Štev. 163. POLITIČEN Zft SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. r #r«dniitvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorliče and tiskarno). 1 urednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne. Kftkopisi ce ne vračajo; nefrankirana pisma «e ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Ster. 74. V Ljubljani, v sredo, 20. julija 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6 uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, ia polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up ravništv* prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I a • e r atl se računajo enostopna petitvrsta (dolžini ra milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 ta, ia trlkral « b, za več kot trlkral S b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla 34 b. — Pri večkratnem obiavljen|a primeren popusl. UprarniSkega telefona Ster. 188. ".1 Moč nad pravico. Slavni poljski pisatelj S i e n k i e \v i c z je zapisal te-le pomenljive besede: „Nemci so pozitivni ljudje, ki vedno vedo, kaj hočejo. Uglobd se sicer večkrat v brezbrežno morje dvomov, toda to delajo metodično, kot učenjaki, ne kot čuteči ljudje, še manj kot ženiji brez portfelja. Zato ima njih transcendentalna filozofija, njih sedanji modro-slovski pesimizem le teoretiški pomen. V praksi se znajo izvrstno prilagoditi razmeram življenja. Hartmann trdi: Čim močnejše in zavednejše je človeštvo, tem nesrečnejše se čuti. Isti Hartmann pa zahteva v praksi, naj se Nemci ojačijo na troške Poljakov v Poznanju, in sicer z vso hladnokrvnostjo nemškega kulturonosca. Zato Nemcem teorije ne gredč do srca, marveč si ohranijo mir in zmožnost za delo." Ta razloček med teorijo in prakso pa se v Nemcih najočitneje kaže v potitiki. Na političnem polju Nemec, nc pozna ne ozirov, ne meje, ne zakona; edino le korist mu je vodilo, njegovi premoči se mora ukloniti tuja pravica. Mrzlo in samozavestno pozabi vsako tradicijo ter pogazi na tla, kar se mu ustavlja. Prisvaja si prvo mesto med kulturnimi narodi in svetovno krščansko omiko je prekoval v „nemško kulturo", katero usi-ljuje narodom, ki so mu najbližji sosedje. Gotovo, Nemci so mogočen in čvrst narod, ki zajema iz bogate zaloge svoje moči, spretnosti, podjetnosti in nadarjenosti. Vendar so pozabili, koliko so se naučili od Italijanov, Francozov in Angležev. Od Slovanov pa zahtevajo, da plačajo s svojim narodnim poginom ono zapadno kulturo, katero Nemci le posredujejo proti vzhodu. Vsak narod teži za omiko in napredkom, ta težnja in želja izvira iz človeške duše in narave. Zato pa ima vsak narod tudi pravico, da mu ne zapirajo potov in ne odrekujejo sredstev do duševnega in nravnega napredka, kakor to delajo nemški politiki v Avstriji. In ravno s tem kažejo Nemci bistvo in jedro svojega značaja. Povsod zahtevajo prvenstvo in duševno vodstvo, a proti svojemu sosedu kažejo nestrpnost, moč nad pravico. To jim je prirojeno in ne morejo drugače, ako ni Kristusov nauk omilil in ublažil njih čustev in narave. To opazujemo in čutimo osobito na šolskem polju. Nemci imajo raznih šol v izobilju. Država je stoletja skrbela za nje, a ravno tako dolgo je zanemarjala slovanske svoje državljane. Ako so torej Slovani tu in tam zaostali, to ni njihova krivda, marveč države in raznih nemških vlad, ki so kratile slovanskemu prebivalstvu potrebne šole. Ker pa v zadnjih desetletjih nenemški narodi v Avstriji vedno odločneje zahtevajo svoje narodne pravice v šolah in uradih, uprli so se Nemci z vso silo in provzročili krizo, v kateri je danes država. Vlada je onemogla nasproti nemškim strankam in je le izvrševalni organ nemških vediteljev. Koliko krika in vika je bilo pred leti zaradi slovensko-nemške nižje gimnazije v Celju! Zaradi celjskega vprašanja je moralo odstopiti ministrstvo, ki je bilo popolnoma nemško. In ravno sedaj v poletni vročini je na nogah ves nemški tabor zaradi recipro-citete zagrebškega vseučilišča, italijanskih vzporednic na univerzi v Inomostu in češko-poljskih razredov na pripravnicah v Opavi in Tešinu. Ali ni to smešno za „nemško kulturo", ako nenemški narodi dobd mrvico pravic? Jugoslovani nimajo v Avstriji nobene višje šole. Hrvaški poslanci iz Dalmacije in Istre zahtevajo, odkar je v Zagrebu hrvaško vseučilišče, da bi bili izpiti na zagrebškem vseučilišču veljavni tudi v Avstriji. Vlada je tem zahtevam le deloma ustregla z odlokom z dne 10. oktobra 1902 in 24. aprila 1904. Naučno ministrstvo je namreč dovolile, da izpiti na pravni fakulteti v Zagrebu veljajo tudi v Avstriji, ako kandidatje napravijo še preskušnjo v hrvaškem jeziku na Dunaju. In ta bagatela je spravila po koncu nemško časopisje, profesorje v Gradcu in na Dunaju ter razne nemške politike, ki kričd na shodih o slovanski povodnji na nemško posest. Od vseh strani dobiva naučno ministrstvo ogorčene ugovore in oso-ljene resolucije. Ako je dr. pl. Korber vrgel Hrvatom to drobtino, tega gotovo ni storil iz ljubezni do Hrvatov ali sovraštva do Nemcev. In kako zopet kriče v nemškem taboru, kakor da bi jih dr. pl. Korber drl na meh zaradi italijanskega vprašanja! Že več let zahtevajo Italijani na Južnem Tirolskem narodno avtonomijo. Dr. pl. Korber si je glavo ubijal že na vse načine, da bi rešil vsaj to vprašanje. A nima sreče. Poslal je na Tirolsko novega namestnika, da bi ugla-dil pot do sprave. A z avtonomijo ni šlo. Skušal je Italijane pomiriti z vseučiliščem v Roveredu, a dregnil je v gnezdo nemških in italijanskih sršenov. Ponudil je Italijanom v Inomostu od nemškega vseučilišča ločene vzporednice, a napravil je račun brez nemškiu dijakov, profesorjev in poslancev. Krik na levi in desni, da odmeva po Italiji in Nemčiji, ako pa Italijani zahtevajo avoje vseučilišče v Trstu, zopet ugovarjajo Nemci, ker Trst mora biti po vse-nemškem načrtu bodoče prusko pristanišče ob Adriji. In čudno bi bilo, ko bi na severu države vsaj v poletni vročini mirovali politični duhovi. Naučni minister je izrazil željo, da bi rad z ozirom na dejanske potrebe na učiteljskih pripravnicah v Opavi in Tešinu ustanovil češke, oziroma poljske vzporednice. Kakor bi jih gadje opikali, tako besne nemški polbogovi proti vladi, ki se drzne v Šleziji razširjati „ češko in poljsko propagando." Minolo nedeljo so se zbrale v Tešinu razne nemške deputacije, katerim sta dr. Demel in dr. Rukavski (!) episovala strašno nesrečo za deželo in ves nemški narod, ako se učitelji za češke in poljske ljudske šole nauče pravilnega jezika. Sklenili so seveda bobnečo resolucijo proti vladni nameri, nato pa šli tožit in prosit pomoči — pred spomenik cesarja Jožefa. Vedno dovtipni pokojni grof Tabfla je rekel pri neki priliki: »Ako nemškemu Židu gori ob saksonski meji stopiš na kurje oko, javka in tarna ves nemški t »bor«. Da, kričati znajo in hočejo ob vaški priliki, kakor da bi jih pekli na ražn u ali jim z živega telesa rezali jermene. In vendar država ni samo zaradi Nemcev, ki tvorijo manjšino v Avstriji. Vlada je dolžna, da skrbi za kulturne potrebe tudi nenemških narodov. Saj so le drobtine, ki padajo z vladne mize. In če nemški furor niti teh drobtin ne privošči, potem je dokazano, da jih more in mora vlada deliti tudi proti nemškim ugovorom, ker tako govori in veli naravni in državni zakon. Rusko-japonska vojska. Port Artur. Japonci sc od Port Artur/s oddaljeni še najmanj 10 kilometrov. Pretenlo bo pač še mnogo časa, predno bodo Japonci mogli poročati, da so zavzeli vsa utrdbe, ki jim pred Port Arturjem stoje na poti. Ruska brzojavna agentura zopet poroča, da vesti iz japonskega (!) vira potrjujejo, da so Japonci 10. t. m. pri naskoku na Port Artur imeli velike izgube in da so bili odbiti. Nekateri listi priobčujejo izvirno brzojavko iz Peterburga, da so pri napadu na Port Artur Japonci v noči od 10. na 11. t. m. izgubili celo divizijo. Preko Rima prihaja v London iz Tien-cina brzojavka : Deset dni te ni japonskega brodovja predPort Arturjem. — Le semintja se prikažejo nekateri japonski rušilei pred luko. Jako čudno vest poroča peterburski dopisnik „Kolnisohe Zeitung«. — Ta dopisnik pravi, da je od kitajskih beguncev iz Finšan-šena izvedel, da Japonci vse topove velikega kalibra na ladjah odpeljavajo, iz česar sledi nedelavnost Japoncev pred Port Arturjem. LISTEK. Boji s Tatari. Po PetruSevskem poalovenil J. Steklasa. Prošli mesec so odkrili Rusi lep spomenik kazaku Jermaku Timofejeviču v No vem Čerkasku, glavnem mestu donskih ka-zakov, za zasluge, ki si jih je stekel pri od kritju Sibirije. Ker je ta zemlja postala v novejšem čaBU tako znamenita in važna, je vredno, da poznamo tudi njenega odkritelja, kazaka Jermaka Timotejeviča. Prepiri knezov, tatarska nasilja, razni neredi in krivice so razpodile izdavna na Ruskem mnogo naroda, ki je, brez svojega lastnega doma, zahajal čez mejo, posebno čez južno ter se tamkaj naseljeval. Nekateri teh ljudi so Be naselili ob meji, drugi so šli dalje, v prikladne stepe. Miru sicer tudi tukaj niso imeli od tatarekih napadov, ali zato se je živelo slobodneje in ni se bilo ničesar bati, niti kneževskih vojvod, niti težkih davkov. Široka stepa Be je širila pred očmi brez konca, in pot v njo je bila slo-bodna, nezi hranjena. Vsi ti izseljenci so bili večidel brezhišniki, samci', smeli in po- gumni ; zvali so se kazaki. Oni izmed njih, ki so se naselili po obmejnih mestih, so se zvali mestni kazaki, a oni, ki so odšli čez mejo, v stepo, so se zvali s t e p n i ali slobodni. Spočetka je bilo slobodnih kazakov malo, ter niso zahajali daleč; toda od onega časa, ko je začela tatarska orda slabeti, je rastlo stepno kazaštvo bolj in bolj, zahajalo v stepe dalje in dtl e. Za naselje« nim narodom delo ni prenehalo: uskočivši med kazake, ruski človek ni prišel v tujino, marveč k svojim ruskim ljudem. Radi tega so vsi, katerim je bilo slabo živeti v doma čiji, ubežni sužnji, ubijalci, prihajali med kazake. Slobodni kazaki so se selili po bregovih ribnih rek : oni so se počasi zedinili v večja društva, določevali svoja dela v zboru ali krogu, ter Bi sami volili atamana, to je poglavarja. Le ta kazaška društva so se včasi vojevala s sosednimi Tatari, včasi pa so se ž njimi družila in vezala ter vkup napadala rusko in litavske meje ali plenila skozi stepe potujoče trgovce in vsakega, ki jim je pri šel v roke. Za Ivana Groznega (1534—1584) bo zavzeli kazaki že vso južne siepe ter naselili bregove vseh večjih rek. Ob reki Donu so živeli kazaki. ki so pobegnili iz moskov- ske Rusije, a ob Dajepru oni, ki so utekli iz južnih krajev litovske Rusije. Donski kazaki so najhuje lupežili po reki Volgi, ker je bila tukaj najvešja trgovska pot. Car Ivan Grozni je pošiljal večkrat proti njim svoje vojskovodje ; le ti so lovili in ubijali kazake, toda tolovajstvo in grabež ni pri vsem tem prenehal. Čto sverhu ■ to (nad) bilo Volgi matuški, Viplivala to legka lodočka, Už i vsjem lodka izukrašena, Parueami (z jadri) ona izuvješena, Ružjecami (topiči) izustavlena (oborožena), U nej nos, korma razzločeni (pozlačen). Na korme sidit ataman s ružjem (s puško), Na nosu stoit esaul (podzapovednik) s bagrom (s kaveljnom), Po krajam lodki dobri molodci; 8redi lodki bjel-tonkoj šater (šotor) Vo šatre ležit šelkovoj kover (svilena preproga), Pod koverom ležit zolota kazna (blagajna), Na kazne sidit krasna djevica ; Ona plačet, kak rjeka Ijetsja, V vozridanji (|oku) slovo molvila (govorila): »Ne horošo-to mnje son (sanje) prividjelsja! Uz kak bi u menja, krasnoj djevici, Haspajaloja (počil) moj zolotoj persten, Vikatiloja (izpal) dorogoj kamen, Rasplelas mota kosa rusaja (zlatolasa). Vipletalas (razplel) lenta (trak) alaja (rdeč), Lenta alaja, jaroslavskaja. Atamanu bit razstrjeljanu (ustreljen), Esaulu bit povješenu (obešen), Dobrim molodeam srubjat golovi (obglavljeni), A mnje, djevuSkje, vo tjurmje (temnici) sidjet !« Ena takih razbojniških čet je bil ataman kazak Jermak Timcfejevič. Rodu je bil pri-prostega, razuma velikega in posebne po-gumnosti, duhom in telesom je bil krepak, lica lepega, postave viBoke. Spočetka je bil v burlaškemi) društvu kuhar, tukaj so ga tudi zvali Jermak, ker se zove društveni trinog j e r m a k, a pravo krstno ime Jermaka Timofejeviča je bilo Vasilij. Delo burlaško t*a je Jermaku kmalu priskutilo; zahrepenel je on po slobodnem življenju tor pobegnil k donskim kazakom. Kmalu so ga izvolili za starešino ene stanice (kazaške naselbine) radi predrznosti, smelega značaja in veliko njegove silo. Toda Jermak je imel tudi tukaj malo ugodnega življenja: vso ga jo vleklo tjekaj, kjer se sprehajajo zanikerne glave po polni svoji volji. Ni strpel Jermak, nabral si •) Burlak delavec nn ladji n" roki Volgi. Pri Port Arturju niso bili Japonci le odbiti, ampak celo vrženi za svoje piejšnje poz c je. Vsled hudega ruskega napada z bajoneti so Japonci bežali v divjem beeu. Kitajci cenijo japonske iigube na 22 G00 mož. Kolin, 19. julija. Peterburški dopisnik »Kolnische Z»g." poroča, da se je vršila predvčerajšnjim pred Port Arturjem zopet kanonada. Japonski položaj je zelo neugoden. Ker so pota slaba, je japonska armada popolnoma oddaljena od morja. Razven tega grozi Japcncem 6e nevarnost, da jih Rusi razdele v več delov. Japonski vojaki trpe veliko lakoto. Ko nastane povodenj, se ne bodo zamogli Japonci umakniti nazaj na Korejo. Zadnja, v Peterburg došla poročila potrjujejo vest, da je japonski položaj zelo nevaren ter, da radi tega zelo narašča nezadovoljnost japonskega ljudstva. Peterburg, 19. julija. Predvčerajšnjim so Japonci zopet bombardirali Port Artur. Peterburg, 19. julija. Ruska brzojavna agentura poroča, da pozitivnih poročil ni nobenih o japonskih izgubah dne 11. t. m. pred Port Artur em. Njen poročevalec je dobil iz Port Arturja pismo sledeče vsebine : »Mi zaupamo generalu S oislu. Njegovo upanje na zmago navdušuje čete in prebivalstvo. General Fock odbija sedaj pri prednjih stražah japonski napad, dočim general Kondratjev vedno bolj utrjuje trdnjavo. Na gorah, kjer ni bilo preje nobenih utrdb stoje sedaj baterije in nakopi ter topovi malega in velikega kalibra Složno delovanje generalov napravlia Port Artur nepremagljiv.« — Se večje navdušenje kaže pismo nekega ruskega častnika. Kolera v japonski mornarici. C i k a g o , 19. julija. Iz Auhma se po roča, da je na japonskih ladjah izbruhnila kolera, ki je zahtevala že mnogo žrtev. — Umrl je baje tudi admiral Togo. (?) „Branderji". Trikrat so poizkusili Japonci zamašiti portartursko pristanišče s potopljenimi parniki. Od 3. maja dalje so potopili 17 parni kov v vrednosti 9 milijonov kron. Od 312 mož, ki so bili na teh parnikih, je poginilo 71, ranjenih je bilo 68 Ruski uspeh? B e r o 1 i n , 19. julija. Iz Ljaojana poročajo „Lokalanzeigerju« : Zavzetje Kaipina po Japoncih se izkazuje kot brezpomembni dogodek. Rusi sozmalimi izgubami zavzeli zopet svoja prejšnja stališča. Peterburg, 19 julija. D.ie 17. jul. je rusko brodovje streljalo na japon. utrdbe pri Kajčovu. Zdi se, da je dobila japonska armada pri Takušanu povelje, da naj prodore skozi sredo ruske armade. Levo rusko krilo je japenski napad uspešno odbilo. Niu5van. London. 18. julija. Iz Tiencina poročajo : Lsdja »Foging" je donesla iz Niuč-vana eledeča poročila: V soboto so bili Japonci od mesta cddaljeni 15 milj. Častniki „Sivu5a« so imeli pripravljene osedlane konje, da bi pri japonskem prihodu še pravočasno pobegnili. B e r o 1 i n , 19. julija. Iz Peterburga poročajo: V Hajdšavu je 10.000 Japoncev. Vse vasi so napolnjene z japonskimi vojaki. Mnogo čet je razkropljenih po gorah, kjer stoje nove baterije. V Hajdšavu je 25 topov. Ko bo Japonci prišli tja, obglavili so dva kitajska trgovca, ker sta predrago prodajala sladkor. La vsakega Rusa plačajo Japonci 480 K, za vsakega Rusom prijaznega Kitajca 240 K. Japonci plenijo prodajalne ter plačujejo za deželne pridelke le polovične cene. Kuropatkin poro&a: Peterburg, 18. julija. (Uradno.) Gsneral Kuropatkin brzojavlja carju Nikolaju: V noči od 15. na 16 t. m. so zasedli kozaki neko višino severno od Jaoiince. Dne 16. t. m. je prodirala polovica sovražnikove stotnije proti tej višini, toda se umaknila pred našimi streli. Koiakom sta nato došla na pomoč dva kozaška cd-delka in oddelek lovcev. Naše vojašvo je nato pričelo streljati na višine južno cd Makhuncuice ter prisililo Japonce, da so se umaknili tudi raz to višino, katere so nato takoj zasedli kozaki. Ko bo se Japonci zopet uredili, pričeli so z efenzivo, toda so se morali umakniti pred našimi streli ter se razkropili na vse strani. Lovci in kozaki so zasedli 17. t. m. višine vzhodno od Naolinha ter pričeli streljati na japonsko peboto in ko-njeništvo, ki je prodiralo cd Hacos atuna. En mož je bil ranjen. V noči 17. t. m. smo opazili v dolini Ciocakae več močnih japon skih prednjih straž. Japonci so zasedli neko točko ceste iz Siakhotana. V noči od 15. do 16. t. m. bo se umaknili Japonci iz prelaza Pkhaulin proti prelazu Dalia. Rusi so nato pričeli prodirati proti Liaohovu. Goneral Keller je odposlal proti prelazu Daltn tri bataljone, srednji oddelek broječ 14 bata ljonov pod geperalnim majorjem Kastalin-skijem proti Liaohavu in prelazu Kuenhu enu, desni oddelek stvoreči bataljon pa preti prelazoma Lintalin in Liaopalin. Dne 16. t. m. zvečer so pregnali ruski oddelki z bajo neti japonsko prednjo stražo na križišču poti proti prelazoma L;ntalien in Liaopaolip. Poncči so se umaknili Japonci raz prelaz Temple in Liaopaolin, katere je nato zasedel general Kastalinskij. Dne 17. t. m. zju traj so zasedli Japonci z mnogobrojnimi če tami prelaz Kuanhuan ter pričeli streljati. Kastalinskij je pričel prodirati proti Japon cem s 4. bataljoni pehote, da se polasti prelaza. Ob 8. uri je poslal general Keller ge neralu Kastalinskemu tri bataljone na po moč Dasiravno so dobile ruske čete Se novo pomoč, vendar se je umaknil general Keller pred japonsko premočjo v svoje prejšne po zicije. Rusi so be umikali v popolnem redu. Ob 3. uri popoludne je bil boj končan. Radi bedenia in velike vročine so bile ruske čete po 15 urnem boju zelo utruene. Iz gube še niso popolnoma znane, vendar pa jih general Keller ceni nad 100 0 mož. Peterburg, 18. julija. Kuropatkin brzojavlja: Glavna vojna moč Japonrev jp koncentrirana v okolici Liauskaukuan. S u e c , doSel denaa Na krovu so Na morju. 19. julija. Parnik »Malacca« je zjutraj sem z rusko zastavo, bili ruski mornarji pod poveljstvom ruskega pomorskega častnika. A d e n , 18. julija. Ruska pomožna kri žarica »amolensk« je »Prinz Heinrichu" odvzeto pošto oddala v Bombay namenjenemu parniku „Persiaa. A d e n , 18. julija. Ruska pomožna kri žarica „amolensk« je s silo zadržala za eno uro angleški parnik „Persiau, da mu je oddala na „Prinz Heinrich" zaplenjeno pošto. Od dotične pošte si je pridržala dve v Nagasaki namenjeni poštni vreči. Železnica ob Bajkalskem jezeru. Za razvoj vse ruske vojne moči napram Japoncem je največje važnosti dovr-šitev sibirske železnice na južnem delu Baj-kalakega jezera. Začetkom japonsko ruske vojske se je trdilo, da bode železnica do- grajena do konoa apri'a Pozneje so rekli, da bode izročena prometu šele mesec* septembra t 1. Sedaj so pa došla poročila, da bode navedeni del sib rake železnica dovršen šele 1. ali pa 14. julija 1905. Zopet velika nesreča na morju. Peterburg, 19. julija. Neka nem ška h d a in neka ruska turpedovka sta zadel danes pri Vladivostoku na mino in se potopili. Moštvo obeh ladij je utonilo. Lakota in kolera v Nodzuovi armadi. Peterburg, 18. julijo. Dne 16. t. m. je streljalo rusko brodovje na japonske utrdbe pri Kajčovu. Bržkone je dobila Nod-zuova armada povelje, prebiti rusko središče. Položaj te armade, kateri stojita nasproti generala Miščenko in Levestan, je zelo neugoden, ker je prišlo včeraj k Miščenku šest japonskih ubežnikov. Ti trdijo, da divja v Nodzuovi armadi grozovita lakota in kolera ter potrjujejo, da povžijejo Japonci pred bitko mnogo žganja. Nodzu je prišla ena Okuovih divizij na pomoč. Na ruskem levem krilu so Rusi po malih praskah uspešno vstavili japonsko prodiranje. Zblaznel kapitan. Peterburg, 19. julija. Kapitana »Varjaga«, Rudneva, ki je bil pri Cemulpu ranjen na glavi, ao prepeljali iz bolnišnice v blaznioo. Kedaj bo imel Kuropatkin zadostno čet? B e r n , 18. julija. Švicarski polkovnik Andeoud, katerega so odpokhcali od ruske armade, je mnenja, d» bo imel Kuropatkin šele čez mesec dni zadosti čet na bojišču. Baltiško brodovje. Peterburg, 19. julija. Druga divizija baltiškega brodovja odpluje dne 2 avgusta. Japonska tornistra. Neki ruski vojni dopisnik popisuje tor-nistro padlega japonskega podčastnika sledeče : »Ko so odprli pokrov, so morali ob čudovati red in snažnost v njenih predalih. Vse je bilo vzorno zloženo. Vsak predmet je bil na svoiem prostoru. Kako čiste so bile vrečice s fižolom in rižem ! Tudi smo našli dva prazna patronp, ki sta bila skrbno zavita v papir in še razne druge potrebščine. V posebnem oddelku je imel lepo shranjena pisma. Dalje smo našli tudi službeni zapisnik z maihnim zemljevidom južne Mandžurije. Poleg vsega tega je ležala široka bakrena žlica krtačica za zobe, glavnik, žepni robec ter razne potrebščine za popravljanje puške. Vse je bilo še videti po polnoma novo, kajti bilo je sirbno shranjeno. Armadi na bojišču. Vojni poročevalec „Novega Vremena" ceni vojne sile obeh slrank tako: General Oku ima 55 000 mož in 264 topov, Nodzu 50.000 mož in 252 topov, K u r o k i 53.000 mož in 156 topov. Skupaj bi torej stalo proti Kuropatkinu 158.000 mož s 672 topovi. Z ruske strani pa stoje nasproti Okuovi in Nodzuovi armadi, ki gledata na rusko desno krilo, armada Štakelbergova, v kateri poveljujejo prednje oddelke generali Samsonov, Miščenko in L e v e s t a m. Levemu krilu ruskemu, ki stoji nasproti desnemu krilu Kurokijevemu, pa poveljujeta generala Keller in Ren-nenkampf. Koliko ima Kuropatkin vojakov, je težko doznati. Uradno poročilo rusko se glasi, da je koncem junija bilo v bolnišnicah 7847 mož in častnikov, kar tvori 3 943 % cele je četo junakov ter ubežal z njimi na Volgo lupežit. Nikogar ni on izpustil: niti carskih ljudi, niti tujih poslancev, niti ruskih in bu-Burmanskih (nevernih) trgovcev. Ime Jarmaka je zadalo vsem tak strah, da se je glas o njegovih razbojniških delih razširil do Moskve. Car Ivan Grozni je obsodil Jermaka in štiri njegove podložne atamane na smrt. Toda Jermak se ni bal niti gnjeva carskega: lu-pežil in ropal je po navadi. Razen Jerma-kove čete se je sprehajalo po Volgi še mnogo drugih; za trgovce je slednjič prenehal vsak prelaz, za mirne prebivalce življenje. Car je poslal silno vojsko proti kazakom. Carska vojska je pobila, polovila in obesila mnogo ubijalcev, toda Jermak je s svojo četo ute-kel ter se pedal proti vodi po Volgi, v reko Kamo v Permski kraj. Ataman govoril donskim kozakom, Po imeni Ermak Timofeevič: »A vi goj esi (hejsa), bratci, atamani kazačie! »Ne koristna u nas šatka (šala), laau- čona (zasoljena), »I kak nam za to budet otvjetstvovat (odgovarjati) ? »V Astrahani žit nelzja (nemogoče), »Na Volge žit — vorami (lupež) slit (sluti), »Ni Jaik itti — perehod velik, »V Kazan itti — grozen car stoit, „Groznij car — gosudar Ivan Vasiljevič; »V Moskvu itti — perehvatanim bit, „Po raznim gorodam razoslanim, »Po temnim tjurmam (temnicah) razsa- ženim (razdeljeni). »Pojdemte mi v usolja (soline) k Stro ganovim, »K tomu Grigorju Grigorjeviču " V tem daljnem kraju, kamor je plul Jermak, so že izdavna živeli Rusi. Najbogatejši med njimi so bili kupci Stroganovi: oni bo upravljali veliko zemljo, vodili veliko obrt, varili sol, obdelovali polje in trgovali. Da naseljenci ne bi trpeli od divjih bližnjih narodov, bo Stroganovi poBtavili dre mesteci, nakupili topov in raznega bojnega orožja, poiskali vojakov ter jim zapovedali braniti zemljo. Nedaleč Stroganove zemlje so se pro-stirale Uralske gore, a za gorami je ležal kraj, kateri se zdaj zove Sibirija. Za to zemljo so znali ruski lovci davno: že 300 do 400 let pred Jermakom so zahajali semkaj smeli aovgorodski kupci po drage kože! Tam, na reki Irtifiu, je ležalo samostalno tatarsko car-stvo, in glavno njegovo mesto se je zvalo Isker, ali Sibir. Od tega mesta* so tudi Rusi zvali vso zemljo za Uralom Sibirijo. Ko je Ivan Grozni osvojil Kazan se mu je sibirski car sam ponudil plačati davek v sobolskih kožah, da bi ga ruski car obranil proti njegovim sovražnikom. Toda kmalu je pregnal tega sibirskega carja drugi basurmanski1) car, Kučum; osvojivši njegovo zemljo je prenehal plačati davek ter ubil celo poslanca, ki je prišel po davek od I»ana Groznega. In ko so postavili Stroganovi na svoji zemlji mesteci, jim je začel Kučum delati razno zlo. Tedaj je prišlo Stroganovim na misel, pridobiti zase tudi sibirsko zemljo. Sibirija^je bila tudi bogata zemlja: v njej je bilo mnogo rodovitne zemlje, livad in šum; krznašev se je nahajalo tam brei števila; v rekah je bilo mnogo rib, v gorah zlata, srebra, železa in dragega kamenja. Poslali so Stroganovi Ivanu Groznemu prosit, da bi jim dovolil radi obrambe proti Bibirskemu carju in na korist ruskemu narodu osvajati sibirsko zem ljo. Vladar je dovolil, poslal Stroganovim povlastno pismo in oslobodil njih bodočo si birako zemljo davkov,] dolžnosti in VBakih plačil na 20 let.] 2) basurman = nevernik. <2i armade-. Iz teh številk bi se dalo sklepati, da ima Kuropatkin že 200.000 mož. Jkponsko oblegajočo armado pred Port Arturjem ceni isti poročevalec na 40.000 mož. Car ln Tolstoj. Privatne vesti iz Peterburga poročajo, da je oar odbil predle-g naj se Tolstoja kaznuje radi njegovega napada proti vojski. Predlog je bd, da se ga izfcne iz Rusije, a da njegove imetje pripade Rusi|i. Car pa je dejal: »Lev Nikolajevič naj piše, kar hoče — jaz mu nočem motiti večer življenia. Svobodo, katero so mu osigurali moj ded in oče, ne bom mu kratil « Ko bo to javili Tolstoju, je dejal: »Nasreča Rusiie niso bili nikdar carje, ampak vedno slabi carjevi svetovale.« Rusi ustavljajo ladje. London, 18. julija. „Daily Mail" poroča iz Adna: Kapitan ruske pomožne kri-žarice „Peterburg" je zahteval po kapitanu „Waipara" od angleškega zastopnika v Adnu, naj brzojavi konzulom v Suecu in Port Saidu, da bo ustavilo vsako angleško ladjo, ki nima natančno zaznamovanih vseh zabojev, kam so namenjeni. Admiral Roždestvenskij o potovanju baltiške eskadre v Vztočno Azijo. Iz Pariza javljajo: Petrograjski dopisnik »Echo de Par s« se je razgovarial b poveljnikom II. tiho oceanske (baltiške eskadre). admiralom Roždestvenskim, ki mu je rekel, da zamere v naprej označiti pet, po kateri krene njegovo brodovje v vztoČno Azijo. Najprvo se pozdravimo z Nemci v Kielu, potem se ustavimo 24 ur. Francoskih pristanišč se ne bomo dotikali, da se izognemo simpatijam fancoskega naroda. Pred Karta-geno in Neapeljem se ustavimo nekoliko časa, od tam poidemo skozi sueški prekop ter pozdravimo francosko zastavo v Bži-butiju. Drugi del našega brodovja ostane med tem za nekaj časa v Adenu, od tam bomo skupno nadaljevali potovanje ter bodemo končno pripluli v nevtralno luko Kiaočao. Trgovinskih ladij ne bomo na potu zaustavljali, ker se s tem trati preveč časa. Admiral ne smatra položaja Port Arturja nikakor obupnim. Služba terpedovk med Niučvanom in Port Arturjem se redno razvija. Bitka pri prelazu Motien. London, 18. julija. Japonsko posla niŠtvo je izdalo sledečo brzojavko: General K u r o k i poroča: Dne 17 t m. ob 3 uri z,utraj je napadel general Keller a kakima dvema divizijama prelaz Motien in sosedne pozicije, kjer stoji del japonske armade. Po hudem odporu so Japonci odbili ruski napad tor zasledovali sovražnika do ianteapaoci. O izgubah ne poročajo ničesar. London, 19. julija. Kakor se poroča Reuterjevemu uradu iz glavnega taborišča Kurokijevega v Fusanu z dne 18. t m. so Japonci izgubili 17. t. m. v bitki pri Mo-tienskem prelazu 300, Rusi pa 2000 mož. Japoncev je bila ena brigada in eden bataljon. London, 19. julija. Angleški listi povdarjajo, da je ruski general Keller pri napadu na japonske pozicije na Motienski prelaz imel izvrsten namen. Ako bi se mu bilo posrečilo, prodreti središče dolge japonske fronte, tedaj bi bile takoj vse japonske čete vzhodno od Motienskega prelaza potisnjene cd glavne japonske moči in v jako opasnem položaju. Keller je imel, kakor poroča Kuropatkin, napačna poročila moči Bovražnikovi. Pariz, 19. julija. Iz Ljaojana se poroča, da se je veliki knez Boris, ki ostane na bojišču, udeleži! predvčerajšnjega boja generala Kelleria z Japonci. Rana generala Rennenkampfa na nogi je jako resna. London, 19. julija. Kakor pri vsakem važnem dogodku, tudi sedaj ne pusti japonska cenzura ničesar poročati o bitki ob prelazu Motienlin. Zoano je le sledeče: V noči 16. t. m. je napadlo v gosti megli 20 000 Rusov prelaz Motienlin in sicer isto-tam, kakor 4. t. m. Rusi so pregnali japonske prednje straže ter zasedli njihovo pozicijo, odkoder so streljali na Japonce. Do tedaj so imeli Rusi premoč. Ko pa so dobili Japonci pomoč, pregnali so Ruse po lžurnem boju v dolino ter jih zasledovali več milj. Rusi so se umaknili v lepem redu. Napad so izvršili Rusi ob 3. uri zjutraj dne 17. t. m. Ob 3. uri popoldne streljanje še ni ponehalo. Boja sta se udeležile dve ruski diviziji. Ta bitka je baje prekrižala Kellerjev načrt, potisniti Kurokija nazaj ter odposlati del svoje armade v Dašičavo. Sedaj imajo Japonci proti Ljaojanu odprto pot. s) Ogrski državni zbor. Več poslancev je vložilo prošnje za do-puBt, kateri jim je bil vkljub 01ayevemu ugovoru dovoljen. Ker zbornica ni bila takoj sklepčna, so morali sejo prekiniti. Ko je postala zbornica Bklepčna, so nadaljevali razpravo o zvišanju civilne liste. Poslanec M u-k i t s protestira, da izda vlada na leto milijone za neplodne namene. Zakoni zahtevajo, da mora biti dvor na Ogrskem. Kralji p.'uegli zvostjbo zakonu, a Hibsburžani se tega ne drže. Predsednik je vsled t^ga izraza poklical Mukitsa k redu. Mukits je pa proti zvišanju civilne liste tudi zato, ker služi ta svota zgolj za zvišanje sijaja Maža rom sovražnega dvora. Državnopravni škandal je, ker dobe tudi nadvojvode apanaže, ki ne znajo mažarskega in ne stanujejo na Ogrskem. Vladarska hiša ima 77 članov, 85 moških in 42 žensk. Nadvojvode dnbe na račun civilne liste vsako leto po 100 000 K apanaže in nadvojvodinje dobe, kadar se omože, po 300 000 K. Poleg tega so pa nadvojvode častniki in vlečejo tudi kot taki plačo. Mukits se boji. da bi sa oiviloa lista porabila za protinarodne svrhe in zato od klanja predlogo. Poslanec G ti n t h e r se peča z zadnjim govorom poslanca Daniela in izjavi, da bode glasoval za Apponyiev predl< g, Košutovec M a r j a y se čudi, da je Tisza prevzel od Szella to predlogo, dasi je obljubil največjo varčnost. Komaj verjetno je, da bi ta predloga izvirala od kralja. Marjay konča z izjavo, da odklanja pred logo. Končno je še govoril D a r a n y i , ki izjavi, da odklanja predlogo z ozirtm na protinarodno politiko vlade. — Tako uganjajo Maiari že 14 dni svojo komedijo, a vladna stranka, ki šteje 270 poslancev, na vadno molči ter se ogibl|e zbornice. Avstrija in Italija. »Giornale a' lulia« ioriča da je G i -olitti naročil policijskemu prefektu v Benetkah Btrogo nadzorovanje obrežij z o z i • rom na avstrijske ogleduhe. Trgovska pogodba z Italijo. Med avstrijskimi in italijanskimi zastopniki je prišlo v Vallcmbrozi do sporazum ljenja glede uvoza ladktga vina. Iz višpb po htiških ozirov se je zagotovila 100 000 hI. vina iz ApUiije nizka carina. Dobro poučeni krogi trde, da je najbrže to poročilo prezgodnje, akoravno zelo verjetno. Armensko gibanje. Arcnenski samoobrambni odbor, ki je povzročd, kakor sodijo, umor podguvernerja Andrejeva, je jako dobro organiziran in izvrši z veliko odločnostjo vse, kar je sklenil. To dokazuje tudi dogodek, ki se je izvršil 23. juni|a v mestu Baku. Armenskemu milijonarju Vranoviču Adamom je odbor poslal p ziv, naj plača za armensko gibanje večjo svoto. Adamovič je izjavil, da ne plača ničesar, na kar je dobil obvestilo, da bode usmrčeo. In 23. junija je bil res od treh Ar mencev v javnem vrtu v veliki mnoiici napaden in usmrčen. Vkljub takojšnjemu za sledovanju ao storilci pobegnili in še ranili policista in vrtnarja, ki sta jih zasledovala. Oblastem so skoraj roke popolnoma zvezane, ker se nikdo ne upa storilcev nazna niti iz Btrbhu pred maščevanjem, ki bi sledilo izdajaUtvu. Francoska in Vatikan. »Oaservatore Romano« priobčuje sledeče pojasnilo nasproti izvajanjam francoskega lista »Temps«: 1. Popolnoma je neresnično, da so bili nadškofi v Rouenu, Albi, Avignonu in Algiru in Škota v Tarantaišu in Menau pozvani v Rim. Tudi ni res, da se namerava proti njim disciplinarno postopanje. 2. Ni res, da je apostolska stolica kdaj ho-ttla zaradi odpoklicanja francoskega posla nika Nisarda nastopili z represalijami proti Francoski in kaznovati Škofe, kateri niso so glaiali z lanskim protestom pariškega nad škofa. 3. Neresnično je, da bi bila kdaj, kakor trdi »Temps«, apostolska Btolica prezirala ali se ne ravnala po besedilu in duhu kon-kordata. 4. Kar se tiče zadeve olomuškega nad škofa, bi „Temps" uvidel svojo pomoto, ako bi bil o vsej zadevi natančno in popolnoma poučen po avstrijski vladi. Španski kralj Alfonz obišče angleškega kralja Elvarda sredi me seca novembra, španski kralj namerava obiskati tudi Pariz in Lizabono. Židovstvo v Italiji. Malo jih je sicer v Italiji, a imajo vkljub temu velik vpliv, kakor povsod. Italija šteje nad 34 miljonov prebivalcev izmed katerih je le 35.617 Židov. V Toskani je 2500 Židov, v Piemontu 1640, v Rimu 7121, v Milanu 3012 in v Turinu 2800, v Genovi 1050 in v Neapolju 327; v Mantuvi 1068 in v Ferrari 1227. Italijanska armada ima 173 židovskih častnikov; med temi je poveljnik prvega armadnega kora, general Ottolenghi v Turinu, bivši vojni minister v Zanardellijevem kabinetu. Tudi v diplomatiški službi je več zidov. Židje so si znali tudi v politiki pridobiti vodilno vlogo. Sedanji finančni mi nister Luzzatti je Žid, kakor tudi mnogo državnih poslancev. Italijanska vseučilišča imajo tudi mnogo Židov. Tako prevladajo v Italiji na politiškem polju kakor tudi na znanstvenem polju židje na veliko škodo italijanskega ljudstva. Aretacije na Finskem. Iz Stockholma poročajo, da je ruska vlada zaprla mnogo profesorjev in učiteljev na vseučilišču v Helsingforsu in jih poslala v Peterburg. Mnenje, da so te številne aretacije v zvezi z napadom na Bobrikova, ni istinito. Pravi vzrok je, ker finska mladina ni prihajala k novačenju in je bila ruska vlada mnenja, da je to povzročila vseuči-liška finska mladina. Izključeni so bili vsi dijaki, ki niso prišli k novačenju, nakar so še ostali dijaki demonstrativno prekinili študije. Učitelji niso hoteli nastopiti na vladin poziv proti dijakom. Ruska vlada je nato zaukazala, da se vse dijake, ki niso prišli k novačenju, ne pripusti k skušnjam in se jih za pol leta relegira. Dijaki so pa v sporazumu z učitelji izjavili, da so po finski ustavi sicer prisiljeni služiti v finski armadi, ki pa je bila razpuščena in zato nočejo iti k novačenju. Med prognanimi vseučiliškimi učitelji so: baron Rabbe-Wredde, slavnoznani jurist, profesor fizike Homen, dr. Estlander in profesor Donner. • Z Balkana. Bolgarski poslanik na Dunaju, Gešov, bode odpoklican in na njegovo mesto najj-brže imenovan bivši fiaančni minister Mi hael Sarafov. Ruski p slanik je naznanil turSki vladi, da bode Rusija zabranila onim armenskim vstašem, ki so pobegaiii v Rusijo, zopetno prekoračenje turške meje. Konzula Rappoport in Petrajev sta do. gnala, da so Turki v Gimenžu zažgali 35 hiš. Turki poročajo, da je poslanstvo Haj-dar paše pri črnogorskem knezu imelo namen, urediti mejne spore med Črnogoro in Turčijo. »N. Fr. Pr.« prinaša objavo turškega poslaništva na Dunaju, v kateri nastopa proti trditvam, da turška vlada skrivaj ščiti vBtaše z namenom, preprečiti rtforme. Končno izjavlja, da bode Turčija z vse odločnostjo izvedla reforme. Razmere v Maroki. Vsled napada na hišo Angleža Levisona v Tangeru je poslal sultanov namestnik Mohamed el Tores močno četo v varstvo hiše. „Eclair" poroča, da se med Francosko in Maroko vrše dogovori o ustanovitvi pod francoskim nadzorstvom stoječe policije v Tangeru. Marokansko vprašanje. „Berliner Tageblatt" poroča iz Madrida o sobotnem razgovoru španskega ministra za vnanje zadeve s španskim poslanikom v Madridu, ki se je vršil v San Sebastijanu. V Madridu so mnenja, da je bil razgovor o Maroki. Polvladna „Epoca" poroča, da obstoji med francosko in laško vlado tajna pogodba, katere besedilo je najbrže znano tudi španski vladi. v Štajerske novice. š Is Poljčan Dne 18. t. m. je utonil v Dravinji pri kopanju tridesetletni tovarniški delavec Jurij Repnik. Nevešč plavanja, prišel je pod mlinom g. Simona Pelka v tol mun; toda njegov tovariš Soršak ga je srečno zopet spravil na plitvo. Kmalo na to pa je Repnik zopet zašel na globoko; klical je na pomoč, a zdaj ga Soršak brez nevarnosti lastnega življenja ni mogel več rešiti. Nesrečnež zapušča mlado vdovo in otroka. š Promoviran je bil na graški univerzi doktorjem zdravilstva K»rol Koko-schinegg iz Vitanja pri Celju š Umrl je v Mariboru veletržec z vinom g. Franc Kočevar. š Pojasnilo. Včeraj smo posneli iz lista „Nova Domovina", ki izhaja v Cleve-landu, da pojde g. Ivan Gorišek, vi kar v Celju, v Ameriko. Dants pa nam piše g. I. Gorišek, da ne pojde, ampak ostane v CeljU. š Nemško slovenska nižja gimnazija v Celju je steia koncem leta 185 učencev, m sicer je bilo 172 Stajarcev, 12 Kranjcev in 1 Primorec. Po narodnosti so *si Slovenci. Prvi red z odliko je dobilo 30 učencev, prvi red 121, drugi red 13, tretji 5; izpite bode ponavljalo 15 učencev. š Celjsko nemško glmnaiijo je kcncem leta obiskovalo 297 tednih dijakov; privatistov je bilo 9 in v pripravljalnem raz redu 28 učencev. Od teh je bilo 250 Sta-jeroev, Kranjcev 24, Korošcev 17, Nižje-Avstrijcev 22 itd. Po narodnosti je bilo 236 Nemcev, 96 Slovencev. Prvi red z odliko je dobilo 32 dijakov, prvi red 244, drugi red 29, tretji red 10 XIX. redna velika skupščina druibe sv. Cirila In Metoda bode u Žalcu pri Celju v četrtek, dne 4 avgusta t. 1. V s p o r e d : I Sveta maša ob 10. uri v iupni cerkvi. II Znorovanje ob 11 uri v dvorani gosp. Fr. H dnika. 1 Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Biagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev ene tretjine družbinega vod stva. Po pruvilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1 Grrg^r Einspieier, 2. dr. Dragotin vitez Bbiweis TrsteniSki, 3. dr. F>an Štor, 4. Anton Ziogar. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 16. julija 1904. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svete o. Pristavek. 1. Dne 4. avgusta odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15 minut zjutraj. 2. Po prihodu v Žalec ob 9. uri za-jutrek. 3. Po zborovanju skupni obed v prostorih g. R Senice ob 1. uri Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 2. avgusta pri odboru oodružnice družbe sv. Cirila in Me toda v Ž»lcu. — Kuvert brec pijače stane 3 krone. 4 Po obedu razhod po Zilcu in oko-lioi. Ob 5. uri popoldne koncert. 5 Odhod iz Žalca ob 8. uri 23 minut zvečer. Dnevne novice. V Ljubljani, 20 julija Obletnica smrti papeža Leona XIII je danes. Leon XIII. je mrtev, njegova dela pa žive dalje. — Slava spominu Leona XIII! »Narodova" zbadanja Tudi povo dom vsesokolske slavnosti .Narod" ni mo gel zatajiti svoje narave. Vsak nepristranski opazovatelj mora priznati, da je uredništvo ,blovenca" povodom sokolske slavnosti postavilo se na vse drugačno stališče, nego „Narod", ki se pri vdaki naši prireditvi odlikuje le s surovostjo in hujskanjem. Kljub temu si „Narod" ne more kaj, da bi ne zbadal. Včeraj piše, da so se povodom so kolske slavnosti „spet enkrat našli »klerikalci « in kazinski nemškutarji in bili edini v jezi in zavisti". Zakaj naj pa mi koga povodom sokolske slavnosti zavidamo ? Ali naj ljubljanske .Sokole" zavidamo, da jih je prekosil celjBki »Sokol", ali naj jih zavidamo za to, da bi brez češke in hrvaške pomoči slavnost bila uprav ničeva? Ali naj koga zavidamo za sijajni nered pri vspreje-mih, stanovanjih, odiranju sokol-s k i h romarjev, od katerih se je celo zahtevala vstopnina pri ljudski slavnosti ? Nam se o tem ni zdelo vredno govoriti, ker so dovolj zabavljali že gostje sami, a če nas bo „Narod" le zbadal, povedali bomo toliko, da bo vsak prepričan, da ni prav nobenega povoda, zavidati gg. aranžerjev. Tudi v so boto pred slavnostjo je bil .Narod" nad vse surov; psoval je »klerikalce" menda za za hvalo, da so mnogi razobesili zastave. .Narod" je pisal: .Pri ti Blavnosti bodo morali klerikalci lepo ponižno v kotu itati in pred vsem slovanskim svetom se izkaže, da kle rikalizem, četudi je sicer tako širokousten na Slovenskem, vendar nič ne pomeni." — No, končno se je pokazalo, da ljubljanskih sto Tavčarjevih „Sokolov" prav nič ne po meni, in dr. T a v č a r je moral takorekoS v kotu stati, ker se zanj noben slovanski .Sokol" ni prav nič brigal. Ker smo upoštevali slovanstvo slavnosti in napram slo vanskim gostom nismo hoteli preočitno kazati razdora, katerega so povzročile med Slovenci Tavčarjeve grablje, je .Narod" pi sal: „Se ganiti se ne morejo in vendar hočejo groziti, ko vedo, da bi jih na salati snedli, ča bi le kihmli. Uoogo reve!" Namesto da bi bil dr. Tavčar hvaležen, da smo vse storili, da se o tej priliki ubLie na sprotstva in da bo nismo hoteli ponižati na njegov nivo, govori nekaj o salati, dočim mora vendar vedeti, da imamo na razpolago številnejšo, in k^kor je pokazal mla teniški shod, tudi bolj d soiplinirane četa ter nam za naie priredbe ni potreba iskati pomoSi posebnih vlakov s Češkega. Le nikar pre več ošabno, ker kdor je primerjal Tavčarjev sokolski nastop z nastopom 6» šk< ga sokol-stva, so je moral pomilovalno ozreti na ljubljanske „SokoIe" in vzklikniti: »Uboge reve!« Heilovska predrznost. „Slovenec" je priobčil pred dnevi brez vsakega hujskanja kratko notico, da nameravajo ljubljanski heilovci za časa sokolske slavnosti iti v Vevče. „Deutsche Stimmcn" so se radi tega tako silno razjezile, da so očitno pokazale svojo slabo vest. Govorile so, da smo s to notico „mit verbrecherischer Absicht" hoteli hujskati na poboj „heilovcev" in vendar je bila notica samo kratko naznanilo, kam se v nedeljo poda zagrizena nemška gospoda. To bi bilo lepo, da bi mi niti poročati ne smeli, kam nemška gospoda napravi izlet! Kakor posnemamo iz nemških poročil, je heilovska gospoda v Vevčah morala biti precej ponižna. Preskrbela si je, kakor pišejo nemški listi, močno orožniško stražo. „Grazer Tagblatt" naj se torej pomiri. Časi, ko so Slovenci trpeli nemške hujskajoče izlete, so minili in če se „Grazer Tagblatt" jezi nad našo objavo, nas to le veseli, ker kaže, da so heilovci nekaj nameravali, a si izvršiti niso upali .Grazer Tagblatt" pravi, da je pred seboj že videl nove Janče. Ljubljanski heilovci torej najbolje storč, da si prilaste primerne ponižnosti, mi bomo pa seve o njihovih „izletih" tudi naprej obveščali javnost. Škof dr. Nagi Tržaški »Novi List« piše: Kar se tiče specialno osebe tržaškega škofa, posnemamo iz »Elinosti« sledeče: Vsakdo, ki je imel priliko občevati z našim škofom in kdor nepristransko sodi o njegovem delovanju, govorjenju in postopanju povodom kanoničnib vizitacij, mora priznati, da je ljubeznjiv, uljuden, pravičen, da ima dobro, pošteno srce in najboljšo voljo, da bi po možnosti zadovoljil vsem, pa tudi našemu narodu. Propoveduje hrvatski, govori rad b svečeniki, in celo prosi jih, da bi v njegovi navzočnosti govorili hrvatski. A kar se tiče hrvatskega bogosluženja, se ne moremo pritožiti do sedaj. Da pa na pritožbe od italijanske strani zahteva tu pa tam, da se tudi njim zadovolji z latinščino o podeljevanju sv. zakramentov, to je, mislim, povsem prav, pošteno, rarumno ob današnjih okoliščinah. Mdostivi škof ni kriv temu, kakor tudi ni njegova krivda, če še ne govori hrvatski lepo, gladko, kakor človek, ki je bil naobra-žen v tem jeziku, kakor rojen Hrvat. Trudi se pa, da se nauči in rad sluša govor in pevanje hrvatsko v cerkvi. Ob neki priliki, ko so se hoteli pevci izkazati s pevanjem »Tantum ergo« na latinskem jeziku, a so napravili fiasko, je menil na obedu milost-ljivi škof dr. Nagi : »Zakaj niso pevali,Sveto, sveto' — bilo bi lepše !« Končno imenuje dopisnik »Elinosti« škofa »pošten značaj«, naslov, ki mora imeti še večo vrednost, kor ga čitamo v »Elinosti«, ki je dosedaj vedno le obsojala škofa dr Nagla in se ni brigala, da bi svoje čitatelje obvestila o dobrih činih istega, zato je jako pomenljivo čitati v njej z laj tak hvalopev o napadanem vladiki, posebno pa še iz razloga, ker se v uredništvu »Edinosti« ni nikdar upoštevalo, kaj se dela, ampak kdo dela ! Osebne vesti iz ljubljanske škofije. Niiruščena sta kot kaplana CC. gg. dr. Janez Z o r č na Dobravi in Frančišek K o-ž e 1 j v Horjulu. SolBke vesti. Imenovani so za nad-učitelje gg.: I, Rudolf v Slapu pri 6t. Vidu, Janez Laoknor v Mozeliu za Travo, Franc Petrič iz Strug za N«klo, Paul Šile v Sori; za d. fi ntivno učiteljico v Sxarji je imenovana uč teljica gdč. Marija Detel a. — Prestavljeni so gg.: nadučitelj Avgust Korbar iz Prema v Preserje, učitelj Ludovik Dermelj iz Grahovega v Cerknico u5iteljic» E I e o nora Dev iz Trebnjega v Naklo. — V stalni pokoj pojdejo nadučitilja v Kamniku g. I. O k o r n in g. Franc Pfeiterv Domžalah ter učitiIj na prvi meBtni deški ljudski šoli v Ljubljani g. M a k s J o s i n. — Umrl je 16. t. m. v Vašah pri Preski posestnik Janez Bukovec Bil je več let ključar in se mnogo trudil za župno cerkev, posebno ob času potresa. Bil je varčen in skrben gospodar. N. v m. p.! — Poskuiena tatvina. Iz Žirovnice se nam piše: Včeraj ob pol 11. uri dop. je prišel neznan človek v Kovačevo hišo v Zabreznici, vzel nekaj denarja in srebrno uro. V istem trenotku pride domov domača hči in tatu prepodi. Sosedje pa so primorali zlikovca, da je dal nazaj uro in denar; nato je zbežal. — Orožnik ustrelil svojega tekmeca V z/grebšso bolnico so pripeljali 18 t. m iz Vrbovca kmečkega fanta A. Dojniča, ki je smrtnonevarno ranjen. Dojnič je sedel s svojim tovarišem v gostilni, ko je vstopil oroiaik, ki je hodil za istim de kletom. Orožnik je toliko časa zabavljal, da se je vnel pretep. Ko se je Dojn č nič hu dega sluteč vrnil domov, prišli so trije orož niki ter ga hoteli odpeljati v zapor. Ko pa jim je Dojnič všel v hišo, ustrelil je njegov tekmec s puško za njim, da se je ves krvav zgrudil na tla. Nato je orožnik sunil težko ranjenega večkrat z nogo ter ga zasramoval. Dojnič bržkone ne bo oatal pri življenju Proti orožnikom so uvedli sodnijsko preiskavo. — Čeških »Sokolov« je 1064 ob iskalo postojnsko jamo. — Ogenj v St Petru. Posestniku F. Floriiančiču v St. Petru pri Novem mestu sta 17. t m. pcgcreli dve hiši. gospodarska poslopja in svinjak s 13. svinjami. Sk"de je 6000 kron. Pesestnik je zavarovan na 2400 K. — Gospodar se je tako opekel, da mora v bolnico. — Nesreča. Anton Svolšak iz Lipice, občina Stara Loka, je padel s svisel in si zlomil nogo. — Janez Grdina iz Cerknice je padel in si zlomil roko. — V Litiji so zaprli črevljarja Fran. četa Kirina iz Judendorfa na Štajerskem radi hudodelstva nenravnosti. — Vsled prevelike vročine je zadela v Smihelu pri Novem mestu na njivi kap neko Kočevarjevo deklo. — Osebna vest. Naš rojak g. višji računski svetnik Anton Gosta je imenovan za dvornega tajnika c. kr. najvišjega rač. dvora. — Američanski mornar aretiran. I. I. Wetssmiiler, mornar američanske vojne ladje »Olimpija« , je včeraj popoludne v družbi d$eh druzih ameriških mornarjev na jel izvcščeka, kateri |ih je moral jako dolgo in povsod voziti po Trstu. Račun vožnje je iznašal 11 K 60 h. A mesto da bi plačali ta zoesek, so skušali Američani pobegniti. Dvema se je to posrečilo, tretjemu, ki je ravno gori imenovani, pa ne. Tega so od vedli v ulico Tigor fcr ua djali pod kliuč. — Letina sredi julija. Zaradi trajne suše znatno trpe setve in poljski pridelki. Ako ne bode kmalu dežja, bode letina mnogo slabša, kakor se je sodilo. Mnogo škode je uničila tudi toča. Na Češkem je na mnogih krajih uničila poljske pridelke. Žito je vsled vročine skoraj dva tedna prej dozorelo, a je slabše kakor druga leta, ker je manjkalo mokrote. Izjemoma Galicije je suša na poletno setev povsod slabo vplivala. Tudi na Ogrskem je suša slabo vplivala. Pšenica je srednje dobra. Slama je škodovala krompirju. Pšenice so pridelali na Ogrskem za 21 % manj nego lani. Oves je kvalitativno in kvantitativno slab; tudi koruza je zaostala. Krompir trpi vsled suše in vsled poljskih bolh. V obče trpe vsi poljski pridelki na suši. — Dobava gradiva za pritrjevanje šin na progah drž. železnice je razpisana do 16. avgusta. Ponudbe ravnateljstvu drž. železnic na Dunaju, VI., Gumpend. št. 10. — Na mestni spodnji realki v Idriji so sklenili dne 15. t. m. šolsko leto s sveto mašo. Po maši so dobili učenci spričevala. Kakor poroča letno poročilo, je bilo na realki 117 učencev, in sicer v prvem razredu 45. Od teh je bil 1 odličnjak, 31 jih je dobilo spričevala prvega reda, 6 drugega reda, 1 tretjega reda, 6 pa ponavljalno skušnjo. V drugem razredu je bilo 43 učencev. Od teh je bil 1 odličnjak, 28 jih je dobilo spričevala prvega, 9 drugega reda, 5 pa jih ima ponavljavno skušnjo. V tretjem razredu je bilo 27 učencev. Odličnjaka sta bila dva, 22 jih je dobilo spričevalo prvega, 2 drugega reda, 1 pa je neizprašan. Vsi skupaj so bili torej 4 odličnjaki, 81 jih je dobilo spričevalo prvega, 17 drugega reda, 1 tretjega reda, pona vi javnih skušenj je 12, 2 učenca pa nista bila izprašana. Priprav-ljavni oddelek je štel 43 učencev; od teh so bili 3 odličnjaki, 30 spričevalo prvega, 8 pa drugega reda. Na zavodu je delovalo 8 učnih močij. Šolsko leto 1904/05 se prične dne 18. septembra. — Vročina. Ij Gorice se nam piše: Najv<čja vročina kar jo pomnimo že dalj časa, je bila dne 17. t. m. Ob 1. uri popoldne je bilo v senci 37 stopinj C. — Ravno tako vročino je kazal toplomer včeraj v Zagrebu. — Isseljevanje. Brzoparnik »La Sa voie« francoske preamorske družbe — za stop potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani — je odplul 'z Havr« 9. julija in srečno doapel v N^w Ydk 15. u>'ia. Voiil je 6 Hni 8 ur. — Pogovori v desetih jeiikih Prejeli smo naslednic poročno: V duši kn i-ževnosti so omenjeni Pr^mrlovi pogovori v treh jezikih, ne pa oni Antona Mrakiča v desetih ježkih. Ta knjiga, ki mi je nrišla slučajno v roke, je bi'a tiskana let* 1837. v Kiseku (Glina) na Ogrskem. Zastopani so tu latinski, španski, italijanski, francoski, ma-žsrski, nemški angleški, holandaki, »kranj sko-slovanaki" in novogrški jezik. V pred govoru utemeljuje pisatelj, zakaj je iz bral iz vseh slovanskih uprav slovenski, takole: „Da sem izbral iz raznih slovanskih narečij v Nemčiji pač najmanj znano »kranjščino«, je vzrok, ker je med vsemi bratovskimi ježki najbolj soroden z najbolj razširjeno ruščino; poleg tega tudi vsled tega, ker prihaja — radi važne avstrijske morske trgovine in množine prirodnih lepot v planinskih deželah — vedno več kupčijskih in drugih potnikov v južne avstrijske dežele, kjer ima sedež kranjsko-slovansko narečje, in torej utegne tujec v vsakdanjem občevanju prav ugodno rabiti to govorico. — Razpisane so učiteljske službe na Ubeljskem, Godoviču in Ostrožnem brdu. — Predstava na Brezovici. Vabilo k predstavi, katero priredi Izobraževalno društvo na Brezovici, v nedeljo, dnč 24. julija 1904 pri „Jakčevcu" št. 25. popoldne ob 3. uri. „Vedeževalka", gluma v 1 dejanji. „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček", veseloigra v 2 dejanjih. Vstopnina: Sedeži 1-3 vrste k 60 v in stojišče 20 v. — Čisti dohodek je namenjen za družbeno knjižnico. Z ozirom nato se preplačilo hvaležno sprejemajo. — Prevarjeni tatovi V noči od 17. na 18. t. m. so vlomili tatovi v izložbo go spoda Karola Grma v Kandiji. Ukradli so iz okna tri velike steklenice, mialeč, da je v njih žganje, a bila je le pobarvana voda. — V isti noči so poskušali tatovi vlomiti k go stilničarju Janezu Jakšetu v Kandiji, a prepodili so jih domačini. D »a tatova sta že ped kljufiam. — Sklep šolskega leta pri čast. šolskih sestrah v Smihelu pri Rudol-fovem je, kakor se nam puiofta, iznenadil vsa obiskovalce U*pehi na tej šoli »o v vsakem oziru izborni. Oiobito so presenetila razna ročna dela. V šivanju, vezenju in pb-tenju prekosa posamezne gojenke v iistini vsa nade. Enako spretnost so pokazale mnege učenke v risaniu. Veliko pozornost so vzbu jata posamezna dela, kot: »Vila ob jezeru«, »Belec« „Breskveu, grad Rakovnik, cvetce po naravi itd Posebno pohvalo zaslužijo go spice: bvinger, V n'ar, G 4ob, Andres. Ne 'imer, Medic, Jir.čigar, Stepišnik, Urh, Rus, Hrastnik, J rman, Abačič, Vrančič, Ba ec itd. — Utonil je v Težki vodi pri Novem mestu u^mec tretjega razreda I. Turk. — Umrl je v G rici g. s j. Teodor S 1 a b a n j a , srebrar in z atar v G ;ric'. — Na gr&ški kliniki je umri štotjanški župan g. J. M a j c e n — Centralni kolodvor v Celovcu Listi poroC(i|u, da je utetidava južnega kolo dvora v G lovcu v centralni kolodvor pri železniškem ministrstvu že sklen|«n« stvar. Ljabijansk«' novice. Posebni češki vlak iz Benetk se povrne ponoči ob 1. uri 5 minut vLjub I j a n o , odkoder odide na Češko jutri ob 7 ur> 5 minut. Tekmovalna telovadba pri sokolski slav nosti. Ltiijaua D mu«lna« (jIšj Kattur smo uvideli, bo najbiža celjski »Sokol« do bil prvo darilo pri tekmovaln telovadbi, na kar snrem h t> v resnim' poncsii«. V blaznico so odpeljali .totnika 17. peš polka A i/.ija K a i i « g e r j a ; zat je Z> pitschev. O tej zadevi se govore jakočuilre stvari Trdi se. d« je pri zdravi pameti. Zadeva ie ž-* v rokah sodnije. Povožena ie bila v Bihoričevib uHcah 9 let sti.tra d« ki ca M lica O s o n. Poškodovana je težko. Kolesar, ki jo je povozil, je neznan Nevarna igra. Jožef H?cel. natakar pri »S onu«, se je igral z revolverjem, ki se je sprožil in nr.u tfiUo ranil roko. Delavsko gibanj?. Veerai je odšlo v Ame riko 23 Kan ic v. 16 Hr-atov vHu^ico 13 na Jesenice 15 na Koroško in 25 Makedoncev je d*io n* G r n;Sko. Z brzovlakom se je danes odpeljalo iz Ljubljane 30 jug. slovanskih gojencev tukajšnje Mahrove šole. 01 L ubljane so se poslovili z ži^ahn mi »živio« klici. Za neznosno vročino tožijo delavke v tuka šnji tobačni tovarni, osnbito na oddelku za cigareto kjer je predvčerajšnjim omedlela neka delavka. Obrtno gibanje v Ljubljani Tekem junija so v Ljuoijuiii pričali obrt, oziroma dobili dovoljenje za izvrševanje: Valentin Le-skovec Ficrijanske ulce 1, trgovina z me šanim blagom; akcijska družba združenih pivovarn Žalec-Laško, Kolodvorske ulice 22, gostilniška obrt; Ivan Černič, Martinova oeata 3, trgovina z vinom ; Ivan Brodar, Ve like čolnarske ulice 6, kleparstvo; Marija Ejjer, Sv. Petra cesta 2, manufaktuma tr g.,vina; Avguštin Giannini, K imenskega ulice 36, izdelovanje kipov iz mavca; Karol Pichler, Jurčičev trg 3, trgovina optiflnih predmetov ; Otilija Urabl Spelnig, Karlovska cesta 8, izdelovanje ženskih oblek; Ivana Murm»yr, Sv Jakoba trg 6 trgovina slad čir; Matevž Terpin, Kmenstega ulice 12, fotografska cbrt; Marija P dvornik, Tržaška cesta 21, trgovina z vinom >n pivom v sto klentcah; Srečko Zupan, R žne ulice 31, mizarstvo; Franc S uga, Opekarska cesta 26, gostilniška obrt; Mariia Glušič, F1 riianske ulice 20, slikarstvo; Uršula Z^kotnik, M-etni trg, prodaja zelenjave. — Odpovedali so obrt: Alojzij Pauachin, Wolfove ulice 6, tr govina s steklom in slikami; Franc Seunig, Dunajska cesta 31, trgovina z deželnimi pri delki; Valentin Klešnik, Zvezdarske ulica 4 pekarstvo ; Terezija Eger, Sv. Petra cesta 2, trgovna z manolakturoim blagom; An tonija Ro'.tig, Konjušne u ice 2, likanje na lesk; Ludovik Stricaij, Sv. Petra cesta 35, prodaja premoga; liana Toni, Stara pot 11 kovaštvo; M.njana Stebil, Pogačarjev trg, branjarija; Ivana Murmayr, Sv. Petra cesta 85, prodaja kruha. Umrla sta: Rojb rt Okorn, delavčev sin, 3 mesece; Marija "aimnovc, mizarjeva hči, 4 mesece. Župan Hribar je nastopil svoj dvameaečni dopust Nadomeščala ga bodeta ravnatelja g. V o n č i n a oziroma magistratni svetnik g. a e š e k Zadeve, kjer je treba osebne županove intervencije, naj se sporoče magi stratnemu tajniku g. E. L a h u. V petek, dne 22. t m. bo g župan v uradu, potem pa va*k drugi petek. Tatvina pri vsesokolski slavnosti. Jože Sinkovic, rojen Zagrebčan, pristojen na Kranjsko, se že dalje čisa brez posla klati po meBtu. Najbolj ga je razveselila vse-sokolska slavnost U-el je pri ograji na travnik, kjer je bila ljudska veselica. Videl je kako se toči pivo, vino in kako se peni šampanjec. Ker mu je vse to dišalo, se je splazil k šatoru, kjer se je točil šampanjec ter izmaknil jedno steklenico v vrednosti 14 kron ter jo v dušku na pol izpil. Splazil se je tudi k šatoiu kjer je bil srečolov in tam izmaknil jedno čisto novo s srebrom okovano palico in pa jeden nož. Pri tej zadnji tatvini so mu pa prišli na sled ter ga izrodili policiji. Matura na ženski pripravnici. V petek smo objavili imena abiturijenunj, ki so na ženskem oddelku ljubljanskega učiteljišča napravile maturo, blučajno je izostalo ime gdč. Minke Pogačnik, kar s tem po pravimo. Zadruga izdelovalcev sodavode bode imela dne 24. julija, t. j. v ntd.lju popoldne rb 3 uri v vrtnem salonu restavracije pii »Zve di* svojo redno letno skup š č i n o Nekaj denarja je najdenega. Kdor ga je izgubu, naj ae oglasi v našem uprav n i š t v u. Tatvina. Viktor Orešek iz Pšate pri L,ubijam, Martin Kranjc iz Most pri L ub Ijani in pa Viktor oaiert pri Lt'|i služili so pri ljubljanski tvrdtti Drčman & G mp., to varna za papirnate vreče v V^dmatu. Ker so radi popivali, jim je bil zaslužek so edo premajhen ter so začeli kraati. Zgoraj ome njeni tvrdki so izmaknili polagoma 135 kg. papirja, ki je bil vreden 32 kron, ter ga nes.i naprodaj trgovcu Juriju Verovfieku na Dunajsko cesto. Trgovcu sa je stvar čudna zdela ter je ovadil vse tri ptičke policiji, katera je dala tatove pod ključ. Papir ae je vrnil • š sobnih slučajih. 6. Vežbe v slogu so najte£|e na loge z« uienoa. Zato jih v nižjih razredih ne smemo vpelje ti. Začetki pisanja se sioer podajajo v nižjih razredih, ampak razredo-vati se te vaje ne smejo. 7. Namen izpitov v ljudski Soli je večkrat edino le ta, da so ^učenci ali pohvaljeni, ali okregani, a v vsakem tečaju se razdelijo mesta po uspehu v šoli, s čimer se otroci izročajo neobični duševni razjarjenosti. To zanikuje vsako pedagoško naobrazbo, to škoduje tudi telesnemu raz voju mladine. Zlasti razdeljevanje mest po uspehih v šoli spada med staro šaro. Vendar pa je za vzgojo potrebno, imenovati neka tere učenca ket najpridnejše v šoli. 8 Imeti pipo ali drugače kaditi je učencem ljudske šole prepovedano. 9 Napuh in mehkužnoat vodita samo k oslabljenju telesa. Nekatari učenci, ki hodijo v šole ali se vračajo iz nje, se poslužujejo voza. To sicer ni proti šolskemu redu, vendar bi naj vsi učenji peš prihajali v šolo. — Izdano dne 29 julija 1904, — Minister vzgoje: Innonye Kovali. V past se je vjel. Iz Baltimore poročajo: Knjigovodja tukajšnje narodne banke 1. N. Baker je nenadoma zginil. Ko so uradniki pregledovali knjige, so opazili, da je poneveril, vendar pa so naznanili po časopisih, da so vse knjige v redu. In res se je dal knjigovodja vjeti na te limanice ter prišel zopet nazaj. Seveda ga je policija takoj prijela. Stavka v Boryslavu. Stavkujoči so poskuiali zažgati poirolej, a se jim naklep ni posrečil, ker so čuvaji pravočasno zapazili poizkus in pogasili ogenj. Boje se, da bodo pričeli stavkati tudi delavci v petrolej nih rafinerijah. Velik požar je nastal 19. t. m»n. ob 2. uri ponoči v Vaskovcu. Uničil je 15 hiš in štiri gospodarska poslopja. Brez strehe je 50 družin in znaša skupna škoda priblilno r 200.000 kron. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda ao od 22. junija do 15. julija 190i poslali prispevke in darila: Upravništvo »Sloven-ekega Naroda« K 388 91 (med temi od ženske podružnice v Krškem K 72); Upravništvo »Slovenoa K 24; podružnice: Graška K 50, v Komnu K 7, ženska v Trnovem Bistrici K 143-10 ženska na Vrhniki K 86, v Železnikih K 47 60, za Stebenj in okolico K 1514 S t. Peterska ženska in moška podružnica v Ljubljani čisti prebitek od veselice K 885 57, St. Peterska moška v Ljubljani članarino K 180, litijska K 87, novomeška ženska dobiček ljudske veselice 3. j u 1 i j a K 550, moška v Celju K 268 23; posojilnice: Savinjska v Žalcu K 100, hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico K 50, v Slovenski Bistrici K 40; banka »S 1 a v i j a„ K 100, pevsko društvo »Slavec«v Ljub Ijani o priliki gozdne veselice pri Conžku dne 10. julija nabranih K 25 44 (pevsko društvo »Slavec« je prvo dru- štvo, kise jeodzvalo pozivu g. Sveteca za oddajo čistega dobička v prid družbi sv. Cirila in Metoda); dobiček od prodaje Ciril Metodovega mil* K 400 tvrdka I. Per dan v L ubljani za Ciril-Metodove užigal ca K 600, Karol Kumer iz Konjic zbirko male zabave na dan sv. Beneta v Konjicah K 5, Mohorjani v St. Itju v Slov, goricah K 15, Ivan Roječ v Biljah K 3 70, pevsko društvo „Zvon* v Litiji preostanek na izletu pev skega društva »Glasbene Mitice« v Smart nem pri Litiji nabrane svote v znesku kron 2'11. Marioa Godec i i Lembaha K 6, akad. drufttvo »Sava" dobiček od prodije užigalic K 9 60, Jakob Seme z Dunaja zbirko kron 12 76, Jakob N>vak v Škrcianu K 10, I?an Raniger v Zsgrebu K 5 Fran Lavtižar v Smartnem K 3 Lan H rntoc v Pliberku pukrovitetinmo »lovenBkega omizja v Pli-berku K 200. Fran Porenta v Križih pri Tržiču K 4, Konrad E sbacher v Laškem zbirko K 10, A:ton Kukelj v Šenčurju pri Kra ju K 5, M ba Balone spintual pri ur šulinKah v Ltubli»m K 202; za mladinske »piše K 1210 Vsem darovalcem piesrčna zahvala! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Društva. (blov. katol izobraževalno društvo sv Jožefa v Tržiču) vabi na veliko ljudsko veselico, ki bode v nedeljo, dne 24 julija, ob 4 uri popoludne na Krvinovem vitu. Ta krat nastopi nrvikrat moftni tamburaški zbor. Vspcred : 1 H Vogrič: »Naša zastava«, udarjajo tamburaši. 2, Go\or : Pozdrav. 3. Pl. FarkaS:»Za jedenčasekra dosti«, udarjajo tamburaši 4 Hrm. A. Foerster, priredil Fr. Slabe : »Narodna«, čveterespev moški in dvojet ženski zbor; spremljajo tamburaši 5 lg H adn k : »B 1 e škemu jezer u«, poje moški zbor z ba riton-solom. 6 Jaklič: „P e v č e v o pomlad a n s k o«, poje moški zbor z bariton- solom. 7. Fr. Slabe : »Z i 1 k a polka«, udarjajo tamburaši. 8. Veseloigra: »Pol vina — pol vode«. 9. Priredil Fr. Slabe: »Moj do m«, poje ženski zbor, spremljajo tamburaši. 10. J. Laharnar: »Naša pese m«, poje mešani zbor. 11. Iv. pl. Zaic: »U boj«, poje moški zbor. 12. Pl. Farkaš : „P o z d r a v 1 j a m te«, (mazurka), udarjajo tamburaši. 13. Pl. Farkaš : »Svibanjska rožica«, valček, udarjajo tamburaši. — Vstopnina 40 vin., otroci 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za pokritje velikih Btroškov, katere je imelo društvo pri nakupu glasbenega orodja, se vsak večji dar hvaležno sprejme. Pri zelo neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 31. juliia 1904. K prav obilni udeležbi prijazno vabi odbor. (V Domžalah) priredi s 1 a v n o s t v proslavo 501etnega jubileja Kraljice Brezmadežne katol. izobraževalno in podporno društvo v nedeljo, dne 2 4. julij a. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti slavna domžalska godba. Začetek točno ob 4 uri popoludne. Vstopnina : Sadeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., Btoj.šSe 40 vin. Čisti dobodek je namenjen podpori bolnih udov društva. K obilni udeležbi vabi naiuljudnajo odbor. f«l«fon£ka In bnolavm poročila. Japonsko-ruska vojska. Rim, 20. julija. Neka brzojavka poroča, da rusta vlada pripravlja obširne priprave za triletno vojsko. Prvo leta se bo šlo za Port Arlur, drugo leto za to, da se Rusija utrdi v Mandžuriji, tretje ltto bo pa Rusija udrla na Jjponsko. Peterburg 19 julija Reka JjIu je izstopila. Uitje je preplavljeno in tudi v gornjih krajih so velike povodnji. Prehod čez reko je nemogoč. Japonoi jemljejo vsled tega prebivalstvu južne Mandžurije ves živež. V gorah stoječi japonski oddelki trpe zelo od lakot«. London. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča iz Tokia: Ruske križarice „Rusija, „Rjurik", „Gromobej" so šle skozi Cugari morski ožino v Tiho morje ter dohitele vzhodno od morske ožine japonski parnik. O usodi parnikovi še ni ničesar znanega. Čifu, 20. julija. Sem je došlo iz Port Arturja pet Rusov in 15 Kitajcev. Rusi pripovedujejo, da so se Japonci navalili 11. in 12. t. m. na utrdbe v bližini Port Arturja in zavzeli eno utrdbo. Pri tem naskoku je sodelovalo 14.000 Japoncev. Prej, predno so japonske čete dobile ojačenja, razstrelile so se pod njimi mine, ki so uničile veliko število Japoncev. Kitajci pripovedujejo, da je pred nekoliko dnevi neka ruska torpedovka napadla po noči neko japonsko ladjo, prevozni parobrod, in ga potopila. Del na ladji navzočih Japoncev je utonilo, nekaj se jih je pa rešilo. Peterburg, 20 julija. Brzojavka iz Dašičava poroda, da se ja bil v juino vzhodno od Sinjana boj za prelaze. Rusi so zaptdili Japonce od Fdnšulinskega prelaza, niso pa mogli pridobiti Modulin-skega prelaza. London, 20. julija. (Kor. urad.) Rau-terjev urad poroča iz Dašičava z dne 18 t. m. : Položaj nepremenjen. Ruske pred-etraie stoje od tu 15 do 20 vrst oddaljene. Včeraj je bil mali boj predstraž. Japonoi so se umaknili. London 20 julij?. Tu sodijo, di imajo Japonci Hadai na bojišču 260 000 mož. Kuropatkin pi 200 000 mož. London, 20. juliia. (Kor. urad.) »Daily Ohromele« peroča iz Iikova : Oiu pričakuje v Kaipinu novih čet, ki se izkrcavajo pod varstvom st d nih japonskih križark. Tudi Beverno od Poit Arturja se vrše nova japonska izkicivanja. Končam tekočega tedna pričakujejo vnžuih dogodkov. Cena ruskega rubli» ie padla, Peterburg, 20 julija. Cir je zopet odšd inspicirat vojaštvo po raznih mestih. ZHeteorologldno poročilo. f Uloa nad aaorjem 306 2 m, irednji iračoi tlak 736-01 Trst, 20 mnija. D.ž*vno pravdništvo v Tralu j i brzojavno prosilo državno pravdništvo v Reki, naj pusti zapreti kapitana iz Trsta v Reko cdplulega italijanskega paro broda »G ulietta«. Kapitana dolže sokrivde pri nameravanih bombn h atentatih. Na Raki pa niso mogli kapitana prijeti, ker je „Giu-lieta" že odjadrala v Benetke. Dunaj 20. julija. OJ 1. 1905. se šol-ska doba na višji kmetijski šoli podaljša za eno leto. Budimpešta, 20 julija. Kljub obstruk cijskim grožnjami, pričakujejo, da bo splošna debata danes sklenjena in da bodo jutri sklepni govori. Dunajska borza dnč 19. julija. Skopni državni dolg v notah.....100 10 Skupni državni dolg v srebru.....100 10 Avstrijska zlata renta 4 %......118-70 Avstrijska kronska renta 4%.....99'35 Avstrijska inv. renta 3l/a%......91-2 j Ogrska zlata renta 4 %.......118'65 Ogrska kronska renta 4%......97 15 Ogrska inv. renta 3»/i% ......88'9? Avstro-ogrske bančne delnice.....16 15 Kreditne delnice................639-50 London vista......................239 62', Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-27'/, 20 mark........................23 46 20 frankov......................19 01 Italijanski bankovci ................95 0 j C. kr. cekini...........U'32 Dnrrnvl Le »Templjev"- in „Styria-vre-1 II / MI I leo" sta zakonito zavarovana kot J. \J Lu \JL . r0gaSka kipeča. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila .Templjev-vrelec" ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo. 1123 a 3—3 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. Zahvala. Podpisani izpolnijo s tem prijetno dolžnost, da se v imenu pogorelcev zahvalijo vsem dobrotnikom za doposlane nam darove v denarju, obleki in živilib. Posebno hvalo moramo izreči veleč. gosp. župniku hrenoviškemu, A. Žgurju, ki nam je v sili prvi pri-hitel na pomoč, ker je namreč pogorelcem pogorelo vse. da niso imeli kaj dati v lonec, naročil je nekemu trgovcu, naj na njegove stroške pogorelcem razdeli moke in soli. Tako je tudi v cerkvi prosil svoje fa-rane, naj po svojih močeh pomagajo pogorelcem Zahvalimo se dalje županstvu in našemu gosp državnemu poslancu, ki sta se potrudila, da so pogorelci od presvetlega cesarja dobili 5000 kron podpore Zahvalimo se gg. orožnikom v Postojni, in na Razdrtem, gasilnemu društvu v Postojni, Hruševju in Landolu ter na Razdrtem, sploh vsem. ki so nam na ta ali drugi načiu pripomogli, da smo vsaj nekateri rešili svoje imetje. Vsi doneski, kateri se še vedno hvaležno sprejemajo, se bodo razdelili v sporazumu g. c. kr. okr. glavarja v Postojni, županstva in žup-nega urada. Bog stotero povrni vsem. Š m i h e 1 p r i H r e n o v i c a h , 17. jul. 1901. Martin Šantel, Jožef Klemen, cerkvena ključarja. Andrej Marinšek, podžupan. Gimnazijski konvikt oo. benediktincev v St. Pavlu, krasni zdravi lepi v Lavantinski dolini na Koroškem. Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj. Prospekti se lahko zahtevajo od pred stojništva tega zavoda. 898 9—6 Cm opa- HTUjl Btuj. baro-■Mtr*. ntnn oeerij« Vatnvl. N.b« i" 1«. 19| a z več. | /32 7 | Ž2~ 1 | si. stah. | jasno. | 16 i si. svzh. | » 28-3 sr. jvzb. | , I Srednja včerajšnja temperatura 22-8*. norm. 19 8* „ I 7. Jjutr. I 734 5 £0\2. popol.j 733-4 00 Žalostnim srcem naznanjam v svo-jeA in imenu sorodnikov vsem znancem in prijateljem bridko vest, da je moj nečak, oziroma sin, brat, bratranec FR*NCELJ turk učenec III. razreda, v starosti 10\'» let, danes nagloma preminul. Pogreb nam ljubega rajneega bode v sredo, dne 20. jul ja ob 6. uri popoldne iz mrtvašnice v Šmihelu. Šmihel pri Rudolfovem, dne 18. julija 1904. J. Tutrk, c. kr. okr. šol. nadzornik Brez posebnih druzih naznanil. Potrtim srcem naznanjamo preža-lostno vest o smrti svojega preljubega soproga, oziroma oeeta, brata i t. d., gospoda Ivana Majcna, posestnika, župana itd., ki je v nedeljo. 17. t. m., ob 11. uri dopoludne po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 48. letu svoje starosti v Gradcu mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnikovo se je prepeljalo na domače pokopališče v Št. Janž in 19. t. m pokopalo. Sv. maše se bodo brale v tukajžnji farni cerkvi. Nepozabni rajnki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. Št. Janž, dne 19. julija 1904. Žalujoči ostali. 479 104 35 &NT0N PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS se priporoma prež. duhovščini v izdelovanja vsakovrstna duho, miv« in lepega goida. V hiši se nshaia skozi 16 let prodajalna Z me Jan j m blagom, kjer se n<-previ leinepa premeta r*o 60 000 Kn v. Pol.« prodajalne )e diSCe, ej.( Oi»i m eti, v prvtm nc^tropju kuhinja, 4 tobe in dve podstrešni sobi. Cena vsemu skupaj samo 10 000 kron. Za polovico svote se tudi pr čaku. V drugem s u-čiju (..drla a. tudi v