AccspUnc« for ntUiti ti i^mUI rate of poiltp praviM for ta ••ction 1103, Ael «f Ocl. 3, 1017, kiHUriitd on Jm 14, 1010. JEDNOTE tr C rr d nitki la tipravattki pro storil 2S8T B. Lawadak ar. Offloa of puUlcaUea: >087 Bo. LawadaU ari. Talapboasi Laaradal« 4Mfl. | NKJBH2 IE POJDC V INOZEMSTVO. povabi Jon jo V Ettoijo, Anglijo, južno Afriko, Avstralijo in na Irsko. NJEOOVI BOŽIČNI UMIVI VASBOtOVOCfO. Wsshington, D. C. — (Feder- DEBS JI POVEDAL HARDIN-OU, DA KEI8TUB MI NOSIL BAJONETA. L prPSg ) Gene Debs ne bo potoval okrog sveta. Ruska socialistična federativna ' republika ga je ofieijelno povabila, da naj bo njen gost. Dalje je prejel vsbils za obisk .Irske, »Anglije, Južne Afrike in Avstralije. Kolikor je Debs dsl vedeti svojim ožjijn prijateljem tekom svojega dvadnevnega bivanja v Wa*hingtonn, ostane nekaj čaaa doma v Terre Hautu in potem se loti svojega prvega velikega dela v Ameriki. Debs če ne ve, kaj se jt. vae zgodilo na svetu v treh letih ujegovega zapora. Časopisov ni umel prejemati in iz revnih odlomkov novic ,ki jih je od časa de časa dobil v ječo, si ni mogel ustvariti natančne alike položaja, /jlaj dele je začel svobodno govoriti s svojimi prijatelji in spoznavati neve razmere. Debaov drugi dan v Washing-tonu je bil zelo buren. Srečal se je z ljudmi, s katerimi ni še nikdar prej govoril in vsi so mu stisnili roko kot prijatelju. Prvi, ki ga je poaetil, je bil Samuel Oempers, - predsednik Ameriške delavske federacije. Govorila sts preeej časa o akciji, ki jo je trebs se vzeti za osvoboditev ostslih političnih jetnikov. Za Gomper-Hom je prišel Wiliiam H. John ston, predsednik organizacije strojnikov, potem Frank Mlorri-»on, tajnik A. P. of L., ki je pripeljal s seboj Tom Egana, urednika federacijakega časniksrske-ga huletina "The Newa Letter" in tisksrskega veterana v toled-Kkcm gibanju. Pogovor je trsjal dolgo časa o delavskem gibsnju v prejšnjih časih, o konvencijah in prijateljih, ki ao že mrtvi. Nato je prišla akupina bivših vojakov, olunov Veteranov svetovne voj ne, ki ao mu stisnili roko. Zatem Ka je posetil star tovariš, s kate rim sts skupaj delala ns železnici, Marvvin Gstes Sperry, ki je veliko storil za Debsovo osvoboditev pO tom Legije prostskov in pomor ščakov. Prišel je znanec iz Sever ne Da kote, kateremu je Debs povedal dogodek iz noči leta 1894.', ko je izposloval pogodbo z North ern Pacific železnico in dosegel, da so železniški magnatje dali poldrugi miljon dolarjev v mez •lah v naprej stavksrjem. Tisto noč je Debs sedel v pissfni želez niAkega superintendenta in brzo jnvno pozival želczničsrske orgs nktscije na delo. Iz Fargs, Severna Dskots, je ps prišel odgovor že proti jutru: "Žal nam je, ds ne moremo pričeti z delom pref jutrom: proslsvs zmage še ni končana." Peter J. Mc8wincy, brst muče-nihkega župans iz Corks ns Irskem, je poklonil Debau aliko brst s z napisom: "Dcbsu, največjemu »Američanu, mučeniku zs resnico in ljubitelju človeštva". Oilson Gardner je vzel Debaa boj v kapitol. Deba ae je hotel oaehno zahvaliti senatorju Watso->)u iz Georgije za boj, ki gs je Watson vadil v aenatu v prid političnih jetnikov. Wstsons ni bilo v kspitolu in Debs mu je pustil pismo s svojo gorko zahvalo. Debs je povedsl. da je vest o Wataono-vem razkritju brutalnega posto-psnjs z vojski v ameriški armsdi tekom zadnje vojne prodrl s tudi v jetnišnieo v Atlsnti. Tsm se na-hsjs okrog 200 bivših vojakov in Debs se je prepričal iz pogovorov1 z njimi, da je Wstaonovs obtežba resnična. 1 Ko je bil Dehe v kspitolu. je ohiekal več eenatorjev, med njimi tudi Boraha, kateri je čeatital Debea, rekoč, da dobro Izgleda, kar ffntovo prihaja od čiste vrati. Waahington, D. C. Ko je Deba na božični dan posetil predsednika Hardinga, sta govorila o odpravi vojne. Harding je rekel, da on kot miroljuben kriatjan rajši reši mednaroden apor z razsodiščem kakor z orožjem. Debs je nato dejal, da on ni še nikdar sbšal, da bi bil Kriatus nosil vojaško uniformo in z bajonetom razširjal svoje nauke 1 Kako torej more kristjan verjeti v vojno t i JE UBILA LETOS 09 OSEB. MED NJIMI STA BILI ŽENSKI! DVE 59 žrtev jo bilo zamorcev, štiri žrtve pa bolopoltniki. Tuskegee, Ala. — Tukajšnji zamorski izobraževalni inatitut naznanja, da je bilo v Združenih državah v letu 1921 linčaneh tri in šestdeset oseb. Torej sta bili dve osebi več linčani kot v letu 1920! Od teh oseb je bilo dva in šestdeset linčanih v južnih državah, ena pa v severnih državah. Med žrtvami te brutalnosti je'bilo devet in petdeset zamoroev in štiri belo-poltne osebe. Med samorci sta bili tudi dve ženski. fttiri žrtve so žive sežgsli, ka-cor ob času sv. inkvizicije v Španiji. Tri osebe so ubili in kaaneje njih trupla sežgali.. Od zamork, ™n\.k.R,oro ima dobiti od ki sta bili linčani, je bila ena obtožena, da je pomagala pobegniti ubijaleu, ki je ubil policaja. Drn-je hila plemenskih izgredom. Država Georgija in Mississip-pt sta zopet na prvem meatu. V FRANCOSKI Dt-PLOMflTJE KOttFERl- Z LEDOUX JE KONČNO NAftEL |f' POlTENEOA ČLOVEKA I SESTAL SE JE Z DEBSOM Is Berlina javljajo, da jo sastop-nik sovjetske vlada odpotoval na sestanek s Francozi. TROOKU SVARI PRED NOVI-MI NAPADI NA RUSUO. — IVIm in k |mi-mudil '"je i Berlin, 30. dec. — Ksrl Hadck, sovjetski diplomat in osebni prijatelj Leninov, je dopel pred nekaj ducvi v Berlin iz Mtmkve. Tu se je sešel z dvema . francoskima častnikoma in se odpeljal ž njima v avtomobilu nekam v Porenje, kjer ho konferiral s predstavniki francoske vlade. V Berlinu je vse polno spe kil-lativnih govoric, kaj pomeni ta sestanek. Nedvomno je posledica sporazuma med Llojrd Georgem in Briandom, ki sta sklenila povabiti Sovjetsko Rusijo na bližajočo se ekonomsko konferenco pod gotovimi pogoji; o teh pogojih zdaj razpravlja Radek s Francozi. Ako bodo pogoji sprejemljivi, tedaj je storjen prvi korak za mir /. Rusijo in priznsnje sovjetske vlsde. • Kolikor je znano, ima Francija tri glavne pogoje: priznanje carjevih dolgov Franciji, ki znašajo 20 miljard frankov; važno indu-trijalne in gospodarske koncesijo; priznanje klavzule v veraalski po godbi, tikajoče se vojne odškod- Waahintgoit, D. flrdoux je zadnji potni siMil hotel, v katerem Poba, ko je bil v Washingtonu. ljedoux je noHil običajno prižgani -svetilko. Ko je posetil Dchsa, pozneje dejal reporterjeiu, tla končno naael poltenega člove-katerega je iskal Že tri tedne Washingtonu. Pred kratkim je Ledoux aretiran, ko jc v pala-razorožit vene konference iskal itenega človeka s prižgano ave-o po Sokratovem vsortt. Georgiji je bilo linčanih enajst o seb, v Mississippiju pa štirinajst. I da Združene države ae Država Texas ni med zadnjimi, mednarodne ekonomske Nemčije. Pariz, 30. dec. — Tu ae vrši ne utadna konferenca angleških in trgovcev in tovarnar jev z ozirom na ekonomski položaj v Rusiji. Washington, D. ('., 30. de««. Herbert Hoover je dejal včeraj, udeleže konfe- Država Texas ni med zaanjimi, awun«rwunr kajti v tej državi je bilo linčanih renče, na katero se povabita tudi I Ta___1 ^ V'.. iiiiln A tlinHll/ U sedem oseb. fttevilo linčarskih umorov po kazuje, da so v južnih državah še | te konference, ravno take brutalne metode v na- Ruaija in Nemčija, toda Amerika ne bo vzela iniciative za sklicanje Moskva. 29. dec Leon Tro- VSEH KONGRES 0BDH2KL STARO TAKTIKO. ŽELEZNIŠKA DRUŽBA ZAHTEVA ENOTEDENSKO BREZPLAČNO DELO. Ohandi jo prodrl s svojo taktik pasivne rosistonoe; kongres mu je dal lsvrševalno oblast. EGIPČANSKI VODITELJ PBLJAN NEZNANO KAM HOČEJO JAKI V SIBIRIJI? (Z DALJNOVZTOČNE REPU BLItE Ž«LE NAPRAVITI JA-PONSKO KOLONIJO. Tako govore dogodki pri pogajanjih v Darienu. vadi, kot so bile tskoj po konča- ckij, vojni komisar je danes poni državljanski vojni. Mesto, ds dsl svoje poročilo devetemu kon- ------ sovjetov. Troektj je dejsl, rdeča armada in mornarica 1/>95,000 mož in to število s«' ne sme znižati, kajti nevarnost invazije fte ni odstranjena. Rdeča armada mora povečati in se dobro se število linčarskih umorov znižuje, ae je pa povišalo. Iz tega ale-di, da je postala nujna potreba, da | kongres nekaj stori, da se odpre vijo linčsrski umori. Južne drža ve ne bodo storile ničessr za od pravo K.„.„ te sramotne pege. Kongres I svoje vežbanje in hc dobro pri-pa ima moč, da sprejme postavo, prs vit i za spomlad, ko bodo med-ki zanesljivo omeji take divjaške narodni iinperialisti gotovo zopet čine, ako jih že ne more odpra-1 poskusili napasti Sovjetsko Rusijo. Obenem je Trockij informiral kongres, da so bele čete iz Vladi-vostoks pravkar okupirale Kaba rovsk v vzhodni Sibiriji v ns vzočnosti jsponskih bajonetov. "jAli je mogoče vpričo tega do godks odstrsniti nsše čete z dsl J viti popolnoma. ZDRUŽITVENA KONFERENCA. Washington, D. 0. (Federated Praas). — Koliko je vrtnina japonska obljuba, da Japonci gapu-ste Sibirijo, pove brzojavka, ki je došla sem na predvečer diskusije o Sibiriji v Daljnovztočnem komiteju. Trgovska komisija, ki zastopa Daljnovztočno republiko, je prejela brzojavko od svoje vlade, da Japonska hoče imeti tobačni monopol za deset let v Vladivo-stoku in da ji ta monopol dovolijo Merkulovi banditje, ki ae zdaj nslh)tjajo v mestu pod zaščito ja-pqqakih topov. *Ma IronfemteT v Ttortenu jt» Japonska predložila avoje zahteve," pi-avi brzojavka. "Po teh zahtevah naj bi japonski podaniki imeli take pravice in privilegije, kot jih imajo državljani Daljnovztočne republike. Odpraviti ae morajo vse postave, ki omejujejo pravicc japonskih podanikov. Razdjati se morajo vse utrdbe v Vladivostoku in Maritimni provinci, Japonski se prizna pravica, da ima vojaško stražo v Daljnovztočni republiki. "Sprejem teh zahtev pomeni, da je republika poatala japonska kolonija. NVashingtonaka konferenca ni omejila japonske agresivnosti na Daljnem vztoku, ampak zdi se, da je podžgala »Japonsko, da zasede ruski teritorij . . . Japonci se pogajajo z Merkuloviti za posojilo pet railjonov jenov, za katere dobe Japonci atroje, pomole v Vladivostoku in tobačni monopol za deset let v Vladivostoku." Taka je japonska odkritoarč noat. London, 30. dec. — Kasnejša vest iz Ahniedahada se glasi, da je vseindijaki kongres sprejel z veliko .veČino (Ihandijevo resolucijo za nadaljevanje sedanje taktike hoja proti Angliji. Bojkot' hritskega hlaga, civilna nepokorščina in neplačevanje davkov j ostane glavno orožje. — Mhandil je dobil od kongresa oblast, da! satu izvršuje vse zaključke gledo| bojevito taki i ko. London, 30. dec. — "l)aily Kx-preaa" je prejel poročilo iz Aliina-daltada, kjer se vrši vseiudijski narodni kongres, da so indijski bojevniki za neodvisno republiko razdeljeni v dva tabora. Maliatutu (lliandi, voditelj bojkottie taktike, hoče, da se stsra taktika nadaljuje in da se revolueijonarui pre- Miltvaukec, Wts. «•» (Federated Prea*.) — "Miluaukce Leuder" poroča, tla je MihvauAka železniška družba obvestila svoje pisarniško oaolije, tla mora prispevati jruotedottako plačo v blagajno i družbe, ralužbeneem je na raz-OD-i polngo, da delajo en teden zastonj uli si pa vzamejo počitnice, toda kdor si vzame počitnice, bo težko dobil svojo prejšnje mesto, ko ae vrne na delo. SE _______■ MONOPOLIZIRALI SO MINI gTRSTVO ZA ZUNANJE «A DEVE. Baroni in vonl" so sluibah. še v vašnih obrat izvrši mirno. Gliantli je do moto in ^ |m»m1m1 T pmahila Waahington, D, Q, (Fetleratml Preaa. Laurenot* Toddf. — V Berlinu poatoji aristokritliČni klub, ki je netlavno obdr^kval svoj banket. Klubov tajniki« napravil po- segel, da je liila pred par dnevi sprejeta v odseku njegova resolucija za nadaljevanje neknope-raeije. civilne nepokHičiiie iu boj kola. P rczolueiji bo Ae razpravljal kongres in lahko se zgodi, da bo zavržena, kajti med delegati se j PHH ■ na banket tudi nekateriid ljudem, ki imajti dobro rojeno tlfenarno mošnjo. Ko so pravočasno odkrili to pomoto, je predsednik aristokra-ličnega kluba odredil, da ae vabila črtajo, ki so bila poalana na-|vadnim državljanom, Vsa nemška moralično ker valit' revoluciji iji faklu, da je zdaj Nemčija republika, šivi še vedno I s) atarem pravilu, da mora aristokracija ostati čist s in se ne sme MfJMfctl m L.ilan.. i «*< Predsednik Hsrding in Hughes ^ ^ ........ sts v konfliktu zaradi sklicanja I ^"vr7ods"f"jo" vprsšal Trockij ul/n iMiflunin nO-1 " . . « « nove konference, ako sedanja po nesreči. Harding je za novo konferenco, Hughes pa pravi, da bi bila nova konferenca potrata časa. Francija. Japonska in Italija delegate. "Ni mogoče, in žal, da nimamo več čet v Sibiriji. Za bo-dočnost bomo poskrbeli, da jih Imi dovolj. Zlobne imperialistične zveri morajo vedeti, ds poleg štirih velesil, ki so prsvksr sklenile nsaprotujejo Rootovemu predlo-L||jan<,0f j,, še peta ails — Sovjet gu za omejitev aubmsrinskegs I ^ |{UMjjM jn rdečs srmada SLOVAR NI ZANESLJIV, VI PROFESOR. PRA vojskovanjs. Anglija in Amerika |vy.hodnoaibirska republika je podpirata ^predlog. Italija išče alijanco z Anglijo |Mmo (1m proti Franciji, katera zahteva veliko suhmarinsko floto. Ckioago, IU. — Prtifeaor James A. Winans, ki prtslava na učili-ščii v Da rt mout liti, je govoril na konvenciji učiteljake organizacije. Ob tej priliki jo rekel, da Ji alovar strašna knjigs. Nikdar ne more reči, kaj pride iz nje in Y7T~. . t.:«« .iriiM^imn Iksi j«' opravičeno. Pronašel aem, pojavila mučna iiaaprotua buižos/.ija je aprejela frakcija, ki zahteva oboroženo gi-1 klofuto brez ugovora banje proti Angležem, Ta frakcija tudi zahteva, da kongres ta koj proklatuirs republiko, izvoli provizoričuo vlado in dovtfll po- indijske armade. Aesttisoč delegatov je nsvzočih ns kongresu. Vae indijske province, narodnosti In religije so zastopane. Do danes je (Ihandi obdržal kontrolo nad zborovanjem in njogovn taktika pasivne resiatcilce prevlatluje. "Indija bo kmalu svobodna," jc dejal Ajmal Khau, predsednik kongresa. "Kgipt je sprejel Uhan dijev program iu navdušenje v Indiji za neodvisnost je večje kol je bilo kdsj prej. Bojkotirali sum princa Walesa ne Iz kake mržnje do njegove osebe, temveč iz raz loga, tla ne ho birokracija izrab ljala njegovega obiska xa utrditev svoje oblsati. Prlnčeva oseba ne pomeni zs na« nič." London, 30. dec,—-Sinočna vest iz Aleksandrije sporoča, tla so »Angleži vzeli /*glula pašo, voditelja egiptovskih nacionalistov, na bojno ladijo iu ga odveli ne ve ae kam. "I)aily Mali" je prejela depe-šo iz Kaira, tla so egiptovski zdravniki sklenili zadnji torek bojkotirati Angleže. Zdravniki ao tudi sklenili vzyii svoj denar sngležkih bank iu ga naložiti v domaČih denarnih zavodih. N'a eionaliati ao razvili med domačini veliko propagando za bojkot vse ga, kar je angleško. Njihovo ge slo je: liojkot je sveta narodna dolino*. zadovolji imperialist toda dejstvo, da je v» komunistov, Ae!Petnega mnenj, ki se vrste pomena od pravega in do najširšega Japonaka in Kitajaka se ne mo-1 ne reta pobotati; Amerika in »Angli-| ja bi radi poaredovali. Japonci nočejo izprazniti Sibl-bije. 110 ubitih v Belfastu v lota 1931. pecmt veri.,. ^ | Kdop M ,klicil> nn "—-—-itodl - in nedemokrstičn Trockij je nadaljeval, da rdeča mornarica ni dovolj močna V bo ju z rusko belo gardo in tujimi im perialisti je mornarica doživela |ginc z njim. "V«0 Ve invazije se lahko Vbod Ijaji šivanke," je rekel Trockij. več neusmiljenih udare", ampsk ".mpsk teh »mdljajev jc lahko motijo se vsi oni, ki mislijo, da je toliko, tla uničijo našo organizs mornsries pt.polnmna sa nič. Z eijo. Mi želimo mir kljub temu. Belfast. Irska, dec. —- Ursd-LBirow ni dvomljivo prihodnjost, ali to zimo ga še ne borno imeli. ne številke, ki ao bile danes ob-je vi jene, pokszujejo, ds je bilo v izgredih In bojih med kstoličsni jelPriprsviti ae moramo za spomlsd In poMi**. tako tli nsa nihče ne spečih. Nevsmosš krvsvih o kateri ae ne trelia pojačiti rdečo monisrieo Nato je TrtM-kij. omenil ksrelsko!dt»bi . in proteatsnti v Belfastu tekom|gvinluro, katero flkanrlfs Fin-'epizod ni izključena. Boljše je, ds leta 1921 ubitih 110 in ranjenihLj^ in aKrPaijo eeriatov na dalj-'vidimo večjo nevarnoat, kjer jc ^ nem vrbodti, ki ate prišli Ut^'aa no kakor po načrtu zunanjih eovražnikov. V okr»>fju črnega morja ae tudi pojavlja proitaov jetako gibanje, ki ga vodi "t rno morski mlbor za rešitev Rualje". DR. LORENZ DOBIL ZDRAV NltKO DOVOLJENJE. New Vork, N. Y. Dr. |Adolf I^orens, tlunaiski kirurg, je dobil postavno dovoljenje za izvrševanje zdraviliških poslov v državi New York. Newyorški zdravniki ao dolgo časa nasprotovali temu dovoljenju, VREME Chieago in okolica: V nedeljo oblačno in neatalno. Keverut»za-padni vetrovi, Temperatura zadnjih 24 urah: najviAja :Ki, ttgf nižja 2M, Holnee Izitlc ob 7^*, /i» Ide ob 4 2M . 540 oseb. Med ubitimi je enajst poliesjev, drugi .o ps civilisti. Debs je obratno čaetital Bore h u ns njegoveta vztrajna b<»ju v se-netu s reoke iona rji. m kakor pa nobene navamosll, kjer je. Ako ni ricvarnoati. tedaj bomo imeli mir prihodnje poletje Doksssli ps bomo, ds leta IW2. bo ložje raztegniti k«H pa akrčlt' meje SevjHske Knaije." NAROČNIKOM • V pondeljak 2 januarja je po stavni novoletni praznik in vsled toga "frosvoU" ne iside ns ta mašiti t meščaasko kodrgo, V \Vashington je sdaj doapola razprava, ki pokaztije, da stara pruska, junkerska kasta zopet prihaja k moči, kar bo seveda i-melo vpliv na potek svetovnih za-tle\%. f'lanek je Izšel v listu 'Wel(. burkne' iu napisal ga je Kuno Ticnmann, ki je bil preje v ministrstvu za zunanje zadeve, članek pokazuje, kako ao ariatokratje, ki so se zbirali oktdi kajzerja, mo-nopolizlrali miniatrstvo za zunanjo zadeve in diploinatično službo v jicmAki rejmbliki. Zdi se, da ao baroni iti "vohi" — prva plem ska stopnica — zasedli vse važne slu/lic, katerih ae nemški liartitl INisluži, tla govori t drugimi narodi. Kajzcrjev zadnji poslanik v Parizu je bil baron v00 Sclioen. Zdaj jc ain tega barona dodeljen poslaništvu v Kvirinalu v Italiji, neki drugi baron von Sclioen, nje« gov bratrance, je poslanik v Varšavi. Drugi ariatokrat je v diploma-lični službi nemške republike v Rimu so: Dr. von licrgeh, poslanik v Vatikanu, senator von Ite-renberg-GoSsler, poslanik v K vi-"jrinalu, njegova pomočnika ata dr. vou Prittnltz in baron Ttteher. V Kodanju je poslanik bivši najvišji dvorjan na dvom vlrtem-berškega kralja. Z njim ju grof von Basscvvitz, njegov tajnik jc im sin maršala Maekenseiio. V MVorkholmu je inislstiik Ns jdtdu.v, ptuiiaga mu pa prine vijii Wicd, t* katerem govore, tla je I odklonil občevanje z vsemi Ijutl imi, če niso ariatokrat je. Von Landman in von Wulilisch se pi Afta dva druga pomočnika v po. slaništvil ua Švedskem, V 11 n h 11 sta baron von io««i« in baron Vietingboff, ZimIiiii je vsiljiv in aroganten arj»tokral, jnnker od nog tlo glavič Pomaga njima pa baron voj» Reistvits, V Ki i«vi jam ji je icmAki pfisla nik tir. Hhomkrfii, lt»da atieielno« ira podputs prift- Krhseh, V WI«hingtonu imamo bsroaa \ tj0 Tht rmana, junkerja, ki sf*f»e r barvili sa barvanje siikini in tr^t z volno. V Madridu, ns Dunaju, BiHlim|»eAil, v Atenah, Zofiji, Belgrsdu in v drugih glavnih mestih to ravno teki arieto-kraiični in junkeršltl ptlčt T nem škrm |H»slanišfvit. Nemčija danes govori r tliugimi narodi a |a>mt»č> ■listih starih diplomatov na- (Dalje na 2. strani.) Jm ■ki LETO—YEAR XIV. ?^TSCS?ara: JrrMVJSrtIBS Chka««, W., sobota, 31. (Ucembra (D^. 31) 1921. STEV.-NUMBER 304. 473232913131 9 so izvedeli, r Nemčiji napočila doba demokra ef je. Trenmsnn apelira aa i»ea iki narod, da ee naj eatobodi re tradicije — (Menja na frsk " tonom.'' baronom ia prtneea Ljudje v Waskiagtoau. ki P*< no zasledujejo ■ uda sred oo pel' tiko. vidijo v tem početja ds j* zavezniška doktrina aadobila nsj bujai udarec, od kar jr kila stavljena veraailtska asirovaa po godba. Ake je savezaiika pofod' ba pogazila obljubo, da demok« cija poataac varna na evetu. k*. m aajveče pa tem a Mfieijrlsi r postavitvi kofcaazallernsk«-*« jnnkerakega aiatcaaa v tfem^ij1 f" poti urada za znaaaje sadeve' A ko ar kajzerjevo delo aadaljajt * narodaik namen ik ia V diptoa* tiAnih metodah po njrgovtk esrb nik sbotcvaleik v republiki, tedaj m kajrerirem ie odpravljca. Ciniki menijo, da aaj Hur> stinra poiteao razpravlja t tekel Pshserjrss ia Da Fsatev« Waafcxagtoa, D. 0. — Japonci e» zasagali aad Kitajske aa koa- fereacL Posledica tega je. da so kitajska delegacije ia vse kitaj-ske organizacije z Zd raženik dr-farak brzo javile z Konga j: Mi. zastopniki aeeai narodnik ia proriacijalnik organizacij priporočantn. da poostrite epMai bojkot proti japonskima htagn po vsena Kitajo, da tako pokažemo naie opravičeno ogorčenje preti ^P« n»ki agresivni politiki." Waukegaa. III. — Sodiftče je zavrgla obtožbo poneverjenje državnega denarja proti zaver-aorju Haaallu. pridržalo pa je nasjis oMoiho zarote v »vrbo poaeverjeaja. To velja tiali v ob-tožaiei proti bankirja V. C. ( orli hu Hodnik Edvarda je naznanil v četrtek, da ee iaaa obravnava fle •le pridržane obtožbe pričeti takoj. Okkago. m. — Veliki daevai ki ao prinesli po cele stolpce, kako ho Staro leto gre proti koncu. Mogotci delajo račune, koliko ao napravili profita v preteklem I« tu. Kake račnne bomo delali pa mi delavci? Ne bo jih težkorspra viti aknpaj, ker le eno leto. ima mo več na grbah, drugega pa ni. — Tomaž Čadež «... da MOnJa Hoftč hrtjMMfc jo. V Zapadai Virginiji je aialo tako srečnih. Nadejali bi se, da bo vsaj prihodnji Božič kaj bolj vesel, toda kskor se vidi, nam že sedaj slabo obljubljajo, že itak malo plačo nam hočejo, ko bo potekla pogodba, zopet znižati, kaj naj torej dobrega • pričakujemo? Malo skoro beraiko plačo, deset-urni delavnik in veliko draginjo. Obratujemo po eden do dva dneva v tednu, da zaslužimo komaj za sol in za krompir, ter če včasih pride na delavčevo mizo kaka kost. — Tako je danes, ko delavstvo ni eloftto, če pa bomo bil aneksija severnega dela slovenske naselbine. Sporočilo aem dobil od neke pobožne ženiee, da ae je gospod škof usmilil vedno tarnajočih in jokajočih barber-tonskih "vernikov" ter da jim n«mer«v« poslati nekakega reic-valca dui. Pravijo, da imajo v Ctovelandu pri «v. Vidu enega odveč in da bi se ga tainoanji faj-moiter rad ienebil. No, kar ae tiče naprednih rojakov v naši na-selbini jim je vseeno kdo pride in kdaj pride, naj nosi Črno ali ru-javo suknjo, glavno je, tla smatramo prihod takih ljudi sa po-poluo nepotreben. Sicer pa, kaj složni, politično in strokovno op- hočemo. Imamo v naselbini pešči ganizirani, si bomo lahko iavoja-vali boljše življenske pogoje. Jakob i vele. Loupurrel, Pa. — Po Pittabur-hu, Pa., ao agentje nabirali pre-mogarje ali nakladata premog« za Carlon C o., ter Hammer Mining Coai družbo. Rot je dve leti atar in je v njem 3 in pol do 4 in pol čevljev visok premog. Pro-sil bi rojake, ki bi vedeli v kate-terem kraju je U družba, ali j« morebiti pri iati atavka ali kaj podobnega. Dobro bi bilo, če bi se ljudem * raztolmačilo o dotični družbi, ki ima baje tudi prasne hiie, in iotorišča. Rov menda tudi ni unijski. — Pettr Traka, Box 313. Nokomis, m. — Tukajšnji list jc prinesel vest o poteku sodne obravnave radi uboja bivšega vojaka Mekinda v Nokomisu mesece maja 1920, ki se bo nadaljevala v januarju. List piše sledeče: Shag" poroča v svoji izjavi,' da je bil Delmar Doris tudi pričujoč usodno noč pri dogodku in bi lahko bil priča, kako se j« on obnašal, toda Delmar je odsoten in ga ob tem čaau ni mogoč« do« biti ter se bržkone nahaja nekje v Misaouriju." Na proti Coaltonu" govori Shagova izjava, "so se peljali na vozu Shag, njegova žena in Doris aede& na sprednjem koneu voza, Turk, Mekinda, in Brooks pa zadnjih sedežih. Nenadoma se je Turk odločil, da ne mara iti, toda Mekinda je zahteval, da gre z njimi, vsletl česar Je nastat prepir. Trije v zadnjem sedežu so se pričeli tepsti in poskakali so z voza ter oddali več strelov. "Shag" pravi, da ni zapustil voza in ni imel pri aebi orožja. \Vorshamov nenaden odhod razlagajo kot nekaj navadnega, ker se jc baje že prej pripravljal za odhod v Miasouri. Shag baje tudi ni vedel, da je kdo u-streljen, pač pa da je videl Turka, kako je potegnil ssmokres iz žepa v usodni noči. Shsg je baje videl samokres že pri njem na vozu in isti samokres sedaj pripada Brooksu. Vsled tega Shag zahteva, da mora imeti pri obravnavi Dorisa za pričo. O Turku pa misli, da mors biti kje v Italiji." Teko piie list. K«kor se rez-vidi iz izpovedi, nsmeravajo sedaj krivdo umora vreči na Turka, ki pa je kmalu po omenjenem dogodku prijet z nekim Italijanom vred in držan pod poroštvom, da je kuhal žganje, radi čes|r ps je od tu pobegnil. Italijan, ki je bil skupno z njim obtožen, prsvl, ds je bils zadeva radi Iganja v reda.. Rojake prosim, če bi mogoče kdo vedel zanj, naj mi to na zna ni in naj tudi njega obvesti, ker sedsj vse tako izgleda, da bodo krivdo umora zvrnili nanj in kaj bi bilo potem, ako bi ga izsledili T Rojski, omenjeni Turk ne zna pi sati in ne čitati, zato proilm, ako ga kje vidite, da ga opozorite ns Eziv tskoj. On je doms na ajerskem in kakor sem čili, ima sestro, poročeno v Milwaukeeju, Wis., od koder je tUdI sem priiel v Nokomis s prijsteljem Menei gsrjem; ima tudi strica v Hhe-hoyganu, Wis., več mi 0 sorodnikih ne znamo. Umorjeni Mekinda je bil doma i/ Cerknice, h. it. 144, na No-tranjskem, kjer zapušča «Uriie sestro, br«te, ter enega brata * Ameriki, ki ga pa nikakor ne mo rema dobiti. Iz ameriške armade je bil odpuščen dne 4. deaemhra JfHH iz Camp Kustons. Ksns., pod imenom Tony McKinty. Rojake prosim, da bi mi poalali vae infor m ae i je na naalov : Rudolf j bar, 057, Nokomis, III. Slovenski Narodu UIUMVIJM« 0. Metla I »04. Pidpria Jedoota i * m lakte*. IV. )««IJa 1007 v driovI llU«ui.. GLAVNI STAN. 2067-«« SO. LA*NDALfc AVE., CH1CAGO. ILLINOIS. Iivrievtlni odbori UMAVNI OOSZICi rrMatetelk VUmm C*l*kar. SSS7 S*. Uw*«UW A**, B*. 140. Cmm^i. P*.. r< tajnih Matthrv Ta*. tajal* B*ro*r. al- Maaajatk Jaka V m*«*, .prt v I te U lU.IU ritt* liri eo verskih aagrizeneev, daairavuo so po potrebi vse kaj drugega kakor resnični katoličani, o čemur se ho "reševalec dui" kmalu po prihodu lahko prepričal. Slovencem v naselbini je gotovo ie v spominu, kako je preminuli milijonsr O. S. Barber im-portiral is Evrope duinega pa-itirja in mu dal prej zgraditi kota, v katero ga je nastanil. Tudi sedanji verniki, ki "nujno" potrebujejo duhovna, bi morali na to pomisliti, pripraviti pastirju potrebno streho in potem iele povabiti ga. Iz drugih slovenskih naselbin čitaino, da sc rojaki ispametuje-jo in obračajo hrbet "blagoslov-ljeneem",' v tukajinji tiaaelbiai pa je seveda ravno narobe. Mogoče to ostane samo pri Želji, kajti iskati pastirja predno je dogo-tovljen hlev nI nikakor na mestu in tako je tudi s župnikom in eerkvijo. Ne bilo bi lepo, če bi sc opravljale maie v takih prostorih kakor je to opravljal preminuli rev. Berk. Rečeno je bilo,, da more samo ikof posvetiti cerkev, v ksteri se opravljajo bo<Žje dar ritve, toda pokojni reverent ni gledal na to, če je prostor posvečen, niti ni vpraial, kaj se jc prej dogajalo v dotičnem poslopju, ki je bilo shajališče "usmiljenih sester". Ali ni to očiten dokaz, da so se bartbertonski "verniki" sami očito delali norca iz Boga, tistega Boga, v katerega verujejo, da je vsega mogočen! Nlkdo ne more biti toliko slep, da ne bi, ako jc odkrit, priznal, da je tako pofletje samo h)imba. l'e bi v resnici verovali v kakega vsemogočnega Boga, tedaj bi iz strahu pred njint bilo njihovo početje popolnomu drugo. Kakor sem omenil, sc jc vršila plenarno seja velike icstoriee radi ancktirauja severnega dela slovenske naselbine, kjer Žive po večini tisti brezverci, ki nočejo pod nobenim pogojem zidati hož jega hrama. Med temi brezverci i-majo seveda za najbolj zastrupljenega Želcr.nikarja in Kr. Boha. Slovencem jc snano, da pasti-ruje v severnem delu mesta Bar-bertona Vitus Hribar in sicer v irski fari sv. Auguitina, kamor tudi spsds večina rojakov ali bolje rečeno onih, katerih se ie dr-ile verske dogme, Sedaj se iiri novica, da bodo morali vsi Slovenci, spadajoči k sv. Augnitinu prestopiti v faro "Presvetcga srca Jezusovega", kar pa bo v naselbini povzročilo pravo versko revolucijo, kajti Hlovcnel iz se-vernega dela se pod nobenim pogojem ne bodo pridružili k novo nsmiŠljeni fari ter bodo rsjic o-atali izven cerkve, kskor se je na*| pram meni izrazil veren Slovenec iz Ilouston ceste, Po tskein deljenju bi človek sodil, da tli samo edeti Bog na avetn, temveč ga ima vsska narodnost svojega; nam reč Irci I-i«jo svojega liogn, Slovenci svo jega , Hrvatje svojega in t«ko dalje. Rojaki, čas je, da si oterete luskine raz oč| iti greste za duhom naprej ter se osvobodite vseh srednjeveikili vezi in ver skih dogem, ki niso drugega kakor coklja vse »o u napredku. Dokler bodo ljudje verovali v dog rne, s katerimi jih plaiijo duhov j ni kateresibodj vere sli verske sekte, ki niao drugo kakor opor niki kapitalizma, toliko časa se ni treba nadejati kake svobodi in nspredks. (V je Bog v resnici neskončno mogočen in osmiljen, bi avojo m o* in uamiljenost brer, dvoma uporabljal v dobrobit avOilll resmh oven-. Temu je potreba ns primer vednega beračenja okoli vernikov, za gospodovo bisago, hiio »M»nm» prihranki, ki Aal« Hrast, MMatrf. t umi roaoTNi oosaai U*a*rw—4. »r.SMialS. 40« Hay 0«, l»iS|tUšš. i&, Mtrlta tiliwlter, In STt, JUrtertM, OSK J**. a*4M«a. Bo« ua, SaUlbM, fu rnak Itank, SSOO l>i««w Cfevafaa«. oku. osaeoNji oksoIjk, i*at a.r««. »raSMiaik, ntr-m a Unab a«, cku*% ui. VZMOONO oaaollKi Jm*s AatoaSM, B«a is«. Mm Ba* K. Aafaa B«4U«k. Baa TS, Wkfc H*m, P* ZAr AONO OKRotJKi An te* žalar. Bm 104, Ur»M, f--|t. M fij- ifri Lm Kukar, bm MS, Oltort, Mlaa^ m wm»i|il Nadzorni odbor t M.W PvtravtA, »r«4M«alS. 8*7 Z. !«•* St, CalllavM«. OSI* Jtkat AtebnUl«, 4ia Ptore« S».. Zv.Uik, Mlm«.. P«ter M. m I k. I1SJ a llnrSla« Ava^ Ckk«M IU. Tiokovni odbori VlMM« Calnkar, i*ka Ua«ww*a« la l«ait PitrnS. Zdruiitvoni odbori ' Pr*«M«Mki FraaS AM, S1S4 U. CrAva, CBtaae* I«. Jaka Tr*»IJ. Bm ISI, Uvmn, Pa. Ovm, «41 Zngl«w»oS. Ovirali. MIA JM. Skuk, 1101 t. SJrS OS te, M«ry Uttevll, t a«4 «4. RmUm An, OUmK U. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. K.ra, 010» SC CUlr A«s CtoMtaa«, OSI*. ODGOVORNI URZDNIK TROSVETf "t Jute Ti HI— JOZORI—Kww*aa4eaM > $1 «SWo(i.lkl. ki «ala|» w |knai araSa, m vrli tekatei VSA PISMA, ki m mmA«j* m m«u «i »iilnOBi m i.ikni PraSteSaMIv« N. P. JH S«ar-SO U. UavaS^* /mh CStoaaa, IU. vat zadzve bolniSkb roDPoaa ai naslove« a«iauk« taj»utm a. n. p. j. «•. Ltvdkh A««.. Cklcafa, III. DENARNE POilUATVE in STVARI, ki m til.j« ,L k«HmS«a 1» |*4*«te mM* N ■Mtev«! TaJnMtv* S. n. P. J., SSST-BO k. Uva4^« Ate, CSteata, ul VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU M poAllJoJ* m aaateri Bl*«a»-OMIVO S. n. p. assr-m Sa. L«wm«UU Ate, CMMfa, IIL Vn eHtallte i>aaluv*ii|a a |l. livrimliMi iQiw ao aa| ftlH|s|> M. r»lnulia. |ir*4*MlHlku tUiurMi* Mi bor*. • ■■•raj. VM artnivi a« RteOtal mi»k m mJ mlal I« Sru«t apUl, ««m«aUa, »iU.l, aarateBui lo aoM «wlw|it inS • fladtean JaSaala. aaj m ►•»UJa oa OmUvi "PmomW, SMT-S« Sa. LavaSala An, Cklca«*, IU. Birehton, W«st Va. — Hožiein prazniki oo bili za nas delavec bolj revni. Heveda, neksteri mt vaestranaki krik po dvorani in res j bili srečnejši od nas, ker če de-pri glasovanju so molili roke vai lavce dela skozi celo leto, ai gorama sedmih. L« dobrem poero-tovo r «alem let« tolika prihra- Barberton, OMo. — Plenarna aeja velike kmtorf* v ti aaselhi ni je bila buma, kot j« to že obi faj prevelikih na pete že v, katerih kot fiavai popoln, kakor povedo oni, toda kdor je popoln, ne rabi hvale, ne časti niti ni kdaj užaljen. Kako si torej morete misliti, da boste s tem, da nc hodite v cerkev, Žalili1 popolnega Boga, ali pa ga častili. Ako bo naio naselbino v resnici doletele velika "sreča", da bo dobila brez hiie božje namestnika božjega, bi bilo dobro, da bi isti gospotl vzel v pretres sledeča navodila: Pod nobenim pogojem ne suie posnemat i svojih dveh prednikov, ki sta bila v jvsnioi vse ^Irugo prej kakor pa duhovnika. Da je to resnično lahko pod prem svojo izjavo: Tukaj-injim "vernikom" načeljuj« moj pauijeut Tone. Javnost moram naznanili z resničnimi vzroki, zakaj sla prejiuja župnika morala pobrati od tu šila in kopita. Nekoč je bilo zapisano, 'pustite male k meni ..." Prvi ffljiuoiter se je sicer držal tega nauka, toda ne popolnoma. Njemu je bolj veljal rek j pustite malenke k meni, za malenčke pa si je mislil, da je bolje, če ostanejo zunaj. Intel pa ju pri tem smolo in priiel v veliko nemilost pri neki iinoviti slovenski rojakinji, aoprogi slovenskega* gostilničarja. (iospod ao v isti gostilni uživali vso udobnost, katero si IHiželi človek, toda gospod niso bili zadovoljni samo z dobrim prigrizkom, konjakom iu prvovrstnim pivom, kajti zagledali ao ae tudi v brhko gostilničarjevo hčerko, kar pa je še pravočasno opazilo Čuječe materino oko in tsko so bili prekrižani "čedni" načrti, Kakine levite je mati brala fajinoitru, ko ga je zasačila pri pestovanju svoje hčerk«, nit In »in tukaj opisoval, pač pa o-menim, da je ie iati večer priila si bil lahko obstanek v naselbini, ako bi bil igral vlogo odkritosrč-než«, Česar pa ta Župnik it. 2 ni bil zmožen. Spozabil se io nad de-kretpm svoje službe.—V naselbini je bil nek inlHflcuiČ, ki jc imel pogosto sestanke s svojo Izvoljen-ko. Kakor navadno sta zaljubljena dva določila uro za sestanek, a kakor po naključju ae je fant nekega večerni zakasnil iu j V pri&el ua sestanek iele pozno, ko jc bila ura že čez polnoč. V veliko svoje presenečenje pa ni do bil v sobi salu o svoje izvoljenkc, I cm več tudi fajinoitra it. 'J. Kaj jc sledilo na to tudi ne opisujem, ter sedsj povem samo toliko, da je io tiata noč vzela fajinoitra s ljubico vred. Kje ae aedaj nahaja omenjeni gospod no vem, ker je odicl brez vsakega slovesa in tudi oni ni vzel imtncga lists. Tako, če ho naša naselbina copat dobila župnika, tedaj ga bomo zaznamovali s številko ;i. Kak bo us|>eh, bom poročal pozneje, Pregovor pr«vi, ds v tretje rado gre, — Martin £«l«znikar. Johnston 01ty, 111. — I)n« 2H, julija je priiel v nai kraj kakih '2T let star Slovenee, visok kakih pet čevljev ili pol ter bolj tolstega života. Izdajal ae je za agenta I ni vrisal Portrsit. Študija v (bi-cagu na 5. W, Van Buren St. Dobil jc mnogo partffil iz \Vest Fraukforta itf drugod ter s tem odnosel rojakom mnogo denarja in slike, ki so marsikomu nenadomestljive. Kolikor nam je zna-no, je to prekanjene«*, ki jc že marsikaterega Slovenca ukanil, nato pa izginil. Opozorim vao Slovence in Hrvate, da se ga varujejo, če bi ga pa kdo apoznal kot pravega, n«j ga naznani o-b1«atem, za kar mu bom ja/. povrnil ves trud, "Agent" sc Je pod- Kossa, do mene in izjavila, da mora žup uik takoj iz Barbefton«, pa naj pisoval za lfarry 0, jo stane kur hoče, Pogodila je do Anton F«rl«i. bro, da je prišla k meni, ker zdi ...... se mi, da bi nikdo n« prevzel te Standard vlila, Utah. Rud-naloge raje kot aem jo ja/. Sel'niki v tej okolici bolj različno o* sem takoj vso zadevo o fajinoitru bratu Jejo, Nekateri ljudje delajo prijaviti na pristojno mesto in'po eden , drugi pa po dva dneva posledica je bila, da jo je moral* v tednu. Nekateri pa delajo vse takoj pobrati i/, naselbine, ne da dneve v tednu, celo ob nedeljah, In vrv1 kak potni liat. Itako, da ljudj« nimajo niti časa, Toliko poročila o fajinoitru it. da bi se pošteno iinulL Tu nima I. Ako In slučajno ne bilo to po- '»o nlkak« organizacije, /a kate-vršno poročilo po volji tukaj ro se ljudje ne zmenijo. Da bi se injim vernikom, tedaj sem pri zmenili za organizacijo jiio niti volji obelodaniti eelo sfero bolj na misel ne pride. Oni se niti ne natančno in obširno.' Kara je bila nato n*kaj ča«a brez p*fttirja. NI trajalo prodal-go in pri mah s I jo j« drugi, ki i»m je v reoniei napravil v naselbini ie večji k*0«. VIo/ Je bil mlad in čvrst, brhke po»teve in poln življenja. Komor je prišel, povaod tMVvAttjo kaki suknji so pri kom paniji, tamvel vse Življenje ae jim je nekako vsasalo v kri, in mislijo, da tnoia tako biti. Jo* Kopa v nek LlfTMIOA UREDNIŠTVA S M. Oraiivtllo, IU o pri božjo itd. Z jih utrgajo zaslepijeoei od avojib . not a tem nikakor ae Ša. j> bit takoj rfoto-t .......i- nopred bodo d. • ' aa Boga ker oii je neskončno mo- njaki *> ga sp -itovali.* Zskaj frfjmo prsvočaai.0 pnmSstt kskor točen kakor |K»vejo duhovni in t«kof Kamor je prišel, faivsinl je tudi o podrobnostih, kam ae je tsk ne potrebuje kakih «*e. pavd«rj«T, ds je življenje življe.|tr«ba pscijeniom obrnili, ki ae rab! r«da &IM, kj«r «• S« 4aati. Bog »• lakaje, smrt p« je .mrt. Ugotovil bi j jo njegovo pomoči. PIOSVETA RADA BI IZVEDELA kje Se nahaja moj« prijateljica Frančiška Kutnar, pred afe je pi-aala Jwemik, leta 1913 «vi živeli skupaj v Milwaukee, Wia., pri Tereziji Jakob, 3310 Center^t. Če kateri rojakov ve za njen sedanji naslov proaim, da mi to naznani, ako )>o pa Rama ritala ta o-glaa, naj ae prijavi na moj nauk) v: (moje prejšnje ime je bilo Mary Zupan sedaj omožena: Marv Aljančič, 314 Eaaton A ve., Peoria, Ml. (Adv.) , , u Dee. 30-31. Volčanšek Praajo, rud. podur, Trbovlje. Zupan Ivan, užit. ualužbenee, Ljubljana. Zupana Rajko, natakar, Ljubljana. Žagar Janko, črkostavee, Ljubljana. Živkovič Nikolaj, krojaški po-močnik, Maribor. Jeriha Fran, atavb. del. Ljubljana, Koaovee Kari, sklad, del., Lju-1 bi jana« Kompan Ivan, skladiščni dela- |vee, Celje. i Kumar Angela, tobaka delavka, Ljubljana. KmiM Ivan, aukač, Trbovlje- j Loke. Konjak Frane, čevljaraki po-močnik, Ljubljana. Lapun Ignacij, železničar, Ma- Iribor. Lebič Valentin, teaarski polir, j Celje. Leskovftek Alojzij, pekovaki j pomočnik, Celje. lešnik Peter, opek. delavee, Lajtersberk. liorlin Kvgen, bančni uradi nik, Ljubljana. Msjeriič Ivan, nanj. del„ Tržič. MarinŠek Alojzij delavee tovarne karbida, BuŠe pri Maribo* r«. Močnik Luka, atrugsr, Gu- žtanj. Pečnik Karol, krojaški pomočnik in strokovni tajnik, Ljubljana. Pezdir Oaiper, prog. moj. rev. juž. žel., Ljubljana. Podbevšek Ferdo, kov. drž. t, Ljubljana. Poderaehan Vincene, livar, Mu-ta ob Dravi. . •i Prauhart Ivan, Žagar, 'Misli- ti je. Ravnik Janino, kov, del,, Jeae- nlce. -Razboiftek Ciril, miaar Maribor. Himončič Ivanka, tobačna delavka, Ljubljana. Trebušak Lovro, rudar, Zagor- Zajedalei. Poveat ia življenja al«.] v enakih trpinov v Ameriki. V«, zano. Stane s poštnino vrtj Zakon biogenesije. Vrlo po u čaj knjiga, ki pove, kako aleherai človek ponavlja v sebi razvoj vseh svojih živalskih in divjv! ških prednikov. S slikami. V«, zano. 8 poštnino vred $1.50. Oba knjigi, ki ae naročita obenem, za tri dolarje poštnine prosto.j • Naročila sprejema tajnik Knjl. ževne matiee 8. N. P. J. t Frank Aleš, 2124 So. Crawford A ve., Chicago, 111. — Adv. Olaei prta delavska zbornic« v Ljubljani. Dne 26. novembra je imennvsl minister za aoeijalno politiko člane provizorične Delavske zbornic« v Ljubljani, ki se bo sestala v najkrajšem Čaau. V celoti bo štela Delavaka zbornica 50 člannov. Zastopnikom naših strokovnih organizacij je priznanih 26 mandatov; klerikalni] JHZ 6 mandatov, N88 7 mandatov, o-»tali mandati pa ao rasdeljehi na razne stanovska organizacije in-dnatrijakih, trgovskih, rudarakih, bančnih, * novinarskih, odvetniških in notarskih uradnikov in pod urad ni kov, Zaatopanih bo v IMsvsly zbornici 40 zastopnikov industrijskih in obrtnih delaveev, 10 ps zasebnih uradnikov. Člani zbornice so sladečf: BrsdeŠko Andrej, mizar, Ljubljana. Brega nt Janko« kovinar, Jasa-nicc-Fužine. Cvikelj Alojzij, rudarski tej-nik, Ljubljana. Čelesnik Rado, ekonom, Ljubljana. Čeh Karol, pekovski pomočnik, Maribor. Čergonja Ladialav, višji poslovodja, Ljubljana, Čobal Mflhlor, načelnik unije rudarjev, Zagorje. Diraic Jernej, Žagar, Stari trg pri Rakeku. Desedla 'Avguat, porcel. deL, Libojs. Drusr>viČ Iran, črkoatavee, Maribor. (Hlčvert Dragotin, pia. ravna' lelj, Maribor. Glavnik Alojzij, vozni zapisovalec južne železnice, Ljubljana. Gomilšek Vladimir, žel. pristav, Ljubljana. Gregorka Miroslav, žel, višji rev., Ljubljana. Jagodic Mihael, atrojni pomočnik, Moste pri Ljubljani. Jeran Jurij, atro je vodja, Jesenice- Fužine. Z žalostnim srcem naznanjam vsem aorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl moj ljubljeni soprog AVTOM EROPIVteK dne 12. novembra, 1921 ae je utrgala plaat in ga Uko poškodovala, da je mesec dni pozneje umrl v bolnišnici v »alt Lake City, Utah. Lepo ae zahvalimo njegovem prijatelju Mike Karatniku za ves njegov trud in požrtvovalnost, ki je Htal pri njemu do zadnje ure in mu položil lep šopek svežih cvet-liv v blagi spomin. Tvsla Tonetu Brajkoviču, ki ga je vsaki dan obiskal v bolnišnici. Pokojnik je bil člsn društva *t. 62, S. 8. P. Z. Se enkrat najlepša hvala vaem, ki ao se vdeležili pogreba in so spremili mojega soprogs na pokopališče. Tebi dragi moj (Anton p« želim, apaVaj mirno v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: Jose-fina Kropivšek, soproga tukaj v Ameriki, v starem kraju pa oče in mati ,en brat in tri sestre. Kova radioaktivna prvina — Francoski kemik Bartbelot je odkril novo prvino, ki izšareva nevidne žarke, kateri prodirajo skozi neprozorns telesa. Imenoval je to prvino "Emilium". Kakor znano imenujejo snovi s takimi lastnostmi, kakor jc gorenja, radlo-aktivne. Doslej poznsjo že ksklh trideset podobnih prvin. Kako odpadajo od Rima na Če hoslovaškem je dobro razvidno iz naslednja statistike: mesecs decembra 191«, je bilo v Pragi med šolsko deeo 96.20% katoličanov, meseca decembra 1919, jih je bilo 94.54%, a v marcu 1921. samo 70.80 odstotkov. V tem času jc bilo na Čehoslovaškem živahno protiklerikalno gibanje, toda ljudje, ki so se odtujeval! e-nemn klerikalizmu, so padli deloma v naročja drugemu, nič manj antipatičnemu klerikalizmu če-škoslovtfke narodne cerkve. O-trok, ki ji pripadajo, je danea po vseh češkoslovaških šolah za S%.j Število dece, ki po svojih stariših ne pripada nobeni cerkvi pa se je od leta 1918, do 1921, dvignilo od 0.28% na 18.46 odstotkov. Petrograd — LJaningrad. Is Moskve poročajo, da nameravajo boljševlki prekrstiti Petrograd v Ljeniningrad. DOBIL SEM VELIKO POŠl LJATEV SUHEGA OROZDJA IN BRINJA. Muškatel, jakp sladko debele jagode, bokia SO funtov. .$ 8.00 Cipar grozdje, največje in . najsladkejše jagode, boksa (»funtov.........:...$ 7.00 Malo črop grško grozdje, zelo sladko, boksa 50 funtov $ 7.00 Brinjeve jagode, zelo lepe vreča 132 funtov......$10.20 Pri večjem naročila vprašajte z$ posebno ceno. K naročila priložite Money Or-der. ' r MATH PE2DIR, Box 772, Oity Hali Station, NBW TORK, N. T. PREDNO NEGO POŠLJETE DENAR JUGOSLAVIJO pišite po nai cenik kateri je za vsacega Jugoslovana v Ameriki merodajen. Za vlog« plačamo po 4% obresti. Šifkarte za vse črte. Omojftto preklad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni boli z dalekosein.mi posledicami sa lahko amogokrat izognete, če dobita prava zdravila. Severa'8 Cough Balsam (Severov Balzam zoper kaWj) od-pomora pri aavadaamu kaliju, pomiri bronkialna vznemirjanja, po- Csvi prebava, omogoča red in olsj-va dihanje. Ceaa Me «80©.— 8evara'e CCM aad Qrip Teleta (Severjsvi Tableti zoper prehlad in gripa) uetavtte prehlad pretfne ao raavija. Cena BO centov. Povasb lekarnah. EMIL KISS, bankir, 133 Second Avenue, NEW YORK, N. Y. Najetji ia n4jhltrej»i pamlk! »vata. lavrstna poatreCba potnikom. Lokalni uitopnlk Je v vatam neatu ali bliM nekje. POOBLASTILA dela MATIJA 8KENDER ia IS LET, za rojaka po osli Ameriki On že mora vedeti, kako se pooblastila izdelujejo. Piši mu ia razloži svoje zadevo, pa ti bo naredil vse pravilno, da ti na bo mogoče grunt prodan s napravil-nim pooblastilom. Njegov našlo? ja 5327 Butler Bt, Pittsburgh, Pa (Advert.) Treiber Alojzij, mod. mizar, Ljubljsns. Turk Filip, trg. naatavljenec, (Kriiper), Ljubljana. Urbančič Valentin, ur. tv, Im-pcz, Ljubljana. Valenčak Ferdo, rudar, Velenje. V Jugoslavijo, Ogrsko, Romi •ko la Bolgarijo, mimo Tri Preko Dubrovnika e Trn« la S>ke. r IT ALI A..............Jam. 6 Votnja $87.00—davek $8 00. Via Cborboarg A South ampton. Saaoaia.......... .. Jaa. 21 Aquitaaina...........Feb. 7 Delavee hm delavskega časo-pUJa Ja kakor tejafc hm puške. Naročite te ia UriU svoje glasi- okseelenee res malce čuden. Sej je vendar slovel kot nekdanji inosemski revolucionar, najsi je bila resnica ali ne, ter sodelovsl pri rasnih inozemskih tiskovnih podjetjih in kongresih: "iz časopisov sa mu lehko dokaže", kakor ari je zlobno izrazil pri erešanja z menoj Aljoša Teljatnikov, zdaj žalibog samo uradnik v pokoja, nekdaj pa ravnotakšen ljubček v hiši prejšnjega gubern#-torja. Eno je stalo kakor pribito: namesto preganjanja je našel bivši revolueijonar v ljubi domovini malodane vzpodbudo; lehko je potemtakem, da je bilo vae skupaj bajka. Liputin mi je šepnil enkrat, da je ae Pjotr fltepanoviČ po govf-ricak baje akeaal, povedal nekaj drugih imea, dobil'odpuščen je in nemara tako odslužil svoj dolg, sfaeda z obljubo, da hoče tudi zanaprej še koriatiti državi. Sporočil sem te strupene besede Stepanu TrofimoviČu, ki se je globoko zaml-slil nad njimi, čeprav mu je bila misel vsa onemogla. Posneje se je iskasalo, da je prišel Pjotr BtepanoviČ z nadvae uglednimi priporočilnimi pismi ; .gubernatorici vsaj je izročil list jako odlične stare dsme is Petrograda, katere mož je b)l izmed najvplivnejših at*rih ljudi v prestoliei. Tista dama,-krstna botra Julije Mihajlovne, je o-mcnlla v svojem pismu, da tudi grof K. dobro pozna Pjotra Ste pano viča kot prijatelja Nikolaja Vaevolodoviča ter ga je vzljubil kot "vrednega mladega moža, vzlic njegovim bivšim zeble* dam.'* Julija Mihajlovna, ki je cenila svoje siromašne in s tolikim trudom vzdržsvane zvete z "višjim svetom" do neverjetnosti, je bila stat-kinega pisma aeveda prav veaela; vendar pa je tičalo za vaem še nekaj posebnega. Celo svojega moža je spravila v skoraj familijarne odnošaje s P jot rom HtepanoviČem, tako da ae je gospod von Lembke kar pritoževal ... no, tudi o tem posneje I Zaradi apomina bodi omenjeno, da je sprejel Pjotra Atepanoviča tudi veliki piaat^j sele nsklonjeno in gs takoj povabil k sebi. Taka nagHea pri toli nadutem človeku je zbodla Stepena Trofimoviča huje od vaega; jaa pa aem jo rssumel drugače: ko je goapod Knrmazinov povabil nihitiata. so mu bili pnv gotftvo pred očmi njegovi stiki s naprednimi mladeniči obeh pr#-stolie. Veliki piaatelj je hiateriČno trepetal pred novodobno revolueijonarno mladino, in ker je bil v svoji nevednosti prepričsn. ds drii dna ključ ruahe bodočnosti v roksh. ae je nizkotno prilizoval tem mladim ljndem, predvsem zsto, ker tfo hodili oni brezbrižno mimo njega. BESI Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. % JUGOSLAVIJA Beograd, Celja. Dubrovnik, Kotor, Kranj, Liabljaaa, Maribor, MotkovU, Sarajevo, SpUt, Siboalk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Test, Opatija, Zadar __Dunaj. IZVRŠUJEMO bllro in poceni denarna iaplaiOa v Jugoslaviji, Italiji IZDAJAMO 2oho v kroaab. Urah la dolarjih, platljivo aa vpoglad pri Jadraaski banki in vseh njenih podrainicak. PRODAJAMO parobrodaa ia ftelesaiike vomao listo aa vso kraja la aa vso črto. IZSTAVLJAMO tudi ioko, plačljivo v efektivnem >Uta pri Jadraaski banki ia nianih podruialeab s pridribom, da ao ispUžaje v aa-poUoaih ali aagUlUb iterlingih, ako ai aa raapolago aaerUUb dolarjev v dota. SPREJEMAMO DEhnRNE VLOGE v dolarjih tor plačamo sačaaao 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovUi nanovo aa ioljo mao-gib rojakov Hrom AmoMka, ki ao poelnftojojo aalo banke. Po sprejema prvoga' doaarja Udarno vkiao knjUUeo v dolarjih hi Jo poiljoaso vlagatelju. Za prepis aadaljnih vlog ali aa dvig deaarja jo potrebno, da so nam poilj« v registriranem pismu vodao tudi vloiao kajlftUo. » D*»*r ■•■» J« poslati najbolje pa Domestle Moaey Ordor ali pa po Now Torb Bank Drafft. HA POTU v staro domovino Ia aa aahajafta v Nov Vam bo iaplaialo, ako eo aglaaite glodo vradltve V>i* *** ravaatoljetva aalo bn.be v prvom nadstropju keoa oaira aa to, ako kopito parokvodal listek pri Za kuhanje pirm dom Imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vae drage potrebni ne. Poskusita la aa prepričajte, da je doma pri naa, kuhani vedno le najboljši In aaiee-nejfti. Dobiti je tudi zbirko aodov, steklenic In rasnih loaeev, itd. Orocertjam, aladUčaram la v prodajalne Mesnine damo primerna popust pri vetjih naročilih. Pilite pa informacije na t FRANK OGLAR, 8401 Saaarisr Avoaao, Clovolaad. O. Slovenci, prijatelji in poznaveki naše banke ae vljudno proieni, da opozorijo na to na« ogtaa svoje niance iz Hrvatake, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Boane, Hercegovine in Črnegore. Frank Sakser State Bank / "Prosveta" prinaša aaataalve vesti vsak dan. Ali ste narotal aa dnevnik "Prosvelo" Pjotr Htepanovič ae je oglasil dvakrat tudi pri očetu. šal. da obakrat v moji odsotnosti. Pf. vikrat ga je obkkal v sredo, iele četrti dan po prvem srečanju, in tudi to zgolj po opravkih. l>a ne pozabim — račnn »a red I poacatva sta opravi, la takorekoč neslišno in nevklno. Varvara IV-trovna je prevaela vae in vse izplatala. kupila aeveda posestveee in aamo obvestila Ntepana Trofimoviča. ds je vse opravljeno; pooblaščenec Vsrvsrne Petrovne, njra komorni slugs Alekaej Jagorovič, mu je prinesel nekaj podpiaat, k. r je tudi atord molče ia s največjim dostojanaliom. Sodaj lahko polijemo doaae v vsa krajo aa SLOVENSKO, HRVATSKO* DALMACIJO IN ISTRO. NadoUo potiljomo doaae tndi v Srbijo, Bolgarsko la RooMmsim. Jamdlmo sn vos posmoi d*..r, enaka bo« peH vojno, da bodo ktteo in »mimm lapUlan. PRODAJEMO SIFKARTE NA VSE UNIJE. I radne ure so: 9 jutro ilo 5 zvečer. Pondelck In bolo do S:.10. KASPAR STATE BANK, 19SS Blu« Uaad Avenue CHICAGO. ILL.