladja »A. Santič«, proM Benetkam s 500 t raznega blaga in 74 potn.ki dal. ladja «Espe-rian proti Ravenni z 285 t petroleja ital. ladja ((Maria M.», proti Beyrutu s l.OJt. t raznega blaga ital ladja »Irma«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18.5, naj-nižja 15.8, ob 17. uri 17. zračni tlak 1014.3 stanoviten, veter i km jugozahodnik, vlaga 89 odst., padavine U.4 mm, nebo 8 he- temperatura morja 17.4. LOTERIJA BARI 42 HU 60 40 56 CAGLIARL 71 72 80 12 20 KIRENZE 5 28 27 14 53 GENOVA 63 83 84 88 85 MILANO 29 o 20 23 28 NAPOLI 3 53 24 48 44 PALERMO 22 73 28 34 85 ROMA 38 18 12 29 48 TORINO 60 61 44 56 90 VENEZIA 75 88 16 12 84 Lačni Stabile je priznal tatvino, vendar je odločno zanikal, da bi ukradel tudi druge pokrove. Policijo je namreč obvestil občinski urad za javna dela, da postajajo tatvine železnih pokrovov vedno pogostejše, kar je prisililo poveljstvo ne le, da je uvedlo strogo preiskavo, temveč da je začelo nadzorovati ‘ ceste. Tako je Stabile padel v past in sodišče, pred katerim se je moral zagovarjati, mu je kratko in malo prisodilo 8 mesecev zapora in 8.000 lir globe. * * * 51-letnega Giuseppeja Pizza pa so avgusta letos aretirali na bloku pri Devinu, kjer so mu med prtljago odkrili 80 gramov ameriških cigaret. Mož je povedal, da jih je kupil od nekega neznanca za 800 lir in da jih je hotel nesti s seboj v Italijo, za lastno uporabo. Izgovor pa je bil zaman in Pizzo, ki je bil prijavljen sodišču, bo moral sedeti 20 dnj v zaporu in plačati 20.000 lir globe. In to za 80 cigaret, Preds. Gnezda, tož. De Franco, zapisn, Magliacca. :\t >j: «Dovolj je starega in trdega kruha* je ves razburjen medtem ko bodo ceremonije zaključene že ob 12. uri. Omenimo naj še izjavo gen. De Renzija, ki je dejal, da bo mesto popoldne v rokah njegovega prvega meščana (Bartolija — op. ur.), ki pripravlja razne slovesnosti. Na vprašanje nekega novinarja je italijanski general še izjavil, da prevzema osebno odgovornost za spoštovanje miru in reda na našem področju. Glavni cesti, po kateri bodo korakale italijanske čete v Trst, sta trbiška avtostrada in obalna cesta. Vojaške kolone, ki se bodo pomikale po avtostradi, se bodo ločile pri semaforu na Opčinah; medtem ko bodo ene nadaljevale pot po avtostradi do predora Baiamonti, mimo Sv. Ane in skozi Milje v Lazaret, se bodo druge odcepile proti križišču Faccanoni in od tam po Ul. Fabio Severo in Co-roneo v vojašnico v Ul. Ros-setti. Zdi se. da bodo premiki teh čet izvedeni v prvih jutranjih urah 26. t. m. Po izjavi načelnika štaba pod-polk. Palle, je vse, kar se bo zgodilo pred vhodom gen. De Renzija na naše področje, vojaška tajnost, ki jo pozna samo poveljnik čet. Neki novinar je še omenil, da je polk. Stamatovič podpisal ukaz o amnestiji v coni B in vprašal generala De Renzija, če namerava tudi italijanska vlada storiti kaj podobnega- Gen. De Renzi je odgovoril, da italijanska vlada tega vprašanja ne bo zanemarila. * * * Včeraj sta v tržaško pristanišče pripluli ameriški transportni ladji «Hahn» in «Haiti Victory», na kateri se bodo vkrcali zadnji oddelki ameriške vojske in poveljnik TRUST gen. Dabney. Oddelki ameriške vojske se bodo začeli vkrcavati danes zjutraj in bodo ostali na ladjah vse do ceremonije ob simbolični predaji oblasti. Obe ladji, ki ju spremlja torpedovka ({Dortcha, bosta zapustili Trst v torek opoldne in odpluli proti Livornu. Za danes pričakujejo prihod angleške letalonosilke in dveh torpe-dovk, na eno izmed katerih se bo vkrcal gen. Winterton, medtem ko bo letalonosilka sprejela preostale angleške čete.- Funkcionarji italijanske policije so praktično že nekaj dni »a delu. in sicer ,ob strani dosedanjih angleških nadzornikov. Doslej je podalo ostavko že 35 policistov, med njimi baje tudi inšpektorja Donati in Ozebek. Tudi na policijskih avtomobilih so že zamenjali angleške napise «Police» z italijanskimi «Po-lizia*. t li q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 28. oktobra 1954 ob 20. uri v kinodvorani v SKEDNJU premiera idi Ib Neblaga komedija v treh dejanjih (6 slikah) Spisal: Ben Johnson Režiser: Slavko Jan k. g. Prevedel: Fran Albrecht Scenograf: Marijan Pliberšek k. g. Kostumi: Mija Jarčeva k. g. V petek 29. oktobra 1954 ob 20. uri v kinodvorani v SKEDNJU ponovitev. ni komentar. .21.15 An ^ , ster: Gorenjski 3 dej.- 23.00 Večerni pl« Vej.- 23.00 Večerni pl« T »« ** ' V - . 15.00 9.30 V veselem ritmike erns glasba: 15-« r , GLEDALIŠČE V HRI2U Danes 24. oktobra 1954 ob 15. in ob 20. uri Vsakih sto let Komedija v treh dejanjih (5 slikah) Spisal: F. H. Herbert Prevedel: Herbert Griin Režiser: Jože Babič Izvaja SNG Motoklub »Amatori* organizira 7 novembra izlet v Ajdovščino in Opatijo. Vpisovanje na sedežu do 27. t. m. 9.30 V veselem I« Kort®1 Operna gtasba: 15-« , , skladbe; 16.00 gtmetne tekme; I7_3®r^cio S«' koncert, dirigent Fer. utej, giia: 19.45 Šport, 21.05 preprcgmi, revija. 327,1 m, 202,1 m, ^ ^ Poročila ob 6.00. 15.00, 19.00 nn 22.w. -ifjjt, 8.15 Domače pesmj 0ircsK» no -nedeljsko Jut-r9-,x:nski: 2vf7' predstava - F Mdč ■ operetna gi‘ost»-ZlOPobn Družin^ £A° ‘sSS s* Lahek opcldanski gla u.»id: red; 12.00 vS; 1 'j on Dsvi Iirp 7.3 nd - o«|. 15.*' 3ut%S red; 12.00 Po^„voL|> vasi K 13.00 Poi ure za nas®■ , i5.D Želeli ste - P“lu|aJWJ;: Lahka glasba; gorbj Želeli ^^vS‘v"“šlovenskm./T^ 16.00 ((Neznani tale solist<)v ■ nagradno tekmov«! j ^ rrl-c ansamblov v w«« ni dvora-n-i; 17.00 jtč. ritmu; 18.00 Ob ni dvorani; vu zdr> ritmu; 18.CD Ob yeterni °S. nih narodov, 20J5 t fI1j ni koncert; 21.00 Kuiu> * nika- ■>' v 3vetu ^ v °svetu f 21.15 V svetu TI.I.BVI**3’* .SP^T S& melodij. _ t* TI.I.EVIZ1JA 16.00 Športno ni G. Donizetti: «LJuba 20.45 Film; 22.45 Sporu NADOMESTNI i% m i uccio Cobez, Opc > SPODAJ podpisanii*JiSijen° t. m. v Borštu nep & V vila motorjev. LlS,Jvni« rija. Mehanična de*8' gemaM i uccio Cobez, operne ^ ,3. v Borštu iw-„- p0Sp. bt. govoril proti župa, %borU lihi in občinskemu tj ijsBF ve besede, češ da-javno občinsko nave^, Zatrjujem, da s ^ p, in* Zatrjujem, u« - da pi "r0. besede izgovoril. dogaz ,n.hiast o tem najmanjši ,jnSKo sim imenovano oproščenja. . 1954. Boršt, 16. oktobrajros ^ AMERIŠKI 1« tUfdSl j bili 111 nadomestni ^ pr dirkalni avtemoo -i . e 'LJiU’ Ferrucclo Cobez, OPc „ Sem tomobilska delavnica for. ... no 55.0^ MOTORNA KOLESA & Vel^j lir, kolesa po 8 000 fnrc« izbira motorjev “ 3 Ma-rcon, U! ca j iz Ul. Bonomea. «Tudi ^ jaz NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernim 4; Millo, Ul Buonarroti U; Mizzari, Trg Venezia 2; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7; Hatabaglia v Barkov-liah in Nicoli v Skednju. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM, Al CaimmeUo Viale XX. sett. 4; Crevali-n, Ul. Roma 15; Gmtirier, Ul G-iulia 14; Alla Maddalena, Ul. Istria 43; Pren-dini, Ul. T Vecellio 24; Serra-vallo, Ui. Cavana 1; Zan-etti, Testa d'oro. Ul, Mazzini 43. kruha in Lavra (to je namreč njegova sestra, ki ima v najemu mlekarno in pekarno) bi nam ga lahko dobavila kakor drugim. Namesto | svežega pa nam kakor nalašč pošilja ostanke.* Suban. ki je uvidel, da s svojim kričanjem ne doseže ničesar, je v dušku spil kozarček konjaka in zaloputnil vrata ter odšel borbeno razpoložen k sestri v prodajalno. «Dovolj je starega kruha,» je možakar ponavljal: «Hočem svežega in ti,» se je grozeče obrnil k sestri, «nam ga boš pošiljala. Si razumela?« Sestra je takoj spoznala, da je brat vinjen, a mu je hotela kljub temu razložiti, da je pač treba porabiti tudi star kruh. «rLe bomo metali stran kruha, ki nam ostane. Je treba pač varčevati.* Jezen je tedaj Suban silovito udaril po tehtnici, da se je zdrobilo steklo zaradi njegovega udarca. Tedaj so vsi Subanovi sorodniki, med katerimi sta bila mati in njegov 25-letni brat Luigi, skočili k njemu in ga skušali pomiriti. Ker pa to ni pomagalo, ga je Luigi z zaušnico spravil k pameti, vendar le za kratek čas. Giordano je namreč zapustil trgovino in odšel. Kmalu zatem se je vrnil in kakor Indijanec vrtel nad glavo bojno sekiro, s katero je vsem brez razlike gro. zil-. Najbolj jezen pa je bil na brata Luigija in ta. ki je pravočasno spoznal nevarnost, je urno odnesel pete in iskal pomoč pri policiji, ki je vročekrvnega Subana spravila v zapor in ga nato pri- javila sodišču pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb materi in groženj bratu. Sodišču pa so prijavili tudi Luigija, ki je bratu prisolil krepko zaušnico. Pred sodnikom sta se brata zagovarjala vsak po svoje: Giordano je trdil, da ni hotel udariti brata s sekiro, pač pa mu samo žugati. Materi pa je poškodbo povzročil nehote in sicer v trenutku, ko jo je prijel za roko. da jo potegne stran. Luigi pa je bil krajši v zagovarjanju in se je skliceval da je bil zaradi bratove besnosti prisiljen braniti se. Njegova teza je obveljala in sodišče ga je oprostilo obtožbe, medtem ko je brata obsodilo na 3 mesece in 20 dni zapora. Preds.: Gnezda, tož.: De Franco, zapisn.; Magliacca. o-bramba: odv. Padovani in Porgna. Mati in hčerka se prevrnili z vespa Medtem ko je hotela 28-let-na Natalina Pertot iz Nabrežine s svojo vespo, na kateri je sedela tudi njena 59-letna mati Ana Kobencelj por. Pertot, zavoziti s ceste Nabrežina - Sesljan na glavno državno cesto, je trčila v fiat 1100, katerega je tedai 37-let-ni Alfonso Mascia iz Foggie obračal, da bi spremenil smer vožnje. Sunek je vrgel s ceste vespo skupno z ženskama, ki sta se zvrnili na peščeno zumljišče. Ker sta se ranili, so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so mater zaradi zloma desne noge in drugih manjših poškodb pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo morala verjetno ostati 30 ali celo 43 dni, medtem ko so hčer po izpranju prask odslovili s prognozo okrevanja v 2 dneh. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 11, uri bo peti nedeljski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Carmen Campori in . ob sodelovanju 10-1 er nega violinista Uta Ughija, Na sporedu so Ber-keleyjeve, Mendelssohnove, Beethovnove in Verdijeve skladbe. Prodaja vstopnic se nadaljuje. Prihodnji teden se prične vr sta predstav igralske skupine Luigija Cimare, in sicer z igro «Vsa.kih sto let«, novost Hugha Herberta. Razna obvestita Tržaški filatelistični klub »L, Košir*. Danes 24 t. m. zamenjava znamk In delitev revije Nova filatelija v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II., od 9. do 12. ure. Odbor obvešča člane, da 14. novembra t. 1. poteče rok za prevzem novitet in naročenih znamk Darovi in prispevki PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA* Ob 38 Obletnici smrti Ivana Grlanca daruje vnukinja Miroslava 300 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina učiteljice Klare Pfau daruje Miroslava Kralj 300 lir za Dijaško Matrco. Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO pos. številka 10.— din mes. naročnina 210.— » Naročila sprejema AGENCIJA DEM. INOZ. TISKA - Ljubljana, Stri. tarjeva 3/1. - Poštni predal 198. - tel. 21928. Naročnino vplačajte na tek. rač. št. 604 -T-375. Excelsior. 13.30: «Od tu do večnosti*, Burt Lancaster. Mont-gomery Clift. Fennce. 13.30: <(Mogambo», Clark Gable Hossefti. 14.30: ((Skrivnostna vrata*, Van Johnson, J. AUysoi\ Nazioaale 14.00: «Bela furija«. Eleanor Parker, Ch. Heston. Filodrammatico. 14.30: «Yarvkec paša«, Jetf Chandder, Rhonda Fleming. Arcobaleno. 14.00: ((Francoska linija«, Jane Russell Mladoletnim prepovedano. Astra Rojan. 15.00: «Giuseppe Verdi«, Anna Maria Ferrero in Pierre Cressoy. Capitol. 13.30: «Kako se poročiti z milijonarjem«, Marilvh Monroe, L. Bacall in B. Grable. Cristallo 14.00: »Babilonski sužnji«, R. Conte, L. Christian. Grattacieio. 13.30: «Ro}ena za ljubezen*, Van Johnson in To-ny Martin. Alabarda. 14.00: #Deviška kra- ljica«, Jean Simmons, Stevvart Granger, Deborah Kerr. Ariston. 14.00 «Veliki gaucho*, Gene Ti«rney, Rory Calhoun. Armonia. 14 00: »Tihotapci v Macau«, T. Curtis, J. Dru. A uro ra. 14.00: «Somibrero», Mont-alban in A. M. Pierangeli. Garibaldi. 14.30: ((Ljubimci iz preteklosti«, L. Ainanda Ideale 14.30: »Poveljnik na Flying Moohu*, R. Hudson. Impero. 15.00: »Ne streljaj, poljubi me!« Doris Day, H. Keei. Italia. 15.00: «Pred potopom«, A. Cayatte. Prepovedano mladoletnim S. Marco. 14 OO: »Norčanosti v svetu«, Eva 'Pawlik, H. Holt. Kino ob morju 14.00: »En dan na sodišču«, Waiter Chiari, S, Pampanini in De Filippo. Moderno. 14.00: »Indijanska ljubica«, J. Stevvart, J. Chandier. Savona. 14.00: ((Viharji na Kongu«, S. Hayward, R. Mitchum. Viale. 14.30: »Sto podoknic«. VRtorio Venelo. 14.15: «Sužnja greha«, Silvana Pampanini. Mladoletnim prepovedano. Azzurro. 14.00: ((Sokolja krila«. Barbara Slanwyck. Belvedere. 14 00: «Aida». Marconi. 14.30: »Pustolovščine Petra Pana*. Massimo. 14.00: «Tarzanov beg«, Johnny VVeissmueller in Mau-reen 0’Sullivan. Novo cine. 14.30: »Priznavam*, Anne Baxter, M. Clift. Odeon. 14.00: «El Gringo«, John Paytie. Radio 14.30: »Stala« 17», Dilly WUder, VVilliam Hotden. Secolo 16.00: «Zavojevanje Kalifornije«, C. VVIlde, T. VVrigt. Skedenj. 16.00: ((Andaluzija*, film Columbia. Venezia. 14.00: «Pokol v Tomfo-stonu»,V. Monroe, J. Leslie. «UNE0H» Svetovno zna"3 varovalnica 1828 je v TRO‘J UL. VALDIRIVO tel. 27512 - 35939 Prokurator RAvr«1 6. in 7- n0V'ft> (dvodnevni) TAR PR1 p0B POREČ PULA PAZIN___—-7. novemu* (enodnevni’ TOMAJ DUTOVLJE KOSTANJEV^* KOMEN okt' Vpisovanje ° AJDOVŠČINA BUZET_____ 14. novemu SEŽANA kozina materija OBROVO OBROVO n()V. pf' Vpisovanje ‘ BgS» « ADRIA-* J 4. pf' Ul. Cicerone Telefon NEDELJA, 24. oktobra K O t* K It 254,6 m ali 1178 loc Poročila v slov ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. ob 7.15, 12.45, 19.30 in 23.00 7.45 Jutranji koledar: 8.15 Slovenske narodne pesmi; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.15 Mladinski tednik: Ob dnevu Združenih na-rodov; 10.00 Zena in dom; 10.30 Glasbena matineja; 13.45 Giasba po željah; 15.00 Naši kraji In ljudje; 16.00 Od zbora do /.bora po našem lepem Primorju; 16.30 Promenadni koncert; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Jurina m Frumna; 18.30 lz ritma v ritem; 19.20 Šport; 20.00 Iz opernega sveta; 21 00 Po naši diskoteki, 22.00 Za ' ples; 23.10 Glasba za lahko noč, IRtiT II. 11,10 Priljubljene lahke melodije; 11.30 Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu; 12.00 Pestra operna glasba; 13.00 Glasba po željah: 15.00 Lebar: Vesela vdova, opereta v 3 dej,; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Koncert pevskega zbora »Slovenec« iz Boršta; 18 00 Prokofjev: Konceri za violino št. 1 v D-ouru; 18.20 Melodije iz revij in filmov; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Rpomibi na Kal-mana in VVaUltcufla; 21.00 Sport- jg5< 7. novemW*t v enodnevn' z,NO HERPELJE' materij0 OBROVO PODGRAD ^ ^ o* Vpisovanje^^ — 3 13. in 14- * dvodnev 0 opatuo-b^bico ILIRSKO Bl5do 5. o° Vpisovanje^. ^ 2°’ dvodnevni i*'e‘ * KANFANAR n0,. SOŽlA ,, — -.jm dil, kaj se mu zdi iz vsake ^5 naša ^ pogledu °d- | kritike bolj in kaj manj spre-’ ^ient k M‘lka- Na pri- liemljivo. Vsekakor je verjet-ža j' °, pr'8el na | no, da se bo v njem ustvari-k°~umet- | la neka vsaj približno točna sodba o delu, čeprav, kot smo že prei dejali, sam ni strokovnjak, ki bi se upal s prepričljivostjo govoriti o gleda- ,,;-nejJohnson.Zweig°vega-v^tega' vn • dolakm- * Ja Pr*Sanja- Tako de>ab da je 1;^ Drama dosegla po Hi naihni umet' tafejve. J zaokrožene žalostno Se m' zd* tem dejal Ba is s- ' tsi disko ’■ :z kntik S.tUk m recenzij dobil 3eno popase Dra- 0 sl°ritvah * letih *-V- se pe poizkusiio na es« našega teatra Etetele' ?-■ kritikov, po JjfiSh i"ud?Ukenih *in i-oritvah kl so si V’"biU 6V,nasega eietu- Tl ^žedališke u- -»"af biVD * prve °st™- “"nentov 'nah bistve- !SStee-da bi imel> 1, ^ktšnn u.,, J1.m °mogoči- i„ nsap k . * “mogoci- ^'jvami “lkrparaciio S* t.-t- terial °d sloven- K w °drov Vc i CLlmo’ riov je tertli 0d teh S teatra n' J °d sloven-S je bilo taj drugeSa: l>ge*n Prev'-66 k,aS1-- reportoarja t moder-*del .»•? ’ ,retiemu stil J Vs* ’ ‘iV" 1 ?oktoženePriendstaVe ena' . ds neodo Prvovrst- t <» r! VOm° ie bi- KsJ kritki neiz' iNuVah' ki * llla na J® V *vs- , ir’ druSemu Uprizarjanja fotn itdse*u. Premalo ! vSe TodV'°Žene' Saj ne rečem, lo bila v ~ ]Im 1 .^'znana dtZavnem me-^ «£ njlhova u- Za kateri za°krože-V ZaSl£nVem’ da bi 'U*e. Prikarai Priznanje, e evrop.u6 na kate-kv ltl't'jam odru..» ie nato *v0rn;a proti ta- * >5 kti‘ikov T0PISanip Nfc; ‘iftlDlr, ’ Se 1111 matiŽn° za m in mo- i■ C g’edal*ča ’V>ižko*at0 se i« raso; k h U012nn j Y^usivo ^!.J?4*«Vori,0 a zavrne "°«tjo»i Pisanje ^ Sta, gl*d^kih \ ' J,avii n‘ ,1 Poroče-Fra^1 2°t 4V*SRl *Sie "t ?V2aprav keip g‘e- Jo’ž« t Pra' ■ n‘m!) z Javor- N °Cehjuii ne °Pisu-kvte\ u. a kas. niaj !, m *ktb bQSledT L- - bil; n,ik“ir (!. 5 . - ni s ‘n sočn,.50 >z-a prit le-* P ltepeh, Ni- mm la svoje nosečnosti. je z mizarskim orodjem stopil v izbo, so ji kot od utrinka neke misli zasijale oči. Vsak udarec, ki ga je nato slišala iz hleva, je pribijal njeno skrito misel, da je slednjič kot zagozda obtičala v njej. Stopila je v hlev s pretvezo, da vrže stelje pod kravo. Oslonila se je na vile in gledala fanta, ki je zabijal žeblje. «Jakob, zakaj sc ne oženiš?* vsa zatopljena vase se je ko.! ga vPrašala. JPaj zavedala, da je konec °jne. Slovenske zastave, ki vic \ sivib novembrskih dneh e e s b'*' so se kmalu po- zdu/' va.s.eh se ie vgne-okupacijska vojska, ki Svet ^obidnic' 111 prizanesla. 8e j* lomil in spremi- še ra-prisluh- zum’ ida b* bila kom; j ZUrnela, če bi r Fant, ki so mu oči šegavo sijale, kakor da mu je venomer nekaj dovtipnega v mt-slih, jo je pogled 1 in se zresnil. Bistro je ujel dekle-t° ' misel, ki je tičala v zasedi. Pogled mu je komaj o-pazno zdrknil na njen napeti predpasnik. “Kam naj popeljem ženo?* je vprašal. «V polžjo kaj-žico?» že nila, “Sta‘iSV.il’ k° PH' “Tako bi vzel, ki ima Poki: »r, ,Greior kajžico*. Parjeve£a i,v°k mizaria• Bri‘ B°lj jasno mu ni mogla na- ea kdnea v3 vW:Zardela Je ip p°- Pravkar vrnil' a SB f i Ie dala v bose noge. -“i n- rava u:, od vojakov. | Jakob je molčal. Vzel je bi “kri “‘I Preperel* 'It, T * S,at?.’1 žebpU. S* nastavil na rob preI ni nnmi /ii . nlkoli deske in ga zabijal, Na eno s ila nanj, a ko | oko je mižal, a iz drugega, ki ga je upiral v glavico, so se mu kot iskre usipale misli... Pri Brinarju je bila polna hiša otrok, četudi so se bili trije že razleteli po svetu. Večkrat se je zalotil pri misli, da ga bodo bržkone vse življenje tuja vrata bila po petah. Na starost bo sam samcat brez svojcev izhiral v kakem kotu, Tu pa se mu ponuja streha nad glavo, polna skleda in topla postelja do smrti. Saj se ni varal, da ga dekle ne nagovarja iz ljubezni, a bil je že v letih, ko svojih čustev ni mogel več uravnavati zgolj, po željah... Zabil je žebelj do konca in se ozrl. “Prav mene si se spomnila?* je rekel. “Tebe*, je dekle pogledalo po sebi. “Pankrta bom imela. Ti, vem, da ga ne bi sovražil...* “Zakaj bi ga sovražil? O-trok je nedolžen*. Kakor da se je Katra šele tedaj zavedela, da je bila proti vsem navadam ona snubec, a ne fant, je prislonila vile k steni in pobegnila iz hleva... Pozneje, v zrelih letih, je na to gledala brez sramovanja, kot na življenjsko nujnost. Tistega koraka, naj je bil še tako nenavaden, se tudi nikoli ni pokesala... Zeni-tovanje je bilo čez nekaj tednov, brez godcev in velikega šuma. Jakob je prinesel k hiši stružnik, koš mizarskega orodja, veliko skrinjo in lesen vojaški kovček. To je bilo vse njegovo premože- d: je prehudo pestilo življenje, da bi sc pretirano vdajali občutkom. Vsako novost, ki jim je bila komaj razumljiva in jih je trdo zadevala, so nekaj časa obračali v misli ' in besedi, nato so odpor in nejevoljo zaklenili v srce. Katra je rodila hčerko, ki so jo krstili za Antonijo. Bila je tako krepka, la bi jo bila malone stala življenje. “Gregorčičeva založba* bo tudi letos izdala Koledar. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe*. Odlomek, ki ga objavljamo, smo vzeli iz zanimive povesti našega primorskega rojaka Franceta Bevka, »Tuja kri* nje. Z njim je prišlo v hišo tudi več šale in smeha kot ga je bilo kdajkoli prej pod tisto strehe. Pričakovanje, da se bo življenje nadaljevalo tam, kjer ga je bila pretrgala vojna, je bilo prazna utvara. Nikoli več ni krenilo v prejšnje ko-lotečine. 'Upanje prvih mesecev, da bodo Italijani zopet odšli, se ni izpolnilo. Nastajale so spremembe, sprva počasi, komaj opazno, a niso bile zato nič manj boleče. Lju- Njeni predivnati lasje so jo spominjali na Hanzeja, k ga še ni popolnoma pozabita a se ga je spominjala bolj z grenkim očitkom kot s sladkostjo. Spomina na svojo divjo ljubezen ni pestovala že zaradi moža, da bi mu s tem ne delala krivice. V svojem pričakovanju, da otroka ne bo mrzil, se ni varala: mali To-nici ni bil oče le po krstnih bukvah. Naj ga je naskrivaj še tako opazovala izpod čela, ni mogla odkriti niti najmanjše sence v njegovih očeh. Svoje občutke je znal bolje krotiti kot slo po pijači, ki ga je z nepremagljivo silo zgrabila dvakrat ali trikrat na leto. Iznenada, kakor da ga je obsedel zli duh, je postal tih in zamišljen, zmanjkalo mu je humorja in smeha. Postrgal je vkup ves drobiž, kar ga je mogel najti in na lepem izginil v dolino. Nikoli v Sopotje ali na Polog, ljudem na oči in jezik, temveč v kako sosednjo vas. Pil je, napajal prisklednike, se iskril od humorja in dobre volje. Ko je zaluskal ves denar, je prišel domov. Pre-sPal je pijanost in se nekaj časa grizel v delo, kakor da ga pekli slaba vest. Katra mu te slabosti nikoli ni očitala, niti v šali, še zagovarjala ga je pred očetom in ljudmi. Vsakikrat je težko čakala, da se je zopet zdramil iz svoje otopelosti in so se mu zasmejale oči. Te redke spodrsljaje so daleč odtehtale njegove roke. Njegov trud se je kmalu poznal na hiši in na zemlji, ki ju je našel hudo zanemarjene. Gregorju se je samo od sebe smejalo srce. Tiho ga je bolelo, da je družina menjala priimek, a bilo mu je v neizmerno uteho, da se je s hčerjo tako razvozlalo, poleg tega je bila skrb za hišo preložena na druga ramena. Bil je star in zlomljen — bolj zlomljen kot star — zdaj bo v miru dočakal smrti. Katra je legla še tri leta zapored in rodila otroke. Stefan, drugorojenec, je bil ozkih lic kot Jakob, a drugače ves po materi, droben in žilav, temnih las, oči in polti. Tretji, Gregorček, je umrl kmalu po porodu. Zadnia je bila Ivanka, kričava poteg-njenka, s svetlimi, kodrastimi lasmi. Otroci so s smehom, jokom in krikom polnili hišo in sadovnjak. Preden so dorasli za šolo, je stari Jermol zbolel in obležal. Sam samcat je po cele dneve prestokal v gorenji kamri i.\ hiral. Ko je čutil, da mu izteka zadnj’ konec življenja, si je zaželel pipe. Zet mu jo je natlačil in prižgal. Hči ga je podpirala, da je na pol sedel v postelji. Potegnil je dva dima in za-kašljal, glava mu je omahnila na blazino. «Ne morem*, je zahropel. »Pojdem...* “Kam, oče?* ga je vprašala hči. Ni ji več odgovoril. Cez dve uri je izdihnil. Preden sta se Jakob in Katra tako se jima je vsaj zdelo —- utegnila trikrat obrniti, so se otroci potegnili v šolarje. Vsako jutro so s krikom stekli po klancu na cesto in na Polog. Tono in Stefana je še poučevala stara učiteljica, ki je že lezla v dve gube, kakor da odmira hkrati s slovenskim poukom. Ivanka je že dobila italijanski abecednik. Starejša dva je bodlo u-čenje, rajši sta za očetom in materjo s koški na hrbtih lezla po strminah. Ivanki pa je delo smrdelo, rada se je načičkala in našemila, zijala v knjige, brbrala italijanske pesmi na izust ali se igrala s punčko. Ker je bila krhka, so jo namenili za šiviljo, a se je namerilo drugače. .(Nadaljevanja sledi). PRIMORSKI DNEVNIK 24. $ UL. C, Telegr. MOTOM 48 DELFIN O 160 CCM A ePridi. sem! Tvojega potepanja in lenarjenja sem do grla sit. Končala bova. s tem. Razumeš? Odslej boš zapo. slen. Razumeš? — Delal boš. Jasno?« «Hm.„ da«. Gospa Parker je skomignila z rameni, se osorno obrnila in odšla v hišo. Podoba je bila, da ni zadovoljna s temi ukrepi. Tudi Billy ni bil. «Kaj bom torej delal?« je čemerno vprašal. «Dela je Čez glavo, samo o-brniti se je treba. — Na primer tisti zaboj tam. Poišči orodje in ga odpri. Potem pa bova naprej govorila». Pri tem je pokazal gospod Parker na zaboj, ki je stal na verandi in se pražil na neusmiljenem soncu. «Kaj pa je v zaboju?» «Ne vem. Dostavni listek se je izgubil. Bržkone so nadomestni deli za traktor, ki jih je odpremnik poslal iz Dallasa». Fant je odšel po orodje. Bilo bi mu bolj všeč, če bt podil mlade žrebce po travniku ali iskal jastrebovega gnezda. Tam pri Blackhorn hribčku jih je nekaj. C e so jastrebi siti, se jih da brez težave uloviti. Ko se je vrnil z dletom, kleščami in kladivom, očeta ni bilo več. Zaboj pa je bi! še vedno na verandi. Čuden zaboj! Nadomestni deli...? Zakaj pa je ves preluknjan? In ojačen z železnimi pasovi? Billy ga je sunil z nogo, da je zabobnelo in presenetljivo zašumelo. Njegov pegast obraz se je razjasnil. Aha! Posvetilo sc mu je. Zdajci pa je zaslišal brnenje motorja, ki je stal v delavnici za hišo. Motor so komaj pred dnevi pripeljali. Mora videti, kako dela. In že le stekel čez dvorišče. Tuj avtomobil je pridrvel na dvorišče in se ustavil pred hišo. Na videz zelo razburjen gospod je planil z voza. Gospod Parker je stopil iz hiše za njim pa gospa. Tudi Billy je opazoval ves prizor izza vogala. Pri odraslih človek nikoli ne ve. Vedno so nepre-raiunljivi. uMoje ime je doktor Le- Prišel je izza vogala: «Hm — da... kaj pa je?« je nezaupljivo vprašal. «Bo spet kaj z zabojem?» ((Zaboj je vendar tu«, je zavpil tujec in pokazal z roko proti verandi. eHvala bogu!»» Mama je objela Ba Uvoz — Izv0Z Zaloga oglja, premoga to NA DROBNO - NA Vseh vrst trdega to rne'^. ga lesa, furnirja, veza Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga i Urad: TRST Ul. Crispi St. „ Skladišče: Ul. delle M1HzI®nva«Ja Telefonska stev. stano TRS T, Tel. 44 208 «Btlly...!« je zavpil Mr. Parker, lastnik Shepleyeve jarme. <(Billyyy...« mu je pomagala Mrs. Parker. Vendar se fant ni pojavil. Čepel je pri Indijancih za svinjskim hlevom. Naj ga kar kličejo! Gospod Parker je bit na svojega potomca na moč besen: eVes dan se samo potepa, uganja nespodobnosti in ni za nobeno delo. Toda sedaj je tega dovolj; treba bo napeti drugačne strune«. Gospa Parker je, kakor vedno, dajala fantu potuho. «Kaj hočeš, saj še nima deset let, Kaj si ti vse počenjal v njegovih letih? Ali pa tvoj brat? Zelo si krivičen, moj dragi, zelo«. ePrav nič nisem krivičen, pač pa samo razumem. In tudi fanta bom spravil k razumu«, je dejal skrbni oče ter prodorno zažvižgal na prste. Ta žvižg je Billy dobro poznal. Proti temu ni bilo pomoči, moral je ubogati. Priplazil se je izza vogala. «Da očka?« wis», je dejal tujec in si obrisal potno čelo. eDelam v Raziskovalnem inštitutu v \Vor-thu. Ali niste, morda danes pomotoma prejeli zaboj iz Dallasa?« «Zaboj? — Da. — Toda mislil sem, da so mi poslali nadomestne dele za traktor in naročil sem Billyju naj ga odpre«, je dejal gospod Parker. «Za božjo voljo! Kje je zaboj?« je zavpil tujec. «V njem niso vaši nadomestni deli. Odpremnik je zamenjal zaboja in vam poslal našo pošiljko kač. Sest kač klopotač iz Trinityja je v zaboju«. Gospod Parker je stal kot steber in ni mogel spregovoriti besedice. Gospa Parker pa je... Ne farmarske žene iz Teiasa ne omedlevajo kar tako, toda bila je mrtvaško bleda in komaj je izstisnila obupen krik: «Biiillyyy!« In oče je prišel k sebi in zažvižgal. Fant se ni obotavljal. Poznal je to. Najprej vpitje, potem žvižg, za konec pa še kazen. Tudi ta deček in deklica iz Sv. Križa sta priskočila na pomoč domačim, ki so imeli polne roke dela s trgatvijo. (foto Magajna) UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material &B £10 vXSfulainevPrava jesen-••- • 111 X vinogradih i fcr > te le v , e in pride-Jtreho tr™ ?vnem že P°d trMa. LofJ! „iSad STCie» v°l]en-~]7tit ni prav zado-o. letma ni bila jo- .5 vremLl^3' Ce b‘ hi- i«fo?Tgfr£ razmere boU v toLr spomladi, kot --fS vKfte “ »•*> večij ki ie naj- bneta ei-d- ^ ?v našega .uelaVlr,,dob°dtov _ delek V a^ glavni pri-fc n^ bilo več- to'e kot^ kakor na pr. ■„k°* lansko leto. Pri- »^ob3mnek0lik0 le oz^ ie m bilo! drugod pa ktedsteelhrl?vra fazpasel že ’ Ki £8 je ijil. Zarorf; ? -vsena ozem- sovražnik ie ošč, ki Zavp^T ii0. vsem 'bena, ki ^deževnega vre- "Ugodno bU er vPHvalo f kttSr"® ras‘ raz" n' mogla LČe ta gnlazen 0a W hrožif razvitl- Da skoti, ki bi . napravil letos lo lahko, se je treba -J0 ,la hosti v, zabvaliti zaved-kmetov. * v, nndnc-sti naših ‘vM)v, V; Pmsau^i. _ £° škodljivca • M a anjali: vsemi sredstvi. *ani de!aJ Je S!cer zdaj JV6** E E P* da P^ine roke de-Pa dcma, ce np _ dogradu dplju in v vi- da si za ®°Pravi -* mipi Itaviino PHdelek °, da se svojTlad.,da izoopol- 'C S1 bra-jnripraVl 01'0dje, °hr:w pnJJJg shrapi *iu icni ’ da s; 9i.nie sEga’ Ho Pridelek, da‘ skrbi kili32 nauA ved- u!?' ki'jeSvSirok°vno zna- Slh vteJ: v danasaijih ča- » J*53Si&* ?°ra turi; ,£l-stcPil ^s, ko vmetea ~,mek zlasti pa njigo v J?Haddna> vzeti ?aiaj0 v£ke- Zdaj, ko po-H pi-il! ri dolgi So te ne impv ' “0'si, je maj-'?5en cas za raz- tfdaje. ze Oh kL?°udarjali. da ihn zellj0 iz' Eedka- Zato Seh’ fla Po v!i?°iaivh 0TS*-?h n« J* vseh večjih va- »8 ??Si Wnov vtem •! Ur na teden. Prit? arn0’ da F, slovenskiv sl®yenske kav„_ nsKi predavate-r° nasa pra- SSss? **“ •” okoliš in razmere, v katerih njegovi učenci živijo. .Poleg tega pa lahko učitelj, če ima le malo dobre volje, napravi mnogo koristnega tudi izven šole za kulturni napredek kraja, v katerem poučuje. Ce te. stvari razume navaden vaščan, bi se tega morali zavedati tem bolj ljudje, ki imajo v občini odgovorno mesto. Vse pa kaže, da pri nas, oziroma pri naši občinski u-pravi, ni tako. 2e lani je ;ho-tel naš učitelj stanovati v šoli, pa mu občinska uprava tega ni hotela dovoliti, češ da ni poročen. Jalovo opravičilo! Letos pa se je naš učitelj poročil in je mislil, da bo dobil stanovanje v šoli. Pravilno bi bilo, da bi županstvo- samo povabilo učitelja in mu izročiio .stanovanje v šoli, do katerega ima vso pravico. Pa to se ni zgodilo. Ko so nekatere matere šolskih otrok iz naše vasi šle zaradi drugih opravkov na višje šolsko nadzorništvo v Trstu in je pogovor nanesel na šolsko stanovanje, so se temu v Trstu zelo čudili in sporočili svoje opazke dolinskemu županu Lovrihi. Stvar je seveda zadela Lovriho v živo in se je zelo razburjal ter očital ženam, zakaj so vendarle šle to pravit v Trst. Kljub temu pa mu lekcija še ni zalegla. Jezen in razburjen je začel vpiti: «Pa naj gre v šolo, saj so tam ključi«. Take besede so zgovorno spričevalo, kako je naš župan olikan in kako zna upoštevati in ceniti vzgojno in kulturno poslanstvo učiteljstva na vasi. Dolžnost občinske uprave je, da stanovanje v šoli uredi in ga izroči učitelju. V vasi pa; se širijo govorice, da je hotela kominformovska občinska uprava uporabiti stanovanjske prostore v šoli za druge namene, ki nimajo s šolo nobenega opravka. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli da je dolinski župan končno z dekretom le izročil stanovanje učitelju. Boršta in iz sosednih vasi. To pa zaradi tega, da si prihranijo stroške in koristno izrabijo vsako minuto. Kakor je vsem dobro znano, je žganjekuha podvržena staremu R1CMANJE Žganje kuhamo Delo na polju je prenehalo, pridelek je skoraj že ves pod streho. Letošnja letina ni bila ne slaba ne dobra. Zdaj smo se lotili žganjekuhe; pri nas kuhajo tudi vaščani iz italijanskemu zakonu deležencev iz Trsta in bližnjih, vasi so pričale kako se s Križani vred veselijo pridobitve novega kulturnega hrama, kjer se bomo mogli usposabljati na vseh področjih zaradi tega obremenjena s preveliko trošarino. Toliko moraš plačati na uro, pa če teče iz kotla ali ne, ko je že pripravljena in določena ura. Prav bi bilo, da bi kmeta podprli in mu znižali trošarino, da bi si vsaj nekoliko opomogel z žganjekuho, Saj drugih dohodkov ima prav nralq na tej naši borni zemlji. in je | kulture in obravnavati naše PREČNIK Kje je vzrok poginjanju živine ospodarske, socialne, politič ne in druge zadeve. Poslanstvo^ našega , in. .^vsgh os.{a]ih kulturnih domov' se tiče vseh tržaških Slovencev, kot imamo Križani m ostali Tržačani za svojo .lastnino dela pokojnega Berta Sirka, ki mu je naš dom posvečen. Na to sem mislil zlasti ob izvajanju pesmi (tSači»,..ki j o ; j e Berto tako ljubil in rad prepeval. Njegovo, sreg je bilo. močno prepojeno i ljubeznijo do te naše zemlje, do njene obale, bogastva in siromaštva. Veselila ga je borbenost tukajš- , njega ljudstva, naši uspehi in * , napredek. Zato je prav, da Pied _nekaj dnevi sta pri j nosi naš dom, kjer je že pred nas istočasno poginili dve kra-1 prvo svetovno vojno sodelo-vi. ki nista prej kazali nobe- j val kot dober igralec, njego-nega, znaka obolenja in sta. vo ime, ki častno predstavlja bili vedno zdravi. Živino-i naše kulturne sposobnosti tu-zdravmk ni mogel ugotoviti,: (j; v tujini. vzroka za to, živali sta. , ,_____... se redno pasli na gmajni in , °dslel dalje bo dom toli-senožetih. Ker so se tamkaj pomemben in vreden ko- vršile vojaške vaje, je splošno ^akhvnost Tud“ se zave'-mnenje, da gre za zastrupi-i "a akUvn0St- Tudi_ se za\e tev po izstrelnih plinih, kar! dam°' aa more nas pr0St>et je tembolj včrjetno, kar staj01 dom mn°š° Popevati k J cv-muuil VCi 'JlllU, Ktll Md , .... . . . _ v • , ■ , še dva primera poginulosti i zbI’zanJU m mirnemu sožitju ^ & i italijanskim življem. A ne goved v Briščih in Bajti, ki ju pripisujejo temu vzroku. za vsako ceno, ne za ceno na* Ne vemo kaj so ukrenili _žl š.ega ponižanja. Naše sosede devni organi; občinski in po-,j bomo cenili' kolikor bod° ^ kcajinski veterinar, občinska nas' uprava in drugi, a ta .izredni pojav zahteva, da se ga te- =231 RADIO TELEVIZIJA meljito razišče in ugotovi vzrok škode, ko so jo prizadeti utrpeli. Ce je to posledica vojaških vaj. morajo lastniki dobiti odškodnino. Tudi k nam se počasi vrača razsodnost. Gre namreč zai priznanje političnih ■ zmot, ki so po krivdi prevelike vere v prerokbe že razkrinkanega kominformističnega tribuna sejale med nas sicer puhlo in smešno a sjerajno. :škodljivo sovraštvo. Medsebojiio zbiiža-nje ne bo koristilo le vaščanom, ampak bo tudi potrebno v skupni borbi za uveljavljenje naših pravic. S E S L J A. N „To so res pravi sužnji...’ SV. KRIŽ Nove naloge v novem Kulturnem domu Naša nedeljska kulturna slavnost nam bo ostala v trajnem spominu. Stotine u- Mislim, da je prav. če izve javnost še o tej senci, ki pada na našo vas: Ko so nekateri naši poslovni ljudje razen z vpisom svojih otrok v italijansko šolo,, o čemer. ste poročali, pohiteli ob proglasitvi sporazuma tudi z izobe-šenjem italijanskih, zastav, je neka Italijanka dejala: ((Glejte jih, ti so resnični sciavi!«. Prav je imela! To so pravi sužnji. Drugo ne morejo biti, ker Slovenci niso, Italijani tudi ne. Mogli bi prav tako biti Nemci, Angleži, Francozi. Najraje bi se čez noč prelevili v Američane ker ti predstavljajo dolarje. Denar, bogastvo, razkošje pa je njihov edini in najvišji cilj. Mi pa pravimo, da niso vredni pogleda. GOSPODARSKE SKRBI BRICEV V ITALIJI — >;.v°Casno , nadzomištvo ^ S02ganil° In Preti ^eza zn'on bo Kme*-Prknč- Posredova- «°l2“ T*u- lo , Plečke h0 taini-tezn ^ ČasVe!Ze priredr-«heL Stanke p° vaseh tem, e razo-i ' odnosno 5& se borf^e’ na ka-° ■ h zadevah goap0r St s,an°vanji "j« z^Joli ie , .. Ucitelja . stanova- HfU *0 ^ Vsi Vašhnr,; l°k Pa stars-vaščani, »Ovy ebj0, dSata'S> diskih ol ta2uLV vasi v1 V6ite‘j s*a-V2gojn ’ da V^do lahko dete bolj „ aedeljevo ? hiu v vasi . .UsPesno, če ^iatS1 nLtreba k’10r m poučuje . Učitelj v.sak dan pri- VXe «V°jel.čenrSar da""ad- starši da ’ da pride Zakaj še ni organizirana obramba proti toči? Na zračnih kaščah se v jesenskem soncu suši koruza Kako moramo ravnati, če obtiči goveda v goltancu prevelik kos hrane (repa, jabolko, koruzni store krompir)? Glavni pridelki Brd so vi-1 lijo gostilničarji. Tako bi podilo in sadje. Zlasti briško vi- pirali našega kmeta v boju no je znano daleč naokrog, za obstanek. Na dunajskem dvoru so ga Naši Steverjanci bi se mo-včasih poznali pod imenom ‘ rali v ta namen organizirati. «Goerzer Wein», Najboljše vino se v Brdih pridela v okolici Višnjevika, ki je v Jugoslaviji. Pa tudi števerjansko vino je odlično in bi zaslužilo, da bi bilo bolje znano po naših krajih v zamejstvu. Naši gostilničarji rajši kupujejo italijanska, zlasti furlanska vina, ki so cenejša, ker pač gledajo na to, da čim več zaslužijo. Obdelovanje vinogradov v nižini je namreč cenejše kot po brdovitem svetu, ker se opravlja predvsem s stroji: to je v Brdih pretežno nemogoče. Je za naše briško vino neprimerno boljše od furlanskega. Zato bi bilo prav, da bi naši ljudje po gostilnah povpraševali po naših domačih vinih in zavra- spozna svoj * čali tuja vina, ki jim jih si- Ustanoviti bi morali veliko zadružno klet, kjer bi se vino sortiralo in vstekleničevalo. Pri postavljanju novih trtnih nasadov bi morali paziti predvsem na to, da bi ne bilo več v vinogradu trt raznih sort, temveč samo ene in to najbolj primerne. Poleg tega bi se morali rešiti še srednjeveških ostankov kolonstva. In v ta namen bi se marsikaj doseglo prav na zadružni podlagi. V Brdih na italijanski’ strani še niso do sedaj postavili nobene postaje za obrambo* proti toči. Krivdo za to nosi deloma baronica Tacco. ki mnenje, da bi ta denar ne zadostoval; stroški za to- je las'nica obsežnih vinogra- čo. Letos je toča v noči pred dov. V ta namen je hotela | sv. Petrom in Pavlom pre- plačevati stalen prispevek cej klestila po števerjanskih 40.000 lir letnov Splošno je j vinogradih, Ko jeseni pospravljamo poljske pridelke, se kaj rado pripeti, da govedo hlastne po celi repi, jabolku, krompirju ali koruznem storžu, česar pa ne more požreti. To se navadno zgodi, če govedo stakne kup repe, jabolk ali krompirja, pa smo ga pri tem zalotili in prepodili. Zaradi nenadnega preplaha živali ne utegne sadeža vsaj deloma pregrizniti, zato ga skuša celega požreti. Ker je pa zalogaj prevelik m tudi premalo oslin-njen, obtiči v žrelu ali v požiralniku ob vratu ali pa tudi niže pred želodcem. Govedo, ki se zagolsne, takoj preneha žreti, se vznemiri in skuša sadež izriniti. Zato se davi in slini. Želodčni plini, ki jih prežvekovalci izpuščajo normalno z izrigova-njem, ne morejo uhajati skozi zamašen goltanec ali požiralnik. Zato se vamp več ali manj napne. Kaj naj v takem primeru storimo? Ne smemo izgubiti glave, saj stvar v večini primerov ni tako nevarna, kot se splošno domneva. Edino takrat, če je predmet obtičal v žrelu tako nesrečno, da zapira tudi grlo ali sapnik in žival lovi sapo. je treba hitro ravnati, da se žival ne zaduši. Tu ni druge pomoči, kakor da žival pravočasno zakoljemo. Taki primeri so pa redki. Ce je sadež obtičal v žrelu, tako da žival lahko diha, ga bomo skušali odstraniti s posegom roke v gobec. Med kočnike vtaknemu s strani leseni količek, da govedo drži odprt gobec in da si zavarujemo roko pred poškodbo. Potem skušamo s stegnjenimi prsti objeti in zagrabiti obtičali predmet, medtem ko ga drug človek pritiska z zunanje strani*nanzgor. je pa precej nevarno, ker količek lahko spodleti, zlasti še, ker je žival nemirna in se otepa. Tudi sicer je količek v napoto, ker deloma zapira prostor za roko. Veliko bolj varen in priročen za odpiranje gobca je železni obroč jajčaste oblike. Obroč je iz kovanega železa, z okoli 6 mm debelim in 30 mm širokim obodom. Odprtina obroča je 13 cm dolga in okoli 11 cm široka. Na obeh ožjih straneh sta pritrjena ročaja, s katerima lahko krepko držimo v gobec vtaknjen obroč in s tem tudi glavo goveda. S takšno preprosto napravo si zavarujemo roko, da lahko neovirano sežemo v goltanec, hkrati pa trdno držimo glavo goveda. Obroč' lahko skuje vsak kovač. Pri mladi živini, ki ima premajhno ustno votlino, da bi mogli vanjo poseči z roko, bomo skušali odstraniti obtičali predmet iz žrela na drug način. Žival bomo prisilili, da bo globoko zakašljala. Da ?i-vinče do tega pripravimo, mu tesno zamašimo nosnice z vlažno krpo. Krpo tesno pritisnemo na nosnice in jo držimo toliko časa, da se žival začne otepati. Nato krpo spustimo, da žival globoko zadiha. Pri tem sunkovito zakaš-lja ter izvrže sadež iz goltanca. Seveda se takšen poskus ne posreči vselej, ker je to odvisno od lege in oblike predmeta. Ce je sadež obtičal v požiralniku, da ga lahko otipamo od zunaj ob vratu, vlijemo malo jedilnega olja v goltanec, da bi predmet laže polzel. Nato ga skušamo potisniti od zunaj z rokami proti žrelu. S stegnjenimi prsti obeh rok ga potiskamo z c-beh strani vratu navzgor. Ce Takšno poseganje v gobec [je predmet podolgovat in le- ži počez, ga skušajmo poprej naravnati v podolžno lego. Namesto, da predmet potiskamo z rokami, lahko s pridom uporabimo klešče, kakršne imajo kovači za preiskovanje kopit. Vzamemo dvoje takih klešč. Ene zasadimo ob vratu, tik pod ebtičalem predmetu, nato zastavimo druge tik nad prvimi. Prestavljajoč klešče tako naprej, odrivamo predmet postopoma navzgor. Kadar je sadež obtičal bolj nizko v požiralniku, ga bomo poskušali spraviti navzdol proti želodcu. Za takšno c-pravilo je najboljša požiral-nikova cev, če jo imamo pri roki. Sicer je treba poiskati kakšno debelejšo in' bolj trdo gumijevo cev. Preden jo vtak. nemo v gobec, jo namažemo z oljem in potem previdno in počasi potisnemo v požiralnik. Nato vlijemo skozi cev malo olja in začnemo previdno brez sile pritiskati na obtičali predmet. Ravnati je treba z občutkom, da ne ranimo ali celo predremo požiralnika. Cev mera biti gladka, ne sme biti razpokana in zlasti na sprednjem koncu ne sme imeti ostrih robov. Nekateri uporabljajo namesto cevi bičnik, ki je pa za ta namen pretrd premalo prožen in navadno je tudi hrapav. Zato je potiskanje predmeta i bičnikom zelo tvegano in nevarno. Ce se nam na noben izmed navedenih načinov ne posreči, spraviti obtičalega predmeta ne v gobec in ne v želodec, pustimo žival pri miru do prihodnjega dne. Medtem se bo sadež omehča’, popustil bo krč v požirauiiku in stvar se bo sama uravnala. Ce je pa žival zelo napeta, ji prebodemo vamp s trokar.iem. ’»■ «6o05ratk'm ie Up *et kruh lZs^a knji- ba, ^ar pomeni grudo in iz K Edi,SP'sal i° te9a izvira tudi naš globus (zemeljska krogla). Ze šest tisoč let zauiiva človeštvo kruh. Vprašanje ,je la Jo 3e zaton. Jakob. Jz- DaV.^em c " Rowohlt. V 'n udena knji- vHei je2lk°u :an>m n a %h?e n®Jcaj 1aveiem° arija. N, ua precej ka % er Posebnost?. iz " svoh*: kak°r n K«..- ■* Pesni*.. • eh najslav- Je ”° °'*ono? °dl0Ž)I SDO- Saij test brisa- °rca atip Pre $ Jem Na en veku So pola- SianGTČiR so"'"* te°ta. V <° ,,aP°ning2rn0Val' *° Sh !raedih S! ?osUe koš so scelj jih Pečena začeli h-o, »°Čar“,UžiI« so lih sredi tudi >ili'Z.S^i ati c°. še ro- Kaj"* rat>ežem Pomen; Z kie,,, ufta. Ttt et!eJt mast- P° so jo em? Hi-3e dobilo en""*'11! 'tal,. ‘Ji Ne<. in peka" »to.? d»i ne»? ir P *a Od Ki- ' arj "Miki H^iZtCOzi. kak Ker 0r tudi (/a kak' Pleti Deseda: or mst«aS'ke°a »n-f’- n tiradnt- “ob. J(t starj J**«* «2-5« gospe ki Qford) oz- « 6000 LET KRUHA » Čila pek in mlinar. Mlini so se umaknili na deželo. Peki so postali pravi mučenci. Na ni prvi zgradili krušno peč, kjer so pekli svoj kiseljak. Prej so se zauživali mlinci. Francoskem so se v svojem s cim so se hranili pred kruhom. Skoraj neverjetno se sliši odgovor na gornje vprašanje. z želodom. Samo ob sebi se pojavlja v ^VlPtu> v Mezopotamiji, na ske, ki so kleče obračale ka- Mlini so se s časom vedno Kdor Nekaj o zgodovini najosnovnejše človeške hrane vprašanje, kdaj so ljudje naj _ j Kitajskem v tretjem tisočlet- ni k :~u°n0 me,! * t al> Olae- L prej po načrtu in premišljeno sejali zrna in želi žito? Ljudje? Ne, to so bile mravlje. Svetovno znani angleški učenjak Charles Danvin (1809-1882) se je pri tej svoji trditvi opiral na nekega zdravnika v Texasu, največji državi v ZDA na jugozahodu. O-menjene mravlje so gojile polje- Sicer pa vemo, da so mravlje iznajdljive, saj goje kot priljubljeno slaščico posebne glivice. OD PROSA DO KORUZE Iz česa so bili testeni prtiči, v katere si je Odisej obrisal svoje roke? Iz ječmenove moke, kajti pšenica še ni bila zJ}(tna v tedanji dobi v Grčiji, vsaj ne kot domači pridelek. Sele Argonavti (Ar-90 se je imenovala ladja, na kateri so pluli starogrški mornarji v Kolhido, deželo ob vzhodni obali Črnega morja, kjer so valovila pšenična polja, katere so izobtičili poznejši pesniki v zlato runo) so nam posredovali znanje s pšenico. Divja pšenica je rastla že na grobovih zgodnje kamen? dobe, toda požlahtnjena, ra-sfoča blizu človeških naselbin, se je pojavila že zgodaj cb rekah v pokrajini med rekama Evfratom m Tigrisom h Prednji Aziji (Medvodjej, ju pred našim štetjem. Divja pšenica je rastla tudi v Abe-siniji, kakor je to ugotovil ruski botanik in zemljepisec Korono v, ki je umrl v Sibiriji. Rusu Lisenku je uspela aklimatizacija pšenice v najsevernejših krajih Sibirije. Leta 1900. so sadili z uspehom pšenico v Kanadi, Pšenica torej, rojena tako rekoč ob ravniku, je prodrla v približno 10.000 letih do bližine mrzlega pasu. Proso, oves, ječmen, pšenica — po tem redu so se pojavile vzrejene in udomačene žitne vrste v človeških naselbinah. Nekateri narodi so o-štali pri prosu, drugi pri Ovsu, o starih Germanih vemo/ da so zauživali ovseno kašo, zaradi česar so jih Rimljani zasmehovali. V poznejši dobi je prišla na vrsto rž in po odkritju Amerike še koruza. Zakaj pravijo Italijani koruzi: granoturco, ko pa priha-Ju ta kakor krompir in ka-kao iz Amerike. Turki so bili namreč vrvi, ki jim je koruza ugajala in ki so jo v velikih množicah nasajali. Dobili so je od Benečanov, ki so jo na otoku Kreti v Sredozemskem morju zasadili kot prvi na evropskih tleh. MLINARJI Prvi mlinarji so bile žen- meni valj, kakor nam predo-čujejo razne slike v grobovih tedanje dobe. Pozneje so prišli vrtilni mlini. Okrogel kamen se je obračal ob svoji osi po drugem. To je bilo ročno delo in take mline uporabljajo še dandanes na Škotskim. Izvrstne mline so imeli stari Rimljani, Nekaj takih primerkov se vidi nepoškodovanih v pompejskih muzejih. Ves klasični stan vek, Grčija in Rim, razpolaga ,z izbornimi mlini pa vodo. Mlini na veter se omenjajo šele leta 833. na Angleškem, 'z česar sklepajo, da so germanski izum. Mlinar uživa pri vseh narodih slab sloves, imajo ga za čarovnika, ponekod celo za roparja. To mnenje izvira iz grozljivega ropotanja njegove delavnice, pa tudi iz njegovega zaslužka, ki ga je kratko in malo določal svojim, odjemalcem in ki je znašal večkrat tretjino zmletega žita. Kdo je izumil današnji moderni valjčni mlin? Bil je to Švicar, ki so ga boleli zobje. Po se je zgodilo leta 1830. Razgovor jal se je s svojim zobnim zdravnikom o kakovosti naših žvekal in se čudil, da je razpad zob v tesni zvezi z zauživanjem k rtibft. pri čemer mora človek žvečiti tudi peščena zrna. bo|j izboljševali in peki so kmalu iztaknili, da meljejo ogrski valjčni mlini bolje kot vsi drugi. Veliko čast je užival pek v Rimu, pistor (pistor pomeni mlinarja, a tudi peka). Najbolj odlični med njimi niso sami izdelovali kruha, kraljevali so, odeti s svojo togo, v trgovini in prodajali tu svoje blago. Njihovo rokodelstvo se je smatralo za u-metnost, sužnji, pravi delavci, so nosili nekake maske. Običajna oblika kruha je bila krogla. Na ražnju pečen kruh je veljal kot slaščica, dobil je tudi posebno ime: partiski (po narodu v stari severni Perziji južno od Ka-spiškega morja; Parti so bili povečini tudi mlinarji). Peki so postali pozneje državni uradniki in zelo pot membne osebe. Peku Vergili-ju Eurpsacesu so postavili v Rimu blizu Porta Maggiore fantastičen nagrobni pomenile p obliki velikanske krušne peči. Za časa cesarja Avrelijana (270-273) je bilo v Rimu 258 pekarij. Odjemalci so predložili svojo bronasto znamko in dobili zanjo brezplačno dva hleba. To se dandanes smatra kot nekaka rakava rana v starem Rimu. V srednjem veku sta se lo- rokodelstvu udejstvovali tudi do 18 ur na dan. Magistratni uradniki so nadzorovaji njihove obrate, dovoljen jim je bil zaslužek 13 odtsotkov. bil povsem pošten tega so uradniki vtaknili t> koš in ta koš so spustili v umazano lužo. Pomanjkanje kruha je povzročilo razpad rimske države, zakrivilo propast «Napoleonove egrande armes. Ameriške južne države so izgubile sekcijsko vojno (1861). Kruh je povzročil vse socialne boje, vse zemeljske reforme, vse kmetske vojne od najbolj oddaljenega starega veka dalje. Do francoske revolucije je grozila Evropi lakota in še leta 1715. je umrla tretjina Francozov za lakoto. Mnogo je pripomogla k tej ljudski nesreči tudi okvara poljskega orodja. Rimski poljedelski pisatelj Lucij Junij Moderatus Colu-mella (prvo stoletje po našem štetju) je objavil dva spisa- De re rustica in De ar-boribus. On je bil prvi, ki je točno popisal pšenično bolezen; rženi rožiček. y’ srednjem veku je divjala zlasti v Franciji gomast, bolezen ki jo dobi človek če uživa kruh iz snetljive moke. Tak kruh napravlja gomazenje pod kozo. Kdo naj bi bil prvi začel peči kruh. se ne ve. Vsekakor ga je človek poznal že v najstarejši dobi. Ugotovljeno je le, da so stan Eg.ipča- pečeni pod pepelom. Egipčani so prvi uporabljali droži. Pečenec, napravljen z njimi je bil cenjen, kar dokazuje vžidovski kruh. Veliki duhoven (arhielej) se ni smel dotakniti kvasa. —V stari Grčiji ni smel nihče, saditi in mleti pšeničnega zrna, ker bi se bil s tem pregrešil zoper naravne predpise. Da so se pa očistili zaradi takih pregreškov, če so jih bili kljub temu ' napravili, so se morali udeležiti skrivnostnih elevzidskih slavnosti v Salaminskem zalivu blizu A-teri, kjer sta bili svetišči boginj Demetre in Persefone. Vsako jesen so romali Atenci v Elevzido, da obžalujejo izginjenje boginje Persefone, ki je kot poosebljeno pšenično zrno prezimila pri kralju podzemlja, da se spomladi zbudi in se združi z ljubčkom Dionizom Bakhom, ki je poosebljal trtno jagodo. Iz te skrivnostne združitve glavne človeške hrane; kruha in vina so se razvile tako zvane svete misterije. Tem je bila naklonjena večina prebivalstva °d 7. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja po njem. Leta 394. po Kr. so nastopili G°tje, germansko pleme, razdejali svetišče in ubili obenem zadnjega velikega duhovna Nestorja. Elevzijska vera v kruh in vino je podobna kritjanski in s to ugotovitvijo se zaključuje Jacobova razprava o zgodovini kruha pod naslonom; tjOOO let kruh. ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA. RADIJSKI APARATI MARELLI UNDA MINERVA TFLEFUNKEN SIEMENS PHONOLA TELEVIZIJSKI APARATI MARELLI UNDA PHONOLA vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Vam nudi tvrdka Sossi OPČINE - UL. MONTE RE štev. 4 (blizu šole: Telefon: trgovina 21-155 - stanovanje 2 1-15 4 PRODAJA TUDI IMA OBROKE! AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA ST/IR TčST (ROJAN) ULICA M0RER17 TELEFON STEV. 35-508 avroPRtvozNO podjetje FRANC LIPOVEC prho; POTMGII na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo io ilriige države GARAŽA; Ul. Timeus 4, tel SO-JSii STAffOV ANJE : Ul. E. Severo 6, tel. J3-113 Mizarji podjetniki kmetovalci. Desk« im« kove, macesnove in trdih lesov in tra- me nudi najugodneje mn viale Simnino 24 lel. Uti PIETRO CONTENTO TRST — ULICA CAHDUCC1 štev. 7 — TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. 1] HU n u TRST — UL. TORREB1ANCA 19 — TEL. 23-587 Uvoz, izvoz, kolonialno biago, kemikalije. Konfekcije POŠILJA DARILNE PAKETE. KMETJE VRTNARJI Z a vsako vašo po-trebo se obrnite na domačo tvrdko TRST. Ul. Milano 18 TELJEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semei najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridell ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in orga ska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikos- TKST, nedelja 584. oktobra 1954 VREME Vremenska napoved za danes: V splošnem bo lepo vreme z menjajočo oblačnostjo, ki Se bo od časa do časa nekoliko povečala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.5 stopinj; najnižja pa 15.8 stopinj. PRIMORSKI DHEVMIK RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 16.00: Od zbora —' I!; 21.15: do zbora po našem lepem Primorju. — T*« •• __ A. Foerster: «Gorenjski slavček«, opera v 3 e Trst I.: 17.30: Simfonični koncert. — Slovenija-»Neznani talenti« (javno nagradno tekmovanje . ŠPORTNE VESTI MA LAHKOATLETSKEM MITINGU V PHAG1 Kuc zopet svetovni rekorder Zotopek je močno zaostal • Se nekaj izvrstnih rezultatov PRAGA, 23. — Kutsu je u-spelo, aa je drzai besedo. Napovedal je namreč, da bo zrušil Chatawayev rekord na, 5000 m. To je na današnji lahkoatletski prireditvi, na kateri so sodelovali češki in ruski atleti ter atletinje, tudi dosegel. Pri tem je značilno, da ta rekord ni toliko rezultat ostre borbe med njim in Zatopkom, kajti Zatopek je kot drugi zaostal skoraj za pol minute. Kuts je dosegel čas 13:51,2, kar je za štiri desetinke sekunde boljše od rekorda, ki ga je postavil Chris Chataway, Zatopek pa je pretekel progo v 14:19,0. Odlični so tudi časi Ignatje-va na 400 m, Jungwirtha na 1500 m, Skoble v metu krogle ter tudi Cibulenka v metu kopja. Rezultati prvega dne: ZENSKE: 80 m ovire: 1. Golubničaja (R.) 11”2; 2. Alexandrova (R.) 11”4; 3. Fendrichova (C.) 11”7. 100 m: 1. Krepkina (R.) 11"9: 2 Turova (R) 12”1. Višina: 1. Modrachova (C.) 1.66 m; 2. Cudina (R) 1-66 m: 33. Kosova (R.) 1 -66 m; 4. Ho-larkova (C.) 1.45 m. Disk: 1. Ponomareva (R) 50.43 m: 2. Beljakova (R.) 47.21 m; 3. Mertova (C.) 46.61 m; 4. Vrabelova (C.) 44.33 m. MOŠKI : 1500 m: 1. Jungwirth (C.) 3’47”0; 2. Zvolensky < C.) 3’47”4; 400 m ovire: 1. Filiput (It.) 53”7; 2. Campadellis (Gr.) 55”1. Kopje: 1. Ziggiotti (It.) 68.75 m (nov ital. rekord); 2. Fari-na (It.) 64.94. 200 m: 1. Montanari (It.) 22"1; 2. Gnocchi (It.) 22"1; 3. Georgopoulos (Gr.) 22”3. Troskok: 1. Sfikas (Gr.) 14.23 m; 2. Dodos (Gr.) 14.14. 800 m: 1. Depastas (Gr.) (Gr.) 1'53”8; 2. Lensi (It.) 1’55”4; 3. Maggioni (It.) 1’55”4; 4. Costantinides (Gr.) 1’55”8. 5000 m: 1. Theodorakis (Gr.) 14’59”4 (nov grški rekord); 2. Papavassilieu (Gr.) 15’00”4. 4 x 100: 1. Italija 41”7; 2. Grčija 42”5. 4 x 400: 1. Italija 3’16”5; 2. Grčija 3T6"7 (nov grški rek.). Bronstein in Petrosjan že v vodstvu na beograjskem turnirju V današnjem tretjem kolu beograjskega mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati: Petrosjan - Nievergelt 1:0; Karakljajič - Rabar 0:1; Wa-de - Porecca remi; Barcza -Gligorič prek.; Nedeljkovič -Trifunovič remi; Milič - Czer-niak remi; Ivkov - Djuraševič 1:0; Matanovič • Pilnik prek.; Joppen - Pirc prek.; Bronstein - Janoševič 1:0. Rezultati prekinjenih partij s prejšnjih kol: Milič - Djura- * S S E) E POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Upamo, da bo statut razširjen na celotno slovensko manjšino v Italiji Tako je na seji izjavit tov. IVIanut - isto željo je izrazit tudi zastopnik SDZ Tudi predstavnik KPI je izrazil zadovoljstvo, da se je spor rešil na miren način Včeraj popoldne je bila seja goriškega pokrajinskega sveta. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik dr. Culot spregovoril o sporazumu, ki je bil pred kratkim podpisan med Jugoslavijo in Italijo. Dejal je, da odobrava sporazum, ker pomeni pomiritev in zbližanje med dvema državama, obenem pa upa, da se bodo mirnim potom rešila še ostala sporna vprašanja. Omenil je tudi Sovjetsko Zvezo, ki je z odobravanjem sprejela tržaški sporazum. Njegovi izjavi so sledile izjave nekaterih predstavnikov opozicijskih grup. Tov. Viljem Nanut, zastopnik SFS v pokrajinskem svetu je izjavil: «Slovenci na goriškem pozdravljamo sporazum med dvema sosedoma glede Trsta, Kot zagovorniki mirnega sožitja med narodi upamo, da bodo v istem duhu in v medsebojnem razumevanju rešeni tudi ostali problemi, ki bi lahko še ovirali prijateljstvo in tesnejše sodelovanje med dvema narodoma. Poleg tega želimo, da bi poseben statut bil v veliko korist Slovencem v Trstu in Italijanom v Istri. Istočasno upamo, da bo ta statut eimprej razširjen v korist celotne slovenske manjšine v Italiji«. Tudi svetovalec Rudolf Bratuž, zastopnik SDZ je izrazil željo po razširitvi statuta na naše kraje. Besede POTREBA PO TRŽIŠČIH tare goriško gospodarstvo predsednika je odobril tudi predstavnik KPI, ki je poslal pozdrav Italijanom v coni B in izrazil zadovoljstvo, da se je spor rešil na miren način. Kot izraz zadovoljstva nad podpisanim sporazumom so pokrajinski svetovalci odobrili posojilo enega milijona lir za potrebe Trsta. Seja pokrajinskega sveta se je nadaljevala vse popoldne in še zvečer. Svetovalci so obravnavali razna vprašanja upravnega značaja. 3. Maričev (R.) 3'48”2; 4. Ba- jevjč 1:0; Karakljajič - Porec-grejev (R.) 3’48”8. ! ca ponovno prekinjeno; manj- kajoči rezultat iz prvega kola: Matanovič - Janoševič remi. 100 m: 1. Sanadze (R.) 10”8; S. Janeček (C.) 10”8; 3. Kono-valov (R.) 10”9. 400 m: 1. Ignatjev (R.) 46”4; 2. Vrečnik (C.) 48”0; 3. Pode-brgd (C.) 48”3; 4. Pilags (C.) Krogla: 1. Skobla (C.) 17.40 m; 2. Grigalka (R.) 16.90 m; 3 Hejnaste (R.) 16.43 m; 4. Stoklasa (C.) 15.63 m. Kopje: 1. Cibulenko (R.) 73.33 m; 2. Kuznecov (R.) 71.91 m: 3. Perek (C.) 65.53 m; 4. Kopriva (C.) 65.33 m. Lahka zmaga Italije nad Grčijo v Bariju BARI, 23. — Italija je premagala Grčijo v lahkoatletskem dvoboju s 63:47 točkami. Rezultati: Kladivo: 1. Taddia (It.) 54.84 m; 2. Cereali (It.) 53.49; 3. Pa-pageorgiu (Gr.) 43.93. 100 m: 1. Gnocchi (It.) 10"6; 2. Leccese (It.) 10”7; 3. Tsola-kis (Gr.) 10”9; 4. Georgopoulos (Gr.) 11". Višina: 1. Roveraro (It.) 1.88 m; 2. Politis (Gr.) 1.84; 3. Mar-sellos (Gr.) 1.80: 4. Zanoncelli (It.) 1.80. 400 m: 1. Lombardo (It.) 48”3; 2. Sylls (Gr.) 49”4; 3. Fantuzzi (It.) 49”6; 4. Mitro-poulos (Gr.) 49”8. Velika mm VVulverliamutona nad VVesI Bpomwichem LONDON. 23. — Rezultati današnjih prvenstvenih tekem angleške pive divizije: Asto i Villa - Arsenal 2-1; Blackpool Chelsea 1-0; Bolton - Manchester City 2-2; Charlton • Cardiff 4-1; Huddersfield - Ever ton 2-1; Manchester United -Nevvcastle 2-2; Portsmouth Leice; ter 2-1; Sheffield Wet retday - Burr-ley 1-1; Sunder-land -’ Sheffield United 2-2; Tottenham - Preston 3-1; Wol-verhampton - West Bromvvich 4-0. Nekritičnost kritike (Nadaljevanje s 3. strani) najveiji čar, njeno pravo aktualnost, njeno živost in življenjskost. Mikeln pa govori o celi vrsti drobnih in velikih duhovitih domislic, replik in dialogov. V nobeni slovenski komediji ni toliko igrive duhovitosti... V nasprotju s tem pa pravi Jerko: Napačno bi mislili če bi jmeli dialog te bulvarske komedije za nekaj čemur se je uredno smejati. Tu ni niti kaj prida izvirnosti, zelo malo je resničnih duhovitosti, o kakšni iskrivi domiselnosti, ki človeka znova vedno pre-seneča, pu niti ne moremo govoriti Teh nekaj primerov naj zadostuje. Ali se bo tudi tu kdo oglasil, ki bo pobijal Jerkovo mnenje? (Časovno je namreč njegova kritika zadnja, objavljena 13. okt. Bartolova je bila objavljena sicer šele 17. okt., vendar pa je bila že precej prej v našem uredništvu). Toda kdo naj odgovarja? Drugi kritiki, katerih ugotovitve je Jerko tako močno negiral? Ali avtorica, katere delo je neusmiljeno raztrgal? Odgovarjal mogoče ne bo nihče, v čitateljih, ki so vse to brali, pa bo ostal dvom. Saj bi nazadnje tudi kako odgovarjanje sem in tja ne moglo prinesti pravega razčiščenja. Mislimo pa, da je pri vsej stvari le nekaj narobe in da bi bilo prav, da bi*čitate-ljem o enj in isti stvari ne bilo treba danes brati da je ta stvar črna, jutri pa, da je bela. Konec koncev gre tudi za neko resnost, ki je v takem pisanju ni več opaziti. RHO Diskusija o rešitvi goriške gospodarske krize se vleče že dolgo časa. Goriška občina je izvolila posebno gospodarsko komisijo, katera je imela na-lcgo pregledati položaj goriškega gospodarstva in nakazati pota za rešitev. V Rim je odšlo že nešteto delegacij po pomoč, med njim, tudi delegacija ladjedelnic CRDA iz Tržiča. Goriški parlamentarci so obveščali o težavnem položaju goriške pokrajine odgovorne ministrske kroge in kenčno je Gorico obiskal tudi prof. Aggradi, kot predstavnik vlade. Ta je spoznal nujnost raztegnitve ekonomskih ukrepov, izdanih ob priliki sporazuma o Trstu, tudi na Gorico in Tržič. Torej dosti prizadevanj in dosti obljub. Vendar se morajo go-riški krogi zavedati, da je prav od njihove aktivnosti odvisen nadaljnji potek razvoja in uresničitve danih obljub. Kakor se zdi, se tega zaveda tudi parlamentarec Baresi, ki pravi v svojem zadnjem članku, da bo gori-ška pokrajina potrebovala podporo tudi sosednjih pokrajin, da pa izboljšanje položaja zavisi predvserr od sposobnosti gospodarskega aparata goriške pokrajine. Vsekakor so v goriški pokrajini veliki industrijski objekti, ki bi zadostovali za zaposlitev vse razpoložljive delovne sile, če bi seveda njihova proizvodnja bila na višini, da bi lahko vse zaposlila. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno in med samo vojno je tržiška ladjedelnica bila ovir dohodkov preko deset tisoč družin v goriški in tržiški občini. Ce danes pogledamo, vidimo, da je v njej zaposlenih komaj dobrih sedem tisoč in jin je še od teh preko tisoč izven proizvodnje. Ladjedelniški oddelek skoraj v celoti miruje, elektromehanični je v istem položaju, ker delo njegovih uslužbencev zavisi od proizvodnje prvega oddelka. Trenutno je najboljši položaj v oddelku za proizvodnjo železniških vagonov, toda januarja meseca tudi tu ne bo več dela. Ladjedelnici so sicer obljubljene gradnje dveh petrolejskih ladij po 18 tisoč ton ena linijska ladja za 6440 ton ter ena turbinska za 11 tisoč ton. Vse to pa so še vedno samo obljube, ker manjkajo še načrti in material. Torej ta kriza največjega industrijskega objekta v goriški pokrajini še ni rešena in zavedati se moramo, da je od višine proizvodnje v CRDA odvisen zaslužek tudi drugih izven lad-jedelniških podjetij in celo raznih kategorij obrtništva. Kasor smo že zgoraj ugotovili, ima goriška pokrajina velika podjetja, pa tudi dobro delovno silo, manjkajo pa tej industriji naročila, odnosno tržiška, kjer bi plasirala svoje produkte- Poddi-rektor tržiških ladjedelnic Crovetti je izjavil, da se njihov trgovski direktor že 9 mesecev mudi na daljnem Vzhodu, kjer išče naročila za ladjedelnico. Crovetti je tudi omenil, da bodo poslali in-žinirje v Ameriko, Kanado, Španijo in celo v Rusijo, da bi se ti pozanimali za možnost pridobitve potrebnih naročil. Tukaj ni omenjena Jugoslavija, ki bi brez dvoma potrebovala produkte tržiške CRDA in se je o tem tudi že povoljno izrazila. Goriška pokrajina potrebuje tržišč, na katera bi poslala svoje blago. Razumljivo je, da ne sme prezreti najbližjega, ki je jugoslovanski. To prepričanje prikazuje tudi Baresi v včerajšnjem članku in mimo tega ne smejo voditelji CRDA v Tržiču, če hočejo rešiti gospodarsko krizo, ki tare vso goriško gospodarstvo. Obvestilo dvolastnikom Društvo neposrednih obdelovalcev v Standrežu opozarja vse dvolastnike, naj nemudoma napravijo prošnje za sečnjo drv. Javljajo namreč, da bodo o prošnjah odločevali na gozdnem uradu le takrat ko bodo dospele vse prošnje. Tiskovine za vlaganje prošenj interesenti lahko dobijo pri predsedniku društva neposrednih obdelovalcev v Standrežu vsak dan in danes 24. t. m. od 10. do 12. ure na sedežu Prosvetnega društva (gostilna Lutman). Kdor še ni poravnal računov za pšenično seme in u-metna gnojila, naj to takoj uredi zaradi dokončnega obračuna. Vsi kmetovalci, ki so oddali oljčno seme (repica) goriški Kmečki zvezi v Ul. Morelli, lahko dvignejo olje kadar hočejo. Za vsakih 100 kg semena bodo dobili približno 30 litrov olja. Tečaji za strojepisje stenografijo in računovodstvo Ravnateljstvo šol in strokovnih ter kulturnih tečajev v Gorici obvešča, da se bodo v kratkem pričeli tečaji strojepisja, stenografije in praktičnega računovodstva. Rok za vpisovanje v tečaj je do 30. t. m. Vpisovanje sprejemajo na Korzu Verdi štev. 23/11. ob torkih, četrtkih in sobotah od 15. do 22. ure. Vpiše se lahko vsakdo. voljna odšla. Lastnica zlatarne je takoj po njenem odhodu bežno pregledala blago, ki je bilo na ogled; ugotovila je, da je prebrisana ciganka odnesla 3 pare zlatih uhanov, za skupno vrednost 19.000 lir. Ko je goriška policija dobila prijavo o tatvini le takoj pričela s preiskavo in je kmalu našla tatico, 43-letno Pau-liano Riviero, brez stalnega bivališča. Rivierovo je policija v petek aretirala, jo odvedla v goriške zapore ter prijavila sodnim oblastem zaradi tatvine. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 15: «Veseli bataljon«, S. Pampanini. VERDI. 15: «Odisej», barvni film, S. Mangano in K. Douglas. VITTORIA. 15: «Bela Indijka«, G. Madison in F. Loveyov. CENTRALE. 15: «Osvojitelji Virginije«, barvni film, A. Dexter in J. Lawrence. MODERNO. 15: «Tam, kjer se izliva reka«, J. Adams in J. Stecvart. Obvestilo Kulturna prireditev, ki bi se morala vršiti danes zvečer v Sovod njah,. odpade zaradi obolelosti ene izmed glavnih igralk. Vendar opozarjamo, da bo »Kresniček« v Sovodnjah prišel na oder čim bo igralka ozdravela. I himna predvaja DANES, 24. t.m. ob 16. in JUTRI ob 18. uri ((Zgodba treh ljubezni)) V glavnih vlogah nastopajo M. Pierang^-Elhel Balinar, Leslie Caron Hmm!!! Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, leS’ plin in tekoči plin ter električni tok najboljše po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom Zapomni si: tvrdka KERŽE -Trsi - Piozza S. Giovanni 1 • tel. \ PRODAJA TUDI NA 0BR0CN0 Spretna ciganka in zlati uhani Lastnica zlatarne v Ul. Garibaldi 9 gospa Anna Doliach-Gratton je pred dnevi prijavila na goriški kvesturi tatvino 3 parov uhanov, ki jih je iz njene zlatarne odnesla neka ciganka. V omenjeno zlatarno je prišla neka ciganka z namenom, da bi kupila par uhanov.Po dolgem času izbiranja in ogledovanja njej primernih uhanov, n, ničesar kupila in je nezado- m la dessid Prodaja ur In pribora na dobolo Trst. UI.Battlatl, Id - Tol. 30239 ZASTOPSTVO 081 «Kalo«> »DicšU «Xarw> ULMA V VSAKO ORIIII ——N Aparali TV 17-21 palcev noom m oime Neobvezni predujem (najmanj) 5000 lir in po 5000 iir na mesec Izredne ugodnosti omejene na en mesec časa - Tehnična pomoč Velika izbira televizijskih aparatov najboljših italijan-shih in inozemskih znamk Ob priliki prihoda italijanske vojske v Trst dajemo televizijske aparate bolnikom v najem RUGGERO ROSSO*1 CORSO GARIBALDI 8 ZA JAVNE LOKA miimiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiii minil« mm ............................................................................................................................................................................................................................................................. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii1111. [sjsnnedyJ item 27 »Cista voda ni rekel ničesar; verjetno je naši prijateljici povedal kaj več. Po ukazu, ki sem ga dobil, moram slediti njfini akciji «V *redu Stopil bom k stranskim vratom in poskušal ugotoviti, kdaj pridejo fantje.« . , Pomislil sem da mi bo to dalo možnost, aa telefoniram Dukeu. Komaj je Meeks izginil skozi stranska vrata, sem pohitel k telefonski govorilnici. Preden pa. sem stopiL mi je nekaj reklo, naj se ozrem. Meeks je kot jastreb prežal skozi vrata Namesto da bi stopil v govor lnico, sem. dv.gnil nogo na stopnico in se delal, kot da si zavezujem Cista voda me torej preskusa na mnoge načine vedel ali z vsakim novim kavalirjem ravnajo na .sti na^im ali pa zares kaj sumijo. Seveda bi lahko rekel, da sem tel foniral dekletu, toda ko bi pridrveli Dukeovi^ ljudje m J-zasačili pri akciji, bi potreboval mnogo boljši izgovor. V naghci sem preudarjal — ali je že čas, da tvegam, al, pa naj shranim municije za resnejše priložnosti, ^o .sem se sP°mml •na Carterjeve besede, da bo nocoj šlo tudi brez biča, sem odlomil da pustim kakšno manjšo «kazen» opraviti nemoteno. C' vedeti, da se bo noč končala z umorom... Tzravnal sem se in se vrnil na sredo čakalnice. Minilo je 15 minut, predem je ženska v rumeni bluzi prešla v. akdjo^ Videl sem, kako je pohitela skozi glavna vrata m stopila v taksi nesrečnega Cpnca. Stopil sem skozi stranska vrata, šel v temo stranske ulice in zažvižgal... Kavalirji so očitno čakali s prižganimi motorji — v nekaj sekundah sta se znašla poleg metne dva avtomobila. »Vstopi!« sem slišal Randalov klic. DOBRO PREMIŠLJEN NAČRT Namestil sem se na zadnjem sedežu njegovega avtomobila. Zapeljali smo mimo postaje. Taksija ni biilo več. Toda očitno je bil pripravljen dobro premišljen načrt, da bo ženska odpeljala avto na določeno mesto, kajti prevozili nismo niti kilometer ko smo v osamljeni ulici zagledali parkiran taksi. Ugasnili smo luči, se ustavili za taksijem in izstopili. v Klanovka je sedela na robu zadnjega sedeža in držala na šoferjevem vraitu velik specialni policijski 4,5-mm revolver. Njene roke z dolgimi rdečimi nohti so krepko držale mali top. «Tu je vaše meso, fantje!« je rekla s smehom. «Dobra punčka!« je rekel Randal im prevzel njen revolver. «To noč si opravila dobro delo; zdaj lahko greš. Za ostalo bomo že poskrbeli.« „ Odprl Je sprednja vrata taksija in ukazal Črncu naj se presede na drugo stran. Nato je sedel on k volanu. «Pojdimo!» je ukazal. Sedli smo na zadnji sedež. Randal je dal Slimu 4,5-mm revolver. Brez vsakega ukaza je Shm naperil cev na črncev vrat. «Beli ljudje, kaj hočete od mene?« je dejal Črnec dostojanstveno. »Ničesar nisem napravit da bi zaslužil takšno ravnanje... Vi gotovo iščete drugega človeka...« »Ti si kriv, pa mi te bomo že poboljšali!« je dejal Slim in ga udaril z revolversko cevjo. «Medtem pa molči, ali pa tl bo eksplodirala glava!« OB WHISKYJU Se nadalje smo brzeli pred drugimi kavalirskimi avtomobili. «Daj mi whiskyja,« je zahteval Slim, »ubijanje niggerjev je težko delo in človeku je tu in tam treba malo okrepčila...« Drugi kavalir na zadnjem sedežu je privlekel na dan steklenico cenene mešanice whiskyja in jo dal Slimu. Slim jo je nastavil, napravil požirek, potem pa še kar dalje pil. «Ne spij vsega,« je rekel kavalir. «Za vraga, kaj nisem doslej vsega dela opravil sam?« je vprašal Slim in dal steklenico Randalu. Ta je malo izpil in vrnil steklenico nam na zadnjem sedežu. Napravil sem se, kot da dosti pijem. Varuh steklenice je potegnil zadnji. « Prekleta steklenica, je skoraj prazna!« se je bridko pritoževal. »Upam, da bo Cista vida prišel z večjo steklenico.« »Pravkar smo šli čez občinsko mejo,« je dejal Randal. «Zdaj lahko oblečete svoje kute« Človek s steklenico je imel kuto tudi zame. Ko smo se oblačili nas je Črnec opazoval s kotički oči. Na obrazu pa mu ni bilo videti strahu, ki ga je moral občutiti, ko je videl, da je v rokah Klana. Zavih smo z avtostrade na opečnato cesto, ki je peljala skozi mlad borov gozd. Blizu nekega grmovja Je Randal ustavil taksi. Odprl je vrata, se nagnil čez Črnca in ga tako udaril, da je padel z obrazom na tla. Preden sem se zavedal, 1 1 d* kaj se dogaja, so se oikrog njega zbran , c3, -nt.0vj avtomobilov. Udarjali sc s poplavo psovk di jjjjtf j - * -ivjeirf na tleh. Črnec je stokal in se zvil, da hi za _ p pa prosil za milost. Počutil sem se, kot da sjcri v P in srečen sem bil, da je maska na mojem Q ud» ki sem ga čutil. Z velikim naporom sem 'i Črnca in ga namerno zgrešil. ^ «ZACNIMO Z UBIJANJEM!»^^r!> je 6 «Bolje bi bilo, da zmoliš svojo molitvic0-Randal. »Tvoj čas je prišel.« 1e sto*1 «Ne vem, zakaj z menoj tako ravna-€^eit ,je8ij »Sam dobro veš. Zakaj si vozil -e zm0!,1, Randal. «Zdaj te bo doletela kazen. v pj m »Nikoli nisem molil...« Je odgovoril cn je je bilo več sovraštva kot strahu. « «Dovolj je teh neumnosti; začnimo z j0 je , h Slim in izpraznil steklenico whiskyja, daleč v gozd. , tega V’ «Najprej moramo spremeniti vedenje v0 s ^ »mnil Randal. «Vtepstl mu moramo n0g0 v , »rjj pripomnil Randal. «Vtepstl in božji. Vstani!« Močno ^ga je udaru z je vstal in stokal od bolečin "ra; Domo igran, w na n’1'-*’ , " z začni!« Vzel Je 4,5-milimetrski revolver ; začel streljati v Crnčeva stopala, da muZLo.ilJl*H rdečega prahu. »Dajmo, fantje! Kaj J® lzpod . Vsi kavalirji so potegnili revolvene nrefen, i~ »Mi bomo igrali, t! pa boš plesal!«^ ° začeli streljati v Cmčeve noge. Bil ®®®-0žen. kavalir, in kot so sodili kavalirji, ne°R n(jal. „ $ll »Pleši, prekleti!« je besno rjovel r 2‘V AU HfNKtJ — UKUDNISTVO ULICA MONTECCH) M * Ul. nad. — Telefon ItevlUia »3-8UO In J4-63# — BoStnl Odgovorni uredili* arANISLAV,^ KKANCISKA Si 40 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do U.30 In od 15 - 18 - TeL predal 51« — uPKA ‘ višine v Slrint l itolpea trgovski 60 ftimutno upravni 100, osmrtnice «0 lir — Za FLHJ aa vsak mir. Strine I «^pca"a ~ ^rosnlv^ ra^-Tlska DUi^r^ Srr - Podrt,»n Gone« 8. PeiHco l-.l Tei. S3-.2 - Rokopis, se n- vraCJo. NAROČNINA: Cona A: meseCna 350. četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3Z00 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavije: lz^ * 0rt **' poštni tekotl ra tu n za STO ZVU Založništvo tržaškega tlaka Trat 11.5374 — Za FLHJ: Agencija demokratičnega možem. ^ tisk* ni je, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. raCun pri Narodu! banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tr 3 —-i'