I
PRIMORSKI dnevnik
J® 23Č6I izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž ^ad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. ^Ptembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maj<* 1945 v Pekarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rpaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zaboja številka. Bil je edini Pskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
o- —H w p
O' Ti '
O O 'T-
^ _ P Ui
Sp5|
r-i !—
t- 'ri
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLi. št. 115 (12.147)
Trst, sobota, 1. junija 1S
w	/
Slovesni in množični proslavi 40-letnice povojnega slovenskega šolstva v zam	\
i
V Trstu in Gorici potrjene vezi naše šoie z usodo slovenske narodne skupnosti v Italiji
MARJAN KEMPERLE
TRST — Do zadnjega kotička natrpan Kulturni dom v Trstu je bil sinoči veličasten okvir proslave 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. Velikega praznika slovenske šole, in z njo celotne naše narodnostne skupnosti, so se udeležili vidni predstavniki političnih in šolskih o-blasti s tostran in onstran meje, u-pra vitel ji, cerkveni predstavniki ter še predvsem naši šolniki in starši, tisti, ki imajo skupaj z otroki in šolsko mladino še najbližji stik z našo šolsko stvarnostjo.
Po uvodnem pozdravu šolskega nadzornika Egidija Košute je spregovoril deželni šolski skrbnik Luigi De Rosa, ki je podčrtal, da je »cilj prireditve ta, da proslavi štiridesetletnico mirnega in urejenega sožitja šolskega ustroja v slovenskem jeziku v širšem šolskem kontekstu italijanske republike«. Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije Tine Zorič pa je poudaril, da »uradno obnovljeno slovensko šolstvo v Trstu in Gorici pomeni potrditev šolskih struktur, ki so na tem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MARKO WALTRITSCH
GORICA — Vsakokrat, ko so naše šole prireditelj kake slovesnosti, se dvorane na mah napolnijo do zadnjega kotička. To je znak, da naši ljudje slovensko šolo občutijo, da živijo z njo, so bili v njej učenci, pred njimi so v nje hodili njihovi starši, sedaj pa jo obiskujejo njihovi otroci. Slovenska šola je zares naša. Zaradi tega je bil sinoči goriški avditorij nabito poln staršev, nekdanjih dijakov in učencev, šolnikov, gostov z obeh strani meje.
Slavnostni govor je imel prof. Jožko Šavli. Objavljamo ga v celoti drugje v našem listu, saj je bila proslava za goriške dijake v isti dvorani že dopoldne. Za njim je spregovoril goriški župan Scorano. Dejal je, da praznovanje 40 let slovenskega šolstva kaže na produktivna leta, na sedanje sporazumevanje, ki ni bilo možno takoj po vojni, ter obljubil, da bo goriška občina poskrbela za stavbe za slovenske šole v mestu, šolski skrbnik SanminiatelH je obljubil enako skrb za razvoj slovenskih in italijanskih šol. Pokrajinski predsednik
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kampanja za referendum na stvarnejših osnovah
'___BOJAN BREZIGAR
RIM — Podtajnik socialistične stran-Claudio Martelli se počasi rešuje * kaše, ki jo je zakuhal s svojo o-fwo prenagljeno izjavo, ko je dejal, 7° bi morala vlada, v primeru pora-a na referendumu, odstopiti. V dol-yem intervjuju za tednik Panorama p namreč Martelli dejal, da bi »opo-*cVa nedvomno zahtevala odstop vla-v e<<> medtem ko bi morale stranke ve-(!rie interpretirati poraz. Prvi, ki s ° izjavo ni zadovoljen, je prav pred-'~.ednik vlade Bettino Craxi, ki je o-hno mnenja, da bo šele po referen-uttiu sprejel kakršnokoli odločitev v ve.zi s svojo vlado.
.Se zlasti pa vlada negodovanje nad , artelUjevimi napovedmi med demo-. Uljani, ki ne soglašajo z linijo so-^hstov, po kateri se na referendu-M odloča o vsem italijanskem govedarstvu. že takoj po intervjuju so-SpT^ičnega podtajnika je podpred-dnik vlade Forlani izrazil svoje .OriisJefce, včeraj pa je te pomisleke
Medtem pa se nadaljuje kampanja za referendum. Petstrankarska koalicija se je polno mobilizirala in tako je bilo tudi včeraj več posegov za »ne« tako s strani političnih strank in sindikalnih organizacij, kot tudi pri nekaterih drugih organizacijah, na primer pri AGLI in Movimento popolare.
Sicer pa so aktivni tudi zagovorniki drugega tabora, v prvi vrsti tisti, ki odklanjajo instrumentalizacijo referenduma. Tako je sinoči v Reggiu Emilii govoril tajnik KP1 Alessandro Natta, ki je zavrnil očitke, da se KPI zanima samo za odvisne delavce ter je navedel vrsto predlogov komunistične partije v korist trgovskega in obrtniškega sektorja od zamrznitve stanarin za trgovske obrate do zakonskega osnutka o obrtništvu, ki pa je žal zaspal v predalih parlamenta.
Kampanja, ki jo vodijo komunisti, je torej stvarnejša, verjetno tudi zato, ker, kot poročajo nekateri tedniki, ugotavljanja javnega mnenja jasno kažejo na čedalje večjo opredeljenost volivcev za »da«, torej za odpravo lanskoletnega odloka.
Predsedniki dežel, republik in regij Alpe-Jadran na Brionih
Iskanje prikladnih odgovorov za mnogotera skupna vprašanja
GORAZD VESEL
BRIONI — »Kot so se v preteklosti, za časa življenja predsednika Tita, z Brionov širila v svet globoka spoznanja o potrebah sodobnega človeštva, tako smo se, v znamenju ustaljenih tradicij tega otoka, predstavniki srednjeevropskih republik, dežel in regij sporazumeli o celi vrsti skupnih vprašanj,« je včeraj na tiskovni konferenci po zasedanju predsednikov delovne skupnosti Alpe Jadran izjavil sedanji predsednik Ante Markovič, predsednik Izvršnega sveta SR Hrvaške.
Zasedanje je potekalo v iškanju najbolj primernih odgovorov na številna vprašanja, ki so jih postavili na dnevni red predsedniki desetih članic, Furlanije - Julijske krajine. Hrvaške, Slovenije, Veneta, Zgornje Štajerske, Bavarske, Koroške Salzburške, Štajerske in Južno-tirolske. Vsi so se strinjali s potrebo po čim hitrejših in čimoblj učinkovitih ukrepih za varstvo človekovega okolja, ki ga ogroža kisli dež. S tem v zvezi je naletelo na zelo ugoden sprejem zagotovilo predsednika IS Slovenije Dušana Šinigoja, da bodo za tiste turiste, ki imajo »ekološke avtomobile«, na nekaterih črpalkah točneje vsakih 100 kilometrov magistralnih cest, prodajali brez-svinčeni bencin. Po vsej Jugoslaviji pa bodo s pomočjo INA takšen bencin pričeli prodajati naslednje leto.
Za hitrejše medsebojno povezovanje in spoznavanje, s tem pa tudi razumevanje, so potrebne boljše prometnice, so ugotovili predsedniki in pripisali velik delež, ki ga pri krepitvi takšne politike lahko ima uvedba lokalnih letalskih prog.
Ogreli so se za višje oblike gospodarskega sodelovanja, predvsem pa so po besedah predsednika Veneta Bemija, vanj vključili banke, ki bodo zbirale podatke in finansirale proizvodne programe. Z avstrijslSe strani so prišle pripombe na račun ponavljajočih se prometnih zastojev v carinjenju blaga na italijanskem mejnem prehodu Kokovo. Rešitev bi najbrž bila v razpisu deželnih natečajev za službena mesta carinikov; to pa bi bilo v popolnem nasprotju s sedanjo uredbo, ki zahteva vsedržavni natečaj.
Časnikarji so od predsednikov želeli izvedeti za usodo vprašalcev o manjšinah in za nekatere druge pobude v korist narodnih manjšin. Odgovorili so jim, da se ta vprašanja rešujejo v okviru dogovorjenih programov.
Prav vsi predsedniki, tako obmorskih, kakor tudi celinskih območij, pripisujejo veliko važnost čistosti Jadranskega morja. Predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Biasutti je s tem v zvezi dejal, da v Italiji namenjajo velika sredstva izgradnji čistilnih naprav in da je naša dežela pripravljena v Trstu odpreti opazoval-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogovori predsednice vlade SFRJ na uradnem obisku v ZDA
^tilka Planinc pri Reaganu, Bushu in Volckerju
WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald Rea-z'in Je včeraj dopoldne v Beli hiši sprejel predsednico eznega izvršnega sveta SFRJ Milko Planinc in se z sta Zac^aj v prijateljskem pogovoru. Največ pozornosti 3 Mamenila nadaljnji krepitvi dvostranskih odnosov. LUc,.“nlka Planinc se je v Beh hiši dalj časa pogovarjala j, 1 z ameriškim podpredsednikom Georgeom Bushom. trd -n3 Podarila, so ameriško - jugoslovanski odnosi na ;0ariIn temeljih, pri tem pa morebitne probleme rešuje-Po\ d- '^ritem in ustvarjalnem ozračju. Obe strani sta to 'j ^1 ’ da na dobro stanje teh odnosov ne vpliva niti s ’ da imata državi razumljive razlike v stališčih do po-hk1^ svetovnih problemov.
(j0k n ugotovitvi, da dvostransko sodelovanje poteka n; r°’ in da je v takšnih srečanjih koristna tudi izme-j. va mnenj o perečih mednarodnih vprašanjih, sta ve-V67 g.ovopila tudi o tujih dolgovih. Tako tistih, ki so po-b],. anl5 z Jugoslavijo, kot tudi nasploh o dolžniških pro-'Pm, ki tarejo današnji svet.
gr • zvezi s tem sta se dotaknila tudi vprašanja repro-Uso?lranja jugoslovanskih dolgov, kar je pomembno za dar6?0 ur?srLičitev jugoslovanskega programa gosposke stabilizacije. V pogovoru sta opozorila, da bi re-
programiranje določenega dela jugoslovanskih dolgov prispevalo k uresničitvi bistvenih postavk iz jugoslovanskega programa gospodarske stabilizacije. Bush je dejal, da so ZDA zainteresirane za uspeh tega programa in da ima Jugoslavija ustvarjalno in perspektivno vlogo v svetovnem gospodarstvu.
Predsednica ZIS Milka Planinc se je v hotelu Madison v središču Washingtona sesia še s# predsednikom ameriške centralne banke Paulom Volckerjem, znanem po tem, da je pripravil program ameriškega gospodarskega oživljanja in je ob predsedniku Reaganu verjetno eden najvplivnejših ljudi v ZDA. Volcker je podprl usmeritev Jugoslovije za reprogramiranje dela dolgov, kar bi olajšalo uresničevanje tega programa in jugoslovansko usmeritev na krepitev delovanja elementov tržnega gospodarstva.
Razen izmenjave mnenj o svetovnem gospodarskem položaju, predvsem o dolžniškem kompleksu, ki pritiska na današnji svet, še zlasti na države v razvoju, sta govorila tudi o vlogi Mednarodnega denarnega sklada. V zvezi s tem je Volcker podprl usmeritev Jugoslavije, da se že prihodnje leto osvobodi «stand by« aranžma pri MMF. (dd)
Angleške ekipe se odpovedujejo evropskim pokalnim tekmovanjem
r,
^LONDON — Po sklepu britanske nogometne zveze se v naslednji tekmovalni sezoni nobena domača ekipa ne bo udeležila srečanj na evropski ravni. Enako odločitev je še prej sprejelo vodstvo kluba Liverpool. To je le prvi učinek tragedije na bruseljskem stadionu Heysel, ki so jo po zatrjevanju londonskih športnih krogov povzročili člani skrajno desničarske Nacionalne fronte, pomešani med navijači Liverpoola.
O zadevi, ki je močno odjeknila v svetovnem merilu, so razpravljali tudi evroparlamentarei in seveda predstavniki italijanske vlade, ki prtijo odgovornost za smrt 38 oseb belgijski policiji. Slednja se nespretno brani, Belgijci pa v vse večjem številu zahtevajo odstop notranjega ministra, potem ko je vlada prepovedala angleškim nogometašem igranje na belgijskem ozemlju. Predlagana je bila tudi razveljavitev tekme Juventus - Liverpool, češ da je njen izid bil vnaprci domenjen.
NA 10. STRANI
Kvalifikacije za nogometno SP
Jugoslavija - Bolgarija
Guverner Bance d’Italia zaskrbljeno ocenil sedanje razmere
'■	: -4.
Ciampi: Vprašanje Juga je odločilnega pomena za gospodarski in civilni razmah naše družbe
RIM — Italijanska konjunktura že nekaj mesecev peša. Na javnofinančnem področju so kopičijo težave, dohodkovna politika pa je izgubila na učinkovitosti. Obtičali smo sredi poti, izpostavljeni smo možnosti nevarnega nazadovanja, zato pa je nujno treba spet poprijeti za vzvode gospodarske politike. Tako je naglasil guverner Bance d’Italia Azeglio Ciampi v sklepnem poročilu na rednem letnem občnem zboru emisijskega zavoda in s tem v bistvu spodbudil vlado k nadaljevanju ukrepanja za nov družbenoekonomski razmah in odpravo brezposelnosti.
Bili bi kratkovidni, ko ne bi doumeli, da je problem inflacije neposredno povezan s sposobnostjo ohranitve položajev na mednarodnih trgih, je poudaril Ciampi in dodal, da bi bilo iluzorno pojmovati razvrednotenje lire kot nadomestek pomanjkanju discipline pri nadzorovanju izdatkov in cen.
Potrebne so stroge obveze in potrebna je moč samoodpovedi, je nadaljeval guverner in potrdil pravilnost lanske politike za uravnavanje nominalnih dohodkov ter nujnost soočenja z vprašanjem avtomatičnih mehanizmov za prilagajanje mezd in plač gibanju življenjskih stroškov.
Ob bližan ju upravnih volitev
Vladna večina v Braziliji nezadržno drsi v krizo
Referendum o premični lestvici Ciampi ni i®f noval, toda marsikdo — npr. demokristjani uj socialisti — je njegova izvajanja tolmačil ko prikrito podporo tistim, ki se bodo 9. junija izreku za »NE«, pri čemer je prezrl guvernerjevo izrecno zaskrbljenost zaradi sedanjih težkih razmer, k1 jo v določenem smislu lahko razumemo kot k1^; tiko Craxijevi vladi. V resnici so npr. komunis v Ciampijevih besedah videli nekakšen pomirje' valen in spodbuden cukrček vladi. Sicer pa J® guvernerjevo poročilo naletelo na splošno odobra vanje skoraj v vseh strankah, sindikalnih krogih in podjetniškem svetu (predsednik Confindu-strie Lucchini: »Ciampi govori naš jezik«).
Glavna značilnost guvernerjevega poročila je vsekakor v močnem poudarku problemov italijanskega juga, kjer je raven brezposelnosti dosegi že 14 od sto: »Vprašanje Juga je odločilnega mena za civilni in gospodarski napredek cel o vi te italijanske družbe.« Druga značilnost, pa J v potrdilu veljavnosti politike dohodkov, ki je P KRI izzvala le pridržek, češ, Ciampi bi bil moral govoriti o »politiki VSEH dohodkov«, (dg)
Predsednik Eanes sklenil uradni obisk
Koristni pogovori SFRJ-Portugalska
•	V Trstu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
območju nastajale že med narodnoosvobodilnim bojem«, ob koncu pa je zaželel, »da bi se pravica do izobraževanja v materinščini uveljavila tudi v Benečiji, Reziji in Kanalski dobni«.
Slavnostni govornik, pisatelj Alojz Rebula, je že uvodoma opozoril, da bo spregovoril »zunaj koordinat, ki jih vsiljuje družbena rutina«. Potem ko je omenil doprinos predvojnega in medvojnega šolstva, je podčrtal, da je slovensko šolstvo dejansko ustanovila in ohranjevala ter ga vse: do današnjega dne ohranja zvestoba slovenskega človeka. Po orisu težavnih začetkov povojnega šolstva, se je govornik spomnil nekaterih zanosnih o-račev na mladi njivi našega šolstva, ob koncu pa opomnil, da naša šola ne sme v smer narodne smrti, in zaželel da bi šola vzgajala še vnaprej čim-več novih mladih ustvarjalnih Slovencev in Slovenk.
Osrednji protagonisti svečanosti so bili prav naši šolarji, učenci in dijaki. Na oder Kulturnega doma so pri-hiteb otroci otroških vrtcev, osnovnošolci so prikazali nekaj zabavnih prizorčkov in folklornih točk, nižje-šolci so pogledali v preteklost, gojenci Glasbene matice opozorili na odprta vprašanja naše glasbene šole, recital višješolcev pa je izluščil nekaj trenutkov našega šolstva. Prikaz življenja v razredu je služil kot povezava med posameznimi nastopi, šolski zbor pa je dal proslavi s svojimi pesmimi prav himnični pečat.
Pred osrednjo proslavo so v Kulturnem domu odprli razstavo hkovnih del naših šolarjev, ki so si jo udeleženci prireditve z zanimanjem ogledali.
MARJAN KEMPERLE
•	V Gorici
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Cumpeta je pokazal globoko poznavanje poezije Srečka Kosovela, poeta evropskega jormata, zaradi tega aktualnega, ter dejal, da je treba čimprej priti do globalnega zaščitnega zakona, ki naj bo znak miru in sporazumevanja. Naravno podporo šolstva matične domovine je obljubil zastopnik komiteja za šolstvo SRS Win-kler. Dr. Mario Lavrenčič je pozdravil v imenu treh slovenskih občin, doberdobske, sovodenjske in štever-janske. Dr. Damjan Paulin je pozdravil v imenu SSO in izrazil zahtevo po slovenskih šolah v videmski pokrajini. Dr. Mirko Primožič pa je podčrtal stvarno pomoč SKGZ celotnemu razvoju slovenskega šolstva v povojnem času. Poudaril pa je pomen 40-letnice osvoboditve Gorice s strani slovenske partizanske vojske in dejal, da 40-letnica obnovitve slovenskih šol sovpada z osvoboditvijo. Spomnil je na zelo razvito slovensko partizansko solstw. Dejal je še da tudi danes nekateri hočejo oporekati veljavnosti slovenske šole, njenemu razvoju, zato je obudil misel na enotno manifestacijo lanskega 20. maja na Travniku in zahteval zaščitni zakon. V imenu tržaških šolnikov in šolarjev pa je pozdravila prof. Nada Pertot.
Sledil je recital Kosovelovih pesmi, izveden dvojezično, ki so ga imeli dijaki in učenci slovenskih šol na Goriškem.
Poleg govornikov, ki smo jih že imenovali, so bili prisotni tudi goriški prefekt Pierangeli, senator Rateilo, deželni, pokrajinski in občinski svetovalci, župana Primožič in Klanjšček, nekdanji in sedanji ravnatelji slovenskih šol ter tudi številnih italijanskih, številno zastopstvo prosvetnih delavcev iz sosednje Nove Gorice, zastopniki nadškofije, jugoslovanskega konzulata, raznih slovenskih organizacij.
MARKO WALTRITSCH
•	Iskanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nico stanja Jadranskega morja, pri čemer bi dala na razpolago svoje dosedanje bogate izkušnje. To bi bil tudi velik prispevek k razvoju turizma.
V tem letu bodo dežele vzhodnoalpskega loka priredile nekaj večjih skupnih manifestacij. V septembru bodo v Londonu predstavile program gospodarskega sodelovanja; 18. in 19. junija bo na Brionih pogovor o kulturnem sodelovanju; 21. junija pa bodo v Benetkah predstavile monografijo zgodovinskih krajev dežel Alpe Jadran, ki jo je v vseh, na področju AJ govorečih jezikov izdala »Mladinska knjiga« iz Ljubljane. Dežela FJK je v njem zastopana z opisom Andreisa, Gradeža in Trsta, Slovenija pa Ptuja, Kranja in Pirana.
Predsedniki A J in časnikarji, ki so spremljab njihovo delo, so nato, med prvimi gosti po njegovi smrti, obiska-b zasebno residenco tov. Tita na otoku Vami, ki jo kanijo kmalu odpreti za občinstvo, kot so odprb otok Veliki Brion.
BRASILIA — V Brazbiji, kjer so 15. marca umestib prvo civilno vlado po 21 letih vojaške diktature, postaja vse bolj očitna nevarnost, da se vladna večina razbije. Ministri nastopajo povsem neenotno in se doslej niso pravzaprav niti dotaknih najbolj perečih težav v državi, kar seveda širi nezaupanje ljudi v civilno vlado. Po smrti komaj izvoljenega Tancreda Nevesa je na njeno čelo stopil Jose Samey, iz vrste vzrokov pa ni v stanju, da bi jo učinkovito vodil.
Vladno večino, tako imenovano Demokratično zavezništvo (AD), sestavljata stranka demokratičnega brazilskega gibanja (PMDB) in stranka h-beralne fronte (PFL), v njihovih vrstah pa je mogoče beležiti vrenja in premike, ki se naposled odražajo v neučinkovitosti vlade. V PMDB so se zbrale ideološko zelo raznolike skupine, ki gredo od krščanskih demo-
kratov do komunistov. Z liberalizacijo zakona o ustanavljanju pobtičnih strank pa so komunisti dobili pravico, da ustanovijo svojo, in to nameravajo zdaj tudi storiti. Podobno velja za del sociabstov, medtem ko zmernejši člani PMDB prestopajo v PFL. Slednji je v nekaj mesecih tako povečal število svojih predstavnikov v parlamentu od približno 30 na 100, zato pa zdaj tudi zahteva, da se mu prizna večja teža na vseh ravneh javnega življenja, kar spet ruši enotnost vladne večine.
V tem vzdušju pa se je praktično že začela vohlna kampanja za upravne volitve, ki bodo 15. septembra, kar je dalo novo priložnost za razhajanja med posameznimi skupinami Demokratičnega zavezništva. Dogaja se na mreč, da v številnih primerih ne bodo imele enotnih kandidatov, kar je seveda v korist predvsem opozicije.
BEOGRAD — Portugalski predsednik Ramalho Eanes je končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in odpotoval v Lizbono. Na surčinskem letabšču so se od njega poslovib predsednik predsedstva sociabstične federativne republike Jugoslavije Radovan Vlajkovič in druge ugledne o-sebnosti jugoslovanskega družbeno-pobtičnega življenja.
Pred tem so se v Beogradu končali jugoslovansko - portugalski pogovori na naj višji ravni. Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič in portugalski predsednik 'Ramalho Eanes sta izrazba odločno željo za nadaljnjo poglobitev dvostranskih odnosov.
Izmenjava mnenj o razmerah v svetu, o čemer sta se pogovarjala tudi voditelja diplomacij obeh držav, zu-
nanja ministra Raif Dizdarevič in Ja1' me Gama, je pokazala visoko stopnjo podobnosti ab enakosti stahšč do nekaterih mednarodnih vprašanj, še zlasti do problemov na jugu Afrike. Član ZIS Borislav Krajina in portugalski državni sekretar za zunanjo trgovino Rakel Fereira pa sta se pogovarjala o poglobitvi gospodarskega sodelovanja med državama.
Portugalski predsednik Eanes je včeraj dopoldne obiskal skupščino^1 RJ. V spomin na to srečanje je prcij; sednik skupščine SFRJ Ibjaz Kurtesi izročil visokemu gostu vebko plaketo skupščine SFRJ in izrazU trdno prepričanje, da bo njegov obisk v Jufp' slaviji močno spodbudil razvoj priJO' teljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Portugalsko, (dd)
* Čedalje opaznejša prerazdelitev oblasti v sovjetskem vodstvu
Gromiko vedno bolj drugi za Gorbačovom
MOSKVA — Krog srečanj s tujimi državniki, ki se je začel v začetku tedna s pogovori z voditeljem zahodnonemške socialdemokratske stranke Willijem Brandtom in predsednikom italijanske vlade Bettinom Craxijem, je sovjetsko vodstvo včeraj zaokrožilo z izmenjavo mnenj s češkoslovaškim partijskim in državnim voditeljem Gustavom Hu-sakom, ki je predsinočnjim pripotoval na odkritje češkoslovaške gospodarske razstave v sovjetskem glavnem mestu.
S tem se je končal politično zelo aktiven teden v Kremlju, ki je pokazal, da se sovjetskemu vodstvu mudi urejati nekatere zadeve in da želi nadoknaditi čas, ki ga je v preteklem obdobju zgubilo zaradi slabega zdravja in bolezni dveh predhodnih partijskih voditeljev. Srečanja s tujimi državniki pa so v preteklih dneh pokazala v strukturi osebnega vpliva v najvišjem kremeljskem vodstvu tudi zelo zanimive -»premike«, ki jih je bilo moč sicer že nekaj časa slutiti, sedaj pa so dobili svoje potrdilo tudi v strogem sovjetskem protokolu, ki — kot je znano — ničesar ne prepušča slučajnosti.
Tako so se vseh srečanj, ki so bila po svojem
pomenu m značaju zelo različna, s sovjetske strani luieležili samo trije najvišji voditelji (Gorbačov, Gromiko in Tihonov), če pa se na stvari pogleda brez nekaterih formalnosti, pa dejansko samo dva, Gorbačov in Gromiko. Na pogovorih z Willijem Brandtom, ki je prispel v Moskvo po partijski liniji, namreč ni bilo Nikolaja Tihonova, ki je predsednik vlade ZSSR in zavzema v vodstvu po formalni hierarhiji drugo mesto, in se je prikazal šele s prihodom Bettina Craxija in (Ristava Hu-saka, katerega je kot edini iz vodilne »trojke« tudi pričakal na letališču.
Kot ugotavljajo tukajšnji opazovalci, se je po zadnji zamenjavi v vodstvu sedaj dokončno izo blikoval vodilni »vrh« v Kremlju, v njem pa je Andrej Gromiko, ki je v sovjetski politiki že več kot štirideset let, zavzel odločilno drugo mesto. Če je imel že v vodstvu Andropova in černenka prevladujoč vpliv v zunanji politiki, je sedaj svojo prisotnost razširil tudi na druga področja in postal oseba, ki se na vseh javnih prireditvah pojavlja trdo na desni strani Mihaila Gorbačova. Po mnenju dobrih poznavalcev kremeljskih razmer pa je tudi človek, ki najbolj odločno podpira
novega generalnega sekretarja KP SZ.
Najbolj se je videl novi »razpored sil« ob pH' hodu češkoslovaškega voditelja Gustava Husaka, saj ga je na letališču pričakal le Nikolaj Tihonov, Gorbačov in Gromiko pa sta ga sprejela, kot do loča nov protokol, šele v veliki griorgijevski rani v Kremlju, popolnoma sama, brez vsakrsntn pomočnikov in sodelavcev. Kar je pri tem na^ .J. padlo v oči, je bilo dejstvo, da tudi tokrat nuG. ni bilo videti nobenega drugega člana politbi™! CK KP SZ, ki so v preteklosti ob takih prilika^ vedno sodelovali v pogovorih v večjem številu.
V ospredje pa je pri tem nehote prišla tud Lidija Gromiko, žena Gromiko, saj se je v zad njem času začela zelo pogosto pojavljati v ja nosti, kar nekajkrat zaporedoma pa je bila v za -njih dneh tudi na uradnih fotografijah v njem sovjetskem časopisju. Mogoče je vzbudi pozornost tudi zaradi tega, ker se nasploh dri žinski člani sovjetskih voditeljev malo pojavljaj v javnosti, toda njena prisotnost nikomur ni as1. ’ tako kot tudi nihče v teh dneh ni spregledal Rais Gorbačov, ki je uradno prva dama Sovjetske zvez
DANILO SLIVNIK
nadaljuje se izreden uspeh
POPUSTI DO
50%
PRI NAKUPU:
Strankam se opravičujemo za težave do katerih lahko pride zaradi del v trgovini v Ulici Zudecche
ZVOČNIKOV
OJAČEVALCEV, REGISTRATORJEV GRAMOFONOV, COMPACT DISC VIDEOREGISTRATORJEV RACK, RAČUNALNIKOV, TV IGER
Za modele iz leta 1984 nudimo plačilo na obroke do 40 mesecev in SUPERGARANCIJO do treh let: brezplačno popravilo in nadomestni deli!
UN1VERSALTECNICA
Korzo Saba 18
Goldonijev trg 1
ODDELEK ZA HI-FI: Ul. Zudecche 1
TRST
Obv. občini
GORAZD VESEL
Na jutrišnjo proslavo 40-lelnice osvoboditve
ILIRSKA BISTRICA ČAKA
V	Ilirski Bistrici je že vse pripravljeno za osrednjo proslavo ob 40-letnici zmage nad fašizmom ter osvoboditev Istre in Slovenskega Prigorja, ki bo jutri, ob 11. uri na Hribu svobode.
Nedeljsko jutro se bo začelo z budnicami postojnske godbe na pihala. Ob 9. uri v domu JLA slavnostna seja glavnega odbora s predstavniki °bčin in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili enotam 4. onnade JA, ki so sodelovale pri otvoritvi območja Ilirske bistrice spo-•ninske listine.
Med 9.30 in 10.30 bo sprejem borcev na Hribu svobode, ob 11. uri pa se bo začela proslava.
Udeležence proslave bo najprej pozdravil predsednik ilirskobistriške občinske skupščine Ivan Bergoč, slavnostni govornik pa bo Bogo Gorjan, predsednik republiške organizacije ZZB NOV.
V	krdturnem programu bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tamažič, postojnska godba na pihala ter glasbeniki, pevci in igralci.
Na ilirskobistriški osnovni šoli Dragotin Kette bodo na ogled razstave o poti 3. prekomorske udarne brigade, o ustanovitvi prve slovenske vlade •n o gospodarskih dosežkih ilirskobistriške občine.
Delavci novoustanovljenega ilirskobistriškega Turističnega društva, Zveza kulturnih organizacij, krajevna skupnost, ter obrtno združenje Dirska Bistrica se zavedajo, da je jutrišnja slovesnost izredna priložnost za poživitev drugače dokaj počasnega utripa mesta. Zato so ob svečanosti Pripravili vrsto prireditev. Tako trenutno potekajo bistriški dnevi obrti, kjer prikazujejo in prodajajo obrtne izdelke ter organizirajo gostinsko Ponudbo slovenskih in drugih jedi. V okviru teh dni bo jutri za razvedrilo bi ples igral ansambel »Feniks«.
Odvijajo se tudi poletne kulturne prireditve: včeraj je nastopila folklorna skupina Emona, danes pa bo nastopila folklorna skupina Tine Rožanc, obe iz Ljubljane. Jutri bosta obiskovalce zabavala narodnozabavna ansambla »Dobri znanci« in »Viktor«.
Na sporedu so tudi športna tekmovanja v rokometu, košarki in balinanju, na katerem bodo sodelovali tudi igralci iz pobratene občine Devin - Nabrežina.
Na pobudo kulturnega društva Rozajanski dum
Jezik in kultura Rezije v šoli
ČEDAD — Vodstvo rezijanskega kulturnega društva Rozajanski dum je od samega nastanka društva, leta 1984, posvetilo posebno pozornost v svojem delovanju mladim.
V tem okviru je letos društvo, ob zanimanju in podpori šolskih oblasti, dalo pobudo za ciklus 5 predavanj o jeziku, kulturi in splošni rezijanski stvarnosti. Predavanja, ki jim je sledilo 44 dijakov tamkajšnje srednje šole, so se odvijala med navadnim umikom v šolskih prostorih. Pobudo pa je pohvalil sam ravnatelj srednje šole v Reziji in Možacu, dr. Iacono, ki se je udeležil prvega predavanja.
Na prvih dveh lekcijah sta Aldo Madotto in Renato Quaglia predavala o rezijanskem jeziku, o njegovi pisavi in morfoloških zakonitostih. Rezijanska ljudska kultura s posebnim po udarkom na pravljicah in basni je bila tema tretjega predavanja, k; ga je imel dr. Milko Matičetov. Sprejel in predstavil ga je dijakom sam ravnatelj dr. Iacono. Le na tem srečanju je predsednik društva Rozajanski dum, Aldo Madotto, predstavil temo letošnjega natečaja v rezijanskem dialektu, ki je »Koj ni so nan pravile tuw škule od Rezije« (Kaj so nam govorili na konferencah o Reziji).
Sedaj sta na vrsti še dve predavanji, 9. junija pa bo sledila v rezijan-
skem kulturnem domu javr.a prireditev, na kateri bodo nagradili udeležence letošnjega natečaja.
Kako je ta pobuda nastala? Kultur- ' no društvo Rozojanski dum, kot rečeno usmerja svoje delovanje predvsem na mladinsko področje. Zato je že lani priredilo natečaj v rezijanskem narečju na temo »Rezija, moj dum«, ki se ga je udeležilo 13 dijakov tam kajšnjih srednjih šol. Predsednik dru-
štva Madotto, ki je predstavil pobudo v sami šoli, je ugotovil, da je bilo navdušenje veliko. Ko pa so se morali mladi Rezijani pomeriti z rezijanšči-no, je marsikdo odpovedal. Vsekakor se je natečaja udeležilo 13 dijakov in vsak od njih je po svoje skušal rešiti vprašanje, kako pisati v re-zijanščini. Tako je padel predlog predavanj, ki so bila v pretežni meri posvečena rezijanščini.
TRST — Včeraj popoldne so odpo-^vali v Celje pevci Mladinskega zbo-Glasbene matice, ki se bodo pod y°dstvom dirigenta Stojana Kureta že Mirtič udeležili največje slovenske Manifestacije mladinskega zborovskega petja, ki se odvija vsaki dve leti v Celju.
Prvič je sedanji Mladinski zbor nastopil na Mladinskem pevskem festivalu v Celju leta 1979 in prejel diplomo za sodelovanje. Dve letj kasne-}e je na Zveznem tekmovanju prejel toliko točk, da si je pridobil srebrno Plaketo. Le za las ni pristal med prvo-Pvrščene zbore. Leta 1983 je zbor dosegel najvišjo uvrstitev, prejel zlato Plaketo in se pomeril tudi v mednarodnem delu prireditve, kjer je prejel ?e srebrno plaketo. Uspeh na prej-spjern, XV. Mladinskem pevskem festivalu, daje letos pravico tržaškemu zooru, da nastopi danes ob 10 30 na Mednarodnem delu tekmovanja. Poleg Mladinskega zbora Glasbene matice ?odo v tem delu tekmovanja nastopih Se štirje zbori in sicer avstrijski, bol-IMrski, češki in zbor iz Sovjetske zve-?6- V mednarodnem delu tekmovanja fodo nastopili tudi tisti jugoslovanski ?P°ri, ki bodo danes prejeli najvišje število točk in zlato plaketo.
Danes popoldne bo Mladinski pevski zbor Glasbene matice skupaj z diri-gentom in spremljevalci odpotoval v gpgorje, kjer bo gost tamkajšnjega 'Pora Vesna. V Zagorju bo tržaški 2P°r imel v večernih urah koncert.
pXVi Mladinski pevski festival v »Mlju se bo sklenil jutri dopoldne z Mednarodnim srečanjem pojoče mla-rpe. Tega srečanja, ki se bo pričelo ?P enajstih, se bodo prvič letos ude-Mtili tudj tržaški pevci.
Tekmovanje na Mladinskem pevcem festivalu v Celju je za Mladinski zbor Glasbene matice in njegove-dirigenta druga letošnja medna-
rodna preizkušnja po uspelem nastopu v Nantesu v Franciji, kjer si je zbor zagotovil drugo mesto.
Pevcj se bodo vrnih domov jutri v večernih urah. Čaka jih še teden intenzivnih priprav na zaključek letošnje sezone, ki bo še posebno slovesen: 11. junija bo Mladinski zbor v tržaškem Kulturnem domu slavnostno proslavil svojo desetletnico.
Močno prizadeti oljčni nasadi
Tudi starejši ljudje na koprski obali ne pomnijo, da bi bilo v marcu, aprilu in maju tako hladno in vetrovno vreme, kot je letos. Običajno je hudi zimi sledila zgodnja in topla pomlad, letos pa zime noče biti konca. Posledice najbolj občuti kmetijstvo. Posebna komisija že ocenjuje škodo, ki je
nastala zaradi pozebe na oljčnih nasadih. Po prvih podatkih je prizadetih okrog 60 do 70 odstotkov dreves, škoda pa znaša več milijard dinarjev. Ko bodo zbrali vse podatke o stopnji prizadetosti, se bodo obrnili za finančno pomoč na pristojne lokalne in republiške organizacije teč takoj začeli s sanacijo.
Hud mraz je prizadel tudi zgodnje povrtnine. Pridelek ho manjši, hkrati pa se bo pojavil na trgu dva do tri tedne pozneje kot običajno (grah, bučke, paradižnik in kumare). Predvidevajo, da bo nekaj škode tudi na sadnem drevju (češnje, hruške), čeprav je zaradi različnih sort (zgodnje, pozne) še prezgodaj za dokončno oceno. To velja tudi za grozdje, kjer pričakujejo po lanski slabi letos dobro letino. Strokovnjaki menijo, da pozeba grozdja najbrž ni preveč prizadela.
L. O.
0 problemih varstva okolja na obmejnem območju
POLJČE — V času Gorenjskega sejma civilne zaščite in sredstev za civilno zaščito v Kranju so Skupnost slovenskih občin. Združenje pokrajin Italije za avtonomno deželo Furlani jo-Juh jsko krajino in Gorenjski sejem Kranj pripravili v republiškem centru za obrambno usposabljenje v Poljčah okroglo mizo z naslovom »Soča - Jadran« in podnaslovom »Problemi varstva okolja in civilne zaščite na obmejnem območju«.
Razpravljale!, priznani strokovnjaki z obeh strani meje, so v prvem delu svojih prispevkov prikazali zakonsko urejanje teh vprašanj tako v Italiji in Jugoslaviji, spregovorili o onesnaženosti Jadranskega morja in o perspektivah varstva okolja v Tržaškem zalivu, o Soči danes in v prihodnje, o varstvu okolja v Triglavskem narodnem , parku, o lokalnih problemih varstva okolja ter o njegovih družbenopolitičnih vidikih.
V nadaljevanju srečanja so namenili pozornost tudi problematiki civilne zaščite in prikazah organiziranost ter delovanje civilne zaščite v Jugoslaviji in v Italiji ter avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Zaradi izrednega pomena, ki jih imajo ta vprašanja za vse sosednje de žele so udeleženci okrogle mize sprejeli priporočilo, da bodo svojim predstavnikom v delovni skupnosti Alpe Jadran predlagali, da o problemtaiki varstva okolja in civilne zaščite spregovorijo tudi v okviru delovne skupnosti in se vključijo v njeno razreševanje, k tej obravnavi pa povabijo čim večje število članic delovne skupnosti Alpe Jadran, (dd)
Zakaj je lipov list postal simbol slovenskega turizma
Morda ste že opazili, da je veliko plakatov in turističnih prospektov, là imajo lipov list pod napisom »Slovenija«. Od nedavnega je lipov list natisnjen na vsa tiskana turistična sporočila, postal je torej simbol slovenskega turizma. Ta simbol izraža prijaznost, prijateljstvo, domačnost, pa tudi lepo, neokrnjeno naravo. Z drugimi besedami, vse tisto, kar Slovenija lahko ponudi turistu. Ponudi pa mu lahko raznoliko naravo, obmorska letovišča, smučišča, zdravilišča, počitnice na kmetijah, ob rekah, jezerih, razne prireditve, kulturno zgodovinske spomenike in še kaj.
Slovenski turistični strokovnjaki so se odločili za ta simbol, ker je lipa od nekdaj zelo prisotna v življenju Slovencev. Nič koliko mogočnih lip stoji po slovenskih vaseh, celo v nekaterih mestih so se ohranile. O slovenskih lipah in zgodbah, ki so se pletle okoli njih v zgodovini, je napisanih več knjig, opeva pa jih tudi več slovenskih narodnih pesmi. Lipa je v davnini pomenila drevo zdravja, prijateljstva, iz njenega lesa so rezljali najrazličnejše jigurice, pod lipami pa so se ljudje tudi zbirali ,n modrovali. Zato ni čudno, da so bile v mnogih slovenskih vaseh lipe na krajih, ki so še danes središča naselij, oziroma na glavnih trgih. V Ljubljani je na primer stala lipa ob stolni cerkvi, v najbolj strogem središču mesta, druga pa pred mestno hišo. Lipov list je vpleten tudi v republiški grb Slovenije. Lipov list — simbol slovenskega turizma torej srečujete na vsakem koraku, na vseh turistično informativnih pismenih in slikovnih gradivih, pa tudi na mnogih predmetih, prtih, porcelanu, majicah, nalepkah, dežnikih in še kje.
Lahko bi rekli, da je bil skrajni čas, da je slovenski turizem dobil
skupni prepoznavni znak. Kajti, čeprav sila majhna, meri približno 20 tisoč kvadratnih kilometrov je vsa Slovenija turistična dežela z izrednimi naravnimi možnostmi, zaradi katerih so se razvili postopoma mnogi turistični kraji. Lahko rečemo, da so sodobne oblike turizma v Sloveniji že precej stare. Zdravilišča Rogaška Slatina na primer praznuje letos 320-letnico razvoja. 100 let je preteklo, odkar so začeli prihajati na slovensko obalo, v Portorož prvi turisti z jasnim namenom, da bi se zdravili. V 30 letih tega stoletja je bilo zatem v Sloveniji še nekaj drugih znanih letovišč, zlasti Bled. Razcvet slovenskega turizma pa se je začel po drugi vojni, ob morju in tudi v planinah kot zdraviliščih. V teh letih^ si je Slovenija začela tudi sistematično prizadevati, da bi privabila tuje goste, da bi spoznali njene prebivalce in njih način življenja, naravne lepote, kulturno dediščino in nenazadnje, da bi tod preživeli prijetne počitnice. Zdaj letno obišče Slovenijo približno 2,5 tujih gostov.
Natta danes v Pordenonu
PORDENON — Danes bo na povabilo partijskega deželnega vodstva obiskal Pordenon generalni sekretar KPI Alessandro Natta. Komunistični voditelj se bo v zgodnjih popoldanskih urah srečal z delavci tovarne Zanus-si, ob 18.30 pa bo na Trgu XX. septembra odprl volilno kampanjo za »da« na referendumu.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
13.
Pila sta čaj, sedeč pri peči, Ana seveda v kotu, ^ koder se ni ganila. Čaj je bil vroč in je Ano po-=rel, da so ji lica nekoliko vzcvetela.
Po večerji je Jožef pospravil posodo in jo odne-lel v kuhinjo, nakar se je vrnil in spet sedel k peci, s Ramenom, da se z Ano kaj pomenita ali da vsaj ^adaljujeta s pogovorom, ki sta ga pletla popolne. Prižgal si je cigareto in nekaj prijetnega ga je ^vdalo.	_ ...
Ta trenutek se jima je zahotelo družbe. Prica-<0vala sta in bila sta prepričana, da pridejo Kore-hovi zvečer k njima na pogovor. Bila sta v taki bii ljudi in vendar je bilo med njimi nekaj kakor steha. čez čas je Ana rekla:
»Ali misliš, da ne bi bilo dobro, če bi sama stojta tja? Saj so naju povabili. Morda želijo, da pn-16Va kdaj tudi midva k njim. Poleg tega sva vse eto tako sama...«	.
Da, vse leto sta bila sama, daleč od vasi, da ec ^ ljudi, daleč od mladosti, ko človek ne pogreša Ničesar; samo petje ptic je kdaj pa kdaj prese a to tišino. Utihnilo je petje ptic, samo šumenje Mure
je ostalo, toda zdaj se jima je zdelo nekaj tako vsakdanjega, da človeka ni moglo zadovoljiti.
»Ne,« je odrekel Jožef Ani prošnjo, da bi šla tja. »Danes jih ne smeva pričakovati, ravno tako se ne bi spodobilo, če bi šla k njim. Pomisliti moraš, da so utrujeni; dva dni, ako ne več, so bili na potovanju, ko se človek ne more ne naspati ne si kako drugače, odpočiti. Potrpeti morava do jutri, čeprav bi jih tudi sam rad videl. Prepričan sem, da bodo jutri prišli; lahko pa tudi sama stopiva k njim.«
Druge večere sta ob tem času že ugasila luč; čeprav sta navadno še malo posedela pri peči, sta naposled, ko so se prižgale na nebu vse zvezde, legla k počitku. Zdaj se jima ni dalo počivati, niti nista ugasila luči. Še mnogo govoriti se jima ni ljubilo, temveč sta rajši prisluškovala, če bi mogla ujeti iz sobice kak glas.
In res sta slišala od tam pogovor, ki je bil najbrž zelo vsakdanji, a ju je vendar veselil že zvok sam, ki je razodeval bližino ljudi, ki si imajo še vedno kaj povedati.
Da, tam v drugi sobi žive ljudje, ki se pogovarjajo, kakor bi se po dolgem času prvič srečali. Saj sta se tudi Koštrčeva često pogovarjala, toda zdaj se jima je zdelo, da bi bil njun pogovor nadvse dolgočasen.
Ljudje v oni sobici pa so še mladi in mnogo je stvari, ki jih mikajo in minila bodo leta, preden bodo vse tako premleli, kakor sta vse premlela Koštrčeva.
Potem sta vztrepetala.
Marta se je zasmejala. Sočen zvok njenega smeha je jasno zadonel po vsej hiši. Jožef in Ana sta se spogledala in nekaj je zableščalo v njunih očeh.
Kje so že tisti časi, ko sta se tudi sama tako smejala?! Kdaj je minilo vse to, kam je šlo? Ali bo tudi Marta nekoč bitje, kakor je zdaj Ana, ki se ne bo upala zasmejati? Ali pa bo smeh pri njej ostal do smrti? Ali ni smeh znamenje večne mladosti?
Nenadoma se jima je zazdelo, da sta zaprta v tesno sobo, iz katere se ne smeta nikamor ganiti; ljudje poleg v sobici pa so svobodni, upajo si govoriti glasno, govorijo celo mnogo in najbrž o zelo mikavnih stvareh, smejijo se, smejijo tako zvonko, da se jim najbrž oči solze od radosti.
Koštrčeva nista bila nevoščljiva, temveč se ju je polotila žalost, ki ji nista vedela pravega vzroka... Ko bi človek mogel in upal, da bi se vsaj še enkrat tako veselo zasmejal! Bogat in brezmejno srečen je, kdor se lahko tako smeji, bogat, ker se ne boji ne življenja ne revščine, srečen, ker ne more misliti, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, srečen, ker se zaveda, da je zajel življenje z obema rokama in ga drži pri sebi, kolikor se mu zdi in kolikor ga pač potrebuje.
Potem je potihnil smeh, tudi pogovor je zastal in že sta Koštrčeva mislila, da pojdejo ljudje spat.
Pa niso šli, zakaj nenadoma so zazvenele strune na tistem godalu, ki ga je Katica imenovala kitaro. Polni ubrani zvoki so se razlegali po hiši, prsti so iskali otožno pesem. Ko so jo našli, se je oglasila še Katica. Zapela je.
Drevi v Časnikarskem krožku srečanje o ljudskem posvetu
Volilna kampanja za bližnji referendum
postaja tudi
Volilna kampanja za referendum o draginjski dokladi postaja vse živahnejša tudi na Tržaškem.' Razni odbori za »Da« na referendumu so v zadnjih dneh izdali več tiskovnih sporočil, v katerih obrazložujejo zakaj ni prišlo do sporazuma med sindikatom CGIL in vlado, s katerim bi bilo mogoče preprečiti ljudski posvet, obenem pa opozarjajo na negativne po sledice, ki jih ima sedanja gospodarska politika na delavstvo in manj premožne sloje. V okviru razprav o
»Skupina 85« o kulturi vinske trte
»Skupina 85« nadaljuje svojo dejavnost s srečanjem, ki bo v ponedeljek, 3. junija, ob 18. uri v prostorih Kraškega muzeja v Repnu. Tema srečanja bo »Kultura vinske trte v tržaškem okolišu«; uvodno zgodovinsko poročilo bo pripravil Pavle Merkù, nato bo prof, Livio Poldini s tržaške univerze posvetil pozornost problemom ambienta. ■
Po razpravi se bodo člani lahko zbrali v eni domačih gostiln pri družabnem srečanju.
na Tržaškem \
bližnjem referendumu gre omeniti tudi nekatera srečanja, ki jih bodo priredila društva in organizacije, da bi na njih osvetlili bistvena vprašanja, ki so privedla do referenduma in mo rebitne posledice.
Odbor za »Da« na referendumu v svojem tiskovnem sporočilu obrazlo-žuje, zakaj CGIL in vlada nista našli sporazumne rešitve za preprečitev referenduma. CGIL je postavila vladi jasne zahteve predvsem glede premične lestvice, davčnega grabeža, zaposlovanja in skrajšanja delovnega urnika. Tako je predlagala vladi znižanje točke draginjske doklade od 6.800 lir na 6.390 lir. Na ta način naj bi v treh letih »nadoknadili« 101 tisoč lir. Po vladnem predlogu bi veljala točka draginjske doklade 5.113 lir, s čemer naj bi »prihranili« v istem obdobju (1985 - 1987) 400 tisoč lir. Občutna je bila tudi razlika v predlogih o fiskalnem grabežu. Po predlogu CGIL naj bi v treh letih »nadoknadili« 612 tisoč lir davkov, vlada pa je bila pripravljena »povrniti« za triletno obdobje le 100 tisoč lir davkov. CGIL je pripravila razčlenjen predlog o zaposlovanju, o poklicnem i-zobraževanju, o reformi dopolnilne blagajne in o spremembi solidarnostnih pogodb, v zadnjem vladnem predlogu pa sploh ni bilo govora o zaposlovanju.
>e živahnejša
Odbor za »Da« na referendumu je objavil tudi vrsto podatkov o sedanjem položaju italijanskega gospodarstva. Tako na primer v tiskovnem sporočilu omenja, da je v Italiji 3 milijone brezposelnih, od katerih jih je 54 tisoč v Furlaniji - Julijski krajini. Velika večina le-teh so mladi in ženske. Po skrčenju premične lestvice je. število brezposelnih naraslo za 5,5 odstotka; delavci so od takrat več proizvedli, zaslužili pa so manj in plačah več davkov.
■ Vprašanje bližnjega referenduma bo v ospredju na današnjem srečanju, ki ga prireja Združenje Union ob 18. uri v Časnikarskem krožku (Korzo Itaha 12). »Referendum: da ali ne — soočanje mnenj« je naslov srečanju, na katerem bodo sodelovali Bruno Degrassi, Ferdinando Dreossi, Gianfranco Trebbi in Ugo Poh, srečanje pa bosta vodila Willy Mikac in Luciano Ferluga.
Festival KPI v Trebčah
V Trebčah se danes prične festival komunističnega tiska. Osrednja slovesnost bo jutri ob 18. uri z nastopom mešanega pevskega zbora »Slovan« s Padrič ter domače godbe na pihala Parma. Govoril bo Stojan Spetič. V večernih urah ples z ansamblom The Lords.
Treba je vztrajati
in gojiti strpnost
»Trst in Bočen, razlike in podobnosti dveh manjšinskih izkušenj«. To je bila tema četrtkove zelo zanimive okrogle mize na festivalu komunističnega tiska pri Sv. Jakobu, pri kateri so sodelovali glavni urednik bocenskega dnevnika »Alto Adige« Luciano Ce-schia, novinar Stojan Spetič in Steho Spadaro, ki v okviru tržaške federacije KPI odgovarja za vprašanja kulture. Iz razprave je prišlo do izraza, da tržaškega položaja- še zdaleč ne gre primerjati z bocenskim (MSI je tam postala prva stranka), kot skušajo delati sedaj nekateri trža-
ški desničarski in nacionahstični ^. gi ob neprikriti podpori tukajšnjega talijanskoga dnevnika. Ti krogi te sile grozijo in izsiljujejo z boce skim primerom, samo da bi krah pravice Slovencem in tako ixvaF grob pritisk na vlado in na P3/;.'; ment o »nevarnosti« globalnega z?30’ nega zakona. Bocenski dogodki, podčrtali na okrogli mizi, samo d<>ka zujejo, da je treba nadaljevati vztrajati na poti strpnosti in 80 tja.
Na sliki (od leve proti desni)-schia, Spadaro in Spetič.
Spored XX. Študijskih dnevov - Draga 1985
Društvo slovenskih izobražencev je že objavilo okvirni spored letošnjih XX. jubilejnih Študijskih dnevov - Draga 1985, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah od petka, 30. avgusta do nedelje, 1. septembra.
Prvi dan, ob 17. uri bo običajna predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili knjigo »Draga v dnevnikih štirih«. Sledilo bo pričevanje mladega Slovenca z onkraj oceana — ugotovitve in perspek tive na temo »40 let slovenskih daljav in bližin«.
V	soboto, 31. avgusta, ob 16. uri bo slovesna otvoritev Študijskih dnevov. Po otvoritvi bo predavanje »Slovenija konec XX. stoletja: prehod v novo dialektiko? — slovenski intelektualec s svetovljanskim izkustvom pretresa nova znamenja za našem duhovnem obzorju«.
V	nedeljo, 1. septembra, ob 10.30 bo predavanje »Žar in stiska sodobnega verovanja — povojni kristjan se vživlja v utrip svetovne in slovenske cerkve«. Ob 16. uri pa zadnje predavanje »Duma 1985« — trpkost in zanos današnje slovenske zavesti«. Vsakemu predavanju bo sledila razprava.
Trst za mir in proti atomskemu orožju
Promocijski odbor za Trst brez atomskega orožja in Trst kot pobudnik za mir prireja danes ob 11. uri na pokrajinskem sedežu ACLI v Ul. sv. Frančiška 4 tiskovno konferenco.
Pobudniki akcije bodo prisotnim pojasnili politični in kulturni pomen te pobude in jih seznanili z akcijo zbiranja podpisov v ta namen.
KPI o težavah v tekstilnem sektorju
Kljub finančnim podporam in povečanemu izvozu italijanskih tekstilnih proizvodov, je proizvodnja v tržaških tekstilnih obratih zabeležila v zadnjem času zgodovinski minimum kar se odraža z vrsto negativnih posledic v škodo zaposlenih delavcev. Ob tej negativni oceni tajništvo tržaške federacije KPI ponovno opozarja, da dežela še ni predstavila javnosti razvojnega načrta za ta sektor, čeprav naj bi ga sprejela že pred dvema letoma. Ravno tako se zelo negativno odražajo zamude in zavlačevanja pri izdajanju finančnih podpor in pri ustrezni povezavi med malimi in srednjimi podjetji, za katere bi znanstvene in tehnološke raziskave lahko bile pomembne postavke za razmah in večjo konkurenčnost. Vsi komunistični predstavniki bodo v naslednjih dneh posegli, da bi bila ta vprašanja čimprej rešena.
Medtem ko so v Dolini že napovedali sejo občinskega sveta
V Miljah in Nabrežini se še niso pričela i pogajanja za obnovitev občinskih uprav
Po zastoju pogajanj za vstop socialistov v tržaško koalicijo je pozornost tržaških političnih sil sedaj več kot v referendum uprta v pogajanja za sestavo novih občinskih uprav v Dolini, Miljah in Devinu-Nabrežini. Najbolj konkretno stopnjo razvoja so pogajanja med strankami dosegla v dolinski občini, kjer obstajajo možnosti za izvolitev uprave, sad sodelovanja med KPI, PSI in SSk, čeprav resnici na ljubo obstajajo še nekatera odprta vprašanja, zlasti kar zadeva program nove uprave. Na tapeti sta dejansko dva problema, in sicer obrtniška cona v Dolini ter zaščiteno naravno področje na območju Peska, Drage in Gročane. Slovenska skupnost je med volilno kampanjo zahtevala, da se predvidena obrtni-ško-industrijska cona v regulacijskem načrtu spremeni v zeleno kmetijsko področje, za stvarne potrebe domačih obrtnikov pa naj se po mnenju SSk poiščejo alternativne rešitve. Ta stranka pa se je borila tudi za revidiranje načrtov za zaščitena področja v občini. Ti dve vprašanji torej še ločujeta SSk od stališč KPI
in PSI in o tem bo tekla beseda na četrtkovem srečanju, ki naj bi bilo odločilno za izvolitev nove dolinske uprave. Pred četrtkom bodo vse tri stranke proučile razvoj in rezultate pogovorov ter se dokončne izrekle o morebitnem tristranskem političnem sporazumu. Vsekakor računajo, da se bo dolinski občinski svet sestal v torek, 17. junija.
V kontekstu okoliških občin je dolinska občina problem zase (ne glede na iztek razgovorov s SSk, sta dolinski sekciji KPI in PSI pripravljeni za nadaljnje sodelovanje), s povsem različnimi vprašanji pa se soočajo v miljski in v devinsko-nabre-žinski občini. Na ti dve stvarnosti bo sedaj mogoče odločilno vplivalo dejstvo, da bo tržaška PSI najmanj do jeseni še dalje v opoziciji na ob čini in na pokrajini, kar pomeni, da Craxijeva stranka na krajevni ravni ne bo povezana z nikomer in bo lahko brez večjih pogojevanj ali pritiskov sklepala zavezništva tudi na levici. To je vsekakor za sedaj še hipoteza, tudi zato ker je stališče pokrajinske federacije PSI še vedno
precej nejasno, saj po eni stran* stranka stremi po zavezništvih P~ vladnem vzorcu, po drugi strani P | se zaveda, da bi bilo to v Miljah st® | vilčno nemogoče, v Nabrežini pa	j
litično zelo težko uresničljivo.	j
razvoju dogodkov in po nedavnih PP. lemikah med socialisti in me^onafl\ torej lahko sklepamo, da bodo sed pogajanja v Miljah in v Nabrezi potekala dokaj vzporedno, čepr“. mislimo, da se je treba o bodočnps občinskih uprav razgovarjati izkljd no na krajevni ravni.	.	;
Tako v Miljah kot v Nabrežini prišlo še do pravih pogajanj, zato, ker niso še povsem znane jasne usmeritve nekaterih strank-
velja zlasti za devinsko-nabrežin3
PSI, ki ni še izdelala jasnega šča kaj namerava po volitvah, ^ prav so se nekateri njeni vodilni Pr stavniki med volilno kampanjo 12 ki: za obnovitev sodelovanja s koh* nisti s SSk. Za to usmeritev so jasno izrekli že sami volilci, ki jasno dali razumeti, da domača pretina uprava nima verodostojnih P^ litičnih alternativ.
V*	_
Že četrta izvedba na pobudo KD Valentin Vodnik
Danes v Dobni prva prireditev v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov
Junij že trka na vrata in z njim tildi Junijski glasbeni in likovni večeri, ki jih že'četrtič zaporedoma prireja KD Valentin Vodnik iz Doline. Tudi tokrat so se organizatorji izkazali in poskrbeli za bogat in pester kulturni spored.
Dolinski »umetniški« junij bo slovesno otvorit MPZ Valentin Vodnik s celovečernim koncertom v cerkvici sv. Martina. Danes 1. junija ob 20.30, se bo dolinski pevski zbor predstavil občinstvu ne le z novimi skladbami, temveč tudi v novih oblekah, ki so si jih pevci, po tolikih letih priskrbeli. Zborovsko petje je v društvu najživah-nejša dejavnost. Zbor deluje že od vsega začetka delovanja društva samega, od leta 1878. Njegova odlika je neprekinjeno delovanje vse do danes. Celo v dobi fašizma, ko so oblasti zatrle vse, kar je bilo slovenskega, se zbor ni razkrojil, temveč se je umaknil v ilegalo in se leta 1927 zatekel v cerkev, kjer je še naprej kot mešani zbor gojil slovensko narodno in umetno pesem. Od leta 1948 dalje se je zborovski sestav nekoliko spremenil: postal je moški pevski zbor, ki ga od leta 1956 še vedno uspešno vodi Ignacij Ota.
Poleg številnih nastopov v mnogih krajih naše dežele in drugod po Italiji, je zbor gostoval v skoraj vseh jugoslovanskih republikah in na avstrijskem Koroškem. 1982. je bil gost v nemškem mestecu Giessen blizu Frankfurta, sodeloval je na mednarodnem pevskem natečaju C. A. Seghizzi v Gorici, večkrat snemal za radijske postaje in za RTV. Leta 1984 je pri ZTT izdal svojo prvo ploščo Vinske pesmi v Bregu. Trenutno pa se pripravlja na skorajšnje gostovanje v Carcassonnu v Franciji.
Velika zanimivost drugega Junijskega večera, v petek, 7. junija bo nastop komornega dua iz Beograda, ki ga sestavljata kitara in violončelo, čeprav je bil ustanovljen le januarja letos, imata oba glasbenika bogate glasbene izkušnje. Poleg tega pa je izredno zanimiva tudi kombinacija instrumentov samih. V petek, 14. junija, ob 20.30 se bo občinstvu v cerkvici sv. Martina predstavila harfistka Jasna Corrado Merlak, izredno obetajoča mlada glasbenica in koncertistka, ki že_štiri leta javno nastopa s samostojnimi recitali. Sedemčlanska skupina Nuovo Ricercare iz Trsta, ki bo nastopila teden dni kasneje, je bila ustanovljena iz zanimanja nekaterih mladih ljudi za študij stare glasbe. Obenem je njihov cilj to glasbeno zvrst širiti in jo približevati občinstvu. Glasbeni del Junijskih večerov bo 28. junija zaključil mešani pevski zbor Nova Gorica, ki ga vodi Štefan Mauri. Zbor šteje 35-40 pevcev in ima kljub kratkotrajnemu delovanju za seboj že več kot sto koncertov, številna gostovanja in sodelovanje na mednarodnem zborovskem tekmovanju C. A. Seghizzi v Gorici.
Razen prvega koncerta, ki je na sporedu danes, se bodo vsi ostali koncerti odvijali vsak petek v mesecu, kot je že običaj. Z glasbenim sporedom se bosta prepletali dve razstavi štirih zamejskih umetnic. Od 7. do 16. junija bosta v Galeriji Torkla razstavljali Jasna Merku in Magda Tavčar, od 19. do 28. junija pa Silva Bogateč in Gabrijela Ozbič. Medtem ko se prvi dve ukvarjata predvsem z umetniškim ustvarjanjem, združujeta Bo-gatčeva in Ozbičeva umetnost z ročnim delom in ustvarjata tako umetno obrt.
(dam)
Uspešen obračun plesne šole KD »Fr. Prešeren« iz Boljunca
Že marca smo si lahko ogledali prvi, krstni nastop dveh plesnih skupin iz Boljunca v občinskem Kulturnem domu F. Prešeren. Publika je izredno navdušena, plesalci so poželi aplavze, kar je najboljše priznanja prirediteljem plesnega tečaja, da so se lotili te pobude.
Pred približno letom dni se je namreč porodila ideja o plesni šoli v občini Dolina, v začetku septembra pa se je zamisel začela uresničevati z vpisovanjem otrok od šestega do petnajstega leta v plesno šolo kot posebno kulturno dejavnost pri kulturnem društvu F. Prešeren iz Boljunca. Vpisalo se je štiriintrideset otrok, po prvem nastopu pa se je skupina članov povečala še za osem otrok, vsi, ki jim ni bilo dano, da bi se u-deležOi prvega tečaja, pa bodo morali počakati na jesensko vpisovanje, za katero je že veliko povpraševanja.
Delitev v dve plesni skupini temelji na starostnih razlikah članov, sicer pa sta skupini sestavljeni tako iz deklic kot dečkov.
Za plesno dejavnost so pri kultur nem društvu F. Prešeren iz Boljunca zadolženi Tatjana Turco kot referent za plesne zadeve in tehnični organizator, kot plesni vaditelji pa Ivjana Stranj, Renzo Cimarosti in Antonella Berini. Ti kulturni delavci so bili tudi pobudniki same dejavnosti. Plesna šola ima kontinuiran vzgojno-učni
program, ki se iz leta v leto izP^P?,, njuje, traja pa skozi eno redno šoLj leto. Tako se začetna skupina s* prvo šolsko leto uči standardnih P sov, t.j. angleškega in dunajsk®»^ valčka, tanga, mazurke in polko, drugem plesnem šolskem letu P3: n. predvideno izpopolnjevanje v s\.0. dardnih plesih in uvajanje latin® ameriških.	^
Poleg tega, da so vaje dvakrat densko po eno uro v prostorih skega Kulturnega doma, se vrs tudi skupni plesni večeri na zn3 plesiščih, samostojni nastopi, na.^ v obliki gostovanj, v prihodnosti PJ bodo tudi tekmovanja v plesih- ’^g
za tekmovalne nastope je poi
trari
veliko iznajdljivosti, zlasti s S1 . ^ staršev, da otroke tudi čimlepše »P no« oblečejo.	-nj
Vsekakor pa bomo lahko preveri znanje teh dveh plesnih skupin, njihovih plesnih oblačil ter trud
diteljev in organizatorjev 15
junija’
bo na splošno željo občinstva . ični nastop v občinski telovadni
ko
ključni nastop v
Predvidena pa so že tudi prva 6 štovanja.
i v
• V četrtek, 5. junija bo ob 18-veliki dvorani Pomorske postaje P davanje evropskega poslanca Ma eV. Ferri ja pod naslovom »Napori za . ropsko združenje; perspektive za 1 in njegov teritorij«.
Včeraj v Zgoniku odprli 21. občinsko razstavo vin
Kongresni turizem priložnost za Trst
Včeraj je bilo v kongresni dvorani Pomorske postaje drugo srečanje o kongresnem turizmu pod naslovom »Trst mesto kulture in znanosti«. Srečanju je prisostvovalo precejšnje število strokovnjakov s turističnega področja iz Trsta in drugih krajev Italije.
Uvodno besedo sta imela predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in predsednik avtonomne turistične ustanove Barison, ki sta oba podčrtala predvsem potrebo po čim hitrejšem razvoju kongresnega turizma v Trstu, kot alternativnega masovnemu turizmu, za katerega pa Trst nima ustreznih struktur. Z novimi kongresnimi prostori na Pomorski postaji pa se Trstu nudi velika priložnost za razvoj kongresnega turizma, ki povsod daje lepe rezultate in v zadnjih letih v Italiji beleži 11-odstotno letno rast.
Ob zaključku del 2. srečanja o kongresnem turizmu v Trstu sta Trgovinska zbornica in Avtonomna turistična ustanova izdali skupno resolucijo, v kateri pozivata, naj se čimprej ustanovi ustrezna družba, ki bo upravljala s kongresnim centrom na Pomorski postaji, ker Pristaniška ustanova ne more več kriti stroškov rednega upravljanja s tem centrom. Istočasno pa si obe organizaciji prizadevata, da se opravi raziskava o predvidenih kongresih, ki naj bi bili na programu v našem mestu.
S trajektom Trst-Drač kmalu tudi potniki
Ob prisotnosti številnih uglednih go-stov so včeraj v poznih popoldan-sbih urah odprli v Zgoniku 1. občin-sko razstavo vin. Svoj vinski pridelek Razstavlja 10 vinogradnikov iz zgoni-ske občine z devetimi vzorci belega '■'ina in šestimi primerki terana. Be-k» vino razstavljajo: Mario Milič iz f^Pniča, Srečko Štolfa, Stojan Slu-beU, Svetozara Vodopivec vd. Škrlj IR Saleža, Marčelo Doljak in Angela “Udin vd. Colja iz Samatorce in Ivan Milič, Miro Žigon in Stanko Milič iz R-Sonika, teran pa razstavljajo: Ivan Milič iz Repniča, Stojan Stubelj iz l|aleža, Marčelo Doljak in Angela Bu-vd. Colja iz Samatorce ter Miro Mgon in Stanko Milič iz Zgonika. Že Slnoči se je sestala enološka komisi-Ja> da oceni posamezna vina in sestavi vrstni red po kakovosti. Na dvo-
rišču osnovne šole pa kmetijski konzorcij iz Trsta razstavlja kmečke stroje in orodje.
Danes se bo že zjutraj začel mednarodni balinarski turnir, popoldne ob 16. uri bodo odprli kioske in se bo odvijal mednarodni rokometni turnir. Ob 20. uri bo plesna skupina Ciabs iz Tržiča prikazala latinskoameriške plese, od 21. ure dalje pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Taims. Jutri bodo kioske odprli ob 10. uri, ko bo na sporedu turnir v briškoli in tekmovanje osnovnošolcev v igri med dvema ognjema. Ob 18. uri bo v okviru kulturnega sporeda koncert godbe na prihala s Proseka in revija otroških p>evskih zborov. Sledil bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
B. S.
Delegacija GM pri predsedniku pokrajine
Predsednik tržaške pokrajine prof. Gianni Marchio je ob priliki 75-letni ce delovanja Glasbene matice v Trstu sprejel odposlanstvo naše osrednje glasbene ustanove, katerega so sestavljali predsednik Adrijan Semen, tajnica Daša Svetina, ravnatelj Sveto Grgič in upravnica Dorica Kreše-vič. V poglobljenem razgovoru so predstavniki Glasbene matice orisali prof. Marchiu dolgoletno bogato in mnogostransko dejavnost ustanove, njene uspehe na šolskem in umetniškem področju ter težave, s katerimi se srečuje predvsem zaradi še nepriznanega statusa javnosti šoli Glasbene matice. Predsednik Marchio je izkazal zanimanje za delovanje Glasbene matice in se zavzel za rešitev nekaterih vprašanj, ki so v strogi pristojnosti pokrajinske uprave. Nadalje je izrazil pripravljenost pokrajinske uprave za skupno organizacijo nekaterih prireditev na glasbenem področju v prihodnji sezoni. Posebne pozornosti je bilo deležno vprašanje publi-cizacije šole Glasbene matice. Prof. Marchio je soglašal, da bi šola Glasbene matice morala doseči pravico javnosti že na osnovi obstoječe zakonodaje, vprašal je za podrobno informacijo o že opravljenih vlogah in obljubil svoje posredovanje na pristojnem prosvetnem ministrstvu.
• Ob jutrišnjem shodu starih avtomobilov bo Trg Verdi od 8.00 do 10.30 zaprt za promet. Med 10.00 in 12.30 pa bo zaprta cesta po Bošketu na Lovec, koder' bo potekal tekmovalni del manifestacije »Od Riviere do Krasa«.
Potem ko vozi trajekt med Trstom in Dračem v Albaniji že več kot eno leto in je dosici prevažal le trgovsko blago, obstajajo sedaj realne možnosti, da bodo v kratkem tudi posamezniki lahko potovali s tem trajektom. O tej možnosti so opravljali med nedavnim obiskom cržavnega podsekretarja za zunanje zadeve Cor-tija v albanski prestolnici.
Trajektna linija Trst - Drač je bila ob svoji otvoritvi prvi znak politične volje Italije in Albanije po tesnejšem medsebojnem sodelovanju na komercialnem področju. V tem času so bili podpisani mnogi medsebojni sporazumi in to še posebej na področju ribolova. Z zadnjim obiskom Cortija v Albaniji pa so se odprle še druge perspektive na področju gospodarskega sodelovanja.
Slikarski ex tempore v jami pri Briščkih
Deželni sindikat likovne umetnosti v sodelovanju s tržaškim deželnim umetnostnim združenjem, jamarsko sekcijo tržaškega CAI in avtonomno turistično ustanovo prireja 8. in 9. junija ex tempore v jami pri Briščkih. Umetniška dela bodo od 11. do 16. junija razstavljena v speleološkem muzeju jame v Briščkih. Sodelujejo lahko vsi umetniki iz dežele, ki se izražajo v kakršnikoli tehniki. Za overovitev del se morajo javiti v soboto, 8. junija od 8.30 do 12. ure in od 17. do 19. ure na sedežu deželnega združe'”'1 umetnikov v Drevoredu Ippodromo 2/2 ali pa v nedeljo, 9. junija, ob 8.30 do 11.30 pri vhodu v jamo v Briščkih.
Živahno na prazniku v Hribenci
V Hribenci v Zabrežcu se je sinoči začel že tradicionalni praznik, Povezan z razstavo domačih vin, ki bo trajal vse do ponedeljka. Ob otvo-Utvi praznika so nastopili domači otroški zbor Slovenec, mešani zbor Slokan iz Padrič in za konec še obnovljeni mešani zbor Slovenec, ki ga vodi ®°ža Hrvatič. O nastopu bomo še obširneje poročali.
Že sinoči so podelili posebna priznanja vsem vinogradnikom, ki so se udeležili vseh dosedanjih razstav in ki s svojim pridelkom sodelujejo tudi Ua tokratnem prazniku.
Nocoj se bo praznik nadaljeval s plesom ob zvokih ansambla Pomlad 'U z družabnostjo. Jutri dopoldne bo slikarski »ex tempore« za otroke osnov-ne šole in za srednješolsko mladino, v popoldanskem kulturnem programu Pa bo nastopil Papirniški pihalni orkester iz Vevč pri Ljubljani. Zvečer Po ponovno igral ansambel Pomlad, medtem ko bo za prijetno razpoloženje v Ponedeljek, ob koncu praznika, poskrbel ansambel TAIMS.
Organizatorji so poskrbeli za dobro založene kioske.
Kako in kaj na vinski razstavi v Podlonjerju
Različna stališča ob okrogli mizi o preteklosti in bodočnosti Trsta
Danes in jutri bo v Ljudskem domu 'j' Podlonjerju 7. razstava in pokušnja domačih vin. Organizira jo krajevna Skupnost vinogradnikov, ki si v okvi-111 Združenja Union prizadeva za do-®ugo bolj kvalitetnega vinskega pridelka, za njegovo ovrednotenje pa tudi za ohranitev in ojačenje družbenemu tldva med prebivalstvom. Danes Popoldan bodo člani komisije ocenili ?Rla in rdeča vina in se bodo v spro-scenem duhu pogovarjali s kmetoval-Cl o lanskem pridelku. V večernih u-uh pa bo zabava s plesom.
Jutri se bo odvijal glavni del raz-stave, ki se bo začela že v jutranjih
urah. Osnovnošolski otroci so namreč vabljeni, da se predstavijo na risarski ex tempore in dajo duška svoji u-metniški žilici. Popoldan se bo praznik nadaljeval z nagrajevanjem najboljših vin, nastopom moškega pevskega zbora Val Rosandra in priznanega harmonikarskega ansambla Syn-thesis 4. V večernih urah pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Taims z Opčin.
• Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal v sredo, 5. junija, ob 13.30.
Kulturni središči don E. Marzari in don Milani sta včeraj priredili v tržaškem Časnikarskem krožku okroglo mizo na temo »Preteklost in bodočnost Trsta: soočanje različnih vrednost«. Sodelovali so Giovanni Micco-li, Guido Botteri in Livio Pesante. Kot je poudaril moderator Dino Nodali, je šlo predvsem za debato o kulturnih problemih Trsta, (kulturnih seveda v širšem smislu besede. Nodali je pri tem dejal, da so kulturna vprašanja v današnjem Trstu že kar bistvena, s čimer se seveda strinjamo. S trditvijo se strinjamo še toliko bolj, ker je bilo ob uvodnih posegih in tudi med debato v ospredju prav nacionalno vprašanje (oziroma nacionalna vprašanja), ki je vplivalo in še vpliva na vse aspekte življenja našega mesta.
Kot prvi je spregovoril zgodovinar Giovanni Miccoli in takoj prešel k bistvu tržaškega problema, ko je dejal, da je Trst zrastel kot mnogovrstno mesto. Prišli so vanj in ga gradili ljudje različnih narodnosti, bilo je to socialno in družb,eno razvejano mesto, pod isto streho so se srečale
različne kulture. Ta proces je bil povsem naraven, saj je razgibana trgovina vabila najrazličnejše ljudi. Največ je bilo seveda Italijanov in nato Slovencev, ki so prišli iz podeželja. Teh svojih korenin, je poudaril Miccoli, pa danes Trst noče priznati in se proti njim bori. V tem je tudi njegova kriza. Miccoli je nato govoril o nacionalnem sporu, o fašističnem zatiranju Slovencev in Hrvatov, o medvojnih in povojnih dogodkih. V bistvu pa je s svojim izvajanjem potrdil svojo začetno misel in tej dexlal kot perspektivo za bodoče to, da mora Trst najti pogum, da se sooči s svojo zgodovino, pe> gum za dialog in medsebojno spoznavanje. To pa predpostavlja, da morajo Slovenci uživati svoje pravice in da lahko paritetno uporabljajo svoj jezik. V tej enakopravnosti in sožitju različnih kultur, je dejal Miccoli, obstaja bogastvo, ki ga mora Trst valorizirati.
Guido Botteri je svoj poseg osredotočil na odnos med katoliškimi vrednotami in vrednotami Trsta. Star-tal je z ugotovitvijo, da je bila v
prejšnjem stoletju in tudi potem cerkev s svojimi vrednotami v manjšini. Predvsem je bila cerkev v opoziciji z dominantnimi »vrednotami«, kot sta bili borba za uspeli (tipična lastnost trgovskega mesta) in nato nacionalizem. Botteri je tu dejal, da je v Trstu cerkev postala protagonist šele leta 1943, to je po padcu fašizma in v odporništvu, in seveda potem ko so številni katoličani stopili na vodstvena mesta, ki so jih morali zapustiti s fašizmom kompromitirani ljudje. Katoličani, je poudaril Botteri, so bili tudi za sožitje med Slovenci in Italijani. Ob tem Botteri ni zamolčal povojnih konfliktov v vrstah katoličanov, ko je šlo za nacionalno vprašanje, ali pa za vprašanje, kot je bilo prihod Basaglie in zaprtje umobolnice. Nekaterim bistvenim vprašanjem pa se je Botteri le izognil. Recimo, malo je govoril o vlogi škofa Santina, ki je bila vsekakor relevantna, in pa o sedanjem stanju slovenskega vprašanja. Ne moremo se strinjati z njegovo ugotovitvijo, da je bilo na nivoju vrednot to vprašanje preseženo že v 60. in začetku 70. let; niti v katoliških vrstah ne.
Silovit pretep v Ul. Vaidirivo
v Središčna Ul. Valdirivo je bila v ^trtek popoldne prizorišče silovitega Pretepa, ki se je za štiri udeležence, P? kratkem postanku v splošni bolni-Cl’ končala v koronejskih zaporih s PDjavo sodnim oblastem zaradi pre-PURa z obtežilnimi okoliščinami.
. Protagonisti prizora, vrednega Divaga zapada, so bili 54-letni Arcange-0 Romano, lastnik bara Primavera ^ Dl. Valdirivo, njegov 18-letni sin ^tofane, 29-letni prodajalec Maurizio uersig. Ul. Fametello 62, in 45-letni trgovec Giorgio Strato, Ul. Valdiri-vo 3!
Verziji o tem, kako je do pretepa Prišlo, sta si kot običajno nasprotujo-cl' Romano trdi, da sta Mersig in train, ko sta šla mimo njegovega °kala, izrekla nekaj pikrih na ratto Romanove žene, ki je delala za Pultom, tako da je sam stopil na esto, kjer pa sta ga napadla, tako »u je moral v očetovo {»moč prisko-ltl tudi sto Stefano. Mersig in Strato vc. .Pruvita, da ju je Romano brez | S;akršnega vzroka napadel. Kakorko-’ 2e, razen mladega Stefana so se rurali »pretepači« zateči v bolnico, r ■t°r so jim nudili le prvo pomoč s Prognozami okrevanja med 8 to 25 Pevi, potem pa so agenti vse štiri P°spremili v zapor.
* 4 milijone in pol lir v gotovini je . eu, ki so ga neznani tatovi odnesli ‘ Uradov podjetja CBAA v 4. nad-°Pju v Ul. S. Caterina 1.
Nadaljevanje procesa o hudi nezgodi v štivanski papirnici
Mar so za tragedijo odgovorni mrtvi?
prvostopenjskim sodiščem (preasedmk Trampuš, /jipr Grohman) se je včeraj nadaljeval proces ciu Rigonatu, Lilianu Mariozzu, Giancarlu Piaz-iu Santonu in Ketru Nicohmju, ki so obtoženi, ■aradi nemarnosti in površnosti nenamerno po-smrt treh delavcev štivanske papirnice. Kot zna-e tragedija pripetila 2. avgusta leta 1980 med n cisterne »600«. Oscar Clemente, Fabio Conte andrò Agostinelio so zaradi strupenih plinov u-)rgio Giovannini, Antonio Buzzanca in Attilio Fa-l so se zaradi hude zastrupitve morali zdraviti
te^ie včeraj najprej zaslišalo vodjo prottoezgod-ielka papirnice Oria Santona in predsednika za-acchini S. Giacomo Nicolinija, nato pa 24 prič, >m članov tovarniškega sveta, delavčev papirni-anov zadruge Facchini, ki je ime!?, v zakupu či-istern Pred sodnike je stopil tudi direktor pa-Galiberti, ki pa je bil na dan nezgode na do~ ot že med prvo obravnavo pred tednom dni, je raj odgovor na osrednja vprašanja: kdo je na-lavcem, naj vstopijo v nepripravljeno cisterno, > začeli z delom dva dni pred določenim datu-ikaj niso imeli protip'inskih mask, ostal v glav-■azčišcen.
n je izjavil, da je bilo čiščenje^ cistern poverje-ugi Facchini in da je sam bil le posrednik v ladrejenih. Odgovornost za varnost je nekako a pokojnega Clementeja, ki bil član gasilske e akviru papirnice. Clemente naj bi po njegovem a, ki je bila točno seznanjena z nevarnostmi : bila v neposrednem stiku z delavci zadruge, je poveril to odgovornost, ni bilo dano izvedeti
^ « IM , 7 X	I y /“v -n-v	I o /"wll »-»M .. , . ....   
chini stroj za črpanje odpadnega blata. Nicolini je nato v svoji obrambi pojasnil, da je papirnica zahtevala le naspecializirano osebje, ki ga je zadruga iz dneva v dan pošiljala v tovarno. O nevarnosti je sicer bil seznanjen, vendar sta mu Clemente in Santon zagotovila, da bedo cisterne primemo pripravljene. Kar pa se ni očitno zgodilo usodnega dne, ko je bila cisterna »600« tako rekoč še »v delu«, saj je le še nekaj ur prej prihajal vanjo plin.
Kot priče so se nato zvrstili pred sodniki delavci, ki so se spustili v cisterno in so le za las ušli smrti. Prvi je bi! Attilio Fabijan, ki je včeraj ponovno potrdil, da je po prvem spustu v cisterno zahteval piotiplinsko masko, kar naj bi mu Clemente in Giancarlo Piazza odbila, češ da se v papirnici pri čiščenju cistern še nikoli ni pripetilo kaj hudega in da so mu dovolj posebna očala. To okoliščino, da je bil inženir Piazza že pred tragedijo na licu mesta, so pozneje delavci zadruge in papirnice zanikali, oziroma postavili v dvom, potrdili pa so sicer že znano dinamiko nesreče. Vtis je vsekakor včeraj bil, da sami niso bili dovolj poučeni o delu, ki jih čaka ali se odvija in da so bili popolnoma predani »odgovornim«, ki sedaj odklanjajo vsakršno odgovornost. _ Kot pa so nam poudarili včeraj predstavniki tovarniškega sveta, ostaja resnica, da v tovarni ni bilo poskrbljeno za varnost in to bodisi zaradi slabe organizacije, bodisi iz e-konomskih računov. Vodstvo je namreč dalo v zakup očiščevalna dela zadrugi Facchini S. Giacomo tudi zato, ker je zahtevala 7.500 lir na uro, medtem ko je visoko specializirano podjetje Tecnicolor hotelo za isto delo 12 tisoč na uro. Kako je z varnostjo in zaščito zdravja v štivanski papirnici, pa je žal še vedno aktualen problem, saj se še niso p»legle razprave o nedavnem uhajanju strupenih plinov. Razsodba bo emblematična tudi v tem pogledu. Počakati pa bo treba še nekaj tednov, saj se bo proces nadaljeval julija.
Livio Pesante je svojo kulturno pripadnost označil kot liberal-demokra-tično. To je kot antiideološko in osnovano na principu dialoga, ki je veliko več od neke indiferentne tolerance. Citiral je Stuparicha, Slataperja, Foschiattija, gibanje Partito d’azione in podobne izkušnje. Citiral je o-menjene osebnosti z njihovimi dobrimi lastnostmi to limitami, predvsem glede nacionalnega vprašanja; limitami, ki so se nam zdele tudi limite Pesantejevega posega. Recimo, govornik je jasno povedal, kako je fašizem razdejal kulturno podobo Trsta, temu pa je dodal 40-dnevno »o-kupacijo« Trsta, ki naj bi ravno tako radikalno vplivala na mesto. Seveda se s tem težko strinjamo, kajti mimo vseh ugovorov, ki bi jih lahko povedali, se nam zdi primerjava kot taka absolutno sproporcionirana. Tudi glede Pesantejeve analize nastanka Liste za Trst ne moremo povsem soglašati, če so Osimski sporazumi vnesli v Trst zmedo to tudi odpor (problem Istre itd.), je tudi res, da vodilne politične sile po drugi vojni v Trstu niso nič naredile, da bi »pripravile« prebivalstvo na dejanje miru in nacionalne sprave, ampak so večkrat delovale v nasprotnem smislu.
Debata ni ponudila nič bistvenega, tudi zato, ker se nekateri govorci niso znali omejiti in so raje držali mini predavanja.
A. M.
• Na pobudo »Prijateljev morja«
iz Barkovelj to s sodelovanjem bar-kovljanskih šolarjev bodo danes (z začetkom ob 10.30) občinski vrtnarji poskrbeli za temeljito čiščenje bar-kovljanskega gozdiča.
Razgovor z baletnim mojstrom Janezom Mejačem
»Kljub raznim težavam sem optimist glede bodoče dejavnosti naše baletne šole«
Baletna šola, ki dela v okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, je z nastopom v sredo zvečer v Kulturnem domu v Trstu, zaključila svoje šolsko leto. O prireditvi smo že zapisali vest ter tudi na kratko navedli program večera, ki so ga tokrat izvajali le gojenci šole, brez sodelovanja baletnikov iz Ljubljane, ki so se pretekla leta priključili zaključnemu nastopu.
Lahko rečemo, da je bil nastop lep in da ga je naše občinstvo — v glavnem mlado, tudi lepo sprejelo. Lahko pa tudi rečemo, da smo videb med nastopajočimi veliko takih, ki že lepo obetajo in ki bj se lahko ob potrebnih pogojih (na primer z vadbo v prostorih s primernim podom) razvili v zelo dobre plesalce. Ena teh, in sicer Liljana Bortolotti, ki tudi najdlje obiskuje omenjeno šolo, je imela na zaključni prireditvi tudi solo točko, poleg tega pa je bila v tem letu že v pomoč baletnemu mojstru Janezu Mejaču pri vodenju učencev pripravnice. Pa tudi več drugih gojencev, oziroma gojenk je bilo, ki so s svojim podajanjem izstopali in ki izpričujejo kakovost šole, ki daje vsakomur možnost razvoja in napredka in potrjuje tako tudi pomen, ki ga ima v življenju naše slovenske skupnosti.
Baletni mojster Janez Mejač vodi baletno šolo že enajst let. Do lani je skupn z njim delala tudi baletna učiteljica Nada Križmančič, ki se je vo-
zila na vaje iz Gorice in ki je pokazala velik smisel za delo z najmlajšimi. V tem letu je ostal učitelj Mejač sam, pomagala mu je pri delu, kot smo že rekli, Liljana Bortolotti »ki mi je bila v veliko oporo ter je prevzela delo z najmlajšimi« nam je povedal Janez Mejač.
Kako pa je potekalo vaše šolsko leto nasploh, smo ga vprašali?
»Lahko bi rekel normalno, če ne bi bilo težav, s katerimi se je vse leto, na žalost, ubadalo tudi naše gledališče. Finančne težave so pestile tudi našo šolo, kar se seveda odraža tudi na manjšem številu gojencev. Bilo jih je letos okrog štirideset, ali še kaj manj. Sam sem prevzel vse pedagoške ure in združil gojence v dve skupini. Polne tri ure pouka na dan (vaje so bile dvakrat tedensko) pa so že kar naporne.«
V glavnem imate med gojenci dekleta. Sedaj ste pridobili tudi dva fanta. Kako se kaj znajdeta med tolikimi deklicami?
»Kar dobro. Pri baletu je vedno manj fantov, zato pa smo 'zlata vredni’. Matej in Sebastjan sta se kar lepo vživela v življenje in delo šole in prepričan sem, da bosta nadaljevala.«
O zaključnem baletnem nastopu pa je povedal:
»Letošnja produkcija je bila v glavnih obrisih podobna preteklim, le da so takrat nastopali samo domači gojenci. V prvem delu so najmlajši pri-
kazali osnovne gibe klasičnega baleta, drugi del pa je obsegal večer pravljic na glasbo češkega skladatelja Bo-huslava Martina. Tu so nastopili vsi gojenci, starejši z bolj zahtevnimi in karakternimi plesi, gojenci pripravnice z njim prilagojenim programom. Največjo darilo naši šob bo brez dvoma postavitev ladijskega poda, ki nam ga je direktor gledabšča Košuta obljubo za prihodnjo sezono. Če ga bomo res dobib, potem se bo uresničil sen marsikatere naše gojenke, da bo zaplesala na prstih.«
Kaj vas je pri nocojšnji prireditvi najbolj razveseblo?
»Najbolj vesel sem bil, ko sem videl med občinstvom več mojih bivših gojenk. To se pravi, da jim je naša šola ostala v lepem spominu. Pa še to naj povem, da sem namreč, kljub vsem težavam optimist glede bodoče usode naše šole. Baletna šola je ko ristna in potrebna. To je že dokazala v dolgih letih svojega delovanja. Razen tega pa smo bib tudi že vključeni v delo gledabšča, kot na primer letos v predstavo »Miting«. Menim, da bi morali s takšnim sodelovanjem nadaljevati. Pa napišite na koncu še mojo pohvalo vsem gojencem, kot tudi zahvalo njihovim staršem, posebno mamicam, ki so nas tako zvesto spremljale in ki imajo tudi zaslugo, če so naši zaključni nastopi uspešni.«
NEVA LUKEŠ
KD VALENTIN VODNIK — DOLINA
4. JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI danes, 1. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Martina
OTVORITVENI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »V. VODNIK«
Dirigent:	IGNACIJ OTA
VABLJENI!
KD F. VENTURINI
priredi
danes, 1. junija, ob 20.30
ZAKLJUČNI
DRUŠTVENI
VEČER
Nastopajo harmonikarji, otroška dramska skupina, otroški in moški pevski zbor.
Vabljeni!
4. PRAZNIK MLADIH PEVCEV
VESELA POMLAD OPČINE
Danes, 1. junija, ob 19. uri bo v FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH
koncert OPZ GLASBENE ŠOLE iz Postojne
Zborovodja :	NEDA NANUT
Klavir	JANA AMBROŽIČ
ALEŠ NANUT
razna obvestila
ŠD Mladina Križ - baletni odsek priredi 8. junija v Domu A. Sirk v Križu ob 20.30 zaključni baletni nastop.
Združenje partizanov Prosek - Kontovel vabi prebivalstvo na komemoracijo 10 obešenih talcev, ki bo jutri, 2. junija, ob 10.30 pri spomeniku na gmajni blizu proseške železniške postaje.
Skupnost vinogradnikov Sv. Ivan, Vr-dela in Podlonjer vabi danes, 1. junija, in jutri, 2. junija, v Podlonjer na 7. RAJONSKO RAZSTAVO VIN. Dobro založeni kioski bodo spremljali kulturni program in večerno zabavo s plesom.
Orgelski koncert v bazovski cerkvi danes, 1. junija, ob 20.30. Igral bo tržaški organist ANDREJ PEGAN. Nastopil bo tudi pevski zbor Novega sv. Antona pod vodstvom Edija Raceta.
TPPZ in mladinska skupina P. Tomažič recitatorji in orkester. Jutri, 2. 6., odpotujemo z lastimi vozili in svojci v Ilirsko Bistrico, kjer bomo že ob 8. uri imeli skupno generalko pred spomenikom padlim na hribu Svobode. Parkirni prostor bo poskrbljen na posebnem mestu za TPPZ.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu priredi v ponedeljek, 3. junija, srečanje z akademikom dr. EMILIJANOM CEVCEM. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
Danes, 1. junija, ob 18. uri — red B — osmi koncert. Dirigent Rico Saccani, violinist UTO UGHI.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 1. junija, in v nedeljo, 2. junija, ob 17. uri J. S. Bach: Pasijon po Mateju. Izvaja Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent Milan Horvat.
Mala dvorana
Danes, 1. junija, ob 21. uri: »Drugačna moda in drugačen način«. Avtorska skupina: Nada Vodušek, Ema Kugler in Jane Štravs.
V ponedeljek, 3. junija, in v četrtek, 6. junija, ob 20. uri filmska proizvodnja AGFRT Ljubljana iz let 82/83 in 83/84.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.00 »II mondo erotico di Angel Cash«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »Shining«.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Casablanca Casablanca«. Francesco Nuti, Giuliana De Sio.
Nazionale Dvorana št. 1 16.15 — 22.00 »Ghostbusters«.
Dvorana št. 2	16.15 — 22.00 »Flash-
point«. Kris Kristofferson, Treat Williams.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Momenti caldi di una golosona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.00 »Love duro e violento«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.15 — 22.15 »Scuola guida«.
Aurora 16.30 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka.
Capito! 16.30 — 22.00 »Uno scandalo perbene«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.15 »Beverly Hill«.
Lumiere 18.00 — 22.00 »II-fantasma del palcoscenico«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Dune«.
Radio 15.30 — 21.30 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
šolske vesti
Učenci osnovne šole M. Gregorič - Stepančič od Sv. Ane vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v šolskih prostorih danes, L, in jutri, 2. junija, od 9. do 12. ure.
razstave
Osnovna šola A. Gradnik v Repen-tabru priredi razstavo ročnih del in risb jutri, 2. junija, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19.30.
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU
vabi na
94. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 2. t.m., ob 9.30 in ob 10. uri dopoldne v drugem sklicanju v prostorih. Ul. Apiari 31, v Rojanu
1.	predložitev letnega obračuna 1984
2.	diskusija
3.	razno
Ker je občni zbor važen, vas prosimo, da se ga udeležite!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec, Monte Ser-nio 27, vabi na srečanje »Ali spoznate svoje vino?«, ki bo jutri, 2. junija. ob 16.30 v društvenih prostorih. Udeležence prosimo za točnost.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI, KD Lipa in ŠD Zarja iz Bazovice organizirajo v nedeljo, 7. julija, izlet na Brione. Cena 45.000 lir. Program: odhod iz Krvavega potoka, ogled Brionov, kosilo, ogled Pulja, povratek skozi tunel Učka do Opatije in nazaj v Bazovico. Vpisovanje do 10. junija pri Ivanu čaču (tel. 226-539), Stanku Vodopivcu (tel. 226-133), Mariji Grgič (tel. 226-436) in v krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ure dalje.
Obveščamo cenjene stranke in čitatelje, da sprejemamo oglase in ostale objave za jutrijšnjo številko
DANES, 1. junija do 10. ure
Oglasni oddelek Publiest
menjalnica
31. 5. 1985
Ameriški dolar................ 1.955.—
Kanadski dolar ......	1.410.—
švicarski frank............... 753.—
Danska krona..................... 175.—
Norveška krona................ 220.—
Švedska krona................. 219.—
Holandski fiorini............... 563.50
Francoski frank.................. 207.—
Belgijski frank................... 29,—
Funt šterling ................. 2.485.—
Irski šterling................. 1.980.—
Nemška marka..................... 636.—
Avstrijski šiling................. 90,—
Portugalski eskudo................ 10.—
Japonski jen....................... 7,—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar...............'1.190.—
Grška drahma...................... 14,—
Debeli dinar...................... 6.80
Drobni dinar	7,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. A.
TRST - ULICA F.-FILZMO -	G1-446
čestitke
KAZIMIRU in njegovi izvoljenki MA-RIJIGRACIJI želi vso srečo v skupnem življenju mama.
Danes se v Mačkoljah poročita MANUELA STEPANČIČ in DORJAN KOMAR. Vso srečo v skupnem življenju jima želita KD Primorsko in pevski zbor.
Živijo KATJA! Hip, hip, hurra za 13. rojstni dan kliče mama.
Tržaški skavti in skavtinje se veselijo rojstva malega JANA, ki je osrečil Silvio in Evalda Crevatina pred tednom dni. Danes pa prisrčno pozdravljamo poroko svojega člana KAZIMIRA MA-JOWSKEGA in njegovo izvoljenko GRAZIO RADETIČ. Vsem čestitamo in voščimo veliko sreče na življenjski poti.
Danes se poročila
PATRICIJA MOHORČIČ in
LOREDANO CLEVA
Veliko sreče na skupnem življenju jima želi
KD F. Venturini
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 1. junija
RADOVAN
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 4.01.
Jutri. NEDELJA, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE
Vreme včeraj: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Devide Mattia Dal Maso, Stefano Bolcic, Jan Crevatin, Gabriele Giannella, Olivia Costa, Costanza Uboni, Elisabetta Vascotto, Marco Manuele, Giulia Gherghetta.
UMRLI SO: 81-letna Maria Pacor vd. Cherri, 73-letni Elio Variola, 71-letni letni Pietro Sferco, 75-letni Valerio Trevisan, 57-letni Delio Sillani, 72-letna Alma Degrassi vd. Degrassi, 54-letni Remigio Rubesa, 71-letni Emanuele Gasparini.
OKLICI: cevar Luciano Rebula in u-radnica Grazia Nardin, težak Fabrizio Slavic in strežnica Antonella Milani, finančni podčastnik Luigi Smaldini in gospodinja Angelica Laricchia, gradbeni izvedenec Alessandro Loy in računovodkinja Patrizia Canziani, uradnik Aldo Hafner in delavka Aurelia Battelli, zdravnik Paolo Eme in državna funkcionarka Renata Da Nova, zobotehnik Fabio Miliani in računovodkinja Liliana Nardin, točaj Mauro Cocolo in prodajalka Ornella Busan, učitelj Maurizio Mala ridotti in prevajalka Alda Bressa-nutti, mesar Maurizio Tadina in blagajničarka Daniela Zoch, podčastnik davčne policije Antonio Puhatti in učiteljica Giuseppa Calabrese, geograf Milan Bufon in knjižničarka Xenia Ma-jovski, poklicni bolničar Vane Nowell Hubbard in poklicna bolničarka Grazia Callotta, delavec Giuliano Ciacchi in strežnica Rossana Zaller, dirigent Bruno Martinelli in tehniška operaterka Bianca Fantuz, inštalater Carlo Baci-nello in prodajalka Valentina Cralli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4. Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
XV. PRAZNIK VINA V HRIBENCI
DANES, od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD.
1 mali oglasi
OSMICO ima Silvester Komar, Ri«113' nje 70. Toči belo in črno kapljico-PRODAM dobro vpeljano cvetličar kiosk pred glavno bolnišnico v rici. Tel. v večernih urah na 0481/882-262.
ODDAM v mestu manufakturno “g vino, dobro vpeljano. Tel. od 13.50 14.30 ah ob 21. uri na št. 040/422-850-EMIL PURIČ, Repen 15, ima osmuv še danes in jutri.	„
V	PREBENEGU je odprl osmico
ris Bandi.	.	,
PRINZ NSU L 4 v dobrem stanju u godno prodam. Tel. 040/225-471. PRODAM motorni čoln, letnik '78 silen kraft, dolg 4,5 m, z motorjem sel , 25 k. s. in z vso opremo. Tel. na ,= ■ 040/227-452.
ZAPOSLIMO računovodjo/kinjo v uvo-zno-izvoznem podjetju. Zahteva se zn nje slovenščine in italijanščine ter P možnosti srbohrvaščine. Zaželene i kušnje za delo z računalnikom. P nudbe poslati na upravo Primorskeg dnevnika v Gorici pod šifro »Rac novodja«.	,
BREZPLAČNO ODDAMO travo za košnjo. Tel. od 8. do 16. ure 0481/20983-POŠTENO OSEBO, ki si je po deljkovi predstavi (20. maja) v Kup turnem domu sposodila avtomatski moški dežnik rjave barve, lepo Pr“" sim, da mi ga vme. Edi Bavcon, tel. 0481/82779.	r „
KUPIM opel kadett C. Tel. 229-335 v večernih urah.
V	ŠTANDREŽU je odprl osmico STANKO MARUŠIČ. Nudi črno in belo vino ter domači prigrizek.
darovi in prispevki]
V	spomin na Jolando ^to*ja Pmin Ikamperle daruje Mara Prašelj 511
ir za amaterski oder J. Štoka P ek - Kontovel.	*
Ob 2. obletnici smrti očeta J°siPa . a ;arja darujeta hčerki Ada in Dori 0.000 Ur za sklad M. Čuk in SO.uw ir za TPK Sirena.
V	spomin na Umberta Girottija uje sestrična Danica Košuta 10.000 a Center za rakasta obolenja.
V	spomin na prerani grob Bon (ralja darujeta Aldo in Elda 10.000 u a godbo na pihala V. Parma.
Bruno in Elvira Prašelj iz Dolin larujeta 20.000 lir za pihalni orkester 5reg za nakup novih oblek mlaom ;odbenikom.	.
Ljubiša Slavič daruje 10.000 hr z :D Zarja.	„-i
Ob 6. obletnici smrti Rudolfa pT nančiča daruje žena Roza 10.000 hr ;D Zarja in 10.000 hr za osnovno som r. Trubar.	-e
V	spomin na Ivana Komarja daruj
[nižina Sancin - Fabris 15.000 hr levski zbor Slavec.	.	,
V	spomin na Zalo Ota daruje n _ ina Sancin - Fabris 15.000 lir za
Ob 2. obletnici smrti brata .JpPjS lombača daruje družina Sancin - Fan 0.000 lir za TPPZ P. Tomažič. .
Ob 2. obletnici smrti brata hun lombača daruje sestra Milka 15.0W a KD Lonjer - Katinara.	j
Miloš Budin daruje 50.000 lir za g jo spomenika NOB v Briščikih. ,
Albin Kralj daruje 10.000 lir za !?r jo spomenika padlim v NOB v n čikih.	pjrC
V	spomin na Ivanko Vodopivec-r . aru je Ivanka Milič (Salež) ^O.OvO
a gradnjo spomenika NOB v Bn ih in 20.000 lir za vzdrževanju sp
DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT	_
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, ODSEK ZA ZGODOVENU
VABIJO SLOVENSKE DIJAKE NA
5. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »SOVODNJE ’85«
Prijava in vpis udeležencev:
SLORI — Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. ure ter od 15. do 17. ure NŠK OZ — Trst, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI — Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. ure ter od 15. do 17. ure Pri članih Društva mladih raziskovalcev.
POPUSTI
OD 10 DO 50%
TUDI PRI ARTIKLIH
MANDARINA DUCK
■
trgovina pelletterie V6rg3ni
TRST - TRG SV. JAKOBA 6
	film - film - film
	ureja kinoatelje
	filmi na tv zaslonu
TISTEGA LEPEGA DNE, 1962
Režija: France Štiglic.
igrajo : Bert Sòtler, Duša Poč jak,
Arnold Tovornik.
TV Ljubljana, v soboto, 1. junija, °b 16.30.
Prva polovica šestdesetih let je iz-eazito plodno obdobje Slovenskega fil-ttla- Režiserji so takrat iskali nove Srr>ernice in pobude pri oblikovanju Sovorice slovenskega filma. Hladnikov les v dežju ubere pot francoskega novega vala, medtem ko se Babič (Ve-selica) usmeri v italijanski neoreali-Zarn. Razmišljanja o vlogi in pomenu slovenskega filma pa privedejo Franala Štiglica do »Tistega lepega dne«, ostaja pri konvencionalni filmski govorici. V vedri Kosmačevi noveli lo Štiglic predvsem iskal komedijska fornente, živahtnost in življenjskost, so tudi v najbolj krutih trenutkih popile primorsko narodno zavest. Tujo v obdobju okupacije prepovedi ra-Je slovenščine, zatiranja naroda, po-eka življenje v primorski vasici do-taj veselo. Vdovec štefuc, ki je imel ,Za ženi dve sestri, trmasto zahteva še Mio, Zeno, kajti že pozna »to sorto onsk«, a ona je namenjena drugemu. Jž Milana so vrne Hedvika in v vasi Muri marsikateri duh. Omenili smo Va Pripovedna elementa Štigliceve ko-Mdije, ki jo obogatijo številne duhove karikature domobrancev, italijan-sKih vojakov in vaščanov.
C’ERA UNA VOLTA Bilo je nekoč, 1967
Režija: Francesco Rosi.
‘grajo: Sofia Loren, Omar Sharif in drugi.
Retequattro, v ponedeljek, 3. junija, ob 20.30.
Morda najboljša interpretacija Sofie M'en, odkar je igrala v La Ciociara. 'Jgodbo je Rosi lociral v Neaplju sedemnajstega stoletja in se zgledoval v*? knjigi Gianbattiste Basileja (1576 -*o32) »La cunta de li cunti«. Film je Pripovedka, plod fantazije, ki nima ‘"kakršne veze z zgodovinskim ozad-letn. Princev bratranec bo dobil za že-do tisto žensko, ki mu bo skuhala edem cmokov. Mlada Isabella jih sku-M a mu enega poje, nakar se ji dddo pripetile same nezgode.
VDOVSTVO
Karoline žašler, 1977
Režija: Matjaž Klopčič.
Igrajo: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Zlatko Šugman in drugi.
TV Koper, v ponedeljek, 3. junija, °b 21. uri.
, 2 industrializacijo kmetijskega oko-la se očitno spremenijo tudi življenj-ke razmere, izgubljajo se stare vred-dle, pretrga se ravnovesje kmečkih J’"rosov in morale, razkraja se osebna dentitela. V takem okolju doživlja piada vdova svojo življenjsko dramo, ptrebna je ljubezni, polna je življe-Ja in kljub temu, da jo mnogi moški jdubijo, je nihče resnično ne vzljubi. . "upadajo ji ideali poroke, družine, hi-e' v katere je prepričano upala in drjela. Karolina začne piti in na kon-j* žalostno konča, zapuščena od vseh. jdrojina Žašler gotovo ni najboljši j.loPčičev film, je pa po umetniški pla-, ^ tistem času najmočnejše slovensko j. din na sodobno temo. Na letošnjem Rivalu je režiser v Cannesu pa Odstavil svoj zadnji film Dediščino.
venere il professore
A Song is Bom
Pojavila se je glasba, 1948
Režija: Howard Hawks.
*Srajo: Danny Kaye, Virginia Mayo,
Benny Goodman in drugi. Retequattro, v torek, 4. junija, ob 23. uri.
Song is Bom- je barvni remake Hawksovega filma Ball of fire. Nova verzija (1948) prejšnjega filma (1941) se drži istega pripovednega zapleta, le da spremeni osnovno jezikovno temo z glasbuno. Novinar, ki je v prvem filmu izdelal študijo o žargonu, raziskuje v Song is Bom jazz glasbo. Pri raziskavi sodeluje skupina muzikologov, med katerimi igra vlogo profesorja tudi znani jazzist Benny Goodman. Ob njem pa se pojavijo tudi Louis Am-strong in mnogi drugi jazz-glasbeniki.
IL MARATONETA The Marathon Man Maratonec, 1976
Režija: John Schlesinger.
Igrajo: Dustin Hoffman, Laurence Olivier, Roy Sheider in drugi. Canale 5, v sredo, 5. junija, ob 20.30.
Po uspešnem Midnight Cowboy, Id je baje Schlesingerjev najboljši film, mu ni uspel noben tako kvaliteten pod vig. S filmom »The Maraton Man« se loti problema oblasti, a ga ne izpelje do kraja. Film se zreducira, na figuri »dobrega« maratonca (igra ga Dustin Hoffman), ki je zabredel v kriminalno nacistično spletko in zlega zobozdravnika Szella, ki se je obogatil v lagerjih z zlatnino, ki jo je ril iz čeljusti Židov. Karakterni figuri večnega dvoboja, ki doseže višek napetosti, ko nacistični »zobozdravnik« prevrta zobe, oziroma trpinči maratonca.
IL GRANDE CALDO The Big Heat Velika vročina, 1953
Režija: Fritz Lang.
Igrajo: Clenn Ford, Gloria Grahame in drugi.
Retequattro, v četrtek, 6. junija, ob 23. uri.
Fritz Lang, Robert Siodmak, Otto Preminger, Fred Zinneman in mnogi drugi nemški režiserji so se preselili v Ameriko v letih 40 in obogatili hol-lywoodsko produkcijo. S sabo so seveda prinesli evropske izkušnje nemškega ekspresionizma, kar opazimo tudi v Langovem The Big Heat. Protagonist je odlični Glenn Ford, v vlogi policaja, ki pride s svojo preiskavo do živega gangsterski organizaciji. Da bi ga zaustavili mu ubijejo ženo v bombnem atentatu. Grožnja mu le obudi maščevalno mržnjo in na lastno pest doseže kmalu pravico. Z napeto in natrpano fabulo, z uporabo simboličnih detajlov, z izpiljeno režijo, je ta film klasična kriminalka.
ZOMBI — Zombi, 1978
Režija: George A. Romero.
Igrajo: Dwane Jones, Gayleh Ross in drugi.
Italia 1, v petek, 7. junija, ob 20.30.
Če film doseže primeren usp)eh in zanimanje s strani publike je naravno, da režiser vztraja pri isti temi in izdela kopijo ali nadaljevanje uspešnice. Romero se teh načel p>op>olnoma drži, saj je Zombi enačica njegovega prejšnjega »Night of the living Dead«. Krdela živečih mrličev, ljudožrcev se navalijo na Filadelfijo. Štirje preživeli, vodi jih črnec kot v prejšnjem Rome-rojevem filmu, se zatečejo v market, kjer se borijo ne le proti zambojem ampak tudi puroti tolpi vandalskih motociklistov. Nevarnosti se rešijo, a v finalu nam namignejo, da njihovim pustolovščin ni še konec.. .
Sophia Loren
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	C’era una volta... to spazio risanka
10.50	Un campione, mille campioni
11.00	Sobotni sejem
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotni sejem - 2. del
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Prisma, varietejski tednik 14.45 Posebna oddaja iz parlamenta 15.15 68. Giro d’Italia
16.30	Richie Rich - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	n sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Verska rubrika
.18.35 Italijanska zgodovina: Srednji vek
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Serata d’onore - vodi Pippo Baudo
22.50	Dnevnik
23.00	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.50	Napoved programov
00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
9.45 Napoved programov
10.00	Evropski dnevi
10.30	šola in vzgoja: Pogovor z avtorjem
11.00	Sobotno gledališče: Trampoli
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Zdravnikovi nasveti
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
Ljubljana
7.45	in 15 40 Teletekst RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Slovekske ljudske pravljice 8.20 En, dva, tri, kdo se vode ne boji
8.35	Naš prijatelj Tito - nadalj. 8.50 Miti in legende
Antični miti: Heraklej - nanizanka
9.05	Nihče kakor jaz - nanizanka
9.35	Periskop
10.05	Naša pesem - Maribor 84 10.35 Čudeži narave: Skrivnostni svet
plazilcev
11.05	Računalništvo - 8. del
11.30	Človekovi možgani - dok. serija 12.15 in 15.55 Poročila
16.00	Boj za obstanek : Skok iz veselja
16.30	Retrospektiva filmov Franceta Štiglica:
Tistega lepega dne - film 17.55 Sofija: Nogomet: Kvalifikacije za SP
Bolgarija - Jugoslavija
19.45	Risanka 19.57 Zrno do zrna
20.00	Dnevnik
20.30	Naše 38. srečanje
22.05	Zrcalo tedna
22.30	Vohljač - film 00.00 Poročila
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	Phyllis - TV film
10.00	La segretaria quasi privata
11.50	Campo aperto pyoljedelska rubrika
12.50	II pranzo è servito - kviz
13.30	Napoved programov
14.00	Totò d’Arabia - film
16.00	II piccolo gigante - film
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag kviz
20.30	Risatissima zabavnoglasbena oddaja
23.00	Superecord - kviz
23.30	Napoved programov
24.00	El Dorado - film
RETEQUATTRO
8.50	Ciranda de Pedra - TV film 9.40 All ombra del grande cedro
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Lov na Ì3 - športna rubrika
14.15	Ciranda de Pedra - TV novela
15.10	Ruy il piccolo Cid - risanka
15.30	L uomo ragno - risanka
16.10	Vicini troppo vicini - TV film
17.00	All ombra del grande cedro
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e paillettes - TV novela 19.25 Bravo Dick - TV film
20.00	Con affetto tuo Sidney - TV film
20.30	Ci rivedremo all’inferno - film
23.00	Napoved programov 23.20 Hec Ramsey - TV film
1.10 Baleari, operazione oro - film
ITALIA 1
8.30	L uomo da sei milioni di dollari TV film
9.30	Decimo mese - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Musica è
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije 14.40 Športna sobota
Konjske dirke, boks, gimnastika
16.30	Sereno variabile: Turizem in predstave
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Sereno variabile - 2. del
17.50	»N« 10 - nogometni tednik
18.30	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	La ragazza di Bube - film Igrajo: Claudia Cardinale, Georges Chakins, Marc Michel
22.20	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	II cappello sulle ventitré
22.55	Filmske novosti
23.00	Boks: L. Acaries - C. Santos
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.55	Rim: Atletika
Italija - SZ - Belgija - Avstrija
Tretji kana!
16.00	Šola in vzgoja: Preventivno zdravljenje
16.30	Šola in vzgoja: Besedilo in bra-
n i.0
17.00	Con fusione - film
18.25 H pollice - programi tretje TV mreže
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - dokumentarec 20.15 Napoved programov
20.30	Starš: Elton John v Central Parku
21.30	Dnevnik 3
22.05 Da Cèzanne a Picasso
22.55	Jazz club
Koper
14.15	TV Novice
14.20 Mesto se brani - film
15.45	in 16.00 Risanke
16.30	George - serijski film
17.00	Neznana obzorja
17.30	Zgodbe o ptičih - TV film 17.55 TV Novice
18.00	Sužnja Isaura
19.00	Mogočno morje - dokumentarec
19.30	TVD Stičišče
19.50	Helzacomic - humoristična oddaja
20.25 Nogomet: SP: Jugoslavija -Bolgarija
22.10 Gimnastika, Oslo: Evropsko prvenstvo
23.00	TV film
Zagreb
8.40 TV v šoli
12.45	Kritična točka
13.15	Z narodnim orkestrom RTV Novi Sad
13.45	Poročila
13.50	TV koledar
14.00	Oslo: EP v gimnastiki
17.55	Sofija: kvalifikacije za SP
19.45	Dnevnik
20.15	Užitek - francoski film
21.55	Dnevnik
22.10 Od našega dopisnika iz Nairobi ja
19.00	Cassie and Company - TV film
20.00	L’incantevole Creamy - risanka
20.30	Supercar	-	TV	film
21.30	Manimal	-	TV	film
22.30	Automan	-	TV	film
23.30	Šport: Grand Prix 00.30 Deejay Television
Video Music non stop
TELEPADOVA
13.00	Šport: catch
14.00	Eurocalcio
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.30	Risanke
19.00	Candy Canry - risanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	James Tont operazione U.N.O. film
23.30	Rombo TV
00.30 Star Trek - TV film
1.30	I motorizzati - film
TRIVENETA
9.30	A Sud dei Tropici - TV film
10.00	Un cadavere in cantina - film
11.30	Q.P. Coupon
14.00	Squadra speciale anticrimine TV film
14.30	Oddaja o predstavah 14.45 Le spie - TV film
15.30	Huckleberry Finn - risanka
16.00	Filmski spored
16.30	A Sud dei Tropici - TV film
17.00	Razstava preprog
20.15	Filmski spored
20.30	Amanti imperiali - film
22.00	Primo mercato
TELEFRIULI
14.30	Nogomet: Triestina - Catania
16.00	Superclassifico show 16.50 Lulù - risanka
17.15	King Kong - risanka
17.30	Oddaja za otroke
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	Quella strana ragazza - TV film
20.00	Zelena dežela
20.30	Mafioso - film
22.15	Special 23.05 Film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Violinist Miha Pogačnik; 11.10 Mešani zbor »France Prešeren« iz Boljunca; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«;
12.30	Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: otroški kotiček: Otroci umetnosti: »Antonin Dvorak«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Swing-time; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Letošnje 3. meddeželno tekmovanje mladih violinistov v Farri pri Gorici; 18.00 Dramska vetrovnica: Smeh na domačih tleh; 18.35 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP - Pesem tedna;
17.00	Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.03 Ultra light; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.18 Bar; Pike na i; Popoldanski spored: Popevka tedna; 14.45 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Filmi in glasba; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 Disco magic; 17.33 V dvoje je lepše; 18.00 Bili so popularni; 18.33 Vse iz New Yorka;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00,	8.00, 10.00, 12.00,	13.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 7.15 Tukaj govori Jug; 9.00 Week-end; 10.15 Ruotalibera: 68. Giro d’Italia; 10.25 Clack-out; 11.05 Glasbena oddaja z Mino; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Mahatma Gandhi; 13.25 Master; 13.56 Turistične informacije; 14.05 Old blue eyes: Frank Sinatra; 15.03 68. Giro d’Italia; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv;
18.30	Glasbena oddaja; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Tudi mi smo tukaj; 19.55 Black-out; 20.35 Odgovori na vprašanja poslušalcev; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj s Flaianom; 22.27 Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.15, 19.30 Poročila;
6.00	Jutranji spored; 7.05 68. Giro d'Italia; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.10 Napoved programa; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Spaziolibero: programi pristopanja; 9.32 Ho sognato il paradiso. . .;
10.00	Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 15.00 Viaggiatori a Trieste; 15.50 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Oddaja o poljedelstvu; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Gente magnifica, komedija; 18.55 Glasbena oddaja; 19.50 Eri forte papà - nekdanje popevke;
21.00	Ljudska simfonična sezona 1984-85; 22.55 Eri forte papà - 2. del.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanje republik in pokrajin; 12.00 -
14.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri, 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak in EP;
17.00	Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča;
20.00	- 23.00 Slovencem po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 -
5.00	Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Stranke pripravljene na pogajanja za sestavo odborov v večjih občinah
Tajništvo SSk je ocenilo izid volitev
Vodstva političnih strank še vedno preučujejo volilne rezultate nedavnih upravnih volitev. Nekateri ugotavljajo uspehe in se veselijo, drugi pa obvezujejo boleče rane. Vsak pa je po svoje zmagal, kajti vsakemu prav pride pozitivni rezultat v enem kraju, pa čeprav je veliko negativnih zabeležil drugje. V manjših občinah so že izvolih kar precej županov. Drugi pridejo na vrsto v prihodnjem tednu, v marsikateri občini pa bodo župana in odbornike izbrali šele po ret cren-dumu. Tako n.pr. v Foljanu, kjer je položaj precej zapleten. Kar se slovenskih občin tiče so v Doberdobu župana že izvolili. V Sovodnjah ga bodo v ponedeljek, v Števerjanu pa sredi tedna.
V občinah kjer so volili s proporč-nim sistemom bo najbrž prišlo do zamenjav. V Krminu bodo potrdili dosedanjo koalicijo KD-PSI s socialističnim županom. Partnerja baje nočeta republikanca, ki je bil tam izvoljen. V Gradišču so se socialisti bajè odločili, da v tesnem stiku s socialdemokrati gredo v koalicijo s KD. Ne bo torej več levičarske uprave; komunisti so tu izgubili. Jabolko spora pa je republikanski predstavnik, ki ga bajè nihče ne mara. V Štaranca-nu pa je nujna leva koalicija. Kar se Gorice tiče pa bo o njej govor tudi na deželni in pokrajinski ravni. Primer Gorice torej ni osamljen in je seveda vezan na razmerja v pokrajini.
Dva tedna po volitvah se je sestalo tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti za Goriško. Poročilo je podal tajnik Marjan Terpin. V razpravo so potem segli še drugi predstavniki tajništva. Iz tiskovnega poročila povzemamo naslednje ugotovitve tajništva te stranke:
»V Gorici je Slovenska skupnost izgubila nekaj glasov, vendar je vseeno potrdila dva svoja svetovalca, kar je vendarle pozitivno zlasti še če u-poštevamo, da se je slovensko predstavništvo skrčilo, saj je PSI izvolil samo enega Slovenca, KPI pa sploh nobenega. Najbrž je za Slovence na Goriškem ta podatek sploh od vseh najbolj žalosten. Treba je, da SSk ponovno preveri svoja izhodišča, ker se zdi, da so botrovale osipu glasov SSk v Gorici, poleg seveda odmiranja slovenskega prebivalstva, tudi nekatera nasprotstva stališčem SSk v splošni politični usmerjenosti.
»V Števerjanu je Slovenska skupnost izgubila upravo, ki je prešla v roke social-komunistov. To seveda izvira,« tako nadaljuje sporočilo tajništva SSk, »iz spora dosedanjega župana s kra-jovno Slovensko skupnostjo, kar je v zadnjih dveh letih praktično paraliziralo slovensko upravo. Sekcija SSk v Števerjanu je postavila v bistvu nove kandidate (od prejšnjih je potrdila le tri), vendarle je v zadnjih dneh krog okoli dosedanjega župana propagiral, naj se oddajo glasovi za social-komu-
niste, kar je povzročilo preobrat. Pokrajinsko vodstvo SSk odločno obsoja tako početje, ki je v bistvu naperjeno proti celotni Slovenski skupnosti in seveda ruši temelje slovenske stranke.
»V Doberdobu je SSk napredovala čeprav s skromnim uspehom, nasprotno pa je Slovenska skupnost zabeležila zelo dober rezultat v Sovodnjah, kar kaže, da so svetovalci in sekcija SSk tu dobro delali in polagajo zato velike upe v prihodnost.
»Tajništvo SSk meni, da je potreben trezen pregled dela in da je treba točno začrtati programe in načrte za bodočnost. Zahvaljuje se vsem, ki so podprli njeno politiko s tem, da so glasovali za liste SSk in zavrača na-tolčevanja, podtikanja in nasprotstva ljudi, ki za SSk ali sploh slovensko politiko nič ne žrtvujejo, a samo čakajo, kako bi kje kaj razdrli in podrli. Slovenska skupnost se bo nadalje udeleževala pogajanj za sestavo večine v Gorici, kjer bo seveda postavila točne zahteve v prid Slovencev, v jeseni bo sklicala redni pokrajinski kongres potem ko se bodo obnovile sekcije po občinah.
»Tajništvo SSk se je spoštljivo poklonilo umrlemu dr. Avgustu Sfiligoju, neustrašnemu borcu za pravice Slovencev v Italiji. Primorski Slovenci, tudi tisti, ki se z njim politično niso strinjali, ga bodo ohranili v trajnem spominu.«
Goriško kulturno poletje
PLES, PETJE IN GLASBA DREVI PO GORIŠKIH ULICAH
Na goriških ulicah bomo danes imeli svojevrstno prireditev. Gledališka skupina »Banda Roselle« iz Bologne bo namreč uprizorila v večernih urah nekak pohod po glavnih goriških ulicah. Igralci bodo recitirali, peli, igralci na razna godala kar sredi ulice, v mimohodu, ki spominja na srednjeveške igre. Mimohod se vo ob 21. uri zaključil na goriškem gradu, kjer si bomo lahko ogledali gledališko predstavo s skupino »Panna Acida« z igralkama Carolino Torta in Angelo Finnocchiaro. Igralki sta že znani goriški publiki. Drevi se bosta predstavili z zgodbico o dveh ostarelih in osamelih ženskah, ki nosi na slov »Scala F«.
Gledališke predstave na gradu imajo torej določen uspeh. Kaže namreč, da prihajamo do bolj konkretnih programov, ki bodo nekako popravili zares slab viis prvih predstav, vsaj kar se tiče obiska in tudi izbire programa.
Za vse te prireditve skrbi goriška letoviščarska ustanova. V, gradu bo predstava z vsakim vremenom, pod platneno streho.
Slikarska razstava v palači Lantieri
V umetnostni galeriji Palače Lantieri na Trgu sv. Antona v Gorici bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave goričkega slikarja, sicer našega novinarskega delovnega kolege, Antonia Devetoga. Razstavljene bodo tudi u-metnine Marine Tagliaferri, poezije
bo bral Alberto Princis. Govorila bo sta dr. Antonio Bertoli in prof. G,an j luca Bocchi.	y
Nocojšnji večer pa je le uv.^.. vrsto prireditev, ki bodo v Lantierf jevi palači dobra dva tedna. V t°re. ’
4. junija, bo koncert flavtista Data la Sguazzino. V sredo, 5. junija, P* bo predavanje a Michaelstaedter]
Sledili bodo še drugi večeri.
Dela Zdenka Kalina v Novi Gorici
in Ajdovščini
V	Novi Gorici in Ajdovščini so pre£|
dnevi odprli dve razstavi del Pr£Z7!fl nega primorskega umetnika Zdenk Kalina. Pripravile so ga galerij* teh dveh krajih v sodelovanju z M demo galerijo iz Ljubljane. V dv razstaviščih si bo moč ogledati c loten umetnikov opus.	. .
V	galeriji Meblo v Novi Gorici s
razstavljeni portreti in akti. RaZjn va bo odprta do 12. junija od 7 “ 19. ure (razen nedelje), ob soboto pa le od 7. do 14. ure.	v .
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini P^. sc razstavljene male plastike. Te ■ je moč ogledati do 23. junija vsa dan od 9. do 12. in od 15. do 19. uT ob delavnikih, ob nedeljah in prazn kih pa le od 15. do 19. ure. Ob V° nedeljkih je galerija zaprta.
Zdenko Kalin je tisti, ki predstav Ija most med realistično, tradiciona nc zasnovano in sodobno pojmovan plastiko na drugi strani. Je rnojs«', portreta in gracilnih, nežnih otroški figuric.
Pogovor z nosilcem liste OE Vidom Primožičem
V Sovodnjah bo lista Občinske enotnosti nadaljevala dosedanje delo na občini
V ponedeljek pokrajinski svet
Po daljšem premoru — zadnja seja je bila 27. marca — se bo v ponedeljek, 3. t.m., ponovno sestal goriški pokrajinski svet. Naslednja seja pa je najavljena za ponedeljek, 10. t.m. Seveda se je v tem času nabrala vrsta vprašanj, ki jih bo treba rešiti, oziroma samo ratificirati sklepe, ki jih je že sprejel ožji pokrajinski od-obr na podlagi pooblastil. Nič čudnega torej, če so pokrajinski svetovalci skupaj z vabilom prejeli na dom tudi dokaj zajeten dnevni red seje, ki ga bo najbrž zelo težko izčrpati v celoti na enem, oziroma dveh zasedanjih.
Opazovalci povezujejo premor v delovanju pokrajinskega sveta z nedavnimi upravnimi volitvami, čeprav tokrat na Goriškem nismo volili za obnovo pokrajinskega sveta, ker bo mandat zapadel šele čez tri leta. Najbrž so pri kateri od strank, ki sestavljajo koalicijo pričakovali občut-nejše premike in je bilo zato kajpak treba počakati na izid volitev, ki pa, kakor znano, velikih premikov niso prinesle.
Velja omeniti še, da so komunistični pokrajinski svetovalci že pred kakšnim tednom, zahtevali sklic pokrajinskega sveta. Komunisti imajo v po krajinskem svetu eno tretjino svetovalcev (osem).
Včeraj je minilo trinajst let, odkar so v atentatu pri Petovljah izgubili življenje trije pripadniki karabinjerskega korpusa med opravljanjem službene dolžnosti. Ob obletnici krvavega dogodka, katerega ozadje še danes ni pojasnjeno, je bila včeraj pred spomenikom ob pokrajinski cesti med Sovodnjami in Petovljami spominska slovesnost s polaganjem vencev. Poleg najvišjih vojaških oblasti so se je udeleždi tudi goriški prefekt Pierangeli, goriški kvestor Pensato, predsednik pokrajine prof. Cumpeto, župani iz Gradišča, Zagraja in Sovodenj, svojci in sorodniki žrtev ter predstavniki borčevskih organizacij. Bila je postrojena častna četa karabinjerjev.
Kmalu za spominsko slovesnostjo pri spomeniku, ki je na ozemlju zagrajske občine, je bila nedaleč stran, v neposredni bližini železniške postaje v Rubijah krajša slovesnost ob poimenovanju ulice, ki bo odslej spominjala na tragični dogodek pred trinajstimi leti. Ulica Padlih karabinjerjev bo odslej del pokrajinske ceste med Sovodnjami in Petovljami.
Na včerajšnji slovesnosti ob odkritju dvojezične napisne table je imel župan Vid Primožič, ki je med dru-
V ponedeljek zvečer ob 20.30, se bo na svojo prvo, umestit veno sejo, sestal občinski svet v Sovodnjah. Čeprav nismo dobili nobenega uradnega poročila je že skoro gotovo, da bodo svetovalci liste občinske enotnosti, ki je ponovno zmagala na volitvah, potrdili na županskem mestu~Vi-da Primožiča. V Odbor pa bodo izvoljeni nekateri dosedanji odborniki, poleg teh pa bo še kak nov obraz.
Vidu Primožiču, ki je pet let bil župan v Sovodnjah in kot tak bil tu di na čelu liste občinske enotnosti ter dobil, poleg glasov, ki so šli vsej listi, tudi izredno veliko število osebnih preferenčnih glasov, več kot sto, smo postavili nekaj vprašanj.
Vpr.: »Kakšne so glavne smernice vašega programa v prihodnjih petih letih?«
Odg.: »Dokončati hočemo kanalizacijo, katere dela so že v teku. Denar imamo zasedaj zagotovljen za kanalizacijska dela v Rupi, na Peči, v Gabrjah, želeli bi to napraviti tudi na Vrhu. Potem pa pridejo na vrsto tudi Sovodnje. Seveda je pri vseh teh
gim dejal da »bodo napisne table hočeš nočeš tudi opozorilo na težavno obdobje, ki smo ga takrat doživljali v okviru strategije stopnjevanja napetosti. Zaskrbljujoče je, da sile, ki so takrat usmerjale taka dejanja, še danes niso povsem izgubile vpliva«. Župan je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da bi bilo odkritje napisa in poimenovanje ulice zgolj formal-
načrtih vprašanje razpoložljivosti denarja. Odprto je tudi vprašanje vodovoda. Posodobiti ga bo treba, tudi v sodelovanju s CAFO, da bomo pri nas imeli boljšo pitno vodo. Sedanje naprave so že dotrajane. Ojačili bomo javno razsvetljavo, nadaljevali s posodobitvijo šolskih poslopij. Dokončali bomo tudi posodobitev cest. V misli imam predvsem razširitev ceste Rupa-Peč, pa seveda tud; asfaltiranje nekaterih stranskih poti. Na socialnem področju bomo uredili potrebni center in skušali bomo napraviti vse, da povečamo oskrbo ostarelim na domu.«
Vpr.: »Kakšen bo vnaprej odnest občinske uprave do raznih društev, ki delajo v vaših vaseh?«
Odg. : »Občinska uprava je bila vedno odprta do potreb naših društev, tako kulturnih kot športnih in drugih. Podpirali smo jih s prispevki kot tudi na drugačen način, npr. ob priliki srečanj s škofjeločani ali drugimi. Naše podpore so bile zares izdatne. Tako bo tudi vnaprej. Pregledali bomo prošnje društev, ugotovili kakšni so njihovi obračuni dela, in se po
nost, če bi ob tem pozabili, da so storilci in tisti, ki so tako ali drugače odgovorni za atentat še zmeraj neodkriti in nekaznovani, zato se postavlja zahteva, da je treba celotno zadevo ponovno preučiti in odgovorne kaznovati. Ne iz želje po maščevanju, ampak da se zadosti pravici. Župan je govoril v italijanščini in slovenščini.
tem ravnali. S tem bi hotel zavreči tudi nekatere, po mojem neupravičene, kritike, ki so prihajale na občinsko upravo, da ni z vsemi ravnala enako. Ugotavljali smo pač kaj je kdo napravil.«
Vpr.: »Kaj pa z gospodarstvom in z obrtno cono, ki je s tem povezana?«
Odg.: »Vprašanje obrtne cone se bo uredilo, upam še pred kancem tega leta. Načrt smo že izdelali, čakamo na odgovor dežele, da nam pove kakšna je cena za plačilo odškodnine razlaščenim lastnikom. Imamo tudi naše obrtnike, ki so zaprosil; teren. Delo bodo dobili domačini. Dodal bi še, v zvezd s tem, da je na ogled popravek regulacijskega načrta. Ljudje si ga lahko ogledajo na občini. O stvari bomo kmalu razpravljali.«
Vpr.: »Na sedanjih volitvah je lista občinske enotnosti obdržala vodstvo občine z močno večino, vendar ste nekaj glasov izgubili. Kaj menite o tem?«
Odg.: »Res je, da smo nekaj glasov izgubili, vendar je treba tudi povedati, da smo posamezni kandidati večine dobili zelo veliko število osebnih preferenčnih glasov. Če bi bili ti volivci oddali glas listi, ne bi bilo danes govora o »izgubi«, ki je dejansko ni bilo. Morda pa je kdo med volivci s takim načinom glasovanja hotel oporekati takemu vodenju občinske uprave, ki hoče in mora upoštevati obstoječe zakone. Imeli smo namreč težave pri tako imenovanih »črnih« gradnjah. Ljudje se morajo zavedati, da se morajo držati odobrenih gradbenih načrtov in ne iti mimo ali preko njih. V bodoče bomo morali biti bolj pozorni na to vprašanje. Želel pa bi reči, da bi bilo prav, da se tisti, ki hočejo kaj graditi, predhodno posvetujejo o tem na občini.«
Vpr.: »Kaj pa stik z opozicijo v občinskem svetu?«
Odg.: »Doslej stiki niso bili najboljši, pa čeprav smo mi želeli, da bi bili dobri. Opozocija je, najbrž po navodilih od zunaj, zelo ostro nastopala do večine na občini. To se je pokazalo še zlasti med volilno kampanjo, ko so govornik; od zunaj napadali delo naše uprave in naše liste celo s takimi neosnovanim! trditvami, da smo terorizirali ljudi, ki da zaradi tega niso hotel; pri njih kandidirati. Sedaj pa je prišlo do pomembnih sprememb v sestavi svetovalske skupine Slovenske skupnosti. Upam, da bo s temi svetovalci delo boljše, da bomo z njimi lahko sodelovali, saj bi bilo tako tudi prav.«
razstave
V razstavni galeriji La Bottega bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo del Fulvia Monaia.
S planinskim društvom jutri na Rdeči rob
Planinsko društvo v Gorici priredj jutri, 2. junija, voden izlet na Rdeč rob. Izlet je primeren tudi za planin^ ce, ki niso najbolj trenirani, saj s, bodo le ti lahko ustavili na Javorcn ob spominski cerkvici, ki so jo P°' vsem prenovil; predlanskim.
Izlet vodi Ivo Berdon. Prevoz -lastnimi sredstvi. Odhod ob 7. uri Travnika.
Poletna sezona v bazenu
V občinskem bazenu bo pričel jutri, 2. junija 1985, veljati poletni ur nik. Odkrit; bazen bo odprt ob dela mikih od 13. do 20. ure, ob sobota in praznikih pa od 10. do 20. ure. ' v obdobju 2. junija 30. julij. Od • avgusta do 1. septembra bo velJ"_ . bodisi ob delavnikih, bodisi ob Pra nikih umik od 10. do 20. ure. ;
Pokriti bazen bo v poletni se?l> zaprt.
Tatovi vdrli v županstvu v Gradišču
Tatovi so v četrtek ponoči ydrd ^ prostore županstva v Gradišču. L dosedanjih ugotovitvah so v P0®1 . pje prišli z dvoriščne strani, poten ko so s silo odprli zasteklena vra’~i Imeli so kajpak! dovolj časa, da so^Py drobno preiskali urade županstv : vendar je bil plen, kot kaže, PreC(.)J skromen. Polastili so se le manjše vs te denarja in okrog 80 osebnih izkaz nic in blanko.	•
Da so bili na delu tatovi so ugoj0^' li šele včeraj zjutraj, ko so prišli n delo prvi uslužbenci. Ponoči je n mreč stavba županstva brez stalne nega nadzorstva.
I________koncerti __________I
V cerkvi na Travniku bo drevi, ob 20.30 koncert zbora in orkestra k servatorija »J. Tomadini« iz Vidin ■ Prireja ga goriška pokrajinska upr va ob Evropskem letu glasbe. Vstop nine ne bo.
kino
Gorica
VERDI 18.30—21.30 »Amadeus«.	,
VITTORIA 17.30—22.00 »Le Porn0 ,®n fusioni nel mondo«. Prepoved mladini pod 18. letom.	_
CORSO 18.00—22.00 »Le avventar degli Evox«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »La bena addormentata nel bosco«. Risanka. COMUNALE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v štandrežu, lefon 85-136.
Po žrtvah atentata pri Petovljah poimenovana ulica v Sovodnjah
Na naših šolah je diplomiralo tisoče mladih
Povojna slovenska šola vzgaja mladino že 40 let
Včerajšnji proslavi v goriškem avditoriju
Dvakrat je bil včeraj goriški avdi torij poln. Dopoldne, ko so se tam ^brali dijaki vseh višjih slovenskih sol, dijaki tretjih razredov nižje sred-nje šole ter učenci petih razredov vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem. še enkrat včeraj zvečer, ko So se tam zbrali odrasli goriški Slo-yenei, nekdanji šolarji in dijaki naših šol. Prišli so od vsepovsod, da bi tak način počastili 40-letnico obnovitve slovenskega državnega šolstva v Gorici in na Primorskem na-splošno.
Že v preddverju avditorija je bilo vzdušje praznično. Razstavljena so oila likovna dela slovenskih dijakov m osnovnošolcev. V nabito polni dvorani nisi dobil prostega mesta. Na odru so se s Kosovelovim recitalom (za režijo je poskrbel Emil Aberšek) zvrstili učenci ter dijaki slovenskih sol. Kosovelove pesmi so delno recitirali tudi v italijanskem prevodu, da pi tudi naši someščani razumeli veli-eino tega primorskega pesnika.
Še pred nastopom pa je prof. Joško Savi; prebral slavnostni govor ob 40-letni obnovitvi slovenskega šolstva pri Oas. Objavljamo ga v celoti.
»Zbrali smo se, da se spomnimo in "krati počastimo 40. obletnico druge-Oa rojstva slovenskih šol na Gori skem. To rojstvo ni bilo spontano. »Početo je bilo z drugo vojno vihro, j-° je slovenskemu narodu grozila brusilna likvidacija. Združene zaveznice sile pa so ob podpori odporniške-gibanja 8. maja 1945 zlomile moč Hdcizma in fašizma. Na slovenskih tleh je bilo konec ubijanja, deportaci, ropov in požigov. Primorska je Sfla oteta fašističnega zadaha. V zar-h velikih pričakovanj, porojenih iz ^ajsetletnega trpljenja, so naši rojaki zahtevali spoštovanje človeških Piavic. Med primerne človeške pravi-c.e Pa spada tudi vzgoja v materinem leziku in s tem ohranitev svoje bitno-sh. Odvzemimo narodu šole in presekali mu bodo korenine!
Zavezniška vojaška uprava je spoznala upravičenost naših zahtev in dovolila odprtje slovenskih šol različnih vist in stopenj. Pri tem se je opirala Pa stanje slovenskega šolstva v stari Avstriji, Bilo nam je povrnjeno kar nam je bilo po letu 1922 z nasiljem °avzeto. Vedeti moramo, da je na začetku tega stoletja slovensko šolstvo pri nas lepo uspevalo.
C^ali in šolski dom je leta 1906 obiskovalo 1163 učencev in učenk, kar je buo za tiste čase lepo število. Obisko-bali so ljudsko šolo, deško in dekliško Pripravljalnico, strokovno šolo za u-raetno vezanje, belo šivanje, krojno risanje, krojenje in šivanje oblek. Te Podatke vrinaša članek v tedanjem časniku Gorica, 20. oktobra 1906. Ve-ikodušnost bi bili torej zavezniki izpričali s tem, da bi dali slovenske s°‘e tudi beneškim Slovencem.
I v tem P°-9iedu je bil pravičnejši od-0,c Pokrajinskega narodnoosvobodilna odbora za Slovensko Primorje ktobra 1943, ki je ustanavljal slo-caske šole tudi v Benečiji. Do ure ličenja pa tu ni moglo priti. Pri-ftorsfca pa je tedaj doživela pravo ažurno pomlad. Na tisoče slovenskih ? llfk je obiskovalo šole v materinem iezifcu. Slišala se je beseda o Prešer-P; zlasti o njegovi Zdravljici, Slovenki marsejezi; slišala se je beseda o ankar^u, ki mu je bilo narodovo Prašanje osrednji življenjski pro-r{ein'< slišala se je beseda o Županči-P’ poetu narodne bolečine in Ijud-Jcewi preroku; slišala se je beseda o osovelu, borcu za pravičnejšo druž-sen° ureditev doma in po svetu. Pele 0 Se Partizanske pesmi, ki so izpo-edovale trpljenje narodu pod hitler-Jna.nci — modelnimi barbari in zaupale v dokončno zmago, ko bo fašistič-n ,ZVer pregnana. Okupator je z zaobljenostjo gledal na razmah slo-Pskega šolstva, da bi ga zavrl, je > u°hl odprtje slovenskih šol pod po-oviteljstvom velikega Rajha. Tudi • Pod Kostanjevico in v Coroninije-ern parku, je ponovno zaživela slo-enska beseda, vendar ljudstvo ni Jjupalo slovenskim rajhovskim šolam. 0 izpričuje nizko število njih obisko-uoicev.
p
vp pariški mirovni konferenci 1947 y ,talijanska uprava priznala polno ravnost zavezniškim odlokom glede .J-1 renskega šolstva. Naše šole so bi-nabito polne dijakov. V letih 1949-51 u smo postali priča ponovni žaloigri, J Je bila povezana s pariško mirovno iwi.erenco oziroma z mirovno po-»odbo med Italijo in Jugoslavijo, čle-o 19 in 20 sta določevala možnost s zarljanska opcije. Italijanske oblasti tZ na^° zovzele stališče, da kdor op-• azn italijansko državljanstvo, se Plicite odpove svoji narodnosti; po-edno naj bi ta odpoved veljala tudi a ostale družinske člane tj. za mladoletne otroke.
Tedaj so zazijale v naši šolski po-
pulaciji strahotne vrzeli. Komaj ozelenelo drevo slovenstva je bilo natem, da usahne. Usoda pa tega ni hotela. Drevo življenja se je ohranilo. Posebne zasluge imajo pri tem zavedni učitelji in profesorji, ki so romali od hiše do hiše, v mestu in po vaseh, in predočevali staršem potrebo in korist vzgoje njih otrok v materinem jeziku. Njih imena, pri nekaterih tudi življenje in delo, prinašajo letošnja jubilejna Izvestja.
Polagoma se je začela slovenska šola krepiti. K temu je pripomoglo tudi zboljšanje političnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, na našem območju pa drugačno, tvorno gledanje na manjšine. Te niso jabolko spora, ampak vez med narodi. Rešeno je bilo tržaško vprašanje in podpisana Londonska spomenica (1954), uzakonjena je. bila slovenska šola (1961), izglasovan je bil zakon Belci - Škerle (1973) kut dopolnilo k temeljnemu zakonu za slovenske šole, sklenjen je bil Osimski sporazum (1975): to so važne etape v razvoju slovenskega šolstva in k njegovi pravni obliki.
S tem pa še nismo zadovoljni. Odprta rana na narodnem telesu je neobstoj slovenskih šol v videmski po krajini. Usodno je bilo daljno leto 1866. Tedaj so beneški Slovenci glasovali za Kraljevino Italijo v upanju, da bodo zopet dobili samoupravo, kot so je že imeli pod beneškimi dozi. Upali só, da bodo tako najbolje zaščitili svojo bit. A bili so prevarani. Čas bi bil, da bi se krivica popravila. Če odmislimo zgodovino, naj se to zgodi na osnovi človeškega prava, za verujoče pa tudi na osnovi božjega prava, saj je Jezus Kristus z besedami ■»Pojdite in učite vse narode v njihovem jeziku« poudaril, da ni materin jezik prazna beseda. Čuti se tudi potreba po avtonomni šolski upravi. Sem
spadajo slovenski šolski okraji, lahko en sam na deželni ravni, slovenski pokrajinski skrbnik in deželni slovenski nadzornik. Tudi glede višjega oz. univerzitetnega izobraževanja ne moremo biti zadovoljni. Ni predrzna zahteva, da se na univerzah v Trstu in Vidmu na posameznih fakultetah ustanovijo tečaji iz ustreznega slovenskega strokovnega jezika. Tako bi npr., akademik, ki v Trstu obiskuje fakulteto za inženirstvo, spoznal tudi slovenski inženirski jezik; tako z medi-cincem in kemikom, prirodoslovcem in politologom. Tudi ni predrzna zahteva, da bi nam država priznala brez nostrifikacije zaključen akademski študij v SFR Jugoslaviji. Dosedanja priznanja so le formalno upoštevanje tujega naslova brez praktičnih učinkov. Poleg zahtev imamo tudi predloge.
V našem narodnomešanem prostoru naj se na italijanskih šolah uvede pouk slovenskega jezika in slovstva, tudi namesto že obstoječega pouka srbohrvaščine. Tako bi naši sodržavljani začeli spoznavati, kdo smo in kakšno kulturno dediščino imamo. Izginil bi marsikak odpor, ki mu botrujeta nevednost ali nepoznanje bližnji-ka. Vse naše zahteve, ki so humane in kulturne, naj bi dobile svoj okvir v globalnem zaščitnem zakonu. Žal, s tem v zvezi perspektive niso dobre. Že deset let teče o njem razprava, a sadu še ni. Ne smemo pa za radi tega postati malodušni. Bolj kot kdaj prej moramo strnjeno in enotno nastopiti! Gre za to, da se bo slovenska beseda ohranila na skrajnem zahodnem robu slovenskega življa. O-hranila pa naj bi se ne le v zaprtih prostorih, ampak naj bi širše prodrla v javnost; boj za jezikovne pravice je boj za narodovo svobodo in človeško dostojanstvo, še hujše trenutke so Slo-
venci srečno prestali. Briški poet A-lojz Gradnik je zapise1,:
»uničevala me je, ni me scria sekira lakomnega Benečana, ne bič, ne meč in križi Halsburžana.«
Ob današnjem slavju, spoštovani rojaki, pa nam stopa na jezik še neko vprašanje: »Kakšno podobo mora imeti naša zamejska šola?« Kot vse šole na svetu ima vzgojno in izobraževalno nalogo. To pa še ni dovolj. Naša šola mora varovati narodne korenine. Krepiti mora v učencih zavest, da pripadajo slovenskemu narodu, ki je enakovreden vsem drugim narodom. Po tisočletju tlačenja si je priboril svoj prostor na soncu; njegov neomahljiv boj je znak življenjske moči. Učencem naj učitelji razložijo, da naš narod ni gradil piramid, niti ne kamnitih templjev, niti ne drznih mostov, vendar nam je dal Trubarja, štiri stoletja trajajoče kmečke punte, Prešernovo pesem v znamenju naroda in človečnosti, Levstikovega Martina Krpana, ki je klic k domači zemlji in jeziku, pronicljico raziskoval-nost Jožeta Stefana, Cankarjeve besedne umetnine in njegovo hrepenenje po pravičnejšem družbenem redu, Blaudkovo in Plečnikovo graditeljsko genialnost, Kosovelov revolucionarni zanos, Župančičev domovinski patos, umetniško zasajenost impresionistov, Kogojevo in Vodopivčevo muzikalič-nost, Avčinovo simbiozo med naravo in tehniko. Z vsem tem smo kljubovali gospodarskim, nacionalnim in političnim krizam, trohnobnemu zadahu fašistične diktature, žaloigri med drugo svetovno vojno. Žagali so veje narodovemu življenju, a jih niso dožagali. Posebno nalogo so tudi tedaj opravljali kulturniki. Podrli so pregrade, ki so jih ločevale od delavskih in kmečkih množic, in čutili eno z ljudstvom. Ta ljudskost je bila navzoča
že v Trubarju, saj je sam o sebi dejal, da je »... en prijatelj vseh Slovencev.« — prešla je nato na vse naše kulturne delavce. Saj se niso nikoli umaknili v umetniške Olimpe in Parnase. Kruh kulture in narodne ozaveščenosti so razpolavljali sredi ljudstva in ga ljudstvu delili. K takemu duhovnemu kruhu spada tudi slovenska pesem. Spremljala je slovenskega človeka od njegovega prihoda iz Zakarpatja do zahodnjih beneških in koroških zaselkov. Bila je ogledalo trpljenja in hrepenenja, pa tudi redkih veselih trenutkov naših dedov. Ko se je Primorska znašla v kleščah črne tiranije, je tržaški puntar Pino Tomažič zapisal:
»Če so nam že vzeli svobodo, nam pesmi ne morejo vzet, če več zatirali nas 'bodo,, več bodemo morali pet.«
Torej, to preprosto izrazno sredstvo, ki mu pravimo pesem, zadobiva pri nas posebno obeležje: je cement narodovega tkiva. Prav povsod skušajmo gojiti slovensko pesem!
Ethos in natod naj bosta, poleg strokovne izobrazbe, osnovni gibali vsega delovanja prosvetnih delavcev. Mlad rod moramo pripraviti ne le za poklic, ampak tudi za življenje na individualni, družbeni in narodni ravni. Duhovno ga moramo oplemenititi, strokovno izobraziti, narodno ozavestiti. To je izročilo vseh naših kulturnikov, najsi je šlo za vaškega učitelja ali za slovečega slikarja. Bodimo zvesti temu izročilu in ne bomo zašli! Slovenska šola, ki je vzklila iz reformatorskega gibanja že v 16. stoletju, bo tudi pri nas še zelenela in cvetela.
Kar sem povedal ob današnjem prazniku, sem povedal za spodbudo vsem nam iz osebne vere v slovenstvo«.
Dela so v polnem teku
Najbrž še pred koncem leta zgrajen nov most čez Vipavo
lasi sliki vidimo gradbišče na med Gabrjami in Rupo, tam o, namesto starega mosta, že caj mesecev stal čisto nov most m cestiščem in tudi zgrajen obnejših načelih od prejšnjega, ail dotrajan in po katerem se mobilski promet v zadnjem letu prepočasi in z omejitvami, vno podjetje za ceste in mini-za javna dela sta tako držala »zimi dano obljubo. Dela na iču so v polnem teku. Stroki obljubljajo, da se bomo že oncem leta lahko peljali po no-
’
-i
število p»tnikov po tej cesti zmanjšalo. Zaradi tega se je čisto logično zmanjšalo tudi število gostov v gostilniških obratih ob costi. Vse to pa se bo poznalo v obračunu letošnjega leta.
Tudi lelos osmica v Slandrežu
Vsak večer živahno kramljanje na vrtu domačije Stanka Marušiča
Tudi letos se vsak večer p»d košatima lipama na dvorišču Stanka Marušiča - Kazanca v Štandrežu zbira kar precej ljudi, da v prijetni družbi popijejo kozarček belega ali črnega in pri tem tudi dajo pod zob kaj dobrega, denimo domačo salamo. Stanko Marušič je namreč tudi letos odprl o-smico. Odprl jo je pred nekaj dnevi, nadeja se, da se bodo pri njem ljudje zbirali še eden, dva tedna. Do kler ne bo prodal lanskega vinskega pridelka.
Osmica pri Stanku Marušiču ni nekaj novega. Že več kot deset let imajo pri Kazancu osmico. Osmico v Štandrežu, se boste vprašali? Saj je bil nekoč štandrež vendarle znan po povrtninah, ne pa po grozdju in vinu. Pa je vendarle res. Stanko Marušič je tam, kjer so njegovi predniki nekoč pridelovali povrtnino in druge kmetijske pridelke, pred približno dvajsetimi leti zasadil trte in kaj kma-
lu je imel grozdja in vina veliko, prevele za domačo rabo. Pa se je odločil odpreti osmico. Na eni strani je prodal vinski pridelek, na drugi pa je i-mel možnost vsaj nekaj večerov poklepetati z znanci in prijatelji.
Ti prihajajo v njegovo osmico tako iz Gorice kot iz kakega drugega sosednega kraja. Največ je seveda Štan-drežcev, ki radi poklepetajo na borja-ču, ne da bi zavili v bližnjo gostilno. Saj bo za obisk in klepet v domačih gostilnicah še veliko dni v letu. Osmica je pač začasnega značaja.
V štandrežu so v zadnjih letih i-meli odprte osmice, seveda izmenično, v več krajih. Prvo je letos odprl Stanko Marušič. Se bodo obiskovalci osmič letos lahko zbrali še na kakem drugem bor jaču? (mw)
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
LIU (Jean.
želijo vsi avtomobihsu, ki m morajo po tej cesti iz Go-’rst oziroma iz Gorice na Kras Žič. Sedaj je treba v Gabrijah troti Rubijam in priti s Kra-orico skozi Sovodnje. To pre-'uje promet, Gabrcem in So-sm ter tudi Štandrežcem pa ecej preglavic, saj je promet h vozil po teh krajih zelo
je ceste pa povzroča nemalo osti tudi gostincem, ki imajo ate ob tej cesti. Seveda se je
Naša prisotnost na Gran Premio Noè:
VINA
Charadonnay Furlanski tokaj - Collio Malvazija - Isonzo Beli pinot - Collio Zlata rebula Tokaj - Isonzo
Aromatični traminec - Colilo Sauvignon - Collio Renski rizling - Isonzo Traminer - Isonzo Cabernet franc - Isonzo
Distribucija: Casa del Barbera v Bazovici in Centergross v Gorici.
Kmetijsko posestvo PINTAR BORIS Števerjan - S. Floriano del Colilo
Prvi ukrepi po tragediji na bruseljskem stadionu
Na košarkarskem turnirju Don Bosca
Angležev ne bo v evropskih pokalih
LONDON — Vodstvo nogometnega kluba Liverpool je sklenilo, da se v naslednji tekmovalni sezoni ne udeleži nobenega srečanja na evropski ravni. »To bo za nas huda finančna zguba, toda malenkost nasproti udarcu, ki ga je vpričo tragedije na bruseljskem stadionu Heysel utrpel ugled naše domovine,« je rekel predsednik kluba John Smith. Kmalu nato je nogometna zveza Football Association javila, da na prihodnjih evropskih tekmovanjih ne bo sodelovala prav nobena angleška ekipa.
Odločitvi sta bili sprejeti tik pred sestankom ministrske predsednice Thatcherjeve s predstavniki domačega nogometnega sveta, na katerem je bilo sklenjeno v prvi vrsti raziskati odgovornosti za morijo v Belgiji, sicer pa »enkrat za vselej razčistiti probleme angleškega nogometa v zavesti, da nas bo pri tem podprla velika večina prebivalstva«. Na posvetu je planilo na površje zaskrbljujoče vprašanje izrazito politične narave. Predsednik Liverpoola (a ne edini) je zatrdil, da so pokol
v Belgiji izpeljali člani zloglasne skrajno desničarske Nacionalne fronte, angleške seveda, čeprav ne gre prezreti, kot je bilo izrecno naglašeno, krivde samih liverpulskih navijačev. Thatcherjeva je obljubila, da bo dala zadevo temeljito preveriti.
Nekako istočasno z britansko samokritiko (ki je morda ne bi bilo treba, ko bi pristojne oblasti že pred časom stopile na prste lažnim navijačem), je belgijska vlada sklenila prepovedati sleherni angleški ekipi i-granje na belgijskih tleh, in to na predlog notranjega ministra Nothom-ba, od katerega vse več Belgijcev zahteva, da odstopi. Tako v Italiji kot drugod po svetu se širi prepričanje, da je za smrt 38 ljudi odgovorna predvsem belgijska pobcija. U-strezne polemike se bodo gotovo še zaostrile vpričo njenega včerajšnjega opravičevanja, ki ga lahko najmileje označimo kot žalitev žrtev. »Nogometna tekma je zasebna zadeva, v katero policija iz juridičnega zornega kota ne more poseči,« se branijo bruseljski pobcaji. In še »Ni šlo za na-
pad policije na navijače, ampak za napad ene skupine navijačev na drugo. Namesto kritik na naš račun, naj se nam javnost zahvali, ker smo po incidentih spet vzpostavili red...«
Italijanska nogometna zveza je poudarila, da krivde za tragedijo ne gre pripisovati angleški nogometni zvezi, zato se bo tudi prijate'jVko srečanje med italijansko in angleško reprezentanco v Mehiki redno odvilo. Predsednik Sordillo se bo v nedeljo v Baslu udeležil izredne seje izvršnega odbora UEFA, na kateri bedo skušali razčistiti odgovornosti tega organizma za krvave dogodke, v Bruslju. Feder-calcio je tudi pripravljena nodoreti svojce žrtev v morebitnih sodnih postopkih. 0 zadevi so razpravljali tudi rimska vlada in evropski parlamentarci in predlagana je bila razveljavitev tekme Juventus - Liverpool, o kateri v Belgiji govorijo, da je bil njen izid že vnaprej domenjen. Zvečer pa so to vest odločno zanikali.
Drevi Jadran - Stefanel
Na košarkarskem turnirju »Pizzeria 2002«, ki ga prireja Don Bosco, se drevi za ljubitelje tega športa obeta res prvovrstna poslastica. V polfinalu se bosta namreč pomerila drugoligaš Jadran in pa prvoligaš Stefanel. Ekipi sicer ne bosta nastopili v kompletnih postavah (pri Jadranu bosta verjetno manjkala Klavdij Starc in Peter Žerjal, pri Stefanelu pa oba Američana), kljub temu pa bi morah gledalci priti na svoj račun.
Prvi polfinale med Jadranom in Stefanelom bo ob 19. uri, ob 21.00 pa se bosta srečali Servolana in SGT.
Jadran Parco v gosteh v Jugoslaviji
Kadeti Jadrana Farco, ki so se v soboto izkazali proti prvaku iz Veneta Stefanelu (71:65), bodo danes odpotovali v Karlovac, kjer bodo ob 17. uri odigrali prijateljsko srečanje proti istoimenski peterki. Ju-
tri pa bodo jadranovci v Ljubija^1’ kjer se bodo ob 15. uri pomerili z I Ježico. Ekipo bo tokrat okrepil tud1 igralec Segafreda, dvometraš J02' ko Devetak. Srečanji bosta gotovo koristni v pričakovanju finalne tekme deželnega prvenstva, ki bo v nedeljo, 9. t.m., v Fontanafreddi.
MINIB ASKET
Zaključni večer sezone pri Boru
Danes ob 15.30 bo na stadionu »1-maj« v Trstu zaključni večer sezone minibasketa pri Boru. Skupno 2 najmlajšimi minikošarkarji bodo praznovali tudi igralci »propagad" de«, ki so letos zabeležili vrsto DP . uspehov. Na sporedu bodo najP1^ razne tekme, nakar bo govor pred' sednika, sledilo bo nagrajevanje 2 bogatimi darili, na koncu pa še zai kuska. Poleg igralcev so povabljen^ tudi vsi starši in prijatelji otrok, k1 .gojijo to panogo. (A. Kovačič)
Kvalifikacije za nogometno SP
Bolgarija - Jugoslavija
Na državnem odbojkarskem finalu v kategoriji deklic
Friulexport v ožjem krogu favoritov
Jugoslovansko nogometno reprezentanco čaka danes izredno težko in morda odločilno srečanje v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu. »Plavi« bodo namreč gostovah v Bolgariji, ki je v zadnjih srečanjih pokazala zavidljivo pripravljenost. Bolgari so namreč doma odpravili tako Vzhodno Nemčijo (čeprav z zadetkom, ki je padel prav ob koncu srečanja) kot tudi Francijo, ki jo je vodil Platini. Z druge strani pa Jugoslavija v svojih zadnjih nastopih ni prav blestela, saj je obakrat proti Luksemburgu zmagala z vehko težavo, ko bi zbrali kopico zadetkov, ki bi še kako prav prišli, če bo odločala razlika v golih.
Milutinovič je bil zato pred odhodom v Sofijo izredno previden in ni hotel nič povedati o ekipi, ki jo bo poslal na igrišče, češ da bi to lahko izkoristil bolgarski trener Vucov. Nekaj težav je imel s poškodovanima
Radanovičem in Vokrrijem, ki pa sta si • opomogla- Verjetno bodo »plavi«, ki bodo v Bolgarijo dopotovah le nekaj ur pred tekmo samo, nastopih v naslednji postavi:	Stojič, Radovič
(Radanovič), čapljič, Gudelj, Zajec, Hadžibegič, Bahtič, Baždarevič, Vo-krri, Mlinarič, M. Djurovski.
Tekmo bo neposredno prenašala ljubljanska televizija s pričetkom ob 18. uri, medtem ko jo bo koprska TV predvajala oti 20.30.
LESTVICA 4. SKUPINE
Jugoslavija
Bolgarija
Francija
NDR
Luksemburg
2 0 1 1 1 1 0 3 0 6
5:2
7:1
7:2
10:7
1:18
PREOSTALI SPORED: 11. 9. NDR -Francija; 25. 9. Luksemburg - Bolgarija; 18. 9. Jugoslavija - NDR; 30. 10. Francija - Luksemburg; 16. 11. Francija - Jugoslavija ter NDR - Bolgarija.
S. ELPIDIO — Združena ekipa Friulexport je z včerajšnjo prepričljivo zmago s 3:0 proti sardinskemu deželnemu prvaku iz Sassarija naredila nov pomemben korak na poti k polfinalu za uvrstitve od 1. do 4. mesta. Če bodo danes zjutraj dekleta premagala še prvaka iz Abrucov, se bodo njihove sanje uresničile, kar bi bilo nedvomno izreden uspeh za našo
združeno ekipo, saj treba seči daleč v preteklost (natančno v leti 1968 in 1969, ko so bile Borove mladinke državne podprvakinje), da dobimo tako visoko uvrstitev slovenske mladinske ekipe v državnem merilu.
Kot je bilo pričakovati, si je Friulexport s predvčerajšnjo zmago proti Umbriji zagotovil v drugem krogu tekmovanja dostopnejše nasprotnike.
Sassari namreč nikakor ni mogel kljU' bovati našim igralkam, ki so igraj6 tako, kot znajo in uspešno izkoristile vse slabosti sardinske šesterke, med katere v prvi vrsti sodi sprejem servisa. Zopet je Friulexport odlično serviral (tokrat se je v tem elementu izkazala predvsem Ukmarjeva) in m je bil ključ lahke zmage, saj je nasprotnik zaposloval »našo« obrambo 2 lahkimi žogami, tako da je bil protinapad Friulexporta z razigrano Žerjale vo na čelu praktično neustavljiv-Danes bo torej padla odločitev 0 nadaljnji usodi združene ekipe. Povejmo, da bo polfinale (upajmo zu vstop v veliki finale) na sporedu že danes popoldne. Jutri bo torej vse jasno, sanjati za Friulexport vsekakor ni prepovedano, čeprav se krog kandidatov oži, konkurenca pa je čedalje ostrejša.
VČERAJŠNJI IZID:
Friulexport - Sassari	3:0
(15:2, 15:5, 15:9)
Pokrajinsko prvenstvo v šesteroboju
Danes in jutri bo atletsko društvo Bor Infordata priredilo pokrajinsko prvenstvo v šesteroboju (100 m ovire, višina, krogla, daljina, kopje, 400 m in pa obrobna tekme na 100 m in skok v višino za naraščajnice). Danes bo tekmovanje na stadionu Grezar s pričetkom ob 16. uri, jutri pa na stadionu na Kolonji s pričetkom ob, 10. uri.
Na tekmovanju bosta nastopili atletinji Bora Infordate Lidija Glavina in Tanja Kalc, ki bosta skušah doseči normo za uvrstitev na državno prvenstvo za posameznike, ki znaša 3.200 točk. Z njima bosta še Veronika Gerdol in pa Vera Krmec, ki sta normo za državno prvenstvo že izpolnili pred kratkim na deželnem prvenstvu v šesteroboju, ki je bilo pred kratkim.
Poskusne vožnje za VN Belgije
Alboreto včeraj najhitrejši
Na odbojkarskem turnirju v Zagrebu
Tudi reprezentanci ZS8DI
✓
DIRKA PO ITALIJI
Hinault brez težav obdržal vodstvo
GRAN SASSO D’ITALIA — Čdprav je bilo pričakovati, da bo včerajšnja etapa le prinesla kakšno spremembo pri vrhu lestvice, je vse ostalo po starem. Etapo (štirinajsto, od Frosi-nona do Gran Sassa za 195 km) je zasluženo osvojil Chioccioli, ki je za 14 sekund prehitel Avstralca Wilsona in Kolumbijca Montoyo (po 23”). Mo-ser je bil četrti, kar je dokaz, da so pretiravah, ko so cilj prikazovah na napornem vzponu. Francoz Hinault je zgubil nekaj sekund, vendar si zaradi tega ni belil glave.
SKUPNA LESTVICA: 1. Hinault 69 ur 56’44”; 2. Visentini po 1’25”; 3. Moser 1’47”; 4. Lemond (ZDA) 2’33”; 5. Baronchelli 4’02”; 6. Prim (Šve.) 4’04”; 7. Contini 4’36”; 8. Chioccioli 4’53”; 9. Wilson (Avs.) 4’55”; 10. Le-jarreta (Šp.)	4’55”;	11. Da Silva
(Fort.) 6’02”; 15. Saronni 6’57”; 17. Van Impe (Bel.) 8’35”.
Danes čaka kolesarje 203 km dolga pot od Aquile do Perugie.
FRANCORCHAMPS — Na prvih u-radnih poskusnih vožnjah za nedeljsko dirko v formuli ena, veljavno za VN Belgije, je najboljši čas dosegel Alboreto (ferrari) in tako znova potrdil, da sodi med glavne favorite za končno zmago. Alboreto je pokazal, da je njegovo vozilo trenutno boljše od lotusa in renaulta. V precejšnjih težavah je bil melaren, tako da je Prost pristal celo na zadnjem mestu. Dobro se je obnesel tudi novi Ferrarijev pilot Johansson, ki je dosegel peti najboljši čas.
VRSTNI RED: 1. Alt>oreto (It.) ferrari 1’56”046 ; 2. De Angelis (It.) lo-tus renault 1’56”277 ; 3. Senna (Braz.) lotus renault 1’56”473; 4. Tambay (Fr.) renault elf 1’56”586 ; 5. Johansson (Šve.) ferrari 1’57”506 ; 6. Ros-berg (Fin.) Williams honda r57”705; 7. Piquot (Braz.) brabham BMW 1’ 58” 122; 8. De Cesaris (It.) hgier gi-
tanes r53”302; 10. Berger (Av.) ar-rows BMW r58”343; 11. Lauda (Av.) melaren 1’58”374; 12. Mansell (VB) Williams honda 1’58”658;
Motociklizem : VN Avstrije
Spencer v ospredju
SALZBURG — V poskusnih vožnjah za motociklistično VN Avstrije je bil Američan Spencer najboljši tako v razredu do 250 ccm kot do 500 ccm. V četrtlitrskem razredu je Spencer (honda) prehitel Manga (ZRN - honda), Wimmerja (ZRN - yamaha), La-vada (Ven. - yamaha) in Riccija (It. -honda), v pohitrskem razredu pa Lawsona (ZDA - yamaha) in Mamolo (ZDA - honda).
V razredu do 125 ccm je najboljši čas dosegel Švicar Kneubuhler (LCR) pred Italijanom Gianolo (garelli).
Jutri bo v Zagrebu zanimiv odbojkarski turnir za pionirje in pionirke. Na turnirju bodo sodelovale reprezentance Hrvaške, Slovenije in zamejska reprezentanca ZSŠDI.
Turnir je drugič na vrsti in namen organizatorjev je, da bi postal tradicionalen. Prvi turnir je pred letom dni organizirala odbojkarska zveza Slovenije v Novem mestu, prihodnje leto pa ga bo tu pri nas priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Itahji.
Turnir pionirjev in pionirk je bil prvič organiziran na pobudo odbojkarske zveze Slovenije. Namen organizatorja je bil ta, da se najmlajši tekmovalci, oziroma tekmovalke srečajo in da spoznajo svoje vrstnike iz sosednjih republik, istočasno pa lahko merijo svoje znanje z ekipami, ki jih ne poznajo. Omenimo še, da sta zmagovalca lanskega turnirja Slovenija v moški konkurenci in Hrvaška v žen-
ski konkurenci. Naši fantje so se D' ni uvrstili na 3. mesto, medtem ko so dekleta zasedla 2. mesto.
Za organizacijo moške reprezentance je letos skrbela goriška komisij6 za odbojko pri Združenju slovensku1 športnih društev v Italiji. Trener Boris Jelavič je sklical naslednje igraJ' ke: čač (ŠZ Sloga), Tomšič, Cuci, Feri, Mikluš (Naš prapor), Vogrič, Gulil, Juren (Eta), Boškin, PrincK (Val). Tržaška komisija za odbojko pa je skrbela za organizacijo ženske reprezentance. Sklicane so bile naslednje igralke : Velikonja, Malmenval, Tavčar, Komar (Breg), Masten in Vižintin (Sokol), Milkovič, Vidah, Kri2; mančič, Sosič, Dmovšček, Filipovi6 (Sloga).
Žensko reprezentanco bo spremljn| Pavel Morpurgo. Pričetek turnirja o° jutri, 2. junija, ob 10. uri v o°' mu odbojke v Zagrebu.
domači šport
Velike novosti v odbojkarskih prvenstvih
Danes
KOŠARKA
TURNIR »PIZZERIA 2002«
19.00	pri Don Boscu: Jadran - Stefanel
ROKOMET
16.00	v Zgoniku: mednarodni turnir za »1. pokal Krasa«
BALINANJE
8.00	v Zgoniku: mednarodni turnir za »12. kraški pokal«
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
16.00	na stadionu Grezar: nastopa tudi Bor Infordata
Jutri
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
16.30 na Opčinah: Opicina - Vesna; ob 16.30 v Turjaku: Isonzo - Zarja NAJMLAJŠI (poprvenstvo)
9.00	v Repnu: Kras - Opicina ZAČETNIKI (poprvenstvo)
8.45 na Proseku: Primorje - Super-caffè
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
10.00	na Kolonji: nastopa tudi Bor Infordata
KOŠARKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Opčinah: Polet - Pallavolo Muggia
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v telov. Addobati: Saba - Breg.
Novosti pri Totocalciu
RIM — Ljubitelji stavnih stolpcev Totocalcia bodo lahko upah na milijone tudi v poletnih mesecih: izvršni odbor CONI je namreč sklenil, da bodo s. popularno igro nadaljevali tudi 19., 23. in 30. junija tdr 7. julija, v poštev pa bodo prišh poleg nogometa tudi avtomobilizem, motociklizem in kolesarstvo. Poleg tega bodo uvedh še 6 medtedenskih stav: 18. septembra, 2. in 23. oktobra, 6. in 27. novembra ter 11. decembra, nanašali pa se bodo na rezultate srečanj v evropskih nogometnih pokalih.
Uvedba podaljšanega »play-off« v A-l ligi, popolna revizija prvenstva C-l lige, uvedba odprtega prvenstva, uvedba starostne omejitve za deželna prvenstva, reforma mladinskih tekmovanj. To so bistvene spremembe, ki jih je uvedel izvršni svet vsedržavne odbojkarske zveze na svoji zadnji seji v Rimu in vnašajo v odbojkarski svet pravi potres, ki bo imel svoje posledice tudi za slovenska društva.
Poglejmo in komentirajmo podrobneje te novosti:
A-l LIGA: od polfinala naprej bo »play-off« igran na tri zmagane tekme, ne več na dve.
TUJCI: s sezono 1986/1987 bodo zmanjšali število tujih igralcev v I-taliji. V A-l ligi bosta še naprej dva. v A-2 ligi eden, v B ligi nobeden, kar na primer pomeni, da se združena e-kipa Meblo čez dve sezoni ne bo mogla več posluževati pomoči iz Jugoslavije!
B LIGA: odslej bodo 72 ekip razdelili na šest skupin po 12 ekip, ki
bodo igrale v enotni skupini. Zadnje tri ekipe iz vsake skupine bodo izpadle v nižjo ligo.
C-l LIGA: 144 ekip, kolikor jih šteje to prvenstvo, bodo razdelili na devet skupin po 16 ekip. Te bodo razdelili še v dve podskupini po osem. Prve štiri uvrščene ekipe iz vsake podskupine bodo nastopile v skupini za napredovanje, že odigranih medsebojnih srečanj pa ne bodo ponovili, veljal bo torej rezultat iz prvega dela. Skupno bo torej vsaka ekipa odigrala 14 plus 8 tekem. Jasno je, da bodo tako tudi prvi deh poštah bolj zanimivi in to novost gre sprejeti v celoti.
ODPRTO PRVENSTVO: odprtega prvenstva se z eno ah več ekip lahko udeleži vsako društvo, včlanjeno v FIPAV. Prvenstvo bo razdeljeno na več delov po sistemu mladinskih hg. Zmaga bo pomenila v zaporedju osvojitev naslova pokrajinskega, deželnega do državnega prvaka. Prve tri u-vrščene ekipe prvenstva bodo imele
pravico do neposrednega napredeva' nja v C-l hgo.
C-2 IN D LIGA: ta novost je prav gotovo najpomembnejša. S sezono 19°b /1987 bodo v ta prvenstva vnesh sta' rostno omejitev. C-2 hga bo tako P°' stala »under 26«, D hga pa »undef 25«. V skopih besedah to pomeni, da bodo morala naša moška društva (Val, Olympia, Bor in ostala) bistve; no pomladiti svoj igralski kader ah pa... napredovati v državno hgo- 'J nasprotnem primeru jim grozi konec-Z ukrepom FIPAV se načelno stri' njamo, toda zdi se, da je starostna meqa, zlasti za moške, nekohko Pre' nizka in v bistvu favorizira le velik6 klube.
MLADINSKA PRVENSTVA: prve11' stvi mladink in mladincev sta ukinjeni. »Deklice« postanejo »under 13*; kategorija »under 15« pa bo odslej »under 16«. Prihodnje leto bodo torej vse ekipe lahko igrale v istem mla' dinskem prvenstvu, kot letos.
Jutri zaključek prvenstva 2. AL
V nedeljo v Ljubljani
Vesni služi le zmaga
Srečanje Bor-Slovan
Nogometnega prvenstva druge ama-rske lige bo jutri konec. Igrali bo-® namreč pare zadnjega kola, v ka-, bo verjetno padla dokončna od-Watey, katera ekipa bo napredovala
* 1. amatersko ligo in katera, poleg .e obsojene Aurisine in Giarizzol, bo Padla v 3. amatersko ligo.
OPICINA - VESNA
Osrednja tekma dneva bo prav go-j,v° na Opčinah, kjer gostuje Vesna, m 0. Pred koncem Križani vodijo na tvici s točko prednosti nad dvoji-0 Zaule - Stock in dvema nad Liber-i^oni. Iz te četverice bo torej izšlo fa® ! končnega zmagovalca. Sodeč na r^nbtno stanje ima seveda največje . nznosti prav Vesna, v prvi vrsti ker točko prednosti nad zasledovalci, /-Prav je treba priznati, da Zaule in točk igrata pred domačim občin-°ni. Seveda gostovanje Vesne ne 0 lahko, kljub temu, da Opicina ni-Problemov z lestvico.
Openska enajsterica je sicer letos /črtala med favoriti tega prvenstva ^ v prvem delu zaostajala le točko j/ Yesno. V nadaljevanju pa so 0-^ei zašli v hudo krizo in zdrsnili že
«jih
v četrtem kolu, kar pomeni, da ima-Plavi za seboj pozitivno serijo v
spodnji del lestvice. Prav v zad-1 nastopih pa so nekoliko popravili t^ložaj in sedaj so z 29 točkami na ?j!ini lestvice.
torej Vesna igra proti nemotivira-ibu nasprotniku in to bodo morali tudi izkoristiti. Vesna se je v sosteh letos vedno dobro odrezala, gonila je namreč le Beglianu in to
V Q-‘ ■
jo
Sosteh, ki traja že sedem mesecev, :st,lr.orna dvanajst kol. Skratka, v tem ccanju je zmaga za Vesno obvezna, tat k’ jo lahko z neodločenim rezul-tom na lestvici dohiteli Zaule oziro-. Stock. Nato pa bi bili potrebni še !**ločilni dvoboji, ki bi po tako dolgem . napornem prvenstvu psihično še i/t obremenili nogometaše, ki so že ^koliko utrujeni.
Y®sna je torej tretjič zaporedoma ®d pragom 1. amaterske lige. Pr-c so si Križani zagotovili prestop sezoni 69/70, na žalost pa so že ^slednjo sezono izpadh. Vesna je Ij t° osvojila prvenstvo 2. amaterske ge Ponovno v sezoni 80/81, in ostala
v 1. amaterski ligi tri sezone zaporedoma. Prestop Vesne v 1. amatersko ligo pomeni nedvomno velik uspeh za naš zamejski nogomet, ki je nekje v krizi. Prav zaradi tega vlada za jutrišnji odločilni nastop Vesne veliko upanje, ne le med kriškimi navijači, temveč med vsemi našimi ljubitelji nogometa, ki iz srca želijo Vesni prestop v višjo ligo.
Omenili bi morda še, da jutrišnji nasprotniki Vesne igrajo tako: Zaule - CGS, Stock - Radio Sound, For-titudo - Libertas, Isonzo - Zarja.
ISONZO - ZARJA
Bazovska enajsterica pa bo zaključila svoje prvenstvo v Turjaku. Nedvomno smo si od Zarje letos pričakovali mnogo več, na to so v začetku
računali tudi voditelji in nogometaši sami, ki so kovali skrito upanje napredovanja. Na žalost pa je Zarja v prvem delu prvenstva res katastrofalno igrala 15 tekem in osvojili 9 točk. Zgledalo je že, da bo pirišlo do najhujšega, to je izpada iz lige. Na srečo pa so zarjani v drugem delu zaigrali kot prerojeni in si predčasno zagotovili obstanek v ligi. Rekli bi celo, da če bi Zarja igrala v prvem delu tako kot v drugem, bi se morda res potegovala prav za prestop. Sedaj ko je obstanek zagotovljen, seveda ekipa igra nekoliko nemotivirano in prav zaradi tega bi remi jutri v Turjaku predstavljal že lep zaključek letošnjega prvenstva.
B. R.
V nedeljo je bilo v Ljubljani v športnem parku Kodeljevo srečanje pobratenih društev med Borom in Slovanom. To je bilo četrto srečanje med športniki in športnimi delavci obeh sredin, odkar so leta 1979 podpisali listino o pobratenju med športnim združenjem Bor in Zvezo športnih društev Slovan.
Prejšnjo nedeljo je v Ljubljano dm potovalo več kot 100 Borovih športnikov, odbornikov in prijateljev. Priložnost so izkoristili tudi za praznovanje 40-letnice osvoboditve, kot sta v svojih pozdravnih nagovorih udeležencem poudarila tudi Slovanov predsednik Jože Borštnar in Borov predsednik Mitja Race. Na sporedu so bila tekmovanja v košarki, nogometu, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, v ritmični gimnastiki in balinanju. Ned-
vomno je nedeljsko srečanje še bolj utrdilo itak čvrste prijateljske vezi in temelje, ki že dalj časa združujejo ljubljansko in tržaško društvo.
IZIDI
KOŠARKA
KOŠARKA — mlajši pionirji: Slovan -Bor 39:56; starejši pionirji: Slovan -Bor 75:46; mladinci: Slovan: - Bor 80:69; veterani: Slovan - Bor 69:62. ODBOJKA — Slovan - Bor 3:0 NOGOMET — Slovan - Bor 3:1. BALINANJE — Slovan - Bor 3:2. TENIS — Slovan - Gaja 7:1. NAMIZNI TENIS — Kajuh A - Bor 4:1; Kajuh B - Bor 5:0; Kajuh C - Bor 5:4.
RITMIČNA GIMNASTIKA — 1. Lon šek (Slovan) 19,00; 2. Pavletič (Bor) 18,70.	(Cancia)
Tudi na Goriškem je bilo veselje ob uspehu Jadrana nepopisno
Jadranova zmaga - telesnokidturni Travnik
Teden dni je že mimo, a zmagoslavje Jadrana je še vedno živo prisotno, zabeleženo kot izjemen športni dogodek. Sobotni uspeh Jadrana je odjeknil kot pravi vzpon celotne telesne kulture, slovenske narodnostne skupnosti v Italiji: tako ga sprejemamo mi, tako ga sprejema večinski narod, tako ga sprejemajo v matični domovini.
In to v resnici tudi drži, saj nikdar doslej se ni še zbrala na športni prireditvi tolikšna množica naših ljudi, ki bi s tako pristnim in iskrenim občutkom stala ob strani svojim varovancem. Pisan in prisrčen svet, ki je slavil omikano veliko športno zmago-
Naši ljudje so za to priložnost prišli od vsepovsod: Tržačanov je bilo razumljivo največ, toda tudi Goričanov ni manjkalo... pa tudi kak beneški obraz smo lahko zasledili med preko pettisočglavo množico. Prisotni smo bili torej z vseh treh pokrajin naše dežele, kjer živi naša narodnostna skupnost!
Da je zanimanje za slovensko združeno košarkarsko ekipo precej občuteno tudi na Goriškem smo lahko zabeležili v vseh teh obdobjih. Marsikateri z Goriškega namreč redno spremlja Jadranove nastope-, veliko pa je takih, ki spremlja tekme neposredno po radijskih valovih. Da pa ne omenjamo tiste večine, ki v nedeljo zjutraj ob dostavitvi Primorskega dnevnika najprej poiščejo Jadranov izid... Pestro vzdušje zanimanja je obstajalo tudi v času odločilnih spopadov, oziroma mrzlica se je ob teh prilikah postopoma le dvigala... Na Goriškem je bilo torej zanimanje za »odločilni spopad« ravno tako občuteno kot na Tržaškem, saj je bilo veliko takih, ki so si načrtovah sobotni večer z Jadranom. V sobotnih popoldanskih urah pa so se že pričele priprave na odhod: posamezniki so se namreč pričeli organizirati v skupine in nato proti večeru odpotovali v tržaško športno dvorano. S sleherne goriške vasi so odpotovali... Videti je bilo Števerjance, Sovodenj-
ce, Doberdobce, Štandrežce, Oslavce in Pevmance, Vrhovce, Doljane, Slovence z Laškega... pa tudi Slovencev iz samega mesta Gorice ni bilo malo. V tej pisani množici smo zadobili občutek, da smo leto dni po veličastnem 20. maju na goriškem Travniku, na drugem tokrat »telesnokultumem Travniku 85«. Jadran je torej ob tej priložnosti teritorialno strnil naš živelj v tisto enoto, ki potrjuje našo narodnostno teritorialno nedeljivost. Tudi v tem obstoja sobotni uspeh Jadrana... Naše združeno moštvo je s tem potrdilo, da zna biti katalizator širšega športnega zanimanja v okviru naše skupnosti in njen teletsno-kultumi simbol! Je namreč moštvo Slovencev na Tržaškem, Slovencev na Goriškem in Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini, saj novice o Jadranu med Benečane, občasno prenašata tako revija »Dom«, kot čedaški tednik »Novi Matajur«.
V zadnjih obdobjih zabeležimo veliko športnih dosežkov s strani slovenskih športnih klubov in posamez-
nikov (Kras — namizni tenis, Meblo — odbojka, Naš prapor — lokostrelstvo, posamezniki v kotalkanju in lahki atletiki itd.), ki so ponos naši skupnosti in gonilna sila k napredovanju. 1
Jadranov vzpon je le še posebej uokviril in strnil vse dosedanje dosežke zamejskega športa ter zbližal tako naš telesnokultumi prostor. Podčrtal je namreč, da športniki z Brega, Trsta, vzhodnega in zahodne-ba Krasa, ter z doberdobskega in so-vodenjskega okoliša. Laškega, Gorice in Brd, pa iz Benečije in Rezije nastopamo pod isto zastavo, z istimi cilji ter da dejavnost in rezultati slehernega našega kluba so izraz celovitosti naše telesne kulture. Uspeh Jadrana naj torej še v večji meri poveže naše športne dejavnike med seboj, naj pripomore k boljšemu medsebojne inu spoznavanju, oziroma k vsemu temu, kar lahko vsebinsko in praktično vsesplošno obogati našo za mejsko telesnokultumo dejavnost.
IGOR KOMEL
Nastop balinarjev in rokometašev
Srečanje osnovnošolcev
»anes bo v organizaciji balinarske hh we športnega krožka Kras na šti-IhL balinarskih stezah v Zgoniku in /Pnu tradicionalni mednarodni bali-turnir za 12. Kraški pokal. jPortn^ prireditev spada v program Se’ Očinske razstave domačih vin, ki Jk> jutri zaključila.
14 aHašnjoga turnirja se bo udeležilo do cetverk iz zamejstva in matične t0l?Ovine Poleg dveh ekip organiza-Sot8)’ ^xx^0 Prisotni še Kraški dom, tak’ Polot in Portuale ter Repen-rr,or> Aluminij iz Komna, Štanjel, Janu lz Notranjih Goric, Brest iz Cerkih e' Partizan iz Kastava pri Rije-nù ■ j® bil lanski zmagovalec, Vele-m in ekipa Partizana iz Most Ljub-društvo s katerim je športni jri Pobraten že veliko let. šču ra^š®e ekip bo ob 8. uri na igri-(je|, v Zgoniku. Dvanajst ekip bo raz-s«.prilili v štiri skupine. Prvi dve bo-nastopab v Zgoniku, tretja in če-
trta pa v Repnu, Partizan, Kastav in Kras A pa se bosta direktno uvrstila v popoldanski sklepni del. Napredovala bo ena ekipa iz vsake skupine, tako da bo v sklepnem delu šest ekip razdeljenih v dve skupini, prvouvršče-ni četverki iz vsake se bosta potegovali za 1. mesto, drugouvrščeni ekipi pa za tretje.
V primeru slabega vremena se bo tumir odvijal na pokritih balinarskih igriščih na Proseku. Prve štiri uvrščene ekipe bodo prejele lepe pokale, dar treh naših bank. Openska Hranilnica in posojilnica je darovala krasen pokal za zmagovalca, dva pokala je darovala nabrežinska Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica, enega pa Tržaška kreditna banka.
Tudi trgovina s športnimi artikli Papi Sport iz Briščikov je darovala par odličnih telovadnih copat in tako pripomogla k še uspešnejši izvedbi 12. balinarskega kraškega pokala.
Vsem darovalcem se balinarski odsek pri športnem krožku iskreno zahvaljuje za pomoč. (Z. S.)
Kot je že običaj, bodo tudi letos ob priliki občinske razstave vin, razne športne prireditve. Tako bo letos prvič na sporedu turnir v rokometu za 1. pokal Krasa. Poleg domačinov bodo na turnirju nastopale tudi ekipe Sežane ter Libertasa in CUS iz Trsta.
Turnir se bo pričel danes ob 16. uri v novem kulturno - športnem centru v Zgoniku. V prvi tekmi se bosta pomerili ekipi Krasa in Libertasa, ob 17. uri pa Sežana in CUS. Zmagovalca bosta igrala ob 19.00 v velikem finalu, ob 18.00 pa poraženca za 3. mesto.
Zato vabimo vse ljubitelje športa, da se v čimvečjem številu ogledajo turnir. Takoj po končanem turnirju bo na razstavišču nagrajevanje ekip in najboljših igralcev. (A. B.)
Danes, bo v jutranjih urah srečanje osnovnošolcev z Goriškega. Srečanja, v zasnovi kakršna je letos, so se začela pred dvema letoma. Gre za merjenje spretnosti v različnih panogah, primernih za različne starostne stopnje, ki se jih udeležujejo vsi učenci osnovnih šol.
Srečali se bodo v treh krajih: v Doberdobu, v Sovodnjah in v Gorici. V Doberdobu bodo uporabljali zunanja igrišča, v Sovodnjah in v Gorici pa bosta na razpolago občinska telovadnica in tista v Kulturnem domu. Program tekmovanj bo spremenjen glede na smernice, ki so bile sprejete na začetku šolskega leta, ker je občinska uprava v Gorici začela s popravili šolskega stadiona na Roj-cah, ki je torej neuporaben. Tudi Mladinske igre in Študentsko prvenstvo v atletiki so se letos odvijali v Gradišču. Tako bodo morali tudi zadnji razredi tekmovati v igri med dve-
ma ognjema, namesto da bi se pomerili v tekih in skokih. Za ostale ostane program nespremenjen in enak lanskemu letu. Zmagovalci bodo prejeli pokale in kolajne. (R. A.)
Coceani (Naš prapor) na državnem prvenstvu
Lokostrelci briškega društva Naš prapor so se tudi na letošnjem deželnem finalu mladinskih iger dobro izkazali in si z Davidom Coceanijem zagotovili nastop na državnem prvenstvu, kjer je lani Vesna Lutman zmagala. Prejšnjo nedeljo je bil namreč v Tavagnaccu pri Vidmu deželni del prvenstva, ki je odločal o finalistih za državni naslov. V kategoriji letnikov 1971 sta 1. in 2. mesto odnesla David in Aleksander Coceani.
(V. B.)
Pogovor z načelnikom odbojkarskega odseka SZ Breg Evgenom Maver jem
»Oživitev moške odbojke že v letošnji sezoni«
Tudi
odbojkarska sezona se nagiba
štva 0 velja seveda tudi za naša dru-dos lijri v tem času že preverjajo ezke v letošni; sezon; in kuieio
h r,, ‘
v acu- Tekmovanja so se končala članskih konkurencah, na igri-[v, 80 le še nekatere mladinske eki-
•ričrt v letošnji sezonj in kujejo žaRr:e za novo. Med slovenskimi tr-društvi, ki jih tekmovalna odi- l'?a 116 prevzema več, je tudi Ibarski odsek ŠZ Breg, ki je prav to ■ uoevi slavil svojo 20-letnico1, za-gl J® ^enda prav, da začenjamo pre-stvo °t)računov prav z dolinskim dru hačeT ■ intervju smo se obrnili do gen^™ka odbojkarskega odseka Ev-
letol0^6! bi vprašali za obračun o sn]i tekmovalni dejavnosti.«
Vgl^riJetno smo v začetku pričako-Uge ^Ijšo uvrstitev članske ekipe C-l šib '7ara<ll začetnih odstopov, kasnej-spio^usotnosti, zaradi poškodb in na ekirJn°-lle Preveč dobrega vzdušja v Prea’ uvrstitev v skupino za na-]u 0Vanje spodletela. V drugem de-1 Je ekipa bistveno opomogla in
končni rezultat — obstanek, je pozitiven. Čisto obratno je bilo z mladinkami, bodisi v prvenstvu deklic, kot še bolj v 1. diviziji, ki so jo zmagale. Glede deklic, naj omenim, da se je ekipa uvrstila tik za združeno ekipo Friulexport, nato pa je med Bregom in ostalimi zevala prava luknja. Glede 1. divizije priznam, da smo verjetno zgrešili, ko ekipe v to prvenstvo nismo vpisali že predlanskim, saj je bila letos konkurenca za nas prešibka, da bi lahko dekleta primerno napredovala. Letos smo imeli tudi ekipo »under 15«, sestavljeno iz zelo mladih igralk, za katere je važno predvsem to, da so bile prvič skozi celo leto angažirane. Ostane še mmiodbojka. Imamo okrog 50 deklet, ki se bodo udeležile pokrajinske faze turmrja.«
»Vprašanje trenerskega kadra je pii Bregu še posebej pereče.«
»Smo povsem brez trenerjev za 1. in 2. ekipo in se resnično né znamo na koga obrniti. Za mlajše ekipe si pomagamo s starejšimi igralkami članske ekipe. Vprašanje trenerskega
kadra je pri nas še povsem odprto.«
»Ze dalj časa se pri vas govori tudi P. ponovni ustanovitvi moškega odseka.«
»Oživitev moškega sektorja je na programu že za letošnjo sezono. Da bi se ne prerekali s košarkarsko in nogometno sekcijo se zaenkrat ne bomo lotili moške miniodbojke, šli pa bomo na nižjo srednjo šolo, kjer se P°	ki je bila izdelana, več
kot 60 odstotkov dijakov ne ukvarja z nobenim športom, med temi pa je dosti takih, ki b; uspevali v katerikoli panogi. Z moškimi nimamo večjih tekmovalnih ambicij. Nas namen je v prvi fazi predvsem ta, da pridemo preko moškega sektorja do vodstve-fkk in trenerskih kadrov, saj praksa kaze, da dekleta po končani športni kanen v velikem številu zapuščajo društvo. Z oživitvjo moškega sektorja bi morda tudi stimulirali priliv trenerjev, saj gre pri nas za novost, okrog katere je čutiti precejšnje zanimanje.«
»Kaj pa z odborniki?«
»Z odborniki je povsem obratno. V
odsek je pristopala vrsta še aktivnih igralk, ki imajo polno funkcij, a za sedaj ne kažejo znake preobremenjenosti. Če pride včasih do kakšnih spodrsljajev, je to treba pripisati dejstvu, da smo ne le kot odsek, temveč sploh kot društvo povsem zamenjali vodstvo leta 1983 in smo seveda vsi še nekoliko neizkušeni.«
»In končno še, kakšni so bodoči načrti društva, dolgoročni in kratkoročni?«
»Želeli bi imeti dolgoročne načrte, pa si jih zaradi pomanjkanja trener skega kadra zaenkrat ne moremo privoščiti. Tako načrtujemo iz leta v leto, kar se sicer ne dogaja le pri nas. Minimalni program za prihodnjo se zono je ta, da obdržimo pozicije v C-l in D ligi, kar bomo skušali uresničiti z medsebojnim prelivom igralk iz ene v drugo ekip. Z dobrimi dosežki mladinske ekip« sem tudi prepričan, da bomo znova navdušili za odbojko nekaj •perspektivnih deklet, ki so lani prenehale z aktivnim igranjem.« (ak)
NA RADIU OPČINE
Drevi zadnja Športna sobota
Drevi bo ob 20.00 px> valovih Radia Opčine na sporedu zadnja sezonska Špx>rtna sobota, na kateri bodo tudi javili najboljše športnike sezone, ki bodo nato nagrajeni v petek, 7. junija. Tej zelo popularni oddaji sledi mnogo poslušalcev, dreviš-nja pia bo zaobjemala px>govor z udeleženci trekinga in alpinistične odprave SPDT na Himalajo, pogovor z Borisom Vitezem in še pwgovor s špx>rtniki iz Sežane.
obvestila
ŠZ BOR
sporoča, da bo v ponedeljek, 3. junija, ob 18. uri na društvenem sedežu posvetovalni sestanek za ustanovitev plavalnega odseka Bor. Vabljeni so vsi starši tistih otrok, ki jih plavanje veseli.
TPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Telefon 422696.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad: - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Ttx 460270
£ORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k^JziT in tiskar7 ^Trst
s
Član ttairjansk« zveze ^asopi»,i|, založnikov BES
1. junija 1985
Koliko denarja je bilo v 40 vrečah ?
Ni sledi za banditi ki so oropali vlak
PARIZ — Nekaj dni po ropu na vlak Bordeaux - Milan, izvedenem v stilu ropa na vlak London - Glasgow 1963. leta, ni še nobenih vesti, po katerih bi mogli presoditi vrednost u-kradenega blaga. Policijske oblasti niso zbrale niti približnih podatkov, kaj vse je bilo v tistih 40 poštnih vrečah, ki so jih roparji zmetali iz poštnega vagona na kamionete, ki so jih čakali pri cestnem podvozu. Nekateri časniki pišejo, da je na vrečah pisalo »zainemarljiva vrednost«, drugi pa spet trdijo nasprotno in pišejo, da je bilo v njih veliko umetniških sl'k, zlatnine, vrednostnih papirjev, dokumentov in zagotovo tudi denarja. Ker so vreče prišle iz tujine, ima poštna uprava toliko težjo nalogo, razvozlati njihovo vsebino.
Kakorkoli že, gotovo je le to, da so roparji dodobra preučili svoj načrt in ga izpeljali do< podrobnosti natančno. Prav gotovo so vedeli, kaj je v vrečah. Celotni »podvig« na vlak št. 343, ki je bil preko Marseilla namenjen v Milan, zelo sliči ropom iz kavbojskih filmov.
Zgodba se začenja v zgodnjem jutru, ko je v vlaku še mrak in je večji del od 350 potmkov v snu. Ko se je vlakovodja ustavil na kolodvoru Ta-rascon, sta v njegovo kabino prišla dva moška z zakrinkanim obrazom in ga prisilila, da je nadaljeval pot, kot
da se ni nič zgodilo. Manj kot uro kasneje se je vlak nenadoma ustavil, poštni vagon pa točno nad nadvozom, pod katerim so čakali roparji s kamioneti. Vdrli so v poštni voz in s puškinimi kopiti do nezavesti pobili, poštna uslužbenca. Kot bi trenil, so iz poštnega voza na kamionete zmetali 40 vreč. Roparji bi prav gotovo vagon »očistili« do kraja, če se takrat ne bi pripeljal m'mo in se tudi ustavil vlak, ki je prišel iz nasprotne strani. Ustavil se je zato, ker ga je zvezani strojevodna oropanega vlaka po svetlobnih varnostnih napravah vseeno uspel obvestiti. Kakšnih deset tolovajev, kolikor naj bi štela tolpa, je zaradi tega prekinilo svojo akcijo; izginili so, kot bi se v zemljo vdrli.
Ko so policijo iz Marseilla obvestili o ropu, je zastražila vsa ključna križišča, vendar o tatinski tolpi, o kateri sodijo, da je bila sestavljena iz mladostnikov, ni bilo ne duha ne sluha. Kaj so ukradli, velja sedaj za neprodimo tajnost. Čeprav malokdo verjame, da bi predvčerajšnji rop na vlak v Franciji lahko primerjali z ropom izpred 20 let na vlak Glasgow-London, kjer si je z »ropom stoletja« tolpa Ronalda Biggsa zagotovila 2.6 milijona funtov šterlingov, so francoske oblasti vseeno sila zaskrbljene: muči jih dejstvo, da je na območju Marseilla poslednji že tretji oboroženi rop na vlak v zadnjih petih mesecih.
Ugodna ocena odnosov med družbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji
LJUBLJANA — Ko v Sloveniji ta čas ocenjujejo odnose med družbo in verskimi skupnostmi, z zadovoljstvom ugotavljajo, da so na splošno dobri, predvsem pa, če bi dejali z majhno prispodobo, stoji most razumevanja in sožitja med verniki in neverujočimi na dokaj trdnih temeljih. Seveda pa v vsakodnevnem življenju vendarle prihaja do posameznih spornih primerov in kot temu pravijo motečih pojavov, ki jih ob pripravljenosti verskih skupnosti za skupen dialog, sproti razrešujejo.
V Sloveniji je trenutno registriranih 15 verskih skupnosti, največja pa je seveda rimskokatoliška Cerkev. Prav s te strani se porajajo nekatere ponavljajoče se zahteve, kot so denimo nasprotovanje »ateiza-ciji« pouka, verska oskrba v domovih starostnikov in zaporih, možnost verske aktivnosti v Jugoslovanski ljudski armadi v prostem času, praznovanje božiča, ki naj bi bil dela prosti dan, verske oddaje na radiu, televiziji in podobno. Delno se te zahteve povezujejo s težnjami v letu 1981. Slovenska rimokatolička Cerkev pri tem poudarja, da je načelno ustavni in zakonski okvir v Jugoslaviji ustrezen in da gre samo za njegovo dosledno izvajanje, vendar s posameznimi spremembami (kot v primeru božiča in praznika 1. novembra).
Občasno poudarjanje teh zahtev je sicer delno vplivalo na stanje odnosov, vendar je tudi treba reči, da je bila politika slovenske rimokatoliške cerkve tako pod pokojnim nadškofom dr. Jožetom Pogačnikom kot pod sedanjim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem vseskozi usmerjena v iskanje realnih možnosti sožitja kljub različnim svetonazorskim pogledom.
Združevati ljudi, ne pa delati razkola med njimi — to je vodilo našega dela, je nedavno tega dejal Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL, ko je tekla na predsedstvu poglobljena razprava o odnosih
med družbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji. Šetinc je jasno povedal, da so bile tudi posamezne zahteve po posebnih televizijskih verskih oddajah, ki jih ni mogoče sprejeti, ker bi to pomenilo razbijanje enotnega programa, kakor je zakonsko opredeljen in ki ga štejejo za dejavnost posebnega družbenega pomena, namenjenega vsem ljudem in zato laičnega. Na posamezne zahteve, naj bi bil božič dela prost dan, po njegovih besedah odgovarja življenje samo, »saj imamo prvič v zgodovini Slovenije opravka z množičnim nazorskim pluralizmom«.
Posebej pohvalno je delovanje slovenskega duhovniškega društva, ki je bistveno pripomoglo k izboljšanju odnosov med družbo in rimsko katoliško Cerkvijo. žal pa so med mlajšimi teologi tudi posamezniki, ki se oddaljujejo od svetle tradicije starejših kolegov in taki, ki si ne prizadevajo za dobre odnose. Nad temi bi se lahko zamislila tudi teološka fakulteta. Cerkvi sami pa tudi ne bi bilo v škodo, če bi njeni ljudje hitreje premoščali predsodke in strah pred drugače mislečimi ljudmi. Nesprejemljivo je, da se v delu verskega tiska pojavljajo članki, ki govore o verskih kot večvrednih ljudeh, o neverujočih pa, kot da to sploh niso.
Prav tako je v Sloveniji vseskozi čutiti podporo vsem tistim težnjam, ki spodbujajo dobre odnose med Vatikanom in Jugoslavijo. Zato je le upati, da bo politika Svete stolice še naprej prežeta z razumevanjem za položaj Jugoslavije v svetu. Kot je še dejal Franc Šetinc, »želimo«, da bi bilo kmalu ustvarjeno ozračje zaupanja, ki bo edino omogočalo, da papež Janez Pavel II. obišče Jugoslavijo«. To je v marsičem odvisno^ od krajevnih cerkva, ki morajo biti prežete z dobrimi nameni za blaginjo tako vernikov kot nekatolikov in neverujočih, torej Jugoslavije kot celote.
NADA MAVRIČ
V teku moralizacija sovjetske policije
MOSKVA — Proces »moralizacije«, ki se je v SZ pričel po smrti Brež-njeva in ki je z vzponom' Gorbačova dobil novega zagona, je globoko posegel tudi v vrste ljudske milice, se pravj policije. Kot piše italijanska tiskovna agencija ADNKRONOS, je v-zadnjih treh letih prevzelo najvišja in srednja mesta v milici 55 tisoč mladih, ki so vsi vpisani v partijo. Zamenjali so funkcionarje, ki so bili odstavljeni zaradi korupcije Čistka je zajela tudi sam vrh policije. Njen poveljnik general Nikolaj Šelokov je bil odstavljen, izgubil je mesto v Centralnem komiteju, po vsej
verjetnosti pa bi mu tudi sodili zaradi korupcije, ko ne bi nenadno umrl. Poveljstvo ljudske milice je za njim prevzel general Vitali Fjodorčuk, ki prihaja iz vrst tajne službe KGB in ki zdaj vodi reorganizacijo policije, kar naj bi bil predpogoj za morali-zacijške posege v celotno družbo.
Poleg tega, da so vsi srednji in višji policijski funkcionarji člani partije, bo odslej — vedno po pisanju agencije ADNKRONOS — v ljudski milici deloval poseben oddelek za »politično vzgojo«, ki bo tudi dajal moralne ocene in nadziral napredovanja. O tej preosnovi policije je pisala tudi mo-
skovska Pravda, ki je med drugim poudarila večjo učinkovitost policijskih posegov. Kot je izjavil sam general Fjodorčuk, je odločnejše nastopanje policije že povzročilo zmanjšanje števila ubojev, kraj in drugih zločinov. Novi poveljnik ljudske milice je v svoji izjavi govoril tudi o koncu slehernega »popuščanja in liberalizma« v vrstah policije, opozoril pa je na alkoholizem, ki je v ozadju številnih zločinov. Kar dve tretjini ubojev in ranjenj naj bi v SZ zagrešili pijani ljudje, katerim poleg tega pripisujejo 80 od sto lopovskih dejanj in eno tret jino smrtnih prometnih nesreč.
V Boliviji ugrabili finančnega ministra
LA PAZ — Občinski komite mesta Cochabamba je dobesedno ugrabil bolivijskega ministra za finance Francisca Belmonteja in ga nima najmanjšega namena izpustiti, dokler se ne reši spor med krajevno skupnostjo in osrednjo vlado. Belmonte je bil na obisku v Cocha-bambi in je obenem prinesel odgovor vlade na nekatere zahteve občanov, ki pa so bili mnenja, da je vladni odgovor povsem neustrezen. Zato so ministra ugrabili in sporočili v La Paz. da ga ne bodo izpustili, dokler ne bosta v Cochabambo prišla minister za kmetijstvo in minister za prevoze in sicer z mnogo bolj ugodnim odgovorom. Treba je dodati, da je občinski odbor obljubil vladi, da bo z ugrabljenim ministrom lepo ravnal.
Trije Američani v ječi zaradi vohunjenja za SZ
WASHINGTON — V ZDA so dokaj zaskrbljeni spričo zadnje vohunske afere, v katero so vpleteni trije člani družine Waiker. Začel je oče John, ki je bil dvajset let častnik na ameriških podmornicah in kasneje na samem poveljstvu. Skozi vrsto let je posredoval cel kup informacij sovjetskim obveščevalcem. Informacije sicer niso bile strogo zaupne, vendar ta, do katerih ni mogoče priti z lahkoto in s pomočjo katerih se da marsikaj doumeti. Ko je šel v pokoj je njegovo delo nadaljeval sin Micahel, mornar na letalonosilki Nimitz, v čigar kabini so našli vrsto zaupnih dokumentov. Prav včeraj so zaprli Jonno-vega brata Arthurja, kj pa je zaposlen v industriji, ki dobavlja material ameriški mornarici.
Nage, a ne nuklearizirane
Tako je sprejela skupina mirovnic ameriškega predsednika Reagana v Osiik»" schu (Wisconsin), kjer se je le-ta sicer mudil, da bi obrazložil novo davčn® reformo	(Telefoto Ar)
»Mostiščarji«
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK