Poštnina platana pri PTT enoti Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE CINKARNA Leto XXXIV, št. 6, november 1988 Rezultati poslovanja v tretjem trimesečju Cinkarnar prinaša zanimivo branje: Bdeti moramo nad vsako spremembo - o gospodarjenju in načrtovanju turnih prireditev? - o koledarskem programu za - Spet o malici leto 1989 - razmišljanje sekretarja o delu ----------------- V tretjem trimesečju 1988 so nas pri poslovanju spremljali učinki majskih ukrepov, ki so prišli do izraza predvsem v velikih spremembah gospodarskih razmer v državi. Najbolj so ti ukrepi vplivali na bistveno slabši standard delavcev zaradi iz dneva v dan višjih cen, ki so po mesecu maju zelo hitro naraščale. Čeprav je bila napovedana izpeljava celovite gospodarske reforme, je bilo v tem obdobju zelo malo efektov, še najmanj pa je bilo narejeno na resnični razbremenitvi gospodarstva. Za jugoslovansko tekočo proizvodno dinamiko so bili v minulem obdobju odločilni omejitveni dejavniki, predvsem neredna oskrba s surovinami in reprodukcijskimi materiali, zlasti iz uvoza, administrativno določanje cen do maja letos in splošna demotiviranost. Posledica tega je bilo zmanjšano domače povpraševanje, rast cen, realno upadanje osebnih dohodkov zaradi omejitev in zmanjšani prihranki, kar se odraža v realnem povpraševanju prebivalstva in zmanjšanem prometu v trgovini na drobno- Poslovni rezultati gospodarstva so bili v letošnjem letu slabši kot leto prej, povečuje se nezaposlenost, popušča dinamika izvozne rasti in pri nekoliko povečanem uvozu se tudi nekoliko zmanjšuje pokritost uvoza z uvozom. Kreditna in monetarna politika nista bili dovolj restriktivni, da bi lahko vplivali na zmanjšanje inflacije. Za razliko od gibanj v jugoslovanskem gospodarstvu pa so bili trendi v svetovni ekonomiji v delu gospodarske rasti in ko-(nadaljevanje na 2. strani) ZK - Ali imamo race preveč prestreljena krila? - 70 let z imenom Cinkarna - Dobitniki stanovanj - Objavljamo razpis za stanovanjske kredite - Tudi sindikat gre v prenovo - Je v naši tovarni premalo kul- ■ Posebej vas opozarjamo na razpis »OD IDEJE DO REALIZACIJE«, ki je objavljen na 8. in 9. strani. Izkoristite tiskano obliko in razpis nalepite na oglasno desko, pa še kje! Ob obletnici rojstva republike čestitamo vsem delavcem Cinkarne En pogled in trije različni napisi z imenom naše tovarne. 2 O GOSPODARJENJU IN NAČRTOVANJU njukture ugodnejši. Finančni trgi so bili relativno umirjeni in tudi inflacija je bila obvladova-na, saj se giblje do 4 % letno. V okviru izpeljave gospodarske reforme je bilo v zadnjem obdobju sprejetih precej sprememb, vendar so nekateri predpisi, ki bodo bistveno vplivali na naše poslovanje še vedno v osnutkih. Na naše rezultate so vplivali, poleg fizično doseženih rezultatov pri proizvodnji in prodaji, predvsem predpisi na področju cen, spremenjene osnove nekaterih davkov in prispevkov, način ugotavljanja celotnega prihodka po plačani realizaciji in način ugotavljanja porabljenih sredstev v pogojih visoke inflacije- Deloma je že bilo čutiti vplive prerazporeditve obremenitev gospodarstva z razbremenjevanjem manj uspešnih predvsem pri finansiranju splošne in skupne porabe, kar pa so morale namesto njih plačati uspešnejše delovne organizacije. V devetih mesecih letošnjega leta smo pri proizvodnji presegli načrt za 5 % in enako obdobje preteklega leta za 3 %. Vse temeljne organizacije so dosegle večjo proizvodnjo kot lani, za načrtom pa sta nekoliko zaostajali TOZD Kemija Celje in Mozirje. Preskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom je bila dobra, občasno je primanjkovalo posameznih surovin predvsem iz uvoza- Na področju izvoza smo dosegli ugodne rezultate, saj je načrt skupnega izvoza presežen za 11 in enako obdobje lanskega leta za 15 odstotkov. Vrednost skupnega izvoza je bila dosežena z 45.711170 dolarjev,od tega kar 39 % na konvertibilnem trgu-Delež konvertibilnega izvoza se je v strukturi izvoza povečal, tako v primerjavi s planom, kakor tudi v primerjavi s preteklim obdobjem. V tem obdobju smo uvozili za 18.143 088 dolarjev surovin, opreme in rezervnih delov, od tega kar 74 % iz konvertibilnega trga. Uvoz smo presegli za 19, enako obdobje preteklega leta pa za 49 odstotkov. Hitreje seje povečeval uvoz iz klirinškega trga, predvsem na račun uvoza opreme za intenzifikacijo titanovega dioksida. Kljub temu pa se nadaljuje pozitivno pokritje uvoza z izvozom- Stopnja pokritja za devet tnesecev letošnjega leta s konvertibilnim tržiščem je 1,32. Ugodni rezultati so tudi pri realizaciji, saj je le-ta v fizičnem obsegu za 6 odstotkov nad planom, tako da ni dosežena samo iz tekoče proizvodnje, ampak tudi nekaj iz obstoječih zalog iz preteklega leta. Vrednostno je dosežena 59 odstotkov nad planom in 244 odstotkov nad istim obdobjem preteklega leta. Delež izvoza v strukturi realizacije narašča tudi vrednostno, kar je rezultat tako povečanega fizičnega obsega, kot tudi dokaj visoke rasti tečajev tujih valut. Proizvodnja se je prilagajala možnostim na tržišču. Tudi zaloge končnih izdelkov je v primerjavi s koncem lanskega leta nekoliko znižala- To znižanje je zaznavno v vseh temeljnih organizacijah razen pri Grafiki, ki ima pri nekaterih proizvodih na zalogi več kot enomesečno proizvodnjo, ki pa za njeno vrsto proizvodnje in obseg poslovanja še ni problematična-Prodaja se je prilagajala tudi plačilni sposobnosti kupcev. V devetmesečju imamo za 6.794 milijonov din neplačane realizacije, kar predstavlja 20 % povprečnega enomesečnega celotnega prihodka. Ker je v tem znesku zajeta tudi sprememba tretiranja izvoza v plačani realizaciji, kjer so bili spremenjeni predpisi glede nal- polletje 1988, so te vrednosti sicer vplivale na finančni rezultat ob periodičnem obračunu, vendar je glavnina zneskov izterljiva in bodo vrednosti zajete v celotni prihodek, ko bodo plačane. Že v uvodu naveden sunkovit porast cen po majskih ukrepih je zelo vplival na stroške poslovanja oziroma revalorizacijske stroške, kjer brez teh stroškov beležimo zaostajanje rasti v primerjavi s planom, v skupnem pa 4 % hitrejšo rast kot je bila planirana. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa smo dosegli za 3 % počasnejšo rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka. V strukturi porabljenih sredstev je v primerjavi s preteklim obdobjem porastel delež inflacijskih stroškov za 2,5 in predstavlja že 21.5 % vseh porabljenih sredstev na nivoju DO- Največji delež teh stroškov v porabljenih sredstvih imajo temeljne organizacije z višjimi zalogami ali pa so kapitalno zelo intenzivne, kot so Titanov dioksid. Grafika in Veflon. Vendar na drugi strani navedeni stroški predstavljajo mimo delitve dohodka t-zv. revalorizacijske prihodke, kjer smo dosegli v tekočem letu, po pokritju dohodkov, pozitivno razliko v višini 35-431 milijonov din- V devetih mesecih letošnjega leta smo v vseh temeljnih organizacijah dosegli pozitivne rezultate- Tako je znašal celotni prihodek 301-495 milijonov din. kar je 66 % nad načrtom in za 227 % več kot enako obdobje preteklega leta. Dohodek je znašal 60 020 milijonov din, kar je 51 % nad planom in 241 °/„ več kot isto obdobje preteklega leta. Zaradi zakonsko postavljenih omejitev je zaostajala splošna in skupna poraba, kar je vplivalo na počasnejšo rast čistih osebnih dohodkov od rasti dohodka. Temu primerno pa se je povečal delež neto akumulacije v dohodku v primerjavi s preteklim obdobjem, in sicer od 13,7 % na 25.1 Primerjava doseženih poslovnih rezultatov z zahtevanimi stopnjami akumulacije, ki so bile od prvotnih znižane za 10 % nam pokaže, da imamo preseženo akumulacijo na nivoju DO za 16 Pod nivojem zahtevane akumulacije so samo TOZD Metalurgija in Kemija Celje. To nam daje pravico, da lahko ob spremenjeni lestvici uspešnosti, ki je merilo za dovoljene osebne dohodke po družbenem dogovoru, izplačujemo po našem pravilniku sedanji nivo osebnih dohod- Načrtovanje poteka v pogojih, ko je nehal veljati stari zakon o planiranju, novi pa še ni sprejet. Osnutek zakona predvideva obveznost načrtovanja samo na ravni družbeno političnih skupnosti občine, republike in zveze, medtem ko delovnim organizacijam prepušča samostojno odločitev o nadaljni funkciji planiranja v lastni sredini, kar je razvidno iz vsebine in naslova osnutka zakona, ki je »Zakon o osnovah sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije«. Vendar pa je potrebno upoštevati to, da kljub samostojnosti, ki so jo dobile gospodarske organizacije za planiranje svojega dela in razvoja ter družbenopolitičnim skupnosti za planiranje družbenega razvoja, obstaja obveznost prilagajanja planiranja načinu samoupravljanja, po- kov. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da so omejitve po zveznem zakonu, ki so sedaj veljavne, ostrejše in nas omejujejo na nižje vrednosti kot so dovoljene po družbenem dogovoru. V tem obdobju smo imeli zelo ugoden likvidnostni položaj kljub temu. da so bila precejšnja sredstva vložena v investicije, kar pomeni, da je k temu pripomoglo tudi racionalnejše obnašanje pri gospodarjenju z zalogami. K temu pa so pripomogli tudi vsi ukrepi, ki so bili sprejeti za prilagajanje spremenjenim pogojem gospodarjenja v tekočem letu- Glede na to. da se še vedno nadaljuje restriktivna ekonomska politika in se nam še nadalje obetajo zelo težki pogoji gospodarjenja. je potrebno ob vsaki spremembi tekoče ukrepati, da se zadržijo doseženi poslovni rezultati oz. se celo izboljšajo, ker bomo lahko samo na ta način izboljšali osebni in družbeni standard- Marija BERNJAK slovni samostojnosti in tržni organizaciji- Da je načrtovanje v samoupravnih organizacijah potrebno, izhaja iz obrazložitev osnutka zakona in to zaradi rastoče nesigurnosti ustvarjanja željenih poslovnih rezultatov na domačem in tujem tržišču, ko se pričakuje krepitev izpostavljenosti gospodarstva tuji konkurenci in je načrtovanje v takih pogojih ekonomsko objektivno pogojeno kot predpostavka uresničevanja poslovne strategije. Iz zakona tudi izhaja, da so samoupravne organizacije sicer samostojne v načrtovanju svojega dela in razvoja vendar so odgovorne za izbrano razvojno in poslovno strategijo in politiko. Na tem mestu moramo opozorili tudi na dejstvo, da je pri načrtovanju potrebno upoštevati določbe novega zakona o ra- Pogoji načrtovanja v prihodnjem letu Priprava planskih dokumentov za leto 1989 je v naši delovni organizaciji v polnem zamahu, čeprav še niso znani vsi ukrepi ekonomske politike, ki bodo veljali za gospodarstvo v prihodnjem letu. V ZIS so bile sprejete osnove reforme gospodarskega sistema, ki so izhodišče za uresničevanje gospodarske reforme s I. januarjem 1989. Ta sklepni dokument ZIS za reformo je tudi osnova za pripravo zakonov o izvedbi velikih sprememb v gospodarskem sistemu. V osnutku je 19 zakonov, ki bi morali hiti spremenjeni do konca leta, vendar je zaradi kratkega roka dan poudarek samo na štirih zakonih, ki so nujni za izvajanje reforme, in sicer: o podjetjih, računovodstvu, finančnem poslovanju in osnovah davčnega sistema. OZD PREPUŠČENO LASTNO PLANIRANJE 3 čunovodstvu, ki združuje dosedanje zakone: o celotnem prihodku in dohodku, o knjigovodstvu in o amortizaciji ter uvaja nov način evidentiranja poslovanja in poročilo o poslovanju. Osnutek zakona o računovodstvu uvaja samo polletni periodični obračun in zaključni račun in obvezno trimesečno poročilo o poslovanju. Ker je iz vsebine razvidno, da poročilo vsebuje tudi plan ali napoved prihodnjih gibanj kazalcev poslovanja. ki vsebuje poročilo in primerjavo podatkov iz predhodnih obdobij, je delovna organizacija s tem zakonom zavezana za planiranje poslovanja. Ker je v razpravi še različica Zakona o podjetjih, še ne moramo govoriti o novi organizaciji, vendar iz osnutka zakona o računovodstvu izhaja, da bo potrebno zagotoviti dosti več podatkov na nivoju delovne organizacije s tem. da bodo morali obstajati tudi podatki po temeljnih organizacijah, kjer bo ostala takšna organizacija. Struktura letnih obračunov je prilagojena potrebam analize premoženjskega stanja, finančnega položaja in rentabilnosti za potrebe DO, kakor tudi za družbene potrebe- V tem cilju so v bilanci stanja jasno opredeljene skupine postavk: stalnih vlaganj, obratnih sredstev, lasten kapital, pokritje dolgoročnih posojil in kratkoročnih obveznosti. Na ta način se želi v prihodnosti zagotoviti podatke o relacijah, ki so odraz finančnega položaja podjetja. Radikalne spremembe v razvojnem konceptu Jugoslavije, ki so zasnovane na osnovi tržnega gospodarstva. zahtevajo definira- nje nove razvojne strategije in strukturne politike, kar pomeni rev izijo sprejetih planskih dokumentov in mer ekonomske politike. V zvezi s takim razmišljanjem je že prišlo do predloga, da bi se srednjeročni plan za obdobje 1986 do 1990 predčasno zaključil. oz. bi se petletni plani po nekaterih različicah skrajšali na tri leta. V naši delovni organizaciji smo se kljub nejasnostnim. ki izhajajo iz vsega zgoraj navedenega odločili za »Terminski načrt za izdelavo letnega plana za leto 1989« ki vsebuje delne plane in to: - plan prodaje, proizvodnje in nabave - plan investicij - plan kadrov - plan storitvenih dejavnosti in - plan svobodne menjave dela, iz katerih so po »Super Project Plus« programu razvidne posamezne aktivnosti, roki trajanja z začetnim in končnim datumom, medsebojne odvisnosti ter odgovorni izvajalci. Dela smo se lotili že v septembru in nadaljevali v oktobru, tako da imamo napravljeno analizo poslovanja za tekoče leto, cilje gospodarjenja v prihodnjem letu, oceno poslovanja do konca leta in okvirno projekcijo planiranih gibanj proizvodnje in prodaje, kar je rezultat prvih usklajevanj med Marketingom in temeljnimi organizacijami, kjer je sodelovala tudi služba za plan in analize-Hkrati poteka delo po zastavljenih terminih tudi v ostalih delnih planih in bo v prihodnjih sestavkih povedano več o samem poteku in vsebini posameznih planov vključno z vsklajcnimi cilji gospodarjenja za prihodnje leto. Marija BERNJAK ZA HRANILNO KREDITNO SLUŽBO SO POTREBNA PRAVILA S poslovanjem hranilno kreditne službe v naši DO bomo lahko, če bo s pravnega vidika mogoče, pričeli v začetku naslednjega leta- Trenutno so pravila, ki urejajo to področje v strokovnem pregledu, v Pravno samoupravni službi. Službi za organizacijo poslovanja in Računovodski službi. Predvsem prva bo morala ugotoviti ustreznost izbranih vrst samoupravnih aktov glede na obstoječe osnovne samoupravne akte v DO in glede na splošno zakonodajo s področja samoupravljanja in upravljanja ter finančnega področja. Za poslovanje H KS so v osnutku predlagani trije akti- Prvi je pravilnik o organiziranju in delu Posebne finančne službe v DO. s katerim bi uredili organizacijo, poslovanje in delo finančne iunkcije v DO- Drugi je pravilnik o blagajniškem poslovanju, ki ureja gotovinski in negotovinski promet denarnih sredstev in blagajniško poslovanje. Tretji pa je pravilnik o hranilnem poslovanju v Posebni finančni službi, s katerim bomo določili enotne pogoje za ustanovitev in poslovanje s hranilnimi vlogami. M p Smeli načrti Tiskarne Izkoristili rezerve Spodbudno je zapisati, da nekateri vendarle uresničujejo tisto znano geslo »Poiščimo notranje rezerve«, hkrati pa tudi našo nalogo, ki smo jo načrtovali v letnem planu. Pri enaki opremi in kadrih so v tiskarni naredili enkrat več izdelkov iz novoletnega programa kot lani. To jim je uspelo z boljšo organizacijo dela in večjim izkoristkom razpoložljivih zmogljivosti. Lani so naredili 82500 izvodov stenskih koledarjev v skupni nakladi. letos pa imajo naročil kar za 151.000 izvodov. Koledarji, ki jih tiska naša tiskarna žanjejo uspehe, saj so delavci dobili priznanje na Grafoimpeksu že drugič zapovrstjo za najboljši hišni koledar v Jugoslaviji. Ker so naši koledarji tiskani pravzaprav na naših materialih - tiskarskih ofsetnih ploščah, preparatih in barvah, je to izvrstna propaganda za Cinkarno- Izvedeli pa smo tudi. da se posamezni koledarji pojavljajo celo po vsej Evropi in tudi drugod po svetu. Obseg naročenih del iz novoletnega programa je letos tudi zahtevnejši po kakovosti tiska in obsežnejši po vsebini naročil. Zato se lahko postavimo ob bok tudi najboljšim slovenskim založbam. Vzrok tako velikega pla- KOLEDARSKI PROGRAM ZA LETO 1989 1- Koledar z motivi ženskih aktov 2- Koledar z motivi čudes sveta 3 Koledar z motivi moto športa 4- Koledar z imenom »Lepote Slovenije« smaja in zanimanja na tržišču je prav gotovo v zanimivih motivih in dobro zastavljenem delu v prodaji tiskarskih storitev. Kljub vsemu pa tiskarji niso bili brez problemov. Zaradi skromne opreme, predvsem s stroji v dodelavi, na primer s stroji za izdelavo vrečk, za izsek in podobno. so bili primorani poiskati sodelovanje z ostalimi tiskarnami oziroma obrtniškimi zadrugami. Pri takem delu pa so seveda težave pri uskladitvi terminov in veliki stroški prevozov. Z boljšo organizacijo dela in večjim izkoristkom razpoložljivih zmogljivosti delajo poleg enkrat večje naklade stenskih koledarjev še 80.000 izvodov zbirnega kataloga za zreški Unior in še druge izdelke, ki niso všteti v novoletni program. ZA DRUGE OZD: 5. Koledar z motivi gradbišč za Ingrad 6. Koledar za jamarje Črni Galeb 7. Koledar z motivi ženskih aktov za rafinerijo Olja Modriča 8- Koledar za Rubin Kruševac NOVOLETNI PROGRAM - planer z motivi ženskih aktov - več različnih koledarjev -posterjev - novoletne čestitke 4 ODMEVI Razmišljanje sekretarja o delu ZK Sekretar mora biti informator za svoje člane V zvezi komunistov je razpoloženje precej klavrno, sploh pa v osnovnih organizacijah, kjer se komunisti lotevajo prenove. Zanimalo nas je, kako in s kakšnega vidika ocenjujejo nadaljnje delo in perspektivo v Zvezi komunistov nekateri njeni člani. Na naša vprašanja odgovarja Alojz Bombač, sekretar OO ZK v TOZD Grafika. Cinkarnar: Zakaj vztrajate v članstvu in kaj mislite o tistih, ki izstopajo? Bombač: Vstopil sem na lastno željo iz ideološkega prepričanja-Tisti, ki izstopajo, dajejo prostor nečlanom. So tisti, ki jim pride vse prav.da izstopijo- Mislim, da je največja vrednota vztrajnost. Cinkarnar: Kaj mislite o odstopih vodilnih politikov v Jugoslaviji in ali bi morali to prakso uvesti tudi v naši DO? Bombač: O odstopih mislim samo pozitivno, tudi v naši DO-Tisti, ki so stopili na stranpoti, morajo dati možnost mlajšim, pa ne s pozicije sile, temveč znanja- Cinkarnar: Kako bi morala delovati Zveza komunistov v naši DO? Bombač: Člani ZK v DO so v določenem trenutku v podrejenem položaju do občinskih forumov. Nivo odločanja je tam in ne v »bazi«. Toda ideje, zamisli, bi se morale roditi v »bazi«. Cinkarnar: Kaj lahko stori posameznik? Bombač: V osnovi je dober komunist tudi dober delavec- To je vzgled, torej tudi to, da ga briga, kaj se dogaja znotraj njegovega delovnega okolja. Da bi lahko delali boljše, pa manjka motor, nekdo, ki bi usmerjal delovanje. Pa ne od zunaj! Cinkarnar: Zakaj v DO tako težko kaj menjamo na bolje? Bombač: Stanje v naši DO ni slabo, a jutri bo lahko slabše, na to se moramo pripraviti- Prav zaradi dobrega stanja je težko kaj spremeniti- Mislim, da bi se moralo vodstvo DO pogovarjati s širšo »bazo«, ne pa le z ozko vodilnimi v tozdih. Med članstvom ZK je še vedno prisoten strah zdrave in konstruktivne kritike, zato ker najprej pomislijo na svojo zaposlitev, šele nato na probleme. Cinkarnar: Pa sploh so problemi? Bombač: Problemov je zelo veliko. Treba je zanje zvedeti, jih iztrgati, brez tega ne gre. S tem ni mišljeno vtikanje v gospodarske odločitve, temveč spremljanje, analiziranje in prenašanje zaključkov ter reagiranje, če so odločitve napačne (pa ne, da si zato kaznovan). Informacija je orožje, slaba informacija pa je samomorilsko orožje. Cinkarnar: Kakšna je potemtakem vloga sekretarja osnovne organizacije? Bombač: Menim, da bi moral biti sekretar informator za svoje člane, kot je predsednik KPO za člane KPO oz. direktorje tozdov. Samoupravno delovanje je dobro zamišljeno, a informacije iz ust v ušesa so še vedno najboljše. Pri nas je v tem pogledu že napravljen premik, ker se družbenopolitične organizacije sestanejo pred sejo delavskega sveta, pa čeprav govorimo le o dnevnem redu DS- Sekretar bi moral poleg Komunista dobivati še Delavsko enotnost in Obrambo, ter ostale informacije, da bi tako našel odgovore na odprte dileme- MG. Ali imamo race prevečkrat prestreljena krila? Na vseh dosedanjih srečanjih novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD SRS smo se pogovarjali o vsem mogočem. govorili bolj ali manj samo sebi-Letos pa smo imeli prvič priložnost postaviti naše tegobe in težave na svetlo. Kolege smo povprašali, kolikšno moč izkazujejo naši poslovodniki, imetniki vseh informacij v podjetju. Ali imamo dostop do teh informacij in kako jih uspevamo prenesti med delavce? KATJUŠA BORSAN, GIP: Biti novinar v OZD je zelo težko, ker naša glasila niso propagandnega značaja- Namen teh glasil je, da so delavci resnično obveščeni o dogajanjih v podjetju in tudi v branži. Pravi dostop do teh informacij je zelo težak, zato se moramo neprestano prilagajati, kar zamegli pravo informiranje. ANDREJ COKLIN, ELRAD. Z blokado podatkov v bistvu nimam problemov. Kadar direktor meni, da podatki niso zreli za objavo, mnenje običajno upoštevam. Seveda pa se zgodi, da se mnenja razhajajo in če me v podjetju zablokirajo, uberem drugo pot- Ta pa je sodelovanje z novinarji časopisnih hiš. Sicer pa je slabo tisto glasilo, ki še m doživelo zaplembe, kar je tudi najboljša reklama zanj. FRANC OBOLNAR, INTEREUROPA: Pri objavljanju kakršnihkoli informacij o delu in življenju v podjetju nimam težav. Večji problem je do informacij pravzaprav priti, pa ne zaradi zapiranja. Imamo več kot 70 enot po vsej Jugoslaviji in z dopisniki nimamo pravih stikov. Poslovodniki tiste zlohotne moči ne izkazujejo, neradi pa se javljajo s komentarji, še manj pa s svojimi prispevki. Stikov z mano ne odrekajo, silno pa so hvaležni, če jih ne vlečem za rokav. SLAVKO KNAFELJ, ELAN: Na tem področju delam že 28 let in imam v podjetju tisto pravo novinarsko veljavo. Ne potrebujem stricev, ki bi mi prišepeta-vali, kaj smem in česa ne. Informacije dobivam od vseh dejavnikov, ki imajo podatke v rokah. V teh 28 letih so se poslovodne strukture že večkrat zamenjale in pri nobeni nisem doživljal pritiskov. Nasprotno- Informiranju dajemo vse večjo veljavo, posebno zdaj- Zavedamo se, da je obveščen delavec dober delavec in da je informiranje tudi sestavni del marketinga. HINKO JERČIČ, GORENJE: Informacije so nam dostopne, kadarkoli in kakršnekoli. Poslovodna struktura se zaveda, kakšno moč ima pisana beseda v glasilu, ne razmišlja o svoji moči, še manj pa, da bi zapirala informacije. Čelo zelo veliko zanimanje kaže za celotno informiranje- Večkrat imamo mi v redakciji težave s preobilico podatkov in je težko zapisati komentar, ki bi bil kratek in jedrnat. Intervjuje opravila kolegica Jela Rebolj na 9. študijskem srečanju novinarjev in urednikov glasil OZD. Pripis: MIRA GORENŠEK CINKARNA: Tako informiranje, ki gaje predstavil Hinko, si že dolgo močno želim, najbrž pa tudi bralci Cinkarnarja! CINKARNAR je med vami, zakaj ne prinaša tudi INFORMACIJ z vašega področja dela? Pripravljamo novo monografijo in katalog Potreba po novem katalogu cin-karniških izdelkov je stara že najmanj 20 let. Takrat smo namreč imeli mapo z opisi in slikami cinkarniških izdelkov, razvrščenih po tozdih. Ker je sedanji prodajni program že zelo spremenjen, bi tega bilo potrebno dopolniti in spremeniti-V Marketingu bodo najprej izdelali osnutek monografije o cinkarniških proizvodnjah, s katero so pričeli že predlani, pa sc je delo zaradi premajhne vztraj- nosti za nekaj časa ustavilo. Pred mesecem pa je delo zopet steklo, našle so se nove ideje in računamo, da jo bomo lahko kmalu videli. Začeli pa so pripravljati tudi nov katalog, ki bo drugačen od sedanjega. V njem bodo prikazani vsi izdelki po programih. Pravzaprav bo sestavljen kot programska mapa, v katero bomo lahko vlagali nove prospekte, torej ga sproti dopolnjevali ali spreminjali. OB 115 OBLETNICI CINKARNE 5 70 let z imenom Cinkarne Koliko dopisov, toliko napisov Letos mineva natanko 70 let, odkar je naša delovna organizacija dobila ime Cinkarna. S svojim znakom pa nastopa že več kot 43 let. Črke v imenu so tipske, vendar je v zadnjih desetletjih v uporabi nastala že precejšnja zmešnjava. Postavlja pa se tudi vprašanje, če zaščitni znak z retorto in plamenom še ustreza današnjemu času, ko je program cinkarniških izdelkov že bistveno drugačen. METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA TELEX: 033517 BRZOJAV CINKARNA CELJE POSTNI PREDAL 22 TEL.: 23 981 ŽIRO RAČUN PRI SDK CELJE 507-1-492 Ime Cinkarna izhaja iz leta 1918. ko je topilnica cinka prvič prišla v last jugoslovanske države- Topilnice že davno ni več, cinkov in metalurški program pa ni več glavna dejavnost Cinkarne. Najbrž bi se zelo težko odločili za spremembo imena, 00 Eri ZAŠČITNI ZNAK V Statutu DO je zapisano: »DO ima zaščitni znak, in sicer: v uokvirjenem pravokotniku sta črki CC, pod njima pa krog. iz katerega izhajata dva plamena«. Krog ponazarja retorto, iz katere šviga plamen. Obstoječi zaščitni znak gotovo ne ustreza več vendar je dejstvo, da gaje tržišče čeprav ta ne ustreza več svojemu namenu- Ker je ime Cinkarna tržišču doma in v svetu zelo znano, bi zelo tvegali, če bi ga hoteli spreminjati. Drago Pod-vornik. oblikovalec v ekonomski propagandi meni, da bi v imenu kazalo izpustiti le Celje. sprejelo za znanega. Tuja podjetja, ki imajo prav tako dolgoletno tradicijo, zaščitnega znaka niso nikoli spreminjala, temveč le posodobila. Pelikanov labod je iz kompliciranega prešel v čisto enostavnega, posodobljenega. Gre torej le za vprašanje spreminjanja namena na poenostavljen način, tako da osnove ostanejo enake kot prej. zgradbah, še bolj pa na embalaži izdelkov. V teh primerih je opaziti pravo zmešnjavo. Od nove valjarne, do DE Marketinga po magistralni Kidričevi ulici, imamo na stavbah kar štiri različne napise na valjarni, lokomotivi pri transportu, tabli pred vratarnico in na stavbi Marketinga. Drug primer. Če bi nekje slučajno dobili nekaj različnih dopisov s »cinkarniškimi glavami«, bi verjetno ne vedeli, če je to pravzaprav ena OZD. Pa še drugi primeri zmešnjave so. Ne le, da je vsaka cinkarniška vrečka drugačna, bolj presenetljivo je, da tudi prevozna sredstva, last naše DO, nimajo enakih napisov, kaj šele zaščitnega znaka. Nekateri vagoni, ki smo jih pred kratkim obnovili, ali celo kupili, imajo še sedaj znak. ki smo ga uporabljali le eno leto, leta 1973, ob stoti obletnici. Na njem je izpuščenih le »100 let«. Morda bo dež spral tudi napako (te-lekx), ki jo najbrž ni nihče opazil. Glede na te primere bi bilo najbrž dobro razmisliti o poenotenju napisa in znakov, če že ne o posodabljanju obeh. BARVA Katera je cinkarniška zaščitna Drago PODVORNIK barva, ni bilo moč ugotoviti. Najbolj verjetna informacija je, da se je barva zaščitnega znaka in napisa spreminjala, pač, kakršno barvo so imeli v tiskarni na razpolago; od prvotne srebrne je nastala kovinska, nato črna, otem pa tudi rdeča in modra, e bolj težko bi najbrž bilo ugotavljati odgovornost in odgovorne za stanje, kakršno je na tem področju- Čas je že, da tudi na tem področju, kaj storimo in s tem izboljšamo naš image. Zavoljo tega in tudi včasih neprimernega obnašanja naših ljudi, je ta namreč čedalje slabši- M.G- lila «oD*ner»* n m O TOZDOVSKI ZNAKI Svoj zaščitni znak so v zadnjem desetletju dobili skoraj vsi tozdi-Po mnenju D. Podvornika toz-dovski znaki motijo predstavljanje delovne organizacije kot celote navzven. To na eni strani pomeni drobljenje podjetja, poleg tega pa uporaba dveh zaščitnih znakov hkrati ni priporočljiva v propagandnem smislu. Tipske črke za napis Cinkarne Celje so nastale skupaj z zaščitnim znakom. Vendar se te uporabljajo zelo različno- To se najlepše vidi na dopisih, kijih pošiljamo iz Cinkarne, pa tudi na Če je znak na vagonu pravi, se lahko prepričate na sliki Toliko in še več različnih dopisov uporabljamo v naši DO 6 NA KRA TKO Novo s področja samoupravljanja Program usklajevanja aktov s predvideno zakonodajo Delegati delavskega sveta delovne organizacije so v oktobru sprejeli program usklajevanja samoupravnih splošnih aktov z dopolnitvami in spremembami Zakona o združenem delu oziroma na njegovi podlagi sprejetih sprememb drugih predpisov. S tem programom naj bi se v delovni organizaciji zagotovilo boljše obravnavanje posameznih sprememb, ki jih bo prinesla nova zakonodaja. Po noveli Zakona o združenem delu bo potrebno vse samoupravne splošne akte OZD uskladiti do konca junija 1989. Delegati so opredelili tudi način dela, to je delo po skupinah po področjih: področje samoupravne in poslovne organiziranosti, samoupravnega odločanja in delovnih razmerij. Takšen način dela bo bistveno pomagal pri izvedbi in uskladitvi vseh treh področij z novo zakonodajo, ki naj bi odpravila ZZD ter uvedla tržno gospodarstvo. V sedanjih osnutkih novih zakonov, to je zakona o samoupravnih podjetjih, tujih vlaganjih, skupnem prihodku in dohodku, delovnih razmerij, računovodarstvu, se bodo po predvidevanjih določene pristojnosti tozdov oziroma DSSS in v okviru nje posameznih služb, bistveno spremenile. V okviru delovne organizacije naj bi ostajal samo en referendumski akt, to je Statut DO, ki naj bi s svojimi določbami pokrival vsa področja poslovanja DO- Seveda pa bo potrebno izdelati tudi izvedbene samoupravne splošne akte, pravilnike ali poslovnike, katerih pa naj bi bilo bistveno manj kot sedaj. Administrativno delo preko računalnika Ne bi mogla delati po starem Stanka REPAR, ki opravlja administrativna dela v organizacijski službi, že dve leti pri svojem delu uporablja izključno le računalnik. Cinkarnar: Kaj vse delate na računalniku? Stanka: Vse kar sem prej pisala na pisalni stroj, to je organizacijska navodila, dopise, zapisnike, standarde itd., sedaj opravljam na računalniku- Ročno opravljam le obračun kartic, pošto in arhivo. Cinkarnar: Je delo sedaj težje? Stanka: Nasprotno, veliko lažje je. Računalnik mi daje veliko možnosti raznih popravkov napak in sprememb, sam določa obliko, tudi obrazce izpolnjuje in dela več kopij, povečuje ali zmanjšuje črke. Posamezne podatke lahko spravlja celo v spomin, da mi jih ni potrebno iskati po registrih. Cinkarnar: Delo je zato manj naporno, kaj pa delovni čas? Stanka: Časa gre prav toliko, le daje delo kvalitetnejše in hitreje opravljeno. Ostali čas pa se učim na novih programih. Rada bi se naučila še program za risanje tabel, diagramov, ker bi jih potrebovala pri pisanju organizacijskih navodil. Cinkarnar: Programi so v angleškem jeziku, vam dela kaj težav? Stanka: Dobro je. če znaš angleško. ker je velikokrat kakšen izraz treba prevesti ali pa se ga naučiti na pamet. Cinkarnar: Pa je bil začetek težak? Stanka: Ker sem poznala in bila navajena tastature na pisalnem stroju, sem se hitro naučila delati z računalnikom. Najbolje je, da kar začneš delati na njem, tako se najprej naučiš. Cinkarnar: Bi še delala po starem? Stanka: Preveč sem zadovoljna z računalnikom. Mislim, da ne bi več mogla delati po starem. Računalnik je kot napeta knjiga, zanima me in vleče, da ga še bolj uporabim. MG. Dobitniki stanovanj v letu 1988 Stanovanjske probleme v Ku-merdejevi rešila prioritetna lista Cinkarna je iz spiska dvestotih prosilcev v letošnjem letu rešila 28 stanovanjskih problemov, 6 srečnih družin pa bo dobilo stanovanje še v decembru. Prednost je imelo devet družin, ki so morale pred rušenjem izprazniti stanovanjske prostore v Kumerdejevi ulici, to je pred vhodom v novi del Cinkarne zaradi investicijskih del. Letos je bilo dodeljenih precej manj stanovanj kot leto poprej. Minili so časi, ko smo lahko kupili na leto do 28 novih stanovanj. Letos smo jih kupili le sedem, kar je seveda povečalo težave in podaljšalo čakalno dobo- Približno 15 prosilcev ima zelo težak položaj, saj so praktično na cesti- Nekateri poskušajo pospešiti reševanje svojih prošenj z izsiljevanjem ali nasilno vselitvijo- Delovna organizacija je imela letos vloženih devet tožb za izpraznitev, od teh so rešili le tri- Taki postopki pa se vlečejo tudi dve do tri leta. V dveh primerih imamo težave tudi z neplačevanjem stanarine. Težave pa so tudi drugje. Gre za deset stanovalcev v barakah v starem delu tovarne, ki so predvidene za rušenje že 15 let. Če bi želeli poiskati rešitev za te stanovalce, bi s prioritetne liste še dve leti ne dobil nihče stanovanja. Tudi sofmansiranje drugih OZD je zelo slabo- AEROje letos kupil le dve novi stanovanji. Letos smo v kadrovski politiki Cinkarne dajali prednost strokovnemu kadru in reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Tako je bilo dodeljenih že 6 kadrovskih stanovanj, dve pa bosta dodeljeni še letos. Ker tudi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje razpisuje solidarnostna stanovanja, smo letos predlagali 25 prosilcev iz Cinkarne, ki pa so uvrščeni tudi na naši redni listi, kajti to in stalno bivališče v občini je pogoj za uvrstitev na to listo. FOTOGRAFIJA PRIKAZUJE katera bo večja, lepša in bolj zasedena? Dobitniki stanovanj v letu 1988 Po sklepu DS iz leta 1987: ČRETNIK Ivan novo 2 LAZAREVIČ Milisav novo 1 1/2 MALBAŠIČ Milkan novo 1 1/2 JUPIČ Rifat novo 1 1/2 KRASNIČI Šaip novo 1 1GNJATIČ Vitomir novo 1 GREGORN Jožica staro 2 MIČIČ Peter staro 2 VREČKO Vladimir staro 1 Po sklepu DS iz leta 1988 PERVAN Drago staro 2 1/2 ERJAVEC Silvo staro 1 CAFUTA Janko staro 1 MIHAJLOVIČ Dragica staro 1 PORTIČ Marija staro 1 1/2 CAFUTA Josip novo 1 ŽBOGAR Dušan staro 3 TRATNIK Sonja novo 2 PODLESNIK Daniela novo 1 1/2 MILOŠEVIČ Dobrilanovo 1 1/2 LUKAČEVIČ Ignac novo 1 1/2 PLOHL Marjan novo 1 BUKOVEC Silvester novo 2 ARBANAS Milan staro 2 NOVAK Stjepan staro 2 CMOK Aleksander staro 1 1/2 MALUS Lidija staro 1 PRISTOLIČ Natalija staro 1 1/2 KRASNIČI Malja staro 2 GARGALIJEVIČ Dorde staro 1 CANKAR Slavko staro 3 NEDIČ Duško staro 2 1/2 POLUTNIK Marija novo 1 SLEMENŠEK Vinko staro 1 1/2 VEBERIČ Milka staro 2 LAZIČIČ Sveto staro 2 OBRADOVIČ Živko staro 2 LAKSAREVIČ Vila staro 3 sobno Pod kostanji 4 - zamenjava sobno Pod kostanji 2 sobno Pod kostanji 2 sobno Pod kostanji 4 sobno Pod kostanji 24 sobno Pod kostanji 2 sobno Trubarjeva 16-zamenjava sobno Trubarjeva 16 sobno Čopova 25-kadrovsko sobno Na otoku 2 sobno Ul. 29- novembra 24 sobno Cinkarniška pot 12 sobno Nušičeva 14 sobno Čuprijska 11/B-kadrovsko sobno Pod kostanji 2 sobno Ob železnici 5-kadrovsko sobno Stanetova 36-zamenjava sobno Stanetova 34-zamenjava sobno Stanetova 34 sobno Stanetova 34 sobno Stanetova 28-kadrovsko sobno Stanetova 36-zamenjava sobno Trubarjeva 40 sobno Ljubljanska 60 sobno Ljubljanska 60-kadrovsko sobno Opekarniška 12/C-kadrovsko sobno Ljubljanska 60-zamenjava sobi Kajuhova 8 sobno Cinkarniška pot 12 sobno Malgajeva 10-kadrovsko sobno Na zelenici 12-zamenjava sobno Stanetova 30-zamenjava sobno Na zelenici 12-zamenjava sobno Trubarjeva 55/A sobno Ljubljanska 56-zamenjava sobno Miklošičeva 3 sobno Cankarjeva-zamenjava Solidarnostno stanovanje preko SSS občine Celje je bilo dodeljeno: MANTEL Gorazd ŠPAN Ferdinand - ŠTINGL Slavko OSEM NOVIH PRIKOLIC Cinkarna je na predlog delavskega sveta kupila osem novih prikolic IMV ADRIA Kamper 500 za pet oseb. Malo stanovanje v naravi uporabniku nudi podobne ugodnosti kot jih ima doma, kuhinjo, dnevni prostor, spalnico, večjo garderobno omaro, ogledalo, visok hladilnik z zmrzovalnikom in toaletni kotiček in baldahin. Dolžina 6,40 m. Člani komisije za družbeni standard bodo na naslednji seji obravnavali predloge krajev, kamor bodo spomladi postavili nove prikolice. RAZPIS V skladu s Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, objavljamo razpis za prijavo na prednostni vrstni red za stanovanja in stanovanjska posojila. Prošnjo lahko vložite za: - stanovanje - zamenjavo stanovanja - stanovanjsko posojila za novogradnjo - nakup stanovanja ali stanovanjske hiše - stanovanjsko posojilo za adaptacijo in rekonstrukcijo - preurejanje podstrešja ali drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v stanovanjske prostore Prošnje zbiramo v družbenem standardu- Rok za vložitev prošnje je 30 dni od dneva objave. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale. Prošnji je potrebno priložiti ustrezno dokumentacijo, in sicer: Novogradnja: - zemljiškoknjižni izpisek, kot dokaz lastništva oz. pravice uporabe za zemljišče v družbeni lastnini, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev - predračunska vrednost - gradbeno dovoljenje - potrdilo o kratkoročnih in dolgoročnih obveznostih zakonca oz. družinskih članov prosilca, ki ga izda organizacija združenega dela v kateri so te osebe zaposlene. Nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: - kupoprodajno pogodbo, - potrdilo o kratkoročnih in dolgoročnih obrestih zakonca oz. družinskih članov prosilca, ki ga izda OZD, v kateri so te osebe zaposlene. Rekonstrukcija: - zemljiškoknjižni izpisek, kot pri novogradnji, - gradbeno dovoljenje, - predračun del, - potrdilo o kratkoročnih in dolgoročnih obveznostih zakonca oz. družinskih članov prosilca, ki ga izda OZD, v kateri so te osebe zaposlene. Adaptacija: - zemljiškoknjižni izpisek, kot pri novogradnji, - predračun del, - potrdilo o kratkoročnih in dolgoročnih obveznostih zakonca oz. družinskih članov, ki ga izda organizacija združenega dela, v kateri so te osebe zaposlene, - potrdilo pristojnega upravnega organa iz katerega je razvidna priglasitev del oz. gradbeno dovoljenje. Preurejanje podstrešja ali drugih skupnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v stanovanjske prostore: - listino o pridobitvi pravice uporabe na skupnih prostorih stanovanjske hiše v družbeni lastnini z namenom preureditve v stanovanjske prostore, - gradbeno dovoljenje ali potrdilo pristojnega upravnega organa iz katerega je razvidna priglasitev del, - predračun del. Sofinansiranje nakupa stanovanja drugi OZD, kjer je zaposlen zakonec ali družinski član prosilca, s katerim delavec rešuje stanovanjski problem: - sklep OZD, da je delavčev zakonec oz. družinski član uvrščen na prednostno listo za dodelitev stanovanja. Kot rekonstrukcija se šteje dozidava ali nadzidava obstoječe stanovanjske hiše z namenom, da se pridobi stanovanjski prostor v okviru standardov. Kot adaptacijska dela se štejejo dela, s katerimi izboljšujemo očitno nefunkcionalna stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki so neprimerne za bivanje. Odbor za stanovanjske zadeve C/5 Oh Sl CsS CD > X 03 O CL 3 ja ca ca x z; cd ca >a E CD >CD d g 'ča c > o _a c ca CD o 43 cd E® 83 M M 0) E ca cd o sc JZ ja o ca "O >c/5 ca c M O O. cd o sc d CD ■g >cd ca c M ca KI O 1 ca ca "D aj > c' & a> i C' a> o ca c ~> ca ~00 a) CO o ca M 'c ca O) c ca Sc a 5 T3 O >8 .ca q_ 'čd C CD ca13 C CD o >8 2 "a O CO Q_ ca o _Q -S CD O O ^ R° ca £ > 'C CD_2 C o CD Ct O o 2 > c O >o s cd ca cd ■— 8 > E o 15 O _p c w CD O X CD O) _o X CD CD C ca JD KI CD CD > (J O aT X O C > C CD > _c ca KI O X TD O ~ča > o c CD E ■g cd E o a OJD k. a. cs ca >o o O) o o _Q ca :=, 73 O o ca g 43 "ča CD ca o « CL od % O ~z^ O Q UJ E OC ca ^E __o. ca g O a> uj 2 Q ro sl d CL CLJ3 (T) ^ CD rsi ca > ■g c o..E > CD tl M ca .E ^ >o §g ca -E KI CD O E < S g •^< ® M o< CD11-1 >oc ca o. ca 25 O • • 93 N 93 u* 0 01 (S ‘ST « 3 k -Q rt H- rt u c o o ■O rt u rt w rt E rt 'ra a o -Q CA 'a N rt K c CD >KJ CD 8 X E Es: _ ■j d 5S 'n c "rt p rt c >o > o o O) CD E > ®.g ■—> c •—O '2 g - D. O "T Cl t* WD 93 z c rt o <«d E-0 CA O O ca CflKD^ •3 0 -* -O __r ki o>8 _j ca O O) LU E 0C TD ^ O .E-S LU uj ca — CD CD .E C >CJ ca 3 O O _j O UJ OH CL C — O UJ O o c >CD ca KI < O < OH O < z: JO KI C >o O S CD 2 > g o"1- TD O _Q CD C CD ca O) ca z: o uo ca ra _o "O E X c CD CD O O CL ‘o SC _ca ca c ca >CD “O ca ra ca c > O O O __I o UJ OH 3 js: E o CD C > O sc O 4= CD 3 CL CD Z CD KI O 3 E E 8 .E E 8 __, ra cd ca UJ O o *- o. o JZ c c č-g-g ca cd 2 ^ o J3 -O CL_Q T3 E M g o sc ca c > o sc O Id 0 SD ca CD CL KI ca 1 13 CD C O sc SD O >CD ca c ca > CD >CD ja CL KI O "O o jQ CD 13 ca ra ca Z C 93 > >0J QJ U G *o 93 Z CD x .1 I Ž CL — E ^ g C I- > CD ca oo 00 oo O (D > O CL CD C C — ca jz > — ca > ncO o 8m sd to yoo ° 4aO g cdoo ca ^O CD Ec^ Eo° X! UJ > O M cp 30 c CD > C Eo Eq o-d y o ca S? c n ra—2 ®a E KJ g O c c — CD X "S C ® d' g .E a. CD CD X CD C g CD CD O O C > KI O CL (D CD > O X 3 C E ca > CD d > CD ca c >CD O E o CL Ideje in predloge bo zbiral analitik inovacij v Razvojni službi, telefon 273. Razpis je obravnaval in potrdil odbor za inovativno dejavnost DO 10. 11. 1988. 10 NA RAČUN PREHRANE Nedorečenost na komisiji za družbeni standard Kdaj bomo jedli tisto, kar nam pritiče? Konec oktobra so delegati Komisije za družbeni standard obravnavali ceno toplega obroka in kakovost malic v primerjavi s predpisi o normiranju obroka med delom. Predvsem so želeli ugotoviti, zakaj plačujemo več, kot pa je cena, ki jo objavlja RS ZSS v DE in UL SRS. V ta namen so povabili direktorico Samopostrežne restavracije Gaberje Milko Kukovec, ki je povedala, da tudi oni ugotavljajo, da so normativi za izračun cene živil postavljeni previsoko. Cene živilom se nenehno povečujejo. tudi takrat, ko ljudje o tem nismo obveščeni preko javnih medijev. To je potrdila tudi tov. Anica Ogrizek, vodja družbene prehrane v Cinkarni, ki nakupuje živila za hladno malico. »Ceniki se tako hitro menjajo, da bi morali imeti administrativno službo, da bi jih vedno pravočasno razobesila v vseh jedilnicah«. Pri hladni malici delegatom nikakor noče biti jasno, da kupujemo najdražje izdelke, ker pač samo ti gredo... Sicer pa so vsega krivi dobavitelji. Grozijo nam, da bodo prišli časi, ko ne bomo imeli več kaj jesti. Še slabše in še dražje bo- Vedno znova poslušamo razlage, da vendar nimamo skladišča, saj če nam klobase pripeljajo ob 5. uri zjutraj, ne moremo svežih tanko rezati-Na področju kakovosti je veliko kritik, ki pa žal naletijo na gluha ušesa- Delegati so pač povedali, da imamo v jedilnicah sol in poper za dosoljevanje in začinje-nje, da so nekatere jedi brez okusa, druge pa premalo kuhane- Pri teh stvareh je pač toliko okusov, kolikor je jedcev, teh pa je po zadnjih ocenah 2.150. Člani komisije so se lotili tudi odpiralnega časa in po mnenju večine je ta kar pravšen. Zakaj bi vendar na račun tistih maloštevilnih, ki se dolgo zadržujejo v jedilnicah, trpeli mi in se znova prilagajali na nov življenjski bioritem?. MG. IZRAČUN CENE ZA 1 OBROK ZA OKTOBER 1988 REKAPITULACIJA kg cena vrednost I. MESO 0.094 16-245— 1.527- II. ZELENJAVA 0.200 2.027.- 405- III. MLEČNI IZDELKI 0.0151 3.485- 52- IV. MAŠČOBE 0.027 4.504.- 122- V. MLEVSKI IZDELKI 0.140 2.990- 419 VI. SADJE 0.013 2.250- 29- VII. ZAČIMBE 0.017 14.362- 215- CENA ZA EN OBROK Po seznamu malic - 1 obrok 2.769.- POVPREČNA CENA - malica I. + 100 % pribitek 2-769- POVPREČNA CENA MALICE 5.538- = 5.500- Po modelu za računanje iz strokovnih podlag (Knjižnica sindikati št. 58/83) je veljal normiran obrok med delom po poprečnih cenah v Sloveniji, oktober 88 Vrsta obroka glede Materialni Cena v din. Vključno z režijo za pripravo na težavnost dela stroški 60% 80% 100% na dn I. lahko (2100KJ) 1.500 2.400 2.700 3.000 II. srednje (3140KJ) 1.800 2.880 3.240 3.600 III. težko (3780KJ) 2.100 3.360 3.780 4.200 IV. zelo težko (4620KJ) 2.400 3.840 4.320 4.800 na mesec I. 33.000 52.800 59.400 66.000 II. 39.600 63.360 71.280 79.200 III. 46.200 73.920 83.160 92.400 IV. 52.800 84.480 95.040 105.600 V oktobru je bil mgvišji možni regres iz drugih poslovnih stroškov 76.835 din na delavca mesečno (Uradni list SRS. št. 32/88). Primerjava s ceno normativnih obrokov pokaže, da regres v oktobru ni pokril stroškov normativnega obroka za delavce na zelo težkih delih pa tudi ne stroškov za delavce na težkih delih v organizacijah, ki pripravljajo hrano z 80% in 100% režijo. Srednje težkim delavcem, ki jih je v Sloveniji največ, regres ne zadostuje za kritje normativnega obroka takrat, ko ga pripravljajo s 100% pribitkom na stroške živil. PRIJAVA NA RAZPIS »OD IDEJE DO REALIZACIJE« * 1 2 3 4 5 Avtor - ji____________________________Delovno mesto_______________________Kvalifikacija________________________TOZD - DSSS Soavtorji Naslov predloga: Kje je oz. je predvideno, da bo IDEJA ali PREDLOG realiziran: TOZD - DSSS____________________________________________________________________________________________________________________ Organizacijska enota:---------------------------------------------------------------------------------------------------------- PRILOGE:. Podpis avtorja in soavtorjev 1. opis predloga 2. Načrti, skice, slike 3. Predviden prihranek 4. Odstotek udeležbe avtorjev - soavtorjev 5. Druge priloge, ki služijo za SINDIKA T PO MERI DELA V C EV 11 Tudi sindikat v prenovo Sindikat se je bodisi pri štrajkih ali drugih aktivnostih v OZD pokazal premalo učinkovit. Dokaz za to so razmere, katerim sindikat trenutno ni kos. Današnja kriza se poglablja, poglablja pa se tudi s povečevanjem režije, s problemi mladih, ki ne dobijo pripravništva, osebni dohodki se zmanjšujejo in so se v SRS znižali v avgustu za 3,8 odstotkov. Položaj družbenih dejavnosti je tudi pereč in ne zagotavlja normalnega dela. Zato mora sindikat nujno v prenovo, njegova prva naloga pa je, da se postavi na stran delavcev in nič več na stran vodstva- Pri morebitnih prekinitvah dela mora biti sindikat na strani delavcev. To je prvi pogoj, da bo lahko uresničil svojo vlogo. Predsedstvo slovenskih sindikatov je nedavno opredelilo nekaj akcij, za katere se morajo zavzemati vsi sindikati od republike do delovne organizacije. Njegova prva naloga je, da povsod doseže osebni dohodek, ki ne bi smel biti nižji od 450.000 din. Zavzemati se mora za programe, ki bodo razbremenjevali gospodarstvo- Mednje pa sodijo prispevki za manj razvite (ustanavljanje komercialnih bank), ukinitev participacije za zdravstvo itd. Sindikat mora spremljati delovne organizacije in se boriti za programe, ki bodo dajali nova delovna mesta ter hkrati za razširitev teh programov z inovativnimi pristopi. Skrbeti mora za zaščito cen, za ozimnico preko SISov in OZD, za izboljšanje dela delegacij, za utrjevanje lastnih sindikalnih vrst z usposabljanjem in večjo strokovnostjo tudi v odborih delavcev dejavnosti. Končno se je pokazala potreba po izgradnji učinkovitega sistema medsebojnega informiranja v ofenzivnem stilu. Sindikati pa pripravljajo tudi nov Pravilnik o sindikalni članarini in predlog za okrepitev vzajemnih blagajn. Kako pa to prenovo občutimo pri nas? Konferenca OO ZS Cinkarne je prav sredi septembra maratonski sestanek že posvetila osebnim dohodkom, ozimnici, najnižjemu osebnemu dohodku in inovacijskemu dinarju. Predsedniki osnovnih organizacij so poudarili pričakovanja delavcev za tako imenovan dragin-ski dodatek ali ozimnico, vendar pa so v razpravi menili, da je ozimnica sicer dobra in potrebna, treba pa je več narediti, da takih akcij ne bi bilo- To pa z drugimi besedami pomeni zagotavljanje plačila po delu. Predvsem je potrebno delavcem razumljivo razložiti, zakaj je bolje povečevati osnovo osebnih do- hodkov, zakaj ne enkratno izplačilo. Sindikat se na vse kriplje izogiba uravnilovki, kajti razlike so že tako pičle, da strokovnjaki izgubljajo stimulacijo-V inovacijski dejavnosti se znižuje število inovatorjev, znižala so se tudi nadomestila avtorjem. Prišli so do spoznanja, da tam kjer je največ strokovnjakov v DSSS (razvoj, marketing), sploh ni inovacij. Pametnejši razmišljajo nekako tako: Zakaj bi pisal inovacijski predlog, če lahko s sivo ekonomijo prej in več dobiš! Postavljali so tudi vprašanje delitve inovacijskega dinarja po 50. členu Pravilnika, ki ureja osebne dohodke. M. G. Disciplinski primeri od maja do septembra V tem času je bilo obravnavanih 34 disciplinskih primerov, med katerimi jih je bilo največ v tozdu Metalurgija, sledijo pa v Vzdrževanju, Transportu, Titanovem dioksidu. Grafiki, DSSS ter Kemiji Mozirje- Disc.ukrop Met. Vzdrl. no2 Ener. Kem.C. Kem.M. Craf. Veflon f/S Opomin 5 J Javni opomin 2 1 1 * Pran.dal.raz. pogojno za 3 mas. 1 1 Prenehanje dal.raz. . pogojno za 6 mas. 5 1 Prenehanje del.raz. pogojno za 12 mas. J Prenehanje delovnega . razmerJa 1 1 Se ustavi 1 DSSS Skupaj Najstrožji disciplinski ukrepi so bili izrečeni zaradi neopravičene odsotnosti z dela, med ostalimi pogostimi kršitvami pa sta še vnos alkohola oz. vinjenost na delovnem mestu ter predčasno zapuščanje delovnega mesta. Razmišljanje o nekem odnosu D. H. Dinastija ali Aliče v čudežni (a dead body as used for disection UCZiUI and study) Nevv Webster’s Dictionary (1975) Verjetno se prav vsi ali pa vsaj večina še spominjamo pravljic, ki so nam jih v rani mladosti prebirale babice ali starši. Kot v nekih daljnih sanjah še vedno nosimo v sebi Rdečo kapico, Pepelko, pa Piko Nogavičko... Ena najlepših je prav gotovo bila (in je še, seveda) Aliče v čudežni deželi. Kolikokrat smo zaspali ob misli, da se igramo s pravljičnimi junaki, bili smo kraljeviči, princeske... Z leti, ko smo postajali vedno bolj »veliki« in odrasli, so pravljice zamenjale vsakdanje skrbi, naše večere pa je zapolnila televizija- Televizija kot član družine, z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi (informacije, poljudnoznanstvene oddaje itd.) in z vsemi svojimi bedastimi nadaljevankami kot so razne Dinastije, Ljubezni v raju ipd- In Slovenec ne bi bil Slovenec (ali Slovenka), če ne bi bil, razen da je priden in delaven (kot pravi v prvi vrsti zase) tudi sanjač-Od malih nog, ko je živel v pravljici s svojo Aliče v čudežni deželi, do svoje odraslosti, ko si želi postati vsaj predsednik kakšnega gasilskega društva, če že ne more biti slaven igralec - medijska zvezda na primer, živi v oblakih. In ni je bolj prikladne stvari, za takšne v nebo leteče želje, kot gledanje televizijske nadaljevanke »Dinastija«, v kateri »šarmantnemu« Blakeu uspeva z denarjem doseči, kar se mu zljubi in se v lepotico Cristle zaljubi vsak »junak«. Tako se v trenutku spremenijo vse Ančke in Elice in Micke v Alexis in vsi Franceljni in Tinči postanejo mogotci in lepotci iz bajne nadaljevanke. Ad unum postanejo vsaj za tričetrt ure v dnevu »nekaj«. In ko je teh nekaj minut že zdavnaj mimo, znajo »ad verbum« povedati, kakšne uhane je imela ta ali ona »movie star« in s kakšnim svetlečim avtomobilom se je vozil ta ali oni filmski junak. Skratka, »fantazija« posameznika se poistoveti z identiteto junaka TV nadaljevanke. Fantazija pa, ki naj bi človeka oplemenitila, fantazija, ki naj bi dala človeku novih zagonskih moči za delo itd., je potisnjena v ozadje, oziroma je zbanalizirana do svoje skrajne nizkosti. Fantazija je sestavni del človeške narave in kot tako je zanjo zelo pomembno, kako je spodbujena- Marsikje v svetu so že ugotovili in še ugotavljajo, da lahko razvijanje fantazije s pomočjo, na primer prave umetnosti (branje dobrih knjig, poslušanje klasične glasbe ipd), veliko pripomore k večjemu uspehu pri ostalih za življenje pomembnih nalogah. Tako so v nekaterih šolah polovico časa preživeli pri umetniških, drugo polovico pa pri »rednih« predmetih. Uspeh pri matematiki in drugih predmetih se je povečal. Prav tragično je zato, da kadarkoli zmanjka denarja za šolstvo, najprej udarijo po umetniških programih. Gledano iz šolsko izobraževalnega aspekta, v omenjene nadaljevanke »zaljubljen« vsakdanji človek torej za svoje kvazi sanjarjenje ni kriv popolnoma sam. Kajti kot se menda prav dobro še spominjamo, nas v šolah pravzaprav niso naučili, kako izbrati dobro knjigo v knjižnici, katero glasbo poslušati, kako ločiti umetnino od kiča, lepo sliko od čečkarije... Naučili pa so nas na pamet Sonetni venec z vejicami in pikami vred, in vsi smo točno vedeli kdaj je recimo Josip Murn izdahnil za jetiko v javni hiralnici Cukrarni (v resnici je seveda umrl zaradi sifilisa, toda to za naše razmišljanje ni pomembno). Vse lepo in prav, toda ali ne bi bilo bolje, da bi nas namesto pik in vejic raje naučili razumeti vsebino Sonetnega venca, ali pa da bi nam v naših glavah ostala vsaj ena lepa misel iz katere od Murnovih pesmi. Le tako bi namreč lahko kasneje v življenju ločili zrno od plevela, original od imitacije, dobro od slabega. Naša domišljija se ne bi izgubljala v plehkih maratonskih nadaljevankah in presanjana Aliče v čudežni deželi bi lahko še vedno bila najlepša pravljica v našem življenju- Zoran Pevec Formula za uspešno delovno organizacijo: Uspešna je tista DO, ki je inovativna in usmerjena k trgu, odprta. AH bomo prešli v obdobje človeškega kapitala, kakovosti in znanja, ali pa v nerentabilno garaško življenje od žuljev na rokah namesto na možganih. 13 Dr. Matjaž Mulej Je v naši tovarni premalo kulturnih prireditev? To vprašanje smo zastavili Bogomirju ORTERJU, ki vodi novo ustanovljeno dramsko sekcijo in režira njihove predstave. Že septembra so začeli skrbno pripravljati recital in skeč za proslavo, ki naj bi bila pred praznikom republike. Ker pa so se v sindikatu dogovorili ,da bo kulturni program del slavnostne seje delavskega sveta, je skeč odpadel. Cinkarnar: Kako so reagirali igralci: Orter: Ko smo objavili, da želimo nove člane, me je presenetil velik odziv, bili pa so zelo razočarani, ker niso nastopali. Žal mi je igralcev, ker če bodo videli da nismo resni, ne bodo več prišli. Cinkarnar: Kakšne naj bi po vašem mnenju bile proslave v DO? Orter: Proslave so za ljudi. Tudi časi so takšni, da si ljudje tega želijo. Proslava bi morala biti zabavna in resna hkrati. Ne more pa biti slavnostna seja. Ko sem pripravljal program, sem želel dati posebno obeležje prazniku, katerega smisel in vrednote žal vedno bolj bledijo. Vendar pa ne bi smel proslave mešati s slavnostno sejo delavskega sveta, kije že tradicionalna. Proslava bi morala biti posebej, namenjena prazniku in vsem zaposlenim. Cinkarnar: Ali vam tekste cenzurirajo? Ortet: Pravje. da se funkcionarji seznanijo s programom, vendar bi morali kulturnemu animatorju bolj zaupati, kajti kulturni delavci se zavedamo, daje kultura človeku potrebna kot duševna hrana, še bolj pa v času, kakršen je sedaj- Ljudje potre- bujejo sprostitev, ki jih bo razveselila- Cinkarnar: Torej menite, da bi proslavo obiskalo veliko delavcev? Orter: Vedno več ljudi kultura zanima, saj vidimo, kako se zvišuje število obiskovalcev gledališča, TDF, Cankarjevega doma itd- So pa seveda tudi taki, ki proslavo izkoristijo in namesto nje zbežijo domov. Cinkarnar: Menite, daje v Cinkarni dovolj kulturnih prireditev? Orter: Naši delavci imajo veliko možnosti za ogled prireditev izven Cinkarne. Premalo pa je prireditev znotraj DO- Veliko je tudi takih, ki si želijo na tem področju udejstvovati, zato ni prav, da imamo proslave praktično le še za 8. marec. MG. Plesna kultura danes Ples je oblika dejavnosti, ki ima več pomenov, ki so med seboj tesno povezani. Ples je vrhunski šport. Ples je oblika množične rekreacije- Ples je oblika množične družabnosti. Ples je most med posameznimi narodi- Ples je še lahko prijetna zabava. Stopnja plesne kulture niso samo številke o številu plesnih tečajev, niti uvrstitve vrhunskih plesalcev na mednarodnih in državnih tekmovanjih. Ples niti ni le gola športna dejavnost- Na kratko lahko rečem, daje ples oblika rekreativne sprostitve duha in telesa. Sedaj se pa poraja vprašanje- Na kakšni stopnji je plesna kultura pri nas. Bodimo kritični. Nič kaj na visoki ravni. Kakšen je predpogoj za dosego višje stopnje plesne kulture, ki je tesno povezana s kulturo vsakega posameznika v celoti? Za tovrsten cilj je potrebna ustrezna propaganda in trdo delo v obliki plesnih tečajev za vse starostne skupine in istočasno delo na področju organiziranja plesnih prireditev, ki morajo preseči smisel klasičnih veselic. Celje je v tem pogledu pod povprečjem. Kaj imamo v Celju? Le občasne tečaje brez ustrezne kontinuitete in organizacije. Nimamo nobenega prostora, ki bi omogočal stalne, vsaj tedenske plesne prireditve. Le kakšne prireditve prinašajo množičnejši obisk in le množičen obisk plesne šole omogoča obisk takšnih prireditev, ki bi bile tudi ekonomsko opravičljive. Množičnost da tudi kakovost, ki se manifestira v obliki vrhunskih tekmovalcev in iz teh tudi vrhunski trenerji, kar ponovno povečuje popularnost plesa in s tem tudi množičnost obiska v plesnih šolah Razne plesne prireditve so tudi eden od faktorjev popularizacije, a žal ta dejavnost ne izvira iz Celja Marsikdo bi se odločil za obisk plesne šole in mogoče je med to množico tudi kakšen talent za kakšno od zvrsti aktivnega udejstvovanja (plesna skupina, športni ples, organizaci-ja--.) Če bi imel o tem več informacij. Ples je na koncu koncev tudi ena najboljših oblik spoznavanja mladih. Ples je marsikje v tem smislu v razvitejših okoljih tudi biznis, reklama. atrakcija, ki je deležna vlaganj in velikih naporov, ki pa se vedno vlagatelju poplačajo. Vendar nima smisla preveč teorizirati o tej temi. Tako je in nekaj je potrebno storiti. Za prvo silo lahko dobite nekaj informacij iz tega in mogoče nekaj prihodnjih člankov. Najprej bom določil, kaj je to ples? Ples je oblika harmoničnega gibanja, neposredno odvisnega od glasbe. Glede na osnovno gibanje ples delimo na tri skupine- V prvi so standardni plesi. V drugo sodijo latinsko ameriški, v tretjo sodobni plesi. Sodobni plesi se delijo na dve skupini. To so revijski skupinski in individualni plesi, torej plesi v parih. Poleg teh treh skupin, ki so popularne med nedeljskimi plesalci, obstajajo še razni revijski plesi, plesna gledališča in mušicah. Kateri so plesi prve skupine? To so angleški in dunajski valček, tango, počasni fokstrot, hitri fokstrot. ki tvorijo železni repertoar, saj je vseh pet plesov v obveznem repertoarju tekmovanj. Nadalje je tukaj za nas pomembna še polka. Latinskoameriški plesi so sledeči: samba, ča ča, rumba, jive, pasado-ble. Teh pet plesov je v železnem repertoarju vseh prvenstev. Na ple- sišču je malo manj zastopan le pasa-doble- Nadalje v to zvrst sodi še boogi woogie. mambo, bossa nova. begin, itd. Teh plesov je veliko, tudi variacij zanje je dovolj. Vendar se zadnji čas popularizira le še mambo in boogi woogie, ki je dosegel zenit svoje popularnosti lansko sezono. Plesi so torej tudi nekakšna moda. Vsako sezono se pojavi nekaj novega, zanimivejšega, a nekaj že utečenega začasno utone v delno pozabo. Pri latinskoameriških plesih je to najmočneje izraženo, delno tudi standardnih (blues je skoraj izginil). Tretja skupina je bolj prosta. V njo sodijo hit plesi, kot tudi nekateri drugi. Sem sodi Rock n Roll. disco hustle, ki sta najmočneje zastopana-Posebno disco plesi v paru se spreminjajo. Le redkokdo se še spomni disco bluesa, ki je s svojim vzornikom bluesom izumrl na naših plesiščih pred nekako tremi ali štirimi leti. V tej skupini so tudi množični atraktivni plesi, kot so razne oblike jazza in derivatov le tega. ter razne družabne plesne igre, kot so rašpla. moj mix, itd. Četvorka zaseda posebno mesto, saj je star ples. ki je v nekaterih sredinah še vedno nekakšen vrhunec plesa. Tradicionalna petkova in sobotna četvorka v Festivalni dvorani v Ljubljani), kot železen repertoar vsakega maturantskega plesa. To bi bilo za sedaj vse- Kot informacijo naj povem, da imam interes v okviru DO organizirati plesni tečaj, če bodo seveda za to dane možnosti. Plesna dejavnost je tudi lahko zanimiva oblika dejavnosti mladinske organizacije. Stvar je zabavna in prijetna. Bojan Ekselenski Pesniška zakladnica l.lTOPON Žalostno postane oko, ko pogleda sem notri, žalostno postane srce, ko izve kam gre-Od smrdečih par smrdijo ti lasje, od okolja, ti kar na kozlanje gre! Po tleh je mokro, iz stropa kaplja saj vendar tu notri se delati ne da, ko greš čez obrat, si moker do gat, obleka usrana in vsa zapackana. To je življenje nas ubogih deklet, to je kot past, ki v njo si ujet: molči in delaj, da še huje ne bo trpi, kaj češ, je pač tako! Okolje je krivo, da sili nas v to, da ne molčimo, ker res je hudo. Vsak človek danes ima svoje pravice, a tu se godijo nam le krivice. Pomlad, nedelja, lepo vreme je a deklica vsa žalostna v službo gre; raje bi hodila v naravo na sprehode, kot pa v LITOPONU na obhode. Oči so žalostne, srce trpi delaš kot nor, denarja pa ni; kje so ljudje, da pomagali bi ti. ali res vsak z vsakim drži? Nihče te ne vpraša, kako si kaj? Marje njim, ki visoko so zdaj; a tebe boli, telo ti trpi čakaš kot nor, a se nič ne zgodi!! Vesna Pungeršek REPORTAŽA 13 ICT Interna cinkarniška televizija Od Cinkarne do Logarske doline Reporter Television Company Spretnosna vožnja Fotografski aparat je ujel Ivana Kranjca. Start -smer Logarska dolina 19 avtomobilistov se je poskusilo tudi v parkiranju. Tale avto je vozil Anton Žerjav, meril pa Rudi Petelinek. Strelišče v Plestju: pravkar strelja Rok Unetič. Neverjetno, kaj se dogaja danes na cinkarniškem dvorišču! Strastni dirkači komaj čakajo na start. Poligon je poln avtomobilov in gledalcev. Kolesa se grejejo, zavore cvilijo, gume letijo, smrdi po bencinu, kot da bi vmes mešali eter, žarometi se prižigajo, sirene tulijo- Takega dogodka še nismo imeli v Cinkarni. Vse je strašno uradno, v mislih vozačev pa želje po rekordu- Stanje pred startom spretnostne vožnje Vozniki čakajo na start. Nestrpni so. Nekateri imajo tremo-Rutinirani sovozač daje zadnje napotke svojemu tovarišu. Ostro oko glavnega starterja ne izpusti nobene napake. Komisija deluje brezhibno. Direktor nadzira dogajanje. Vse je preračunano. Roke so potne, motorji brnijo. Vozniki stalno gledajo na uro. Tudi najstarejše vozilo-hrošč porše je med njimi. Start Starter dvigne roko. Prvi vozač poleti skoraj kot karavela. To je preciznost kot pri apolu. Štartne številke kar prehitevajo ena drugo. V Sant Moritzu so si hoteli izposoditi startno zastavico, pa ni prišla pravočasno-Sam predsednik je prišel pogledat, kaj se dogaja. Vedenje startnih številk pri čakanju na drugi start Je kaj treme? - namesto odgovora prižig cigarete - dva vozača prikrivata nervozo s sezuvanjem čevljev - eden se koncentrira z branjem političnih razmer (pustite delo, se bo roka preveč tresla) - že snemate? - to je nekaj takega kot v Zeltve-gu, stopnička za Kamel - če ne bova prva, se bova pritožila - to je malo manj kot formula ena Rudi je postregel z izvrstnim pečenjem Za konec še govor predsednika LT : Jožeta Naraksa Veseli me, da smo se zbrali v takem številu in mislim, da smo realizirali program, ki smo si ga zastavili. Mislim, da smo ustvarili to, kar smo se dogovorih, organizirali piknik, in napravili tekmovalno vzdušje- Torej to se je nekako posrečilo. Želimo, da bi bila takale zadeva tradicionalna«. Povzeto po magnetofonskem zapisu ICT v režiji Hary-ja Flisa KAJ SO REKLI OB ODHODU 14 Živeli so s Cinkarno Slovo od sodelavcev GOJKO LONČAR, rojen 15. junija 1937 v Donjem Gradcu blizu Mostarja se je zaposlil v hidrocentrali Jablanica leta 1954. »Po odslužitvi vojaškega roka leta 1960 sem se zaposlil v Cinkarni. Delal sem v kemiji in postal skupinovodja- Po štirinajstih letih dela sem postal invalid. Priučil sem se za laboranta in delal v laboratoriju titanovega dioksida. V Cinkarni sem opravljal razna težka dela, toda povsod mi je bilo všeč, ker so bili sodelavci tovariški. EVGEN ZAGRADIŠNIK je bil rojen 1932 leta v Celju- Delal je kot ključavničar v elektrodelav-nici tozda Vzdrževanje 23 let. Zaradi bolezni pa je moral v invalidsko upokojitev. Vsem, ki so se poslovili od Cinkarne, želimo obilo sreče, predvsem pa kar najbolj zdravo življenje- MIODRAG DANILOVIČ seje rodil 1934 v Veljkovem pri Ne-gotinu- V Cinkarni seje zaposlil septembra 1963, in sicer v topilnici, tri leta pred zaustavitvijo proizvodnje v tem obratu pa je postal brigadir- Nato je bil premeščen v obrat kromovega galuna, pozneje pa je delal tudi pri baritni peči. Ko je bil zgrajen Titanov dioksid, se je zaposlil v kotlarni pri pripravi vode. Opravil je tudi izpit za kurjača visokotlačnih parnih kotlov z avtomatsko komando. Zaradi zdravstvenih razlogov se je moral upokojiti. »Zelo mi je žal, da mi je bolezen preprečila nadaljnje delo in da moram predčasno v pokoj. Čeprav je bilo delo v topilnici naporno, sem rad hodil na delo. Včasih smo morali zgrabiti tudi za druga težka dela, kot na primer razkladanje vagonov, naloženih s piritnimi koncentrati ali fosfatom. Kljub težkemu delu in osemdesetodstotnemu osebnemu dohodku (pred leti) sem ostal tovarni zvest«. Miodrag si v domači vasi gradi hišo. Ko se bo upokojila tudi žena, se bosta preselila tja in se ukvarjala s kmetijstvom. »Sodelavcem želim, da bi se dobro razumeli in zdravi dočakali upokojitev«, je ob koncu razgovora dejal Miodrag. IVAN ŠIFTER je rojen v Celju leta 1958, doma pa je iz Prebolda. Zaradi težke bolezni, je moral že v svojem 30. letu v invalidsko upokojitev. Po poklicu je delavec, učil pa seje za strojnega ključavničarja- V Cinkarni je delal pet let v keramiki, žveplovi kislini, transportu in splošni službi- Sodelavcem se zahvaljuje za potrpežljivost- Njegova bolezen mu preprečuje, da bi lahko za-užil alkohol, čeprav je svoj čas podlegal tudi temu. Zato priporoča delavcem, da čim manj segajo po alkoholu, ker ve, kako težko je delati s človekom, ki je pijan. Ivan živi sam, zato bi rad našel žensko, ki bi ga sprejela kot invalida. Ivan Šifter MARKO MAVRIČ se je rodil leta 1933 na Polulah. Sprva seje učil za mizarja- Bil je vajenec in pomočnik pri Pohištvu. Ker je bilo leta 1956 tam preveč delovne sile. je prišel v Cinkarno- Pri nas je delal nekaj mesecev v obratu OOB, nato pa v mizarski delavnici. Tam je bil zelo zadovoljen. Njegov hobi so planine, rože, gobe in izleti. Če bo zdrav, pravi, bo šel po svetu. MARTIN ŠOLINC je bil rojen 7. maja 1927 v Šejtjurju. Prvo zaposlitev sije leta 1949 poiskal v štorski Železarni, po devetih leti se je prestavil v Cinkarno, in sicer v pražarno. Zaradi poškodbe noge je bil premeščen v splošno službo do upokojitve. LEOPOLDINA MOHORKO seje rodila leta 1928 v Žetalah. Dokler sta živela njena starša, je Jesenski del prvenstva je bil v Rečici- Posebnost tega tekmovanja je v tem, da so tekme igrali v nočnih urah (pod reflektorji). Prijavilo se je devet tekmovalcev, toliko kot v spomladanskem delu. Pari prvega kola so dali slutiti, da bodo tekme ostre, lepe in brezkompromisne. Rezultati prvega kola so: Šporer : Praznik 9 : 1 Smeh : Zupanc 5 : 9 Klinar : Sedovnik 9 : 3 Tajnšek : Kajtner 9 : 2 Drugo kolo: Šporer : Zupanc 2 : 1 (7:5, 4:6, 6:2) Klinar : Tajnšek 0 : 2 (3:6. 5:7) Za prvo in drugo mesto sta igrala Tajnšek in Šporer za tretje in četrto pa Zupanc in Klinar. Tajnšek je premagal Šporerja 2 : 0 (6:4, 6:2), Zupanc pa Klinarja 2 : 1. Končni vrstni red ob upoštevanju rezultatov spomladanskega in jesenskega dela prvenstva: 1. Branko Tajnšek. 2. Anti Šporer, 3. Bojan Klinar, 4. Emil Zupanc, 5. Slavko Kajtner, 6. - 8. Franc Smeh, Borut Sedovnik in Avgust Praznik. Mladen Jazbec ni uvrščen v končni lestvici, ker seje udeležil samo spomladanskega dela prvenstva, kjer je zasedel drugo delala na kmetiji, nato pa je honorarno čistila na Občini. Kot čistilka se je zaposlila v Cinkarni leta 1975. Petnajst let je čistila prostore v računovodski službi. Delo je vestno opravljala z velikim veseljem. Ni jo motila vožnja, ne popoldansko delo- Sodelavcem želi. da jih ne bi zapustilo zdravje. mesto. Na koncu še nekaj misli o prvenstvu 88. Škoda je, da se prvenstva ni udeležilo večje število članov delovne organizacije. V informacijo naj povem, da je registriranih 20 članov (brez članic). Žal nam ni uspelo izvesti prvenstva Cinkarne za ženske, zaradi objektivnih razlogov. Razlog za neudeležbo je bojazen, strah pred topovsko hrano, v žargonu. Prepričan sem, da vsi tisti, ki so se prvenstva udeležili, nimajo takšnih občutkov. Le na takem tekmovanju si je moč nabrati izkušnje in več teniškega znanja- Spremembe na lestvici so dobrodošle in zaželjene. Prodor mlaj-ših.je popolnoma zaslužen, saj se kaže tudi v uspešnosti igranja v občinski sindikalni ligi. Slabosti prvenstva, kijih organiziramo, pa so predvsem v gostovanju na tujih igriščih izven Celja, in kratek termin igranja prvenstva. Za odpravo teh slabosti je le ena rešitev, večje angažiranje na izgradnji lastnega igrišča, kjer bodo prvenstva lahko potekala vse leto- Članice in člane obveščamo, da smo podali predlog za zimski čas igranja tenisa v dvorani Golovec- Po uskladitvi terminov in pogojih igranja, vas bomo pravočasno obvestili. Franc Smeh Z. Š- in M. G- Končano prvenstvo Cinkarne v tenisu Miodrag Danilovi? Marko Mavri? Tenis igrišče nad Toprom dobiva pravo podobo Zzl RAZVEDRILO 15 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev kupona pošljite v uredništvo do 15. 12. 1988. Nagrade so: 20.000, 15.000 in 10.000 din. Veliko sreče! 00ZA6AM R.OS DtfeLA VRSTA SOVE iADCAK. OTO* KATICA UADSTBOMfc O Ob OJ SELE M PliANA ZUAMtHOA AM UEMI 'J- OHIU. POSTER uavui PAk-TOR. »PAMUl TELOVADEC |v CtRlčOSU PI0.EULJSHI PO LOTO R. ROMAM TOM ETA SVETUJE. VtLSTA DALMAT V\MA ETIOPSKI PLEMl&Li MA SLOV UlvLO ■1E.0-AJ &0ETU. MATI STA 8.0 ASiRSlčO hEATO j MUCO OQ.W EfcL ELERItO- MOTOHiA DRŽAV bLA6A Su.bSUA ?ORftAJ\VJA TfiAVHIK-l bAVi STAC.A LELAMA PRAŠEČ ZA LASE. rlHALKjl IMSTOilhEUT ALOJZ ZClAZM TLG LA ciau.u5m ODEC OftOROZ. TATOVI IdlTAJSliO HESTo fecStuA M£Z MA&LASA PRIPADNICA SLOVANOV SHEM - MAJAVITEV PftEPftCST VOZ. Črke, označene s številkami vpišite v kupon in tega pošljite v uredništvo! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Cinkarnar št. 5 NARIS. SKADAR, AREKA, TETOVO, ZATON, ANATOL, DEKANTER, UMA, OBARA. SKUNK, SKALPEL, ND, UTAJA. KOPERNIK, NOE, MAL, ARAGO. NRAVI, REFERAT, TEČAJ. AKTIVA, MARABU, SITA. RAISON, SRAKAR. Nagrajenci: 1- nagrado prejme Ivan ŠPES, upokojenec, 2. nagrado Alenka KOŠTOMAJ, štipendistka in 3. nagrado Ivan POZ1-NEK (Solčava). Čestitamo! Tretji Lurgi filter NAGRADNI KUPON 1 9 L 3 L cc 5 6 7 Q O r\ v 10 11 ČESTITKA Koordinacijska konferenca ZSMS Cinkarne urednici MCC Radmili Vignjevič čestita k spremembi priimka- Radmila Zeli-morski veliko sreče na novi poti! KK ZSMS Vzdrževalci so v oktobru na halo titanovega dioksida namestili še tretji Lurgi filter. Ta bo pripravljen kot rezerva za primer, če bi eden od drugih dveh odpovedal. Kdo bo vprašani Ker v uredništvu že pripravljamo novoletno številko, bi radi pomoč tudi od vas. Priporočite nam, s kom naj opravimo novoletni intervju. Morebiti postavite tudi vprašanja- Pismene predloge zbiramo v uredništvu do 7. 12. 1988. ZAHVALA Ob smrti drage mame Marije MAČEK se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tozda Vzdrževanje za darovano cvetje in izrečeno sožalje. družina Maček to zel« dolg«. To je dobro, zaradi vračanja dolgov! Cinkarnarji tudi letos na Triglavu Kot vsako leto je tudi letos Planinsko društvo Cinkarne Celje organiziralo pohod na najvišji jugoslovanski vrh Triglav - narodno goro Slovencev, ki smo jo po OF sprejeli v svoj grb. Iz Celja se z avtobusom odpeljemo v petek dne 9. 9. 1988 ob 16 00 uri in prispemo v dolino Vrat pred Aljažev dom (1015 m) okoli sedmih zvečer. Po večerji se odpravimo k počitku, da si naberemo moči za jutrišnji pohod na Triglav- Med nami je veliko začetnikov in verjetno je marsikomu tesno pri srcu spričo gore, ki se dviga pred nami, nema, mogočna in na videz nedostopna. Zjutraj ob petih se vsi zberemo, poslušamo zadnja navodila vodnikov in krenemo po dolini Vrat. Pri izviru Bistrice napolnimo čutarice s svežo vodo in zavijemo levo iz doline po vzpetini. Na naši levi se dviga Cmir (2393 m) in Erjavčeva glava (2360 m), tik nad nami pa Begunjski vrh (2461 m). Desno se odpira sedlo, ki loči Begunjski vrh od severne triglavske stene. Prav preko tega sedla vodi naša pot, ki se imenuje »čez prag«. Medtem ko opazujemo naravo v prebujajočem se jutru, se že prileže kratek počitek, malo zajtrka in požirek krepkega. Prevzame nas pogled v dolino, saj smo že precej visoko. Ko dvignemo pogled na nasprotno stran doline, vidimo s sončnimi žarki, ki prodirajo skozi jutranjo meglico, obsijan vrh Stenarja (2501 m), medtem ko je Bovški Gamsovec (2392m) še v senci. Nadaljujemo premagovanje senčne strmine, za katero slutimo sončne žarke- Po večurni hoji dosežemo tako imenovani »prag«. Sonce je že tako visoko, da obsije sedlo in severno triglavsko steno- Vrh Triglava je obsijan s soncem, na katerem je že veliko planincev. Tudi na pragu, kjer počivamo, se na kamnitih ploščadih sonči precejšnje število ljudi. Na tej višini okoli 2000 m ni več rastlinstva, ki nas je še spremljalo ob vznožju- Vse naokrog so skalnata pobočja porasla z redkimi mahovi. Hodimo še slabo uro, premagamo zadnji greben in pridemo do Staničevega doma (2332 m), kjer počivamo dobre pol ure. Prileže se topel čaj in malica. Dom leži na manjši planoti, od koder je lep razgled na vse strani. Nadaljujemo pot preko Rži (2538 m) do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m). Naletimo na nenavadni prizor, ki ga narava lahko ustvari samo v visokih planinah. Levo iz Ržkih podov, ki se strmo spuščajo v dolino, se vleče gosta megla- Doseže dom na Kredarici, potem pa ji zračni tok iz Brezna pod Triglavom prepreči nadaljno pot. V velikih lokih se vrača nazaj v dolino. Nad vsem tem je jasno nebo in Triglav, ki ga megla sploh ne doseže. Vsi tisti, ki še tega nismo videli, se bojimo, da bo Triglav v megli, ko bomo dosegli vrh. Izkušeni vodniki nam povedo, da se nam ni treba ničesar bati, saj je ta pojav običajen. Tudi na Kredarici počivamo dobre pol ure in opazujemo ljudi, kako prihajajo iz vrha in odhajajo proti vrhu. Prava gneča-Slišimo vsa mogoča slovenska narečja pa tudi planince iz drugih republik in iz inozemstva srečamo. Napočil je trenutek za zadnji na- skok. Čeprav utrujeni, si z veseljem oprtamo nahrbtnike in pot pod noge, pa tudi roke. Vzpon zadnjih tristo metrov višinske razlike je najtežji in brez klinov bi težko napredovali- Hodimo po grebenu gore, ki se levo in desno strmo spušča v dolino-Prostora za srečevanje je zelo malo. Večkrat čakamo skupino, ki se vrača z vrha ali pa morajo drugi čakati nas, da premagamo določeni kos markirane poti. Zato je naše napredovanje počasno in imamo dovolj priložnosti za razgled. Med vračajočimi opazimo mladeniča v črnih pumparicah, beli srajci in elegantni kravati- Pri vsem tem naporu in nenehnem znojenju težko razumemo tako eleganco. Fant povzroči veliko smeha in prijateljskih zbadljivk na svoj račun. Gleda nekako čudno - užaljeno in dobrovoljno obenem saj ve, da med planinci ni zahrbtnih namigovanj in zlonamernih dejanj. Ljudje, ki hodijo po gorah drug drugega spoštujejo in med njimi se splete nevidna, vendar občutena vez prijateljstva. Tako se počuti človek kljub divji naravi varnega, saj je prepričan, da mu bo v morebitnih težavah priskočil na pomoč kdorkoli. Kmalu je pred nami zadnji vzpon, ki ga hitro premagamo in znajdemo se pred Aljaževim stolpom. Vsak, ki je prvič »zavzel« Triglav na svoj način občuti zadovoljstvo, veselje in zmagoslavje. Stisk roke s čestitko novim »osvajalcem« pomeni, da je »izpit« uspešno opravljen. Posedemo po tleh, slečemo prepotene srajce in se prepustimo sončnim žarkom. Počakamo, da se vsi iz naše skupine zbero. Ob Aljaževem stolpu je precejšnja gneča, zato težko najdemo prostor za obvezni krst. Vsak novinec dobi najmanj tri udarce s plezalnimi vrvmi po zadnji plati in požirek »Švica« iz čevlja izkušenega planinca, ki pomeni še dodatni razlog za smeh prisotnih. Vsakemu novincu se določi boter, ki mora za krščenca izbrati primerno ime- Krst traja precej časa, saj nas je 18 takih, ki smo se prvič spopadli s triglavsko strmino. Ko se dodobra spočijemo in nasmejemo, vzamemo spet pot pod noge. Pogled na desetine vrhov in dolino Vrat pod nami, nam ulije novih moči za premagovanje naporov pri sestopu- Nadaljujemo pohod proti koči na Doliču, ki leži južno od Triglava-Nekaj časa hodimo po grebenu, nato pa strmo po steni navzdol do melišča in preko njega do poti, ki se imenuje »mulatera« in sojo v preteklosti zgradili Italijani. Hoja po tej utrjeni »cesti« ni naporna, vendar je za utrujene noge dolga. Tržaško kočo(2151m)naDoliču dosežemo v mraku. Tukaj bo treba prenočiti, čeprav nimajo v koči niti ene prazne žimnice. Vsak se znajde kakor ve in zna. Nahrbtnik za vzglavje, postelja pa vsak najmanjši še ne zaseden prostor. Če je človek dovolj utrujen se da tudi tako počivati. Pri vsej tej množici in »nočnih težavah« posameznikov, se neštetokrat prižigajo baterije- Tudi smeha ne manjka. Nekomu, ki je ležal na mizi. pade nahrbtnik na tla in po prostoru zadiši po močni slivovki. Nekateri se smejo, drugi nergajo, potem pa je spet mir za nekaj trenutkov. Kljub vsem težavam je noč hitro minila saj smo vstali zelo zgodaj. Zjutraj je tema kot v rogu- Nebo je jasno, posejano z nešteto zvezdami, ki jih tudi v najbolj jasnih nočeh ne vidimo v tolikšnem številu iz naših domačih dolin. Ob opazovanju zvezd, prijetnem kramljanju in pitju čaja, kmalu napoči trenutek za odhod. Zjutraj ob pol šestih že korakamo in puščamo za seboj kočo na Doliču. Naša skupina proti Dolini Triglavskih jezer, nekatere skupine pa v drugo smer po mulateri na Triglav- Svetilke, ki jih nosi vsaka skupina razodevajo njihovo premikanje in smer napredovanja v obliki svetlih premikajočih točk- Dobro uro hodimo po melišču mimo Kanjavca (2568 m) na Hribarice od koder še zadnjič iz južne smeri vidimo Triglav. Medtem se je že zdanilo. Opazimo, da je že v tej zgodnji jutranji uri nekaj planincev na vrhu- Nekoliko niže pod Triglavom stoji Dom Planika (2404 m). Obrnemo hrbet triglavskim vrho- vom in se spuščamo po markirani poti proti dolini triglavskih jezer. Kmalu se pred nami odpre pogled v dolino. Iz te višine vidimo dve neznatni mlaki, ki pa sta v resnici dovolj veliki jezeri, kar ugotovimo, ko pridemo v dolino. Tukaj počivamo in zajtrkujemo. V neposredni bližini proti severu so Prehodavci (2021 m) s kočo. Spet.se srečamo z rastlinjem - nizko travo in drobnimi cvetlicami med skalovjem. Približujemo se petemu jezeru Ledvici. Dolino z leve strani ščiti greben z V. Zelnarico (2320 m), Malo Zelnarico (2310 m) in nekoliko nižje Kopico (2091 m), z desne pa Malo Špičje (2312 m) in Veliko Špičje (2398 m). Na poti že srečujemo prve nizke borovce in travnate zaplate z drobnimi cvetlicami, med njimi tudi encijan ali svišč in planika. Dolina sc počasi spušča proti Komarči. Ob jezeru Ledvica že rastejo macesni, ki se s težavo borijo z naravo in težkim snegom, kar se vidi po njihovi nizki in krivi rasti. Zaradi vseh teh sprememb, kj jih srečujemo na vsakem koraku, je dolina izredno lepa. Levo (nadaljevanje prihodnjič) (,lasih, delovne organizacije Cinkarna izhaja mesečno, llreja ga uredniški odbor, predsednik Maks Pečnik, člani Amadeo Dolenc, Darja Vovk, l-enarl Horvatič, (.lavna urednica Mira Corenšek, odgovorni urtdnik Leopold Slapnik, lektorica Jelka Bombač. Naslov uredništva: Cinkarnar, Cinkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 353. Tiska tiskarna Cinkarna v nakladi 3.000 izvodov. Cinkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in štipendistom. Na podlagi izjave sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 z dne 5.4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka.