PnStntna TtfaJ^TH ▼ NT. Leto XIV., štev. Ljubljana, sreda 5. aprila 1933 Cena 2.— Din opt»vni4tvui Ujuoi)*iML Koatijeva olica 5. — leietoo 4t 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Ln ^t-rn rn' »dcleiet: Ljubljana, Selen-Ounfova aL 1 - lec M92. 2492. Podružnica Maribor; Gos posta »lita 4tev IL — Teletoo St 2455. Podružnica Celje; K-occnova ulica št. 2. — Telefon ŠL 190 Račun' pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11 S42 Praga čislo 78.180, it >41 NiruCntoa oCdo l)uj lt> — ZJ moTem***o D") 40 — Uredili t vo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123. 3124 3125 312fc Maribor. Gospoeka ahca 11. Telefon št 2440 OHe. ^trossmaverjeva nI. 1. Tel. 'rellom. Govore, da namerava odpotovati za 24 ur v London, kjer bi se sestal z ministrskim predsednikom Macdonal-dom in zunanjim ministrom Johnom Simonom. da bi z njima izmenjal misli o načrtu pakta štirih velesil. Današnji listi živahno komentirajo včerajšnje sklepe vlade slede spomenice, ki jo namerava poslati v Berlin, R m in London slede Mussolinijevega načrta. >Excelsior« poroča o prizadevanjih vlade, da bi se pogajanja slede tega načrta čim prej zaključila. Verjetno je. da bi prišlo takoj po odločitvi glede nadaljnjega zasedanja razorož t-vene konference v Ženevi do ožjih pogajanj med zastopniki štirih velesil. Francoska vlada je pripravljena pristati na to. da se po doseženem sporazumu slede glavnih osnov pakt sam podpiše v R:mu. >Le Journak ie mnenja, da zavzema francoska vlada o možnosti revizije mirovnih pogodb stališče, po katerem se ne bi smela prisiliti k reviziji nobena država, če nanjo ne pristane. Ce se osvoji to načelo, bo re- vizija mogoča samo tedaj, fe nanjo svobodno pristanejo prizadete države Takih revizij je bilo tudi že v preteklih časih več, vendar so se vse izvršile na račun Francije. V bodočnosti se bo gotovo našla kaka drjga država, ki 6e bo uprla taki prostovoljni reviziji. »Echo de Pariš« pra i, da pomeni franc«v-ski memorandum stvarni kompromis med dvema tendencama, ki ju je bilo opaziti v francoskem ministrskem svetu. Prvo skupino, ki bi rada popusfila napram rimskim in londonskim zahtevam, tvorijo zunanji minister Paul Boncour, Pierre Cot in De Mon-zie, drugo pa ostali ministri z ministrskim predsednkom Daladierjem na čelu. Francoska vlada pričakuje, da bo memorandum zadovoljil tako poslanika de JoivfTieia. kakor Malo antanto. vendar pa se je pri tem bati, da bo postal nazadnje ves svet nezadovoljen s francoskim stališčem. »Intransigeant« poroča, da namerava francoska vlada dosefi ustanovitev antante štirih velesil, ki bi jo imenovali Veliko antanto. Ta antanta bi se smela baviti samo z vprašanji, ki tangirajo direktno štiri velesile. kakor zastopa Mala antanta samo interese. ki se tičejo samo držav Male antante. Kot člani sveta Društva narodov, ki repre-zentirajo duh in besedilo pakta, bi države Velike antante mogle rešiti vprašanja, ki izvirajo iz čl. 19. v zvezi s členi pakta, ki se tičejo revizijskega problema. Za Malo antanto torej ne bi obstojala bojazen, da bi se štiri velesile ločile iz okv'ra ženevske ustanove in vladale nad Evropo. Vprašanje reviz je pogodb bi se seveda moglo načeti le na način, običajen v mednarodnem življenju. Za sedai o tem ne bi bilo govora. Konec bojkota v Nemčiji V veljavi ostanejo le ukrepi proti javnemu udejstvo-vanju židov — Protest Litvinova proti preganjanju ruskih državljanov v Nemčiji Berlin, 4. aprila, g Danes ie bil Izdan oficielni komunike, ki previ, da se ]e inozemska kampanja proti Nemčiji končala in da zato d« bo treba jutri obnoviti bojkota židovskih trgovin. Vzlic temu se centralni akcijski odbor in krajevni odbora no bodo razšli, da bodo mogli vn/ovič izvesti bojkot, de se bo pokazala potreba. Ukrepi za odstranitev židov Iz nemškega javnega življenja pa ostanek) še nadalje v veljavi. Vlada namerava izdati tudi zakon, po katerem bo prepovedano klati živino v mesnicah po židovskih obredih. Iz gospodarskih krogov se do znava, da je dan bojkota stal mnogo denarja. Dan pred 1. aprilom so bile iz bank dvignjene velike denarne vsote, ki bi se zopet vrnile v banke, ako r.e bi nastale motnje v gospodarskem življenju. Pokazalo se je, da je bila po l. aprilu zopet vložena v banke samo ena tretjina vsote. zlasti zaradi tega. ker je nastalo med prebivalstvom zaradi boikota židov nezaupanj e. B. Z. am Mittag« objavlja brzojavke iz Anglije. Francije, Poljske in Zedinjenih držav, tx> katerih je prenehala propaganda o strahotah v Nemčiji. Kljub temu opozarjajo londonski in nevvyorSki dopisniki listov, da nimajo niti v Angliji, niti v Ameriki razumevanja za postopanje proti židovskim znanstvenikom, zdravnikom, pravnikom in umetnikom v Nemčiji. V določeni eliminaciji židovskih državljanov, ki pomeni nijihov gospodarski propast, vidiio ukin;tev svobode. V Frankfurtu je hote! Hevmanu. ravnate!.? židovske veletrgovine T:etz. izvrši; skupaj s svojo ženo samomor zaradi bojkota. ki so ga proglasili hitlerjevci nad njegovo trgovino Oba so prepeljali v ze!o nevarnem stanju v bolnico. Ko so hoteli v Vratislavi narodni socialisti izvršiti v stanovanju nekega židovskega podjetnika preiskavo, i-e ta začel nanie streliati. Oblast le aretirala njega. negovn ženo in sina. Aretacija poslanca centruma Koln, 4. aprila č. Kakor poroča »Der \Vestdeutsche Beobachter« je bil aretiran narodni poslanec m bivši podpredsednik državnega zbora Thomas E-^ser ugleden član centruma uri sicer zaradi poneverb, ki naj bi jih bil izvršil po še nepotrjenih ve -teh pri tukajšnji trgovski zbornici. Baje ie poneveril milijon mark. Poleg Esserja »o aretirali tudi predsednika zbornice Wel-terja in razsodnika dr Engelsa List poro- ča nadalje, da gre f tem primeru za kreditne manipulacije, ki niso bile poravnane, niti ni bilo zanje dano nobeno drugo jamstvo. E-ieer je nadalje osumljen, da je kot predsednik nadzorstvenega odbora gospodarskega urada trgovske zbornice leta 1930. nakazal neki rodbini, s katero je bil v tesnih stikih, 20 milijonov nizozemskih goldinarjev. Tozadevna menica ni bila poravnana in tudi obresti za to posojilo doslej še niso bile plačane. Po drugih vesteh je bil Esser opoldne izpuščen iz zaporov. Razpust socialističnih društev Karlsruhe, 4. aprila. AA. Badenska vlada je razpustila vsa športna in telovadna društvo socialnih demokratov na področju ba-denske deže'e in zaplenila njihova imetja. Ruske grožnje Moskva, 4. marca. d. »Izvestja« naglaša-jo v daljšem članku, da so dogodki v zadnjih dneh dovolj jasno pokazali, da obstoja v Nemčiji organizirana propaganda proti Rusiji. Ta sovražna izvajanja se morejo opredelit v tri skupine. Predvsem ignorira nemška policija rusko-nemško pogodbo. vdira v prostore sovjetskih ustanov v Nemčiji ter izvršuje v njih preiskave. Drugo skupino p roti sovjetskih izzivanj predstavila organizirana oplenitev družbe za promet z ruskimi mineralnimi produkti »Derop«; tretjo skupino sovjetom sovražnih dejani narodnih socialistov pa predstavljajo aretacije in trpinčenja ruskih državljanov. Odgovorni krogi zasledujejo pozorno to sovjetom sovražno propagando nemških fašistov in so trdno prepričam, da bo sovjetska vlada znala izvajati iz teh dogodkov vse primerne posledice. Glasilo komisariafca za težko industrijo postavljc vprašanje, kskšne praktčne posledice se morejo izvajati v zunanji trgovini Sovjetske umije na podlagi zadnjih dogodkov v Nemčiji, ter pravi, da se morajo pri izbiri kontrahentov upoštevati v prvi vrsti oni, ki so pripravljeni vzdrževati trajne trgovinske odnošaje. Doslej je Nemčija igrala tako vlogo, sedaj pa se mora Suvjetska unija glede na izpreme-njene razmere v Nemčiji preorientirati ter razpravljati o možnosti uvoza iz Francije. pa tudi iz Švedske. Češkoslovaške in drugih držav. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je včeraj sprejel nemškega poslanika Dirck-sena ter mu sporočil energičen protest sovjetske vlade proti nečloveškemu ravnanju s sovjetskimi državljani v Nemčiji, proti nezakonitim in neutemeljenim aretacijam, proti preiskavam v podružnicah sovjetskega trgovinskega zastopstva m na sovjetskih ladjah, kakor tudi proti plenitvam v ruskih gospodarskih organizacijah. cip, da mora biti vzgoja učiteljev v rokah države. Toda ravno v tem oziru toži avstrijski tisk o krivici, češ Rumuni dobijo državno učiteljišče, nemška manjšina pa mora vzdrževati svoje z lastnimi sredstvi. Tu moramo poudariti, da bi mi proti podržavljenjn nemškega zasebnega učiteljišča načelno prav nič ne ugovarjali, kajti ako se potreba takega zavoda priznala, je še najbolj prav, da se uvrsti kot član v državno šolsko organizacijo, ki bo tudi zagotovila državi primerno ingerenco na vzgojno smer zavoda, iz katerega imajo iziti bodoči vzgojitelji naraščaja. Bojimo se le, da bi se Nemci sami z vsemi štirimi branili po-državljenja, ker nismo prepričani, da jim ne gre v glavnem za nacionalno postojanko in šele v drugi vrsti za pedagoške svrhe. Toliko se nam je zdelo potrebno ugotoviti naaproti pisavi avstrijskega tiska, da se razločno vidi, koliko so vredne pritožbe onih, ki zahtevajo zase vse, svojim manjšinam pa ne privoščijo niti skromnih drobtinic. To n1' manjšinska politika, to je šovinistična miselnost nekdanjega »Herrenvolka«, ki bi rad še danes izvajal hegemonijo nad jugoslovenskim narodom. Razmerje naše države napram vsem manjšinam, zlasti nemški, naj bi služilo za vzgled avstrijski šolski politiki. ako hoče biti res pravična in — kulturna. „Acron" uničen Največji zrakoplov sveta ?tAcronM je vihar treščil v morje ter razbil — Izmed 9* mož posadke so rešili samo tri New Tork, 4. aprila. AA. Veliki zrakoplov ameriške mornarice »Akron je padel davi ob 0.30 blizu New Jerseya v morje. Na njem je bilo 19 častnikov, med njimi admiral Moffat, vodja letalskega pomorskega urada, in 77 mož. Nemški petrolej-ski parnik »Phoebus,« ki je vozil iz New Vorka. je rešil poročnika \Vileya iu dva moža posadke. • Kapitan »Phoebusa« je brzojavno obvestil mornariško ministrstvo, da je med silno nevihto zapazil luči zrakoplova; ko pa se mu je pribl. žal, je našel samo plavajoče razbit ne. Rešil je tri može posadke, toda opazil je še več zrakoplovcev. ki so se skušali obdržati na površini, pa jim ni mogel pomagati. Mnogo obrežnih stražah ladij je odplulo reševat ponesrečence. Letal ni-lo mogLi poslat; r« pomoč, ker je ve! prehud veter s hitrostjo 60 km na uro. Boje se. da so od posadke preživeli »Acronovo« nesrečo samo trije zrakoptovci, in sicer poveljnik Wiley. Metal Smith ;n Erwin Bosunsmate. dočim je brezžični telegrafist Copeland kmalu po rešitvi izdihnil na krovu nemškega parn, ka »Phoe-busa«. Po najnovejših poročilih je zrakoplov še snoč ob 22. brezžično poročal, da je na krovu vse v najlepšem redu. Kasneje so brezž čna poročila Lznenada izostala. Sodijo. a« je zrakoplov zašel v hud viher. Zrakoplov je treščil na morsko gladino kakih 20 m Ij daleč od Barnegata. Iz Lakehursta so telefonsko obvestili VVashington. da ni vel ko upan.ja za rešitev celokupne posadke. Prav tako je sedaj nemogoče odposlati rešilna letala na pomoč, ker je silno slabo vreme in s'ab razgled. Vh-ar divja e hitrostjo 45 milj. Po mnenju pomorskih strokovnjakov je zrakoplov izgubljen in je moral kmalu po nesreči izginiti pod morsko gladin«. Obrežna stražna kdia »Tuaker« je našla razbitine zrakoplova »Acrona« in išče sedaj ponesrečence.' Rešitev nemogoča WasMngton, 4. aprila, č. Iz New Jerseya poročajo, da je pričel pihati močan sever-no-zaipadni veter, ki tira zrakoplov »Acron« z brzino 12 milj na uro na široko morje, častniki letališča v Lakehurstu so mnenja, da je skoro izključena vsaka možnost rešitve ponesrečenega zrakop'ova. Rešitev j-e odvisna od časa, v katerem bi prihitele zrakoplovu na pomoč reševalne ladje. Ta njihova izjava je še bolj neugodino vplivala na razburjeno javnost. Admiral Prati šef ameriškega vojnega brodovja je ob 3.č*0 zjutraj po ameriškem času odredil pomorskim oporiščem v Newyorkus Filadelfiji in Bostanu. vojni akademiji v AccapoKsu in pristaniškemu poveljstvu v Amacosti pri Washingtonra, nai takol odipošfiejo zrakoplovu pomoč, čim se zdani. Uradni krogi sodijo, da j« v zrakoplov »Aroon« zadela strela. Za sedaj še vedno ni končnih poročil, aH je zrakoplov popolnoma izgubljen in koiik.š* ; so človeške žrtve. Na vsak način gre za hudo nesrečo, kajti nenuški tovorni parnik »Pboe-btrs« poroča, da je na kraju nesreče našei le ostanke in razme predmete. Parnik je rešil samo tri zrakoplovce, dočim so ostali izginili v vaiovin. Reševalna akcija ustavljena Newyork, 4. aprila, s. Reševakia akcija za zrakoplov »Acron« ni dosegia nobenih nadaljnjih usptnov, zaradi česar je bila ustavljena. Kakor se sedaj doznava. j® obalna stražna postaja Astury Park v New Jcrsevu v noči prejela kl:ce »Aeronac na pomoč, vendar pa zaradi atmosferskih motenj ni mogla dobiti zveze z zrakoplovom. Skoro vsa posadka izgubljena 5ewyork. 4. aprila, č. P« dosedanjih v» steh o katastrofi zrakoplova »Acron« so bil« rešene le štiri osebe, poveljnik in trije člani posadke. Menijo, da so potemtakem ostali utonili, ker ni nikakih drugih verzij o katastrofi. Čeprav je imel >Acron< izvrstno radio-postajo, vendar od snoči še ni oddal nikakega poziva za pomoč. Zaradi tesa sodijo, da je moral nastati v zraku nenadt*-ma silen vihar, ki je v hipa treščil zrakoplov na morje in ga razbil. Čim je prispela prva vest, ki jo je brezžično poslal nemški parnik »Phobusc. je poveljstvo mornar oe takoj odposlalo proti kraju nesreče vse razpoložljive ladje. Proti svetilniku BamegaW tu je odplulo 24 obalnih ladij in več drugih vojnih brodov. Obalne ladje, ki so prv« prihitele na kraj nesreče, poročajo, da xra-koplova doslej še nso našle, da pa divjajo tam okrog silni viharji in nalivi, ki so gotovo povzročili katastrofo. Zrakoplov je bil 35 ur ▼ zraku io je Imel nalogo ostati v zraku do danes. Pri tem i« moral izvršiti celo vrsto radiotelegrafek b poizkusov. Zrakoplov je v zadnjih tednil« izvršil že več poletov, ki eo mu pa vsi dobr® uspeli. Zrakoplov »Acron« je bil dvakrat tak« velik kakor zrakoplov »Grof Zeppehn<, torej največji zrakoplov na svetu. Zgrajen j« bil 1. 1930. Meril je v dolžini 358, v višini pa okrog 55 m. Njegova prostornina je znašala 184.000 kubičnih metrov, dočim zna?a proftornina »Grofa Zeppelina« 105.000 nri. Njegovi motorji so imMar-dougal« brezžično brzojavko, da je našel razbitkre zrakoplova >Acrona*, da pa d mogel odkriti nobenega trupla. Tsaldaris o politiki svoje vlade Za zbližanje balkanskih narodbv - Napoved ukrepov proti morebitni obstrukciji senata Ateue, 4. ?prila. AA. Predsednik grške vlade Tsaldaris je imel v parlamentu pro-gramatičen govor o načrtih svoje vlade. V uvodu je poudarjal, da je grški narod pri dogodkih dne 6. marca dokazal, koliko ceni parlamentarizem in kako obsoja vsako zlorabo oblasti. Podobno rodoljubno so ravnali tudi vojska, zrakoplovstvo in mornarica. O finančni politiki nove grške vlade je Tsaldaris izjavil, da bo vlada skušala čimprej urediti vprašanja inozemskih dolgov. Pogajanja z lastniki grških obveznic v inozemstvu so se že pričela. Grški bančni sistem je zdrav, toda vlada hoče navzlic temu izpeljati koncentracijo in fuzionirati večje kreditne zavode. Tsaldaris je nato podrobno navedel ukrepe v korist trgovine, obrti in malega oloveika. Nagiaša! je, da je treba skladnejšega sodelovanja med ka-p;talom in delom. Vlada bo izdala posebne ulkrepe za okrepitev narodnega zdravja. Proračunski primanjkljaj v znesku 1100 do 1200 milijonov bo treba odstraniti s prihranki. V zunanji politiki bo vlada tudi v bodoče sodelovala pri utrditvi miru in pri prijatelj skih stikih z vsemi državami. S posebnimi simpatijami pa bo stremela za zbližani med balkanskimi narodi. Tu bo tudi sama pripravila vse. da odstrani obstoječe gospodarske spore, ki še obstojajo med Grčijo, Bolgarijo in Albanijo. O odnosu do senata j« Tsaldaris Navil: Nikoli nismo mislili na to, da se otresemo nadzorstva m poštene kritike s strani senata. Sami zahtevamo nadzorstvo in pošteno kritiko, kritiko, kakršno so sami opravljali ko smo bili v opoziciji. To nam ie prizna! sam Venizelos. Če pa bi hotel senat izvajati sistematično obstruikcijo in če bo torpediral naše pošteno de5o, potem bomo prisiljeni k protiuskr&pom. Zato upa v!ada, da bo opozicija upoštevala sedanje oko 1 nos ti im da zlasti senat ne bo preprečeval rednega dela narodnega predstavništva. Predsedniške volitve na Poljskem Krakov, 4. aprila, č. V mesecu juniju se bodo vršile volitve novega državnega predsednika. Politični krogi so sprožila akcijo, da se volitev vršila v Krakovu, nekdanji poljski prestolnici. Listi poročajo, da dosedanji predsednik re namerava več kandidirati in da bo kot kandidat nastopil bržkone maršal PilsudsH Političen umor v Avstriji Dunaj, 4 aprila, č. V Durchholzenu pri Kuffsteinu na Tirolskem je bil danes izvršen političen umor Iz Nemčije je pribežal v Avstrijo novinar dr Bell iz Miinchena tei se nastanil v nekem tamkajšnjem hotelu Nenadoma je pribrzel čez mejo avtomobil v katerem so bili trije moški Pred hotelom se je avtomobil ustavil. Neznanci so poiskali dr Bella ter se pričeli z njim prepirati Nazadnje so pograbili revolverje in oddali več strelov na novinarja. Dr. Bell je bil ubit. dva njegova znanca pa ranjena. Napadalci so nato naglo skočili nazaj v avtomobil in v divjem di- ru pobegnili čez mejo. O dogodku oblasti ne dovolijo nikakih objav, vendaT na se je izvedelo, da »o skušali neznanci pregovoriti dr. Bella, naj se vrne v Nemčijo. Novinar je na to pri s t? I, toda pod pogojem, da se vrne sam, ne pa v njihovem spremstvu. Polet preko Himalaje London, 4. aprila. AA Včeraj sta dve angleški letali izvršili zgodovinski polet preko najvišjega gorovja sveta. Preleteli sta v ogromni višini najvišjo goro sveta Mount Everest Z letalci so bili tudi opa-zovalci. ki so ves polet in gorovje fotografirali Letali sta krožili nad vršacem 15 mmut Nad samim vršacem sta leteli le v višini kakih 100 čevliev Smrt Doumerjeve vdove Pariz, 4. aprili« AA. Danes je »mrla vdova po bivšem predsedniku republike, gospa Doumer. Pred 6 tedni so jo morali operirati, danes se ji je bolezen nenadoma poslabšala in je umrla nekaj tednov pred pr_ vo obletnico smrti svojega umorjenega moža. Pogreb se bo vršil na želio pokojnice v četrtek brez vsakih svečanosti. ČUDNO GOSPODARSTVO PREJŠNJEGA CESTNEGA ODBORA V LITIJI Sodna razprava pred ljubljanskim sodiščem proti bivšemu klerikalnemu veljaku Hinku Lebingerju Ljubljana, 4. aprila 1933. Pred deželnim sodiščem se je pričela danes razprava o zamotanem poslovanju litijskega »reškega cestnega odbora v dobi, ko mu je načelova! bivši litijski župan Hinko **x:binger, bivši oblastni poslanec SLS in eden izmed glavnih 9tebrov klerikalne politike v litijskem srezu zlasti v času. ko je vladala diktatura ljubljanskega oblastnega odbora pod vodstvom dr. Marka Natlačena Hinku Lebingerju kot bivšemu načelniku Litijskega sreskega odbora očita obtožnica hude stvari. Dolži ga, da je z raznimi nedovoljenimi manipulacijami zadržal za sebe odnosno za svojega očeta razne zneske, ki dajo skupaj lepo vsoto nad 100.000 Din. Posle litijskega cestnega odbora je obtoženec prevzel 22. avgusta 1928 in jih vodil do 23. oktobra 1931, ko je bil odstavljen. Začasno je nato vodil posle cestnega odbora njegov podaačelnik inž Pavel Kobler, ki je pri pregledovanju Lebingerjevega poslovanja odkril celo vrsto nepravilnosti. Poslo- vanje j« pregledaJa tndi posebna komisij* banske uprave, ki je nato po službeni dolžnosti vložila ovadbo proti Hinku Lebingerju. Razpravo je vodil 8. o. a. Ivan Kralj, vo- tanta pa sta bila s. o. s. dr. štempihar in Kobal. Tožbo je zastopal dr ž ara i tožilec Lavrenčak obtoženega Lebingerja pa zagovarja odvetnik dr. Juro Adlešič. Za razpravo je vladalo seveda veliko zanimanje zlasti v Litiji in okolici; zato se je mnogo Litij-čanov prinelj k> v LjubLano na n zp>-avo, tako da je bila dvorana polna poslušalcev. Na hodniku so se zbirale številne priče, ki jih je bilo povabljenih na razpravo nad 20. Po otvoritvi razprave je predsednik dr. Kralj najprvo ugotovil osebne podatke obtoženca, nakar se je takoj začela razprava. Državni tožilec je čital po vrsti posamezne odlomke svoje obtožbe, o katerih se je takoj razpravljalo., ker gre za več popolnoma različnih dejanj, da je nemogoče razpravlja, ti o obtožnici kot celoti. en« po&tjfka, ki ae je fakturiral« njemu, naknadno izpremeni na ceno W) Din in na naslov sreskega odbora. Faktura je b ia prvoto izstavljena po normalni ceni za firmo. Jaz sem se prvotno upiral temu, toda g. Lebinger mi je zatrjeval, da se je o tem že dogovoril z našim inšpektorjem. Državni tožilec: Lebinger je dut> 1 torej cement cenejše, kakor pa se glasi faktura. Seun g: Imeli smo dogovor & firmo Lebinger, da fakturiramo po ceni, ki jo navede ona kot prodajno ceno. Predsednik: Kdaj je bil ta dogovor sklenjen? Seun. g: To je brilo takrat, ko smo sklenili dogovor s tvrdko Lebinger. Mislim, da je to bio 1. 19J0. Predsednik: Kljub tetini pa je TPD dobavljala cement tudi brez posredovanja tvrdke Lebinger. Seunig: Da. vseim večjkn odjemalcem. Manjša naroČila pa smo dostavljali tvrdk., Lebinger. Šele l. 1931. je bil sklenjen dogovor ^ izključno dobavo tvrdki Lebinger. Ravnatelj dr. Vrhunc jc najprej omenil, da v času, ko eo se nšile te manipulacije, še ni bil vodlja tega oddeFka in ve samo to, kar je ugotovil na podlagi pregleda korespondence. Po dogovoru iz 1. 1931. se je TPD obvezala, da bo dobavlja!« za Litijo in okolico cement >»amo potem tvrdke Leb >nger. Ta pogodba se obnavlja ©d leta do let*. Izrecno j© Wo tal! dogovorjeno, I da bo TPD dajala tudi dobave za sreak ; odbor v Litiji samo preko firme Lebnger, j ki je imela dogovorjeno nižijo ©eno, kakor pa je bila dnevna tržna cena TPD je na zeljo tvrdk e Lebinger izstavljala direktne fakture odjemalcem, lake j« tudi pr&lo do tega, da so bile na želj« g. Lebingerja naknadno iapremenjene fakture na »reški odbor. V fakturi navedena višja cena pa seveda ni imela nobenega vpliva na ceno. ki jo je dejansko plačala trvrdka Lcb nger. Izstavljanje takih faktur v trgovskem življenju ni popolnoma v red«, ni pa n:č nenavadnega. Tako se dela. Čim pa se je izvedelo, da stvari pri litijskem cestnem odboru niso popolnoma r redu. se je "ustavljanje takih faktur takoj uetavlo. Te fakture so se izstavljale od podrejenega imid-ni-Stv« brez vednrvstj odgovornih funkcijo narjev TPD. Kakor p« je ugotovil, so bile t« fakture pisane na forrmiiarjih TPD m deloma z njen;nv pisalnimi stroji. Državni tožilec: Ali bi vi tudi direktno dobavljali cestnemu odboru? Dr. Vrhunec: Seveda bi in sedaj tudi dobavljamo. Kot največji davkoplačevalec v litijskem srezu imamo še prav poseben interes na tem, da so vse dobave e»m cenejše. Mislim, da so bili naši gospodje preveč popustljiv,! napram g. Lebingerju. Predsednik prečita nato korespondenco med tvrdko Lebin-jer m TPD, nanašajočo se na dobavne dogovore. Obtoženi Lebinger se v svojem zaključnem zagovoru pred vsem sklicuje na to. da sreski odbor ne bi mogel naročiti ce-menrta direktno pri TPD. ker je mela izključno dobavno pravico tvrdke njegovega očete 60 Din je bila običajna trgovska cena. Nepravilnost sc je izvršila samo v tem, da je izstavil fakturo on namesto, da bi io njegov oče. ter da se je pri tem pr»služil form-ularja TPD, ne pa firme svojega očeta. Pri€a Jože Dobravec potrjuje navedbe svojega brata in navaja, da sta vozila samo nekaj majega, Nikdar pa ne za tako visoko vsoto, na ccsto proti Grbirau pa sploh nikdar. Lebinger: Yodr» m j« tai-o prafctioirzio. da je b&o več vozn&ov sku.nai, podp:sal pa >e samo eden. Ni važno. kako se to zaračuna, glavno je, da so ceste posute po sklepu odbora. Dr. Adi!er,ič: Ta pobotnica je bita fe pregledana na banovini jn odobrena. Drž. tožilec: Seveda, tem niso kr.di pcj-ina o tem. da gre za potrdilo, ki ni v ree Cerar navozil samo 3(3.4 metre, dočim e l^ebioger zaraemial 140. Lebinger: Če je račun tako ture-jen. po-tem je pač toliko >ozil ir toliko dob:l. Račun >e napraviti pisarna. Priča Franc C ? r a r «zjavija, Leta 1921 sem bil izvoljen za župana v Litiji. Leta 1923 so se vršile volitve v sreski cestni odbor in sem bil izvoljen za načelnika, čeprav sem se branil, ker sem imel že vse polno drugih javnih funkcij. Sprejel pa sem naposled pod pogojem, da bo vršil vse blagajniške posle občinski tajnik g. Jereb, ki je vršil tudi blagajniške posle pri občini. Z denarjem nisem hotel imeti nobenega posla, ker imam drugega dela preveč. Ker je prejšnji načelnik cestnega, odbora Hostnik zapustil desolatne razmere, je bilo treba takoj prijeti za delo. Vse blagajniške posle je nato res vodil Jereb. Kar se tiče inkriminira nega dejanja piri dobavah cementa, sem vso stvar pojasnil že v preiskavi Cestni odbor je gradil v lastni režiji mostove in škarpe ... Predsednik: Potrebovali ste torej cement. To je čisto v redu. Nas zanima samo to, ali je resnično to, kar pravi obtožnica, da ste se s cementarno pogodili za te cene ali ne. Lebinger: Za litijski sre.z Je sklenjena pogodba med TPD in tvrdko Lebinger & Bergmann, to je moj oče, da ima ona izključno pravico dobavljati cement. Izvzete so samo stavbne družbe, s katerimi ima TPD posebne pogodbe. Za vse druge pa gre ves cement skozi tvrdko mojega očeta. Meni je bilo na tem, da ne bi prišlo v račune ime nojega očeta ker bi bilo to odioz.no, pa sem potem zaradi tega stopil k ravnateljstvu in prosil, naj izstavijo račun na sreski odbor po ceni, kakor prodaja cement moj oče. šel sem k inšpektorju Bibru. ki mi je brez nadaljnjega ustregel, češ da se povsod tako praktieira. V tem nisem videl nič nepravilnega ali kaznivega, ker se dejansko ni spremenilo nič drugega, kakor samo ime dobavitelja, dočim je ostala cena enaka. Ze v preiskavi sem predložil cenike Gospodarske Zveze, iz katerih je razvidno, da ae je takrat prodajal cement na deblo po 62 Din. Pri tej ceni 60 Din pa je moral moj oče plačati še kolkovino 150 Din za vagon, tako da predstavlja vsa kupčija docela normalni trgovski dobiček. Tu-ii moj predhodnik je naročal cement 7>reko mojega očeta in tudi sedanji načelnik sreskega cestnega odbora ga ne dobavlja direktno. • Predsednik: Jc pravilno, kar pravi obtožnica, da je prišla prva pošiljka cementa po 56, druga po 58, tretja po 54, četrta po 53 in peta po 52 Din za 100 kg? Lebinger: Tako je zaračunala TPD cement mojemu očetu kot glavnemu zastopnik«. Predsednik: Ta diferenca v oeni bi bila torej zaslužek vašega očeta? Dr. Adlešič: Saj je bila Lebingerjeva firma že poprej zastopnik TPD in je tudi prejšnji načelnik pri njej naročal. Drž. tožilec: Glavno je. da cestni odbor ni plačal cementa po 52 do 58 Din kakor ga je dobavila TPD, marveč po 60 Din in še tovorni no je moral plačati, dočim drugim kupcem tega ni bilo treba, dasi so kupovali dosti manjše količine po i«t; eetii. Lebinger: Cestni odbor je naročil pri tvrdki '^ebinger in ga tudi njej plačal. Drž. tožilec: če bi bile fakture izstavljene na tvrdko Lebinger, bi bila stvar v redu. ker so pa izstavljene na sreski cestni odbor, pa ^i, ker se glase na višjo ceno, kakor je bila dejansko plačana TFD. Kaj pravi Lebmgerfev naslednik Kot." prva priča je bil zaslišan Lebinger-jev naslednik v vodstvu litijskega sreskega ceatnega odbora inž. Pavel Kobler. Izpovedal je med drugim: Predvsem je vzbadiil«. mojo pozornost okolnost, da je cena 60 Din za 100 kg pri dobavah na vagone pretirano visoka Vrh tega sem še ugotovil, da je moral sreski odbor plačati ie tovornino, tako da Je prišel cement na 64 Din. Zato tem se odpeljal v Ljubljano in povprašal pri TPD. kako je s to zadevo. Izvedel sem, da znaša cena za vagonske pošiljke za postaje Litijo. Zasorie in Kresnice 50 do 52 Din. Ko sem vprašal, zakaj se je litijskemu sreskemu odboru pri tako ve-iikih dobavah aaračunal cement po 60 Din, je uradnik TPD g. Seunig povedaL, te Je prišel k njemu g. Lebinger, katerega je osebno poznal, in mu pripovedoval, da potrebuje zaradi formalnosti fakture, glaseče se na sreski odbor. G. Seunig je to najprvo odklonil, naposled pa mu je na dolgo prigovarjanje vendar le izstavil zahtevane fakture, ker je pač imel zaupanje v poštenost g. Lebingerja, katerega je poznal kot odličnega predstavnika takratnega režima v Sloveniji. Ko sem to zadevo prijavil ban-ski upravi, je bila odrejena preiskava m imenovana posebna komisija, ki je preiskala vse poslovanje sreskega cestnega odbora in pri tem odkrila nerednosti. ki so predmet tega procesa. Drž. tožilec: Tak.*at }e bila tndi odrejena aretacija obtoženega Lebingerja. Inž. Kobler: Da, po nalogu polici}«, ki je najprvo smatrala, da so te fakture »ploh fa^ificirane. Dr. Adlešič: Vi »te še sedaj v cestnem odboru. Kako pa sedaj dobavljate cement? Inž. Kobler: Neposredno od TPD, ker Je to mnogo cenejše in je treba pri vsaki pari štediti, da se davkoplačevalcem olajša položaj. Saj so bremena za cestni odbor zelo visoka. „Normalni trgovski dobiček11 Dr Adlešič: Kakšne 90 bile cene leta 1929? Inž. Kobler: po 60 Din »e je dobavljal cement na drobno, pri vagonfikih pošiljkah pva mnogo ceneje. Predsednik: Lebinger, kako pa je a tovornino? Torej ste sreskemu cestnemu odboru poleg visoke cene 60 Din zaračunali še tovornino, da je bil cement še dražji. Lebinger: Tvrdka je morala plačati kolkovino, zato smo m; plačali tovornino. Kolikor jaz vem. se je cement takrat prodajal na eftebno po 64 Din. Predsednik: Potem »te tudi pri ko&o-vini odnosno tovornini profitirali še po 250 Din. Lebinger: To je normalna tpgovski dobiček. Predsednik: To ni nSč normalno, Se ae cel vagon prodaja po enaki ceni kakor v nadrobni prodaji. To je že čisto Lepa diferenca in dobiček prav velik! Lebinger: Jaz pa vem, da je bik v podrobni prodaji cena višja. Predsednik: V preiskavi in v spiski pa ste dosedaj ves čas trdili, da je bila običajna cena 60 Din. Stavili »te ceJo dokazni predlog, da se dožene, da je ta cena pravilna. Zakaj je moral potem cestna odlbor tal ko več plačati? Lebinger: Saj ni ni? več plačal. Predsednik: Saj je vendar plačal vbo tovornino, tako da je imel pri vagonu še za 250 Din večje plačilo. Sodnik dr. Štempihar: Kdo pa je naročil cement? Lebinger: SkleniJo se je. da ae bodo delali mo3tovi, banovinski inženjerji so napravili načrte in povedali, koliko cementa bo treba, jaz pa sem potem sam naročil. Predsednik: Ali je TPD poslala cement sreskemu cestnemu odiboru, aH d« vaiemu očetu? Lebinger: Ne, direfcfcno sreskemu odboru. Dr. 'Adlešič: Obtoženec se Je hotel izognit) temu. da b' izgledal kot na/ročiteli in dobavitelj v en? osebi. Inž. Kobler: To ne drži, ker ao v rajonih tudi druge fakture pod tvrdko Le-b'nger. S tem fe b'1o zasliSevanrie hr? Koblerja končano. Inž. Kobler je nato predložil pooblastilo banske unrave. d« jo zastopa pri nrocesu kot zasebno ude-le/emko. ker je b:l,i banovina oškodovana. Zaigovonrk dT. Adleši? k c jp temu nrotivil, vendar pa je nred^edinik n je "o v ugovor zavrnil z h r>č ilu z Beograda ugotavlja mv e -»ter g. dr Kr.-rr.er 5 oomočjo n: >'ar ce~ iz dravske banovine n-ed vsem- oč.zi -Snm faktorja, ca je v sedani: pTemogovni ! kn? v ve/k reva—osti obstanek rudarjev ter ra a" — ■. n* "r gospodarsk* ~ ' -žaj ostalega prebivalstva % 'revirjih TPD. I "zne-aa. zarac TJ TV Trezno zvišanje "a^ia strani uprave državnsh železnic pr 1 i O ! ,— ^ — cr — c..-. - - - - ~ - ;e—10 z ne>"et—•* rr - • s tem že dolgo bavijo rrno- t ■e i~ ob1astva -e* s- ;e o terr ' r — O r O" r. ve! a : pa -f -j -:ev; -e tragedije p <* te, \ saka d~uga eruž •:— re-.--:u nam dandanes n— ; nremogovni kriz' najvažnej-- --.- To ž •/'en7'--'o '.'">.-£?'."'£ ru- / r dar Tev. CMO ,'Z'Z " V y r C - ' T :: ke ■ — ■ r >9 ne: se nora. tega zav.c - * - o baš rudarji, k: so pil. že oc neKda.t s .a do plačan* za svoje življenjsko nevarno delo. -.a- sledi le r.eka- suhih dejstev, ki so ostala na siru 'n rešetu vseh raziskav in star-s:-č-.:h ugotovitev Leto dn' r»red vojno je znašala povprečij...,..-., na ir.ezca kopačev m odraslih jamskih delavcev naitnan: 3..V' zlate krone Leta 1924. e znaš_l- ->ovprečno 52 31' D n. Prihodu e leto se je še nekoliko zvišala leta 1927 pa je pedla na 4V.0 D n. znašala pa je tako najmanj 10 Din več. kakor na danes, ko se napravi v enem mesecu največ 15 a.: na 16 šib tov. Delavske plače so tvorile er.o leto pred vojno 4° 50 cds"otka vrednosti produkcije, leta I°24. in 1925.. ko so b". e v povojni d b najvišje. 4".3<>~. leta 1927. pa okreg 45" Produkcija n-a e znašala letno v me-terskih stotih na vsakegu radarja eno leto nred vojno 16-60. let- I°24 13S0. prihodnje leto 1510. leta 1927. celo 2150 in tako se vidi. da morajo rudarji producir&ti vedro več. da zaslužijo \~edno mani in da zna-o njihove mezde \-edno manjši od$:Oiek od vrednosti nrodu^ci :e. p-"-~a "ar. 'a r>:-s; t. f t~. e p- ->. -131!- se 7?D~ marveč sto ce "vs.< n druztn v zrvljeaski nevar- — -, — ^ r —j 7 - & ig r-pi^i —- . -^-- ~ a č.n ne a f*" ~ stoter"-, a sa — a .as~ra- c' a obupnega položaja! Ruda-, ki je red-rk 7-čIajrske družine. ima naslednji petmesečni obračun: Mezde se delijo nri rud- — :- ^ —i d-o^as—- — - r ^a kater h ;e — a ~as.o-,—it stran* natančno ru- ke odbitkov Obračun. ki o« iemlioDo za p—r.er t a ^ š '---■-: -o Jj~~ :r nedeljsko nagrado 4 D n. kar je v sedanjih kri- - : ~ h č ffib že nekaj posrečenega. Ves zaslužek zna-a torej vs' D'n. Odbitki pa so razce -•'< - le: Davek ;.2> Din. zavarovan "e nr ?.-.-. t" •••->.<• --: ad-t ci ]03 Din. in — - —- ^ ... . t - - —1 —^ f.\ I T) —. ^ - -:' •• - '- ; ~na 4: D;_. p---tem p-:de n- snevek za Delavsko zb-om'co 3 D-n. konrum "e - - -j — 22 izdana 7'v:la 13325 d narjev. v fond je šlo 0.45 D'n. za -az-. - 7 rn^ša — no nr mate- ?1u 3 D:r. za p »stavk--': zadruga, vrtec in god- izn'ač 1-:"' rš%-ao ' lO^EHr.?'*"3 ° R - - : — r.----ts~ : so dobrr> urejeni da- da Konzutn .aa k o pokrije svoje račune pri iznlačilih. Rucar. česa- plačilni IV. skan no. stopnjo za v:s ega svet- le d" n:l na S šihtov živ-il za 133.25 D-*n. Ker š"eje njegov?, cnužtna 7 član:v pride ia k se na kaknšenk 11 naan ba-vl jo z vprašan ji premogovne krize i— po- in njihovih družin, da človek nikakor ne rr.one rvet na dan s t>:-.a-a; rn a - r em? sto ir. sto in mnogi celo še z : anjšimi Dana?- M š:b*~ od D~n. V■— b;lo Eazvndno iz prej razloženega - -čilnega Debeli ljudje dosesajo z vestno uporabo rarsvr.e Franz Josefove^: srrenčice izdamo iztrebljenje črevesa brez vsakega rarora. Mnogoštevilna poročila s-iravnikov-stroko^-niakov potrjujejo, da so tn-i om. ki bolehajo na ledvicah, rrotmu. r-?"~rr.a.ti-rnau. kaniemr. ir. sladkorni bo.esni. zelo zadovoljni z učinkom : Franz Jo^fovee vode, »Frunz Jc>>efo-va^ rr^ndca se dob: v '.-sen .ekamah, drorerl"ah in špecerijskih trgovinah. t Ffodor šaljapin je naj«la^ejši pevec sveta! Njegovo gostovanje v vlogi „Bcm £>«fehotte-a" bo največja senzacija Ljubljane: Spremembe v železniški službi Napredovali so pri generalni direkciji v Beogradu uradniki: v IV. skupino, 1. stopnjo: za višjega svetnika Zlatnar Franc. nika Svetina Lovro in Lampreht Franjo; v V skupino za višjega tajnika Pretnar Kaz;m:r: v M. skupino za poverjenika: inž. Koudelka Rudolf 'in inž. " Wolf Bogomir; za višje kontrolorje: Vajda \1adimir, D-obnik Jakob, Bračko Karel. Zupančič J oso. Jug Dragotin. G:>k Andrej; v MI. skupino za kontrolorje: Suhač Alojzij, Kranjc Viktor. Ceper Alojz j. Ha nžurej Franc. Mor dej Franc. Lev-srik Božidar. Smolnikar Ivan. Koman Stanislav. Koffou Arigo. Pfeifer Maks, Ermenc Josip in Volk Alojzij. z\-aničniki II. kate&oriie v I skupino Ruglj Anton. Ljubljana gl." ko].; Klen Fran, Maribor gl. kol.: Stenic Peter. Ljubljana glav. kol.: Kotnik Franc. Zagorje: Godec Jernej, kurilnica Maribor. Babr. k Franc. Kamnik: Schoss Rudolf. Rakek: Namestnik Maksi mi Ijan, Zidani most: Šlik Alojzij. Maribor glav. kol.: Zorzini Franc. Maribor gl. kol.; Zagožan Ivan. Zidani most; Jeran-čič F^nc. Ljubljana gl. kol.; Tomšič Jožef. Ljubljana glav kol.; Frece Blaž kurilnic? Maribor: Čuiež Jurij, kurilnica Maribor; Švagan Jožef. Maribor gl kol.; Majdič Pere?. prom.-komerc. odeljenje: Pepelnjak Frančišek. Zidani most; Moko ta r Anton, Zidani most; Gregorec Janez. Ljubljana gl. kol.: Messner Jože. Zidani most: Gričer He-man. Zidani most: Penelnjak Martin. Zidani most: Kronf Maks. Maribor kor. koL; Hribovšek Albin. Trbovlje: 2agar Frančišek. Z:dani most: Kunčič Franc. Novo mesto; Bakša Janez. Velika Nedelja: Keršmanc Karel. Slovnica: Kub-r Gašnar. Zidani most: Pav!:č Janez. Ljubljana gl. kol.; Jurjaševič Ant^n Središče: Jarc Janez. Hoče: ---------- r.acc. Planina. Sabo- rik Jerne'. Zidani r-.-st: Selevšek Frančišek Zidara most: Baje .Andrej. Logatec: 2ma-har Jurij. Sv. Jurij: Zcešič Blaž. progovna sekcija Zidani most; Rudolf, pro- govna sek. " Novo mesto. Up:koien: so vlakovcc;a P-ege!j Ivan :n nadzornik prem'-ca Starman Ivan v Ljubljani: P n"er Alojzij, odprenni stražar. C-e-I;e: Straur.ik Ivan. rr.anipulmt. Liper Franc, sp-evodnik in Vidmar Jožef, čuvaj proge v L ubljani: Kukovičič Franc, čuvaj proge. Zidan: most: Dečman Martin, vratar, obče odelenje: Lačen Ivan. desetar. Maribor. Kava? Jakob, čuvaj proge. Novo mesto in služ'"telj Mizerit Valentin. Ljublja-—"a Premeščeni so: uradnik M. skupine Ar-nečič Pavel, poverjenik z Ljubljane v obče odelenje generalne direkcije: desetar Vod čar Franc :z Zaloga v Zago-je in kret-nik Božijak Joahim z Zagorja v Litijo. Nameščeni so: za predkur ača: Čeme Frančišek, kurilnica Ljubljana; Antončič Jožef, kurilnica Maribor; za kurjače: Pri-stov Rud.-lf Ceglar Henrik. Pajsar Valentin. Kamnikar Ivar. Cep:-lo R berr. Toplak Martin. R -vtar Vincenc:j. (Jager Adoif. kurilnica Maribor : Cemivec Rudolf. Oček Karel kurlnica Maribor); Mareš Franc. Ažnik Alojzij. B ejec Anton. Hiebš Avgust. Pol Errest. Kregar Alojz. Osterman Franc vsi v Ljubijan\ ter Jager Adoif m Oček Kare' v Mariboru: za kretn:ke: Selan Josin. Ozalj ; Esih Anton. Vuhred: Kovač Andrej. Ljutomer: Paradižnik Franc. Fala; Počivalsek Anton. Breg: Brunček Rudolf. K-al. evec Prelog: Čebela Viktor. Trbovlje: Mozetič Rafael Hodoš: Verbič Frančišek. Savski Marof: Jenčič Jožef Rajhen-burg: za deseta rje: Halužan Josip. Celje; Bergant Janez. Hrb-ar Ivan. Nagode Frančišek :n Smole Matevž. LjubMana; Tutner Karel. Cel e: Gcrjup Ivan. Pruj: Zakšek Avguštin. Zidani most: Smrekar Jožef. Jesenice; Jetrna Anton, Lhibljana; za čuvaja proge: Zima Gregor ir. Klarzer Avgust. Jesenice: Krlžr.ar Janez. Ljubljana: Mežnar Jakob. Jesenice: za za vira če: Čeme Ignacij. Jesenice: Berl č Franc. L ubljana; Hribar Jr-žef. Novo mesto: Z-_rc Avguštin, Prager-sko: Gorišek Jožef, Zidani most; Krivec Franc. Velenje: K-anjc Edvard Murska Sobota: Medvešček Alojz j. Maribor; za pre-mikaoe: Rozman Jožef. Ljubljana: 5'mčič Anton. Celje: Avšič Leopold. Ahlin Franc. ?-eškar Jakob. Jordan Andrej in Kladnik Ivar.. Ljubljana, za pop'so vale a voz: Blatnik Franc m Dolžan Anton: za vratarja: B zjak Jožef: za b'okarja: Grom Frančišek: Kukavica Franc. Bezek Anton in Mizerit Ignacij, vsi v Ljubi.ani; za kartanta: Pia-rer Jožef. Jesenice. Nočni rop v Šiški Ljubljana. 4 aprila V Ver^vškovi ulki v Šiški se je sinoči spet pripetil degodek. k; priča o padanju javne varnosti v Ljubljani in o naraščanju drznosti raznih mračnih elementov Okrog 23.15 se je vračala soproga lastnika avtomatičnega bufeta »Daj - "Dama* gospa Jo-s pdna Osetova domov v Dermotovo ulico. Morala je po Verovškovi ulici, ko pa je prišla mimo nekih hiš. se je nenadoma pojavil pred njo nezr.an mlajši moški, oblečen v sivo obleko in s športno čepico na glavi. Gospa Osetova je hotela stopiti mimo njega, v tistem trenutku pa se je že zasukal neznanec na petah, brez besede priskoči:' k gospe ter zagrab 1 ročno torb:co. ki jo je d-žala v roki. Ose to v« pe ni hotela popustiti, marveč je krepko držala za torbico. nakar se je pričel napadalec z njo ruvati. Gospa je pričela tedaj kričati v veri, da bo priklicala ljudi. T-oda napadalec je med tem napel vse sile m res iztrgal torb:co. Izginil je v temi in v torbici odnesel 9 bankovcev po 100 Din. in za okrog 100 S n drobiža, dalje skoro 4"» Dm vredne naočnike. 10">li D n vredno damsko uro. več kljoCer ki razne toaletne predmete, tako da je gospa oškodovana za okrog 4000 Dia. Policija j« uvedla strogo preiskavo in upa, da bo na podlagi opis« napadalca kmalu spravila v rs por. Dogodek, ki svari k opreznosti Ljubljana, 4. aprila. Neka mrti ▼ okolici Krakovskega nasipa je zjutraj opazila pri svoji 12-len* hčerki deserak. Odkod otroku denar, mar je ukraden? Ob materinem karanju je dekletce pričelo jokati m je povedalo, da ji je dal denar neki gospod. Zakaj in čemu? Po daljšem čaau j« otrok zaupal materi. Razburjena mat je zadevo seveda takoj prijavila na policiji, ti je izsledila prijaznega gospoda v osebi 45-letnega gostilničarja. dalmatinsKega rojaka. Deklica navaja, da jo je gostilničar poiskal v parku pred »odiščem. kjer se je igrala, na-Kar jo je odvede! s seboj na stanovanje. Izročil ji je 15 Din. ji zabičal, naj nikomur ne peve, ds je bila pri njem ter ji še naročil naj se naslednji dan spet zglasi. Mož. k: ga bo policija izročila sodišču, je po">estnik in poročen. Dogodek sam dovolj opozarja matere, naj d^bro pazijo sa mladoletna dekleta. Č« Vaa BOLI GLAVA aH ZOBJE, č« Imata \\ MIGRENO ali / N EUR ALGI JO \ ablažuje bolečin« grlCcmdercL Ohi. fiiola x 20 UbL Dm 20 — 1 tableti Din 150 Dobiva se v vseh lekarnan. Odobrcoe M Min. »oe. potrti« a ct.-o«ie£i tčiiri S. Br 17 43° oa 3. okicbrs 1SS2 Uboj zaradi plesa Maribor, 4. aprila. Dopoldne se je moral zagovarjati pred verkan kazenskim senatom Š-letni delavec F-ance Čeh z Bi>ečkega vrha v Slovenskih goricah, k: mu je obtožnica očitala, da je 12. novemb-a lani zvečer v hiš: posestnika .Antona Muršca v Bišu z nožem zabodel hlapca Konrada Gum žeja Pri Muršcu so ta večer dekleta trla lan. po delu pa so se fantje in dekleta zavrteli ob zvokih harmonike kakor je pač stari običaj. Čeh je plesal s svojo izvoljenko Tilko, s katero pa je botel plesati rud: Gurr.zej. Kar hitro sta se fanta sprla ir v prepira zapustila h šo. 2e ponoči pa je na^el neki vašk' fant na Murščevem vrtu truplo, v katerem je spoznal hlapca Gumzeja. ležečega v mlaki krvi. ki mu je vrela iz dveh globokih ran na levi lopatici in lev-, stran: vratu, kjer je bila prerezana žila odvodnica Str.-t je bila spričo zadnje poškodbe neizog bna Krvava sled je vodila proti Murščevi hiši. Orožniki »o takoj prijeli Franca Čeha. ki je priznal. da e v temi med prepirom pred hišo sunil Gumzeja z nožem, zagovarjal se je pa s silobranom. češ da je Gumzej p-vi potegnil nož tc ga napadel. Senat je sr> >-znal Čeha za krivega uboja ne umora, česar je bil obtožen) in ga obsodi! na S let robi je in trajno izgubo častnih državljanskih prav-.c. Preiskava o umoru starega užitkarfa Zločinec je prisilil slaboumnega Ptuj, 4. aprila. Po vsem mestu in po širši okolici se razpravlja o strašnem zločinu, ki je bil. kakor smo včeraj poročali, izvršen pr. Sv. L'rba-nu blizu Pruja na posestvu posestnika Zor-č ; č a (ne Zorka, kakor je bilo prvotno navedeno). Žrtev tega zločina, starega užit-karja Bez.iaka so naši: strašno razmesarjenega. obdukcija pa je ugotovila, da je podlegel smrtnemu sunku z nožem v trebuh :n da je nastopila smrt zaradi notra-je izkrvavitve. Kakor že znano, je bil takoj aretiran 17-letn: slaboumni sin posestnka Zorčiča. Leopold ki ie bil ves zmeden od pijače kn poln krvavih madežev. Takoj po aretaciji pa so preiskovalni organi uvideli, da slaboumni fant ne more biti izvršitelj krvavega dejanja, ker je bil umorjeni užit-kar Beziak kljub svojim sedmim kr.žem vendar še dovolj krepak, da bi se še precej močno upira! napadalcu in da bi zaradi tega njegov morilec moral imeti poleg krvavih madežev gotovo rud: kake praske. ^e v večji meri kakor to pa priča za nekrivdo slaboumnega fanta dejstvo, da je njegova desnica hudo pohabljena in da ima tudi na levici pohabljenih neka; prstov. S takimi rckam: 17-letni slaboumni fant gotovo ne bi mogel prizadeti tako straho-virlh ran. kakršnih je vse polno na telesu umorjenega užitkarja. Silno čudno pri vsej zadevi pa je. da ie fant takoj, ko so prišli orožniki, ves zmeden. kakor je bil venomer govoril: »Ssi fanta, da je prevzel krivdo nase sem ga jaz ubil.e — ga vprašanja spl-oh so nastopile neke priče, le. da so v soboto no išni 1C l-Vr so pripoved ovalne, torej neposredno pred strašnim zločinom, popival ▼ zidanic: Z'rč:čevega posestva in da »o tja izvabili tudi užitka- a Bezjaka. V ridar. <~i jih je bile več. zadr.j: pa so ostali tam mesarski pomočnik Alojz P.l-nec iz Bi^"-kega vrha, ki se je žena p-i hčerki p^^est-nika Zorčiča, ki pa v za dr. jem času leži doma -ežko bolna, nadalje Zo-č:čev sir. Leopold m tudi star. užitkar 3ezjak. V zidanici je imel Beziak izgovorjen svoi kot t tam ie bil pote— ponoči izvršen umor. Ko za to n- r:va: z:oa- so o rožni Kr zvecs niči. so aretirali rudi Po -nca, ie to še zlasti zaradi rega. ker je baje govx-r 1 pred nekaj dnevi, da bi se moralo posestvo, na katero se namerava priženiti, ra vsak --r čin odkrižati nadležnega užitkarja. p- ia-nec zatrjuje, da je odšel iz zidanrce še pred 10. uro zvečer da «ta ostala tam stari Bezjak in posestnikov sir. Lee p: Id. Preiskava bo skušala seveda č mprej dognati. k da i se e o^uml er. i Poianec v— 1 iz zidanice, istočasno pa se bo skušalo seveda rudi ugorovir. če r mogoče pozneje kdo prše! v zidanico, umor! tam re-srečnega užitkarja. z r.jeg-ovo krv:o nalašč pomaza: slaboumnega fanta. IH1R.\! Magda Schneider sladka in dražestna kot hčerka bogatega dolarskega milijonarja ! ♦ Danes ob -L, ^S. In 1410. nri Herman Thimig šarmanten !juba%-nik in ger.i-jaien izumitelj rakete na ilars NAJSLAJŠA OPERETA SKLADATELJA P A U L A ABRAHAMA LJUBEZEN Z NE Za vsesplošno zabavo, za izvrstne dovtipe in obilen humor skrbi v tej opereti popularni komik SŽoKE SZAKAT.I. Najnovejši Foxov z\-očni tednik ^ELITNI KINO MATICA" Telefon 2124 tr ULTURNIPREGLED Mednarodni kritih Gerhcrd Krause v Ljubjani V na5« TPAsto fe prispel kritik in publi-*irft K r a u ? e. sotrndn k kakih 40 pomemb-ib evropskih li^ov in r^vij m navdušeni proeator jusosloveneke slasbe v inozemstvu G. Krause je vedno na potovanju; imenujejo ga »leteči kritik« in poznajo v skandnavskih in baltskih deželah enako kot v srednjeevropskih in balkanskih. S svojim delom zasleduje velik smoter: doseči mednarodno izmenjavo glasbene umetnosti in z objektivno umetnostno kritiko zbliževati narode. Tc njegovo delo je priznalo in podprlo tudi tajništvo Društva narodov v Ženevi. G. Krause » je mudil lani v Ljubljani ?n je pos!ej v kakih 20 evropskih listih poročal o naši glasbi n gledališču. 0 delu naše op?-re. o skladbah naših sodobnih komponistov ?o izvedeli čitatelji listov Tid« v Gst1?-borgu. »Muusikaleht« v Talinnu, >Rampe< v Bukarešti. >Uus: Snomija« v Helsinkah. >Signale fiir musikalisehe Welt< in >Deu-teche Musikerzeeitungc v Berlinu. »Berliner B5rsen - Zeitungc. >Munchener Keueste Nachrichten« itd. G. Krause objavlja brezplačno pionirsko delo za jugoslovansko glasbo v Evropi. »Leteči kritik« Krause bo pri nas predaval dan^s in jutri, oba dneva ob 16. na kon-servatoriju Seznanil nas bo s sodobno madžarsko glasbo (modema ljudska gla?ba. skladatelji KodalT. Bartok. La:hta. Kelent. v posebnem predavanju pa z razvojem poljske opere (Kamienski. Moninszko. Zelen-ski. Chopn. Paderewski in dr.). V j€^ni bo priredil v naši drami večie predavanie o evrooskem gledališču. Tu bo posebno govoril o' znameniti gozdni operi v Sopotu (Zoppot) ob Baliokem morju. G. Krause ie tudi sotrudnik »Jutra«. ^ kulturnem pregledu smo ie ponovno priob- čili njegove pregkdo glasbenih dogodkov v inozemstvu. O novem „Hamletu" IL Sedanja n p r i z o r ' t e v. Povojna doba je bogata na Hamletovih uprizoritvah. Iz historičnega okvira se je pre^el'1 v modernega. Z zavesami, dvignjenim ozadjem so poskušali nadomesMti Schakespearjev teater in Reinhardtov krožni oder. Dosegli so hitro zpremembo in poenostavili prizorišče Hudožestveniki so »Hamletu« stillzirali »ler in ga prestavili v mistično vzdusie. Kačalov je žel triumfe. Posameznim pr zorom so dodali godbo. Ljubljanski Hamlet, ki je postal tedaj ljudska igra. je bil posnet po takratnih vzorih. ?est ga je opremil z zunanjim bleskom, žarometi so stopnjevali patos m barv tost R o g o z ie bil bled in plavolas. prožen in vznesen, beseda mu je tekla kot olje. nabrusena te blestela kot raoir. čeprav je bila n;ena vsebma lahka. Bil je ljudski interpret baroka. Ciril Debever se ie lotil Hamleta z veliko resnobo. Obdržal ;e nevtralni oder. zavese. V- godbo ie okr»nil. da bi be«^da 'abko notrd la «vo5o melodif-noet. V sr^eriji fe st^^vgo paz;L da b' nikoli ne motHa 'Vraza notnnie vsebine in b' k) ip harmon;;mo irpopolnievala. Srn Hno ie razmaVnil obrorie v uvfvHih =trazn,:h prizorih. Nanovo ie povezal pr'zop? in pridal novf»ga konrem t^t^ega deianja- T? pri-7or OT^di ravnirp na P^nsVptn. Vo s«> Ham-M odnnvl"a na An<*'e=ko. nii''«»n ;n v?"" za notranjo d:namičnoet. Omilil jo ;7rirn» ^rpfnm rn ie studil z zunani;mi afekti. Ta^o je marsikaterega igralca vteenil. da bi ga prisilil v poglabljanje. Žarišče vsega doga-;anja se ie pomaknilo v pr kaz notranje, duhovne vsebine. Da bi odvrnil gledalčevo pozornost od zunanjosti, je režiser opustil dvorjane, obrnil prizor Ofelijine blaznosti in de-material ziral osei>e. izmed katerih je ohranil le Polonij krepko plastiko. Storil je resen poskus, izluščiti Hamleta in ga približati človeku. Z be^ido naj zaživi >Hamlet< med obč nstvom in na; prebudi duhove: tako je zasnoval režiser delo. Resnobnost uprizoritve in stroge spoštovanje besede je ugodno vplivalo. Vsi «no čutili, da ^e je »Hamlet« premaknil in odprl nove razglede. Poglobljena igra je zahtevala velikega napora, ki so ga sodelujoči zpričali. Kljub priznanju pa so se vsiljevala vprašanja, ki imajo svoj izvor v režiji. Zdelo se nam ;e. da se dogajan;e nikakor ne premakne m da ostaja v isti razvomi ravn ni. Prizori so se drobili in so pogrešali tiste plastične povezanosti. ki gledalca prične vznemirjati. Pričakovali smo vzpona, toda notranja dinamika ni bila tako 'zrazita. da bi nadomeščala skopo odmerjeno zunanjo barvitost Plast ka osebnih krnacii ie b-'la pr»zastrta in ie zate-gad-li beseda pričela utrujati. Čutili smo n»ko boiazen. da ne bi igralci preveč igrali n fW> spretni X;ihov3 človprnost ie bila te nakazana, vsaki čuvstvenosti je b'la stroga misplnoct j>r»vpf za notami. Celotno igro prirp;ala t<>mna mračnost, ki je o?»tala statična in v» v«=ak smehliai ugasnil že na ustnicah. Značilna poteza r^ziserjevesa st la ao ie razodevala tudi v tem. da 'e gledalec v rw5pn*»znih nrizorih noHroien0mn igralcu redko viH<»] v lice. Nova nprizoritev je Hamleta poglobila in r»r bližala. Oba Hamleta: V Hamletovi »logi se izmenjavata Kralj in Debevec. Danes le malo zanimajo vprašan a. k «so včasih mučila literarne strokovnjake: Kako je z duhom Hamletovega očeta? Ali je vt=>!es*?n privid, al izrodek Hamletove domišljije? Vei čutimo, da ie pesn ški izraz kozmičnega dož:vetja. Prepirali so se o Hamletovi blaznost: in k> razlagal z znanstvenimi izsledki. Naposled niso zaupali nič vej niti n:e-govim lastnim bese.tam. In vendar je Hamletova osebnost toliko z-ogonetna. da ii ni skoraj v svetovni l teraturi podobne. J- oač elementarni izraz človekove notrar:osti. ki z dnem izpreminja svoje lice in ji nikoli ne premeriš globine. Vsako zemeljsko b t e hrani svoje skrivnosti, ki so rudi njemu nezaznavne. Sbakespeareju pa ie uspelo tudi to poslednto skrivnost, katere bi morda n;*i sam ne znal opredeliti, v Hamletu vteles ti. Zato s^ nam zdi. da mu nikoli ne vidimo ▼ dno. Kdor b: za paradoksi te nature iskal logike, bo človeku uoibnil luč. Hamlet je živ duh. niegovo spoznanje ;e ostro ;n prav taka sodba. Ali ljubi človeka? Kolikor »?be, toJa zvest mu ie do kra^a. Je nasilen in nla-šen. da bi ne ranil. Opaja se rad od misli, toda ni nat^ticen. Pač, včasih tudi. Al; je veren? Stoii na robu. kjer ni ve^e ln nevere Toda bl;že skepsi. Ima lastnosti moža: ni osladen, ni hinavec, ee ne slin in ne prilizuje. je hladan, kadar spozna, plemen t »n pogumen. Nikoli malenkosten Kdor tako ostro sodi svet je moral sebi pogledati is oči v oč . Naposled §e nekaj, kar je težko zagovarjati: pr:»bleni mu ie važnejši od d*-iania. ker fe nadpovprečen duh- Kralf ie pojmoval ulogo in se poglobil v karakter. Zavrgel ie mističnost in stopil r človeško sredino. Njegova umerjena, toda Domače vesti ♦ Kongres Jug©»loven*ko-poljeke lige. V PomahJu se j« v nedeljo Tržil kongres deia- ga> u>» Polj s ko-j u gos lo venskih lig is Vat Save, Krakov«, Lwova, Lodza in Poznanja. Predsedoval Je dr. Jurusz. S kongresa Je bi-!a poslana pozdravna brzojavka kralja Aleksandra ter predsedniku poljske republike. Za predsednika Zveze je bil izvoljen narodni poslanec profesor dr. Dihowski. « Jubilej svetovnega kopališča Crikvenice V Ct ikvenici se rrše velike priprave, da se letos dostojno proslavi štiridesetletnica proglasitve Crikvenice za svetovno kopališče in klimatsko zdravilišče. Ustrezajoč želji domačinov se je pričela tudi akcija, da se obenem proslavi tudi 3S5 letnica smrti velikega slikarja miniaturista Julija Klori-ča, po rodu iz bližnjega sela Grižane, ki le dober del svojega življenja preživel v erik-ivniškem samostanu. Njegovo truplo je bilo l>oloženo v grobnico v cerkvi sv. Petra v Rimu, kjer je na spomeniku zapisano, da je bil kot slikar v najmanjšem največji. Zaloga naflepših damskih plaščev v Ljubijsni A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5. ♦ Ustoličenje mitropoiita Dositeja. N* evotno nedeljo 9. t. m. se bo vršilo v Zagrebu t pravoslavni cerkvi svečano nstoliče-nje glararjia novo osnovane zagrebške pravoslavne mkronolije, g. TVrsitei«. Ker tudi 'jubtiansVa srbsko-pravoslavna cerkvena občina pripada zagrebški mitropoliji, *e vabijo člani, da se v čim večjem številu udeleže te redke cerkvene svečanosti v Zagrebu Sprejem g. mitropoiita Dositeja bo na 7jagrebškem glavnem kolodvoru, v soboto ob 14.25. Svečana služba božja se prične t nedeljo ob 8.30. ♦ Ekskurzija francoskih Studerrtov v Ju-nasSavijo. V bližnjih dneh prispe v Jugoslavijo skupina 60 študentov farmacije pod sodstvom dekana fakultete. Mudili se bodo par dni v Zagrebu, kjer bo dekan priredil zanimivo strokovno predavanje. V Beograd prispejo aprila ter ostanejo tamkaj dva dni. S študenti potujeta tudi dva francoska novinarja. Iz Beograda potujejo v Sarajevo, l>ubrovnik, Split in Sušak, odkoder se s pa-Tobrodom vrnejo v Francijo. ♦ Na dunajski tehnični visoki šoli sta bi-preteklo sredo diplomirana za inženjerja ladjedelstva in ladijskega strojstv* gg. Matko Hafner iz škofje Loke in Bojan Hrovatin iz Vipave, oba delavna odbornika Akademskega društva jugoslovenskih tehnikov in pa JACU »Sloge«. ♦ Imenovanje v duhovni službi. 'Imenovana sta gg. Franc Zaje za župnika v Črmoš-njicah. Jožef Muren pa za župnika v To-mišlju. Oba sta bila v nedeljo umeščena. ♦ Zrakoplovni potniški promet v Jugoslaviji se bo letos pričel sredi aprila. Linija Zagreh-Beograd se bo otvorila 15. t. m. podaljša pa se do Dunaja dne 1. maja, tako da bo šele takrat u postavljen zračni promet na vsej liniji Duna.j-Gradec-Zagreb-Beo-grad-Skoplje-Solun. Doslej so letala preletela nad našo državo 3,719.000 km Lani je bil promet nekoliko manjši kakor prejšnje leto: avijoni so preleteli 241.425 km, potnikov pa je bilo 1015. Cti&CČCLpmiG&fe Zakaj so naši čevlji tako priljubljeni? Zato, ker >o h dobrega tvoriva |a xato trpežni — ker imajo moderno obliko in se nogi lepo prilegajo io — ker so poceni. — Otroški fevfji od 18 Din dalje, damski in moški od 7S Din dalje in damske opanke od 68 Din naprej. Oilejte si našo bogato xa-logo, brej obveze nakapa! »JADRAN« Sevlji, DETELA BOGDAN, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25, v hiši hotela Tratnik. ..Zvočnž kino Ideal" Danes premiera senzacijonalnega filma Iz newyorškega podzemlja Al Capone in delovanje o pašnih gangsterjev ter tihotapcev! Sestoric*" Wal!ace Beery Ob 4., 7. ln 9. uri zvečer močna igra je zavzela. V prvih dveifo dejanjih se je šele proti koncu drjgega pričela opažati dobro pretehtana dinamičnost, ki je potem rasla do konca. V monologih, predvsem v znamenitem »Biti — ne biti«, je obdržal vseskozi naturno pristnost, še izrazitejši je bil v prizoru z lobanjo. Pogrešal pa je včasih nekega patosa, čeprav notranjega, ki je ob baročni besedi vznesenosti nujen, da se ne razbije skladnost med tekstomi in igro. Ta prirodni patos }e problem notranje Hamletove dinamičnosti. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je njegov Hamlet tako v zunanji podobi kakor tudi prikazu človeške resničnosti močno uspel. Debevec je marsikaj globlje nakazal, toda v celotnem prikazu ni bil prepričevalen kot Kralj. Pripomniti je treba, da mu je režija mnogo bolj uspela kot Hamletova kreacija. Predvsem je bilo njegovo besedo težko razločiti, ker io je preveč zastiral in ni odsevala v njej topla čuvstvenoet, ki spaja človeka s človekom. Miselnost je preočit-no nadomeščala izrazno plastiko. Podoba njegove notranjosti ni bila mnogolična, pre-obtežila jo je peza misli in življenja. Ostali: Med njimi stoji v ospredju Lipa h o v Polonij, ki je bil izredno plastičen in vestno premišljen. Beseda mu je tekla izrazito in s pravilnimi poudarki. Brbljavost. starčevo zamero, očetovsko brigo, samoljub-rlivj. Po Gheonovi spreobrnitvi je Gide-a napadla zadnja kriza. Poslej je zavladala vedrina v njem, s 50. letom je premagal notranji svet, nehal borbo e svojim demonom. Popolnomn zaživi življenje svoje dobe. Ob romanu »Ponarejevalci denarja« ga besno napadajo, H. Maseis mu očita, da ruši nravstvo. id^jo odgovornosti. Mnogi ga imajo za srečnega njstna k n kor vedn«. Krono u-spelia pa nosi to pot Szoke Szakall, ki gluzai skopušnega finančnika. Njegovim dorrtipom, ki so res izvrstni, se bo občinstvo smejalo do solz. V nadaljnjih vlogah srečamo še Any Mar-kartovo, Julija Falkensteina, Hansa Ju.n-kermana in Pau'a Otta. Ustvarili s«o filmsko delo, ki bo tudi v ujubljani gotovo ugajalo. u— M«urice CbevaHer, Ernst Lubitsch in Oskar Straiis*. S temi tremi imeni je zvezan tnumf velikega fiima »Smehljajoči se poročnike, katerega bo predvajala od petka da je ZKD pri svojih filmskih predstavah v Eiitnem kinu Matici. Maurice Chevalier je najšarmantnejši igralec Iju-bimskih vlog in nastopa v filmu »Smehljajoči se poročnik« kot poročnik Niki v opereti, ki je izdelana po Oskar Straussovem nesmrtnem delu »Valčkov čar«. Kras-na muzika. izvrstna igra in zabavna vsebina filma bo vsakomur všeč. u— »Mala Floramye« bo v soboto 8. L m. velik gledališki dogodek, ker bo v tej opereti pela naslovno vlogo ga. Zlata Gjungje-nac, naša priljubljena primadona, tenorsko partijo pa g. Joža Gostič. Poleg teh dveh proininentnih članov naše opere gostuje v vlogi >Bepa; g Dubajič iz Zagreba. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Cene so znižane. u— Dva požara. Včeraj okrog 11.20 Je nastalo v skladišču in v delavnici tvrdke Me-dič-Zankl na Resljevi cesti veliko razburjenje. Iz neke kadi, napolnjene z firnežem, je bušil proti stiopu močan ognjen zubelj. K sreči so ogenj delavci še pravočasno opazili in nemudoma obvestili gasilce. Strop se je že vnel, v nevarnosti pa je bila vsa zaloga barv in drugih gorljivih snovi. Gasilci, ki so prišl na pomoč s trenskim avtom, so ogenj že po 20 minutah pogasili. Dopoldne pa je nastal ogenj v mestni hiši za Bežigradom št. 14. Vnele so se v dimniku saje, a so ogenj hitro pogasili. u_ Društvo »Pravnik* priredi dane« ob 18 na sodišču soba štev. 79. predavanje. Predava: g. dr. Edvard Pajnič o praksi okrajnih sodišč po novem gradjanskem pošto pniku. K obilni udeležbi vabi odbor. u_ Na akademiji za svetovno trgovino na Dunaju si je pridobil diplomo g. Etrhard Smie!owski, sin tukajšnjega arhitekta, mestnega stavbenika g. Roberta Smielow-skega. čestitamo! u_ Seja akcijskega odbora za izvedbo velike knjižne nabiralne akcije se bo vršila v četrtek 6. t. m. ob 20. v posvetovalnici JNAD Jadrana (Tomanova ul.) Dnevni red: razstava. Točnost. u_ Ciril Metodova zbirka T)od mflslovom »Dan bon bo nčkov v znaša skupaj 8021 Din Mestna ženska C. M. podružnica se prav prisrčno zahvaljuje vsem go&pem in gospodičnam nabiralkam. kakor tudi vsem darovalcem za to lepo vsoto. u_ Tatvina plaščev. V kavami na ne botičniku .je ukradel nekdo garderoberki Faniki Auorjevi iz nrovizorična garderobe r.a terasi popolnoma nov plašč tom.no mo dre barve s sivka-sto podlago. V plašču je bila tudi črna usnjata torbica z nekimi listinami in toa'etnimi potrebščinami. Auer-jeva trpi 900 Din škode. u_ Povožena deklica. V Strelifckd ulici Je včeraj popoldne podrl neznan kolesar 9 letno hčerko učitelja, Mileno Viderjevo. Dekletce je padlo tako nesrečno, da je dobilo več poškodb po vsem telesu, prav težko pa je poškodovana leva noga. Milenioo so odpeljali z reševalnim a rtom v bolnico. u_ Ga. Milena Zcr-Ježek, vezilja v Ljubljani. Tvrševa cesta 1. a IV. Je darovala CMD 100 kom. ličnih srčkov in deteljic iz blaga. To lepo delo je prodaalo nekaj dam v nedel jo pri zbirki v korist Družbe. Tvrdki se zahvaljujemo ter jo toplo priporVa-mo Sodba gosnodinj je neizprcmenljiva, da sta DR OETKERJEV PECILNI PRAŠEK m V A SI LINO V SLADKOR neprekosljiva Monumentalno filmsko veledelo Kraljica sisžejsv PRVOVRSTNA JABOLKA po izredno nizki ceni zopet na zalogi pri Gospodarski zvezi. Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnide »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem podporo. Ali potrebujete sredstvo za iztrebifenje ? Zjutraj z&rano boste Imeli normalne milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje AKTI m DR. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsedna škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odobreoo do mž&a ctsstc soc. poiUifc« 'a m -odnega tvavj*. sia. n. Danes of> pol IT. ln pol 21. zvočna opereta >Kontesa p?e£e< in dve zvočni predigri. t— Kraljeva zahvala srednješolcem. pa Zveze jugoslovenskih srednjeiolskih udruženj za dravsko banovino je prejela od ministra drvora kraljevo zahvalo za ia-raze vdanosti in zvestobe, ki so jih poslali srednješolci v vdanostni brzojevki s svojega kongrese 26. marca v Mariboru. a— Dijaštvo tuJvajšnje Trgovske akademije bo imelo svojo prvo slavnostno akademijo pod pokrovi teljetvom mestnega župana g .dr. LipoLda v soboto 8. t. m. cb 20. uri v dvorani Narodnega doma. Cisti dobiček gre v prid fonda za revne Sijaje tega zavoda. Dolžnost prav vs^h mariborskih trgovcev, obrtnikov in ostale javnosti je, da prisostvujejo akademiji poinošte^ll-no a— O dednosti hi eaebno«!! bo psedsvaU jutri ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici univ. prof. g. dr. Franca Veber iz Ljubljane. Predavanje, ki je zelo zanimivo, se bo vršilo pod okriljem strokovno znanstvenega ciklusa »Zveze mladih, intelektualcev«. a— Zanimivo zborovrmje brivcev. V po_ nedeljek popoldne je bil v Mariboru zfoor Združenja brivcev, frizerjev m sorodnih strok, ki ga je sklical začasni vladni komisar združenja, sreski pristav g. Boris Modrijan. Navzočih je bilo 66 mojstrov iz vse bivše mariborske oblasti. Komisar je poročal o stanju v združenju in o svojem delu od nastopa komisarstva do včeraj. Ugotovile so se tudi precejfcije norednosti v blagajniškem poslovanju, ki- jih bo pr«_ iskal poseben odbor. V dveh mesecih mora odbor izdelati poročilo za občni zbor. Za novega načelnika je bil izvoljen g. Novak iz Maribora, za podnačelnika pa g. Taček iz Celja.. Članarina je bila zmižana na 40 Din za mojstre, do 2 pomočnikov za vsakega po 15 Din, nad 2 pomočnika za vsakega po 20 Din in za vsakega vajenca po 5 Din. Odobren je bil proračun, ki navaja 28.104 Din izdatkov in obveznosti ter D iti 38.000 dohodkov. a— Strašna nesreča strugarja. V delavnici železckoustrukcijske tvrdke »Splošna stavbna družba« na Teznem se je pripetila včeraj dopoldne strašna nesreča ,ki bo najbrž zahtevala življenje komaj 19_letnega strugarja Josipa Resnika z Metjske ceste 85. Fant je skušal v času, ko so bili vsi stroji v obratu, popraviti trans misijo na nekem stroju visoko pod stropom. Jermen transimisije ga je zgrabil za rokav, potegnil z vso silo h kolesu in ga z bliskovito naglico zavrtel okoli osi in ga nato odvrgel nezavestnega in grozno krvavečega na tla. Ostali delavci so nesrečniku nemudoma prihiteli na pomoč in z grozo ugotovili, da je bila Resniku odtrgana leva roka v rami, obenem pa je zadobil ubogi mladenič tudi več drugih težkih poškodb po telesu In v drobovju. Prepeljan je bil z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer pa skoraj nimajo uipa^ja^ da bd ostal tiesrečsiik prt življenju. «— Nap«d »n poSkodb*. Napaden je bU vč«ra.j ^iotraj v Lirobušu 47 leunr mesar-<--l-ci pomočnik France Rodič. Napadalec mu je zadal ved nevarnih poškodb na glavi. Prvo poraoi je nudila Rodiou reševalna postaja v Mariboru. — S koles« je padel včeraj dopoldne v §t. Il}u 27 letni sikarek' pomočnik France Bug io se občutno poškodoval na obeh rokah in po obrazu. Na reše-\m postaji eo ga obvezali c prepeljali na njegov dom. a— C-adja zalega i*ar»«a. V MoBbenem ©krni svoje trgovine v Stolni ulici je uredi; nagačevalec g. Ziringer cel kačji srrad, v katerem se plazijo gadje in modrasi, ki i'ti je ujel že pred nekaj tedni v okolici Maribora. Predvčerajšnjim se je pa gadja družina v kačjem grradu pomnožila za no. v li 7 lepih gadov, ki jih je ujel g. Zirin-preteklo nedeljo prt Sv. Urfcu. Iz Hrastnika h— Sokolska deca je uprizorila v nedeljo popoldne v Sokolskem domu pravlj čno igrico »Punčke žive«. Najmlajši člani na-sokolske drožme so nam podali igrico p petjem n plesom prav živahno in ljubko. Vsa čast in priznanje rešiserki in ini-c-atorki sokolskih mladinskih iger — učitelji s. Paternostrovi Pohvalno moramo omeniti kratke odmore med deianji, kar tako pogrevamo pri drmgih naših igrnh. Oraje vredna je bila samo zamuda začet-1 s ig-e. — Igr»i se namerava ponoviti v Trbov1'!»h. h— Pri rudniku je bilo s 1. t. m reduciran ih upokojenih 7 oaznrkov. Bati e. da ne b: tem redakcijam paznikov sledile zooefcne redukcije delavcev. Iz i— Smrt otroka t>od brunom. Posestnik Janez Hr beršek rz. Zlatoiičja je nedavno vozil i-z gozda domov listje, kaiteTega je razkladal na dvor 56n. V bližrini se je igral njegov triletni sinček Stanko Na dvorišču js bil tudi neki lOletn- deček, ki je splezal na plot, na katerem so slonela tesarska bruna. Ker ee je plot tresel, se jo eno bnm*> zrus Io m pokopalo pod seboj otro-taico nesrečno, da mu je zlomilo tiln/ik Ko ie oče dvigni bruno, je bil sinček ze mrtev j— Kino prebivaj« jutri in v četrtek ob 20. film »ZcoMbeni posredovalec«. Repertoarji DRAMA Sreda. 5.: Slava in njeni mešetarji. A. Četrtek, 6. ob 15.: Krog s kredo. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. Izven. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 9.: Hamlet. C. Nedelja, 9.: INRI. Izven. OPERA Zaferel; oh 20. Sreda, 5.: Koštana. Sreda. f*'etrtek, 6.: Pri treh mladenkah. B. Petek, 7.: Zaprto. sobota, 8.: Mala FloramTe. Na korist bolniške blagajne Udruženja. Izven. ★ Dijaška predstava. Našle dijaštvo pa tudi vse ostalo občinstvo opozarjamo na uprizoritev Klabundove igre »Krog s kredo« jutri of> 15. po izredno znižanih dramskih cenah. -Krog s kredo« je eno na.jpriljubljenejših dramskih del poslednjih sezon. »Koštana«. Konjovičeva opera >Koštana« u a v prvih 11 mesecih proračunskega ieta 1932/33. h teh podatkov je razvidno, da so znašal; v feDtoarju dohodki drž. administracije 301.1 milijona Din, izda tk: pa 501.6 milijona Din. tako da po bil' dohodki in izdatki v ravnotežju. Zad-nie mesece je bilo gibanje naslednic Iv miliionih Din): dohodki isodatki september 497 0 457.9 4- 39.1 oktober 538.5 55*.n _ 17.5 november 624.7 5*9 8 -f 54.9" december 608.6 503.4 -f- 105.2 januar 462.0 541.2 — 79.2 februar 501.1 501.6 — 0.5 11 mes. 1932/33 5508.8 5527.3 — 18.5 Dohodki so bili v februarju sicer večji kakor v januarju, vendar ro zaostajal' za dohodki v jesenskih mesecih, ki so vedno največji. Izdatki in dohodki so v februarju dosegli okrog 79.5 odst proračunske dvanaj^tine. Približno enak odstotek (79.6 odst. pri ;zu'atkih m 79.3 odst. pri dohodikih) dobimo tudi. če primerjamo dejanske izdatke in dohodke v 11 mesecih proračunskega leta z znesk^n 11 dvanajsti« pioračune Dohodki od neposrednih davkov so bili tudi v februarju večji, kakor je v proračunu predvdeno.. Tudi donos trošarin ie bil znaten, zaostajale pa so takse, še bolj pa monopoli Ln carine. V prvih 11 mesecih so dohodki od splošnih neposrednih davkov dosegli 1248 milijonov D n (104 odst proračuna za 11 mesecev, dohodki od posebnih neposrednih davkov 309 m'lijonov (111 odst.), dohodki od dolgovanih davkov S2 milijonov (179 odk?t.), dohodki od trošarin 741 milijonov (95 odst.), dohodki od taks 820 milijonov (73 odst.), dohodki od carin 635 m lijonov (63 odst.) in dohodki od monopolov 1400 milijonov (84 odst.). Od daven ih dohodkov je torej najslabši rezultat pri cannah, taksah in monopolih. Velik primanjkljaj izkazujejo presežki državnih gospodarskih podjet'j. Kakor je razveseljivo dešsrvo, da se je razmerje med dohodiki m izdatki v zadnjih mesecih precej popravilo, tako moramo na drugi strani upoštevati tudi gibanje postavke o likvidnih a neizplačanih računih pri državnih blagajnah. Takih neizplačanih računov je bilo ob koncu lanskega oktobra za 283 milijonov Din, ob koncu novembra za 297 miijonov. ob koncu decembra za 328 milijonov, ob koncu januarja za 321 milijonov in ob koncu februarja za 358 m lijonov. Od teh 358 m ii jonov Din neizplačanih računov odipade največji del na gneralno direkcijo železnic (149 milijonov). Na ustanove splošne državne Administracije pa odpade 151 milijonov. Naše zadružništvo v preteklem letu Iz letnega poročila Zveze skrvenskih za. dTug za občni zibor, ki se je vršil v ponedeljek v Celju (glej včerajšnje »Jutro«), po. snemamo naslednje zanimive podrobnosti 0 poslovanju našega zadružništva v preteklem letu. Večina zadružnih bilanc kaže večje ali manjše nazadovanje. Iz nekaterih pa je viden tudi napredek. Narasio ni samo Članstvo, temveč so se dvignile tudi vloge. Pač dokaz, da zastoj ni povsod enak. Tudi nezaupanje ni povsod enako, čim ožji je stik med člani in upravo, tem bolj normalno se razvija delo zadruge. Kreditne zadruge so se morale boriti ta. ko z gospodarskimi težkočami kakor tudi z raznimi begajočimi govoricami, ki so povzročale malodušnost med vlagatelji. Prve mesece preteklega leta so mnoge zadruge še podeljevale kredite, od aprila dalje pa se je položaj zopet obrnil na slabše. Pritisk vlagateljev se je povečal, ki je nanj posebno neugodno vplivala zakonita zaščita zadolženih kmetov, ki je izzvala govorice, da bodo dolgovi kmetu odpuščeni. Kreditnim zadrugam, članicam Zveze sla venskih zadrug, je uspelo, da so skozi vse leto izplačevale, nekatere docela normalno, velika večina vsaj za upravičene potrebe, le redke samo v najnujnejših primerih. Po_ leg šestih milijonov, ki jim jih je dala na razpolago zveza, so dobile nekatere neposreden kredit pri Narodni banki. Največ pa so si pomagale z energičnejšim izterjevanjem posojil In obresti in s pridobivanjem vlog. Kolikor se da posneti iz doslej sestavljenih bilanc, se stanje vloge pri članicah ni v znatnejši meri zmanjšalo in je znašalo ob koncu leta okrog 650 milijonov Din nasproti 678.9 milijona Din ob koncu leta 1931. in 646.1 milijona Din ob konou leta 1930. Prav tako so tudi posojila nazadovala le za nekaj odstotkov in so znašala ob koncu leta okrog 600 milijonov Din (ob koncu L 1930. 577.2 milijona Din). Obrestna mera za vloge pri zadrugah je znašala v teku leta 5—6 % (v Prekm/urju 8 %), za kredite pa 6.5—8 % (v Prekmur. ju 1—3 % več). Ob koncu leta je že mnogo zadrug sklenilo z novim letom znižati obrestno mer« za vloge in kredite za okrog 1 %, nekatere pa so Sledile letos. Mlekarske zadruee so i-mele v lanskem n državne razredne loterije, ki bo pričela z žrebanjem v I. razredu 2e dne 9. aprila, je torej le še kratek. Onim, ki si hočejo nabaviti srečke, sporočamo, da se srečke dobijo v vseh podružnicah »Jutra« in v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani, nadalje v Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, v Obrtni banki na Kongresnem trgu. v podružnici Mestne hranilnice na Miklošičevi cesti, v Kmetskem hranilnem in posojilnem domu ter v menjalnici Reicher & Tu"k v Prešernovi ul. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, 19 poslovnem letu velike težkoče g prodajo sira, to pred vsem zaradi padca kupne moči konaimeata, deloma pa tudi zaradi slatoSe kakovosti izdelka. Zadruge ie vedno nimajo zadostne investicijske in obratne glavnice za popolno opremo mlekarn ki na^La. vitev dobro Lzvežbanih mlekarjev. Lasu so prejele zadruge 1,356.000 litrov mleka, torej precej manj kakor prejšnja leta. Plačale so ga članom po 1.25 a so se zmanjšale cbvezaiosti na pokaz za 39.2 na 888.8 milijona Din. Od teh obveznosti na pokaz se je državno dobro imetje skrčilo za 2.1 na 72 milijona Din, žarovni računi so nazadoval za 30.1 na 273.1 milijona dinarjev, žirovne obveznosti po raznih računih pa so popustile za 7.0 na 608.6 milijona Din. Zsnanijšale so se tudi obveznosti z rokom za 15.6 na 1.286.4 moliijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti v zJatn m devizah znaša 35.4% (j>o zadsijean izkazu 35.39%), kritje v samem zlatu pa 32^2 (32.27%). Stanje na dan 31. marca je bilo n a sledu vi e (v milijonih Din; v okiepajLh razlike nasproti stanju od 22. marca): aktiva: kovinska podlaga 1^30.4 (—1.2), od tega v zflafcu 1761.4 (—), v valutah 23 (—2.1). v devizah 166.7 (+ 0.9); devize, ki se ne vštejejo v podlago 10.4 (—1.8); posojila na menice 2018.8 (—8.0); lombard 330.7 (—4.1); stari državni dodg 1910 (+0.5); začasni avans glavne drž. blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4563.9 (+ 34.7); obveznosti na pokaz 888.8 (—39.2), od tega nasproti državi 72 (—2.1), po žirovnih računih 273.1 (—30.1), po raznih računih 608.6 (_7.0); obveznost« z rokom 12S6.4 (—15.6). Gospodarske vesti — Testenine se smejo Se nadalje barvati. Na razna vprašanja interesentov smo prejeli o gornjem vprašanju še naslednje pojasnilo: Kakor je »Jutro« že poročalo, je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal okrožnico, s katero zaradi enotnega postopanja in glede na skorajšnjo spremembo pravilnika za_ izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živ li odreja, da določbe člena 95 do 98 omenjenega pravilnika ne veljajo za testenine, tako da je torej še nadalje dovoljeno barvati testenine. Kakor smo že enkrat omenili, se tovarne ne upirajo opustitvi barvanja, proti-vito se temu le nekateri konzumenti, čeprav se testenine barvajo že od nekdaj. Znano je, da je dopustno barvati tudi sir, bonbone, margarino in še nekatera druga živila. - Prenos overenj o zavarovanju valute prepovedan. Finančni minister je odločil, da «e drugi odstavek 6 člena pravilm/ka o reguliranju prometa z devizami in valutami od 7. oktobra 1931 z dodatnim odlokom od 31. decembra 1931 'zpreme-ni in 6e odslej glasii: »Pri izda vanju overenja o zavarovanju valute so pooblaščeni zavod- dolžni zahtevati od izvoznika, da jim prediloži potrdilo o plačanih davkih in potrdilo o protokolaciji firme odnosno obrta list. Overenja o zavarovanju valute Izvoznik ne more odstopati drugim osebam Odredbe člena 19 pravilnika (kazensk postopek) se bodo uporabljale tako nasproti izvozniku, ki bi overenje o zavarovanju valute od-stop l, kakor tudi nasproti osebi, ki 9i tako overenje pribsvi al ga izkoristi. Borza 4. aprila. Na ljubljanski borzi sla danes popustili devizi Trst in Berlin, dočim sta bila čvretej-ša London in New7ork. Avstrijski šilingi ®o acot s*«* . fcrff perilo, ge ve** terpen- ie prano * Za ^'rcHieV — 2ajt. znam_ II Odlikovano v Londonu tn Pariza // ,1 „ n* »Vf*> ČlstCS' Udeleno ^ olivnega oub ee v privatnem kliringu trgovali po 8.70 (včeraj 8.80). Na zagrebški borzi so se šilingi trgovali po 8.40, grški boni pa eo Rotirali 36 — 39.50. Na beograjski borzi bo nudili šilinge po 8.58, za grške bone pa je bil zabeležen tečaj 40 — 43. Na zagrebškem efektnem trži&ču »e ostal položaj na tržišču državnih papirjev v glavnem nespremenjen. Zaključki eo bili eamo v 7°/« Blairovem posojilu po 35 in v 8'/« Blairoveni posojilu po 37. V zasebnih vrej-notah ni bilo prometa. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2315.96 _ 2327.32, Berlin 1363.73—1374.50, Bruselj SG0..a ao 804.73, Cnrih .1108 35—1113.85, London 196.36—197.95, Newyork 5719.36 <1o 5747.62, Pariz 225.65 — 226.77. Praga 170.34 do 171.30, Trst 293.46 _ 295.86. (Premija 20Vo, v kliringih 28.5"'»). Curih. Pariz 20.3G75. London 17.755. Now-york 518, Bruselj 72.25, Milan 26.51, Madrid 43.80, Amsterdam 109.05. Berlin 123.225, Dunaj 56, Stockholm 93.90, Oelo 90.90, Ko-benhavn 79.20. Sofija 3.75. Praga 15.37, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Kfekti. Zagteb. I>TŽavne vrednote: Vojna škoda 182 — 183. 7e'e in vrstici it»ko 42.50 den.. 7V • Blair 35 — 35."0, 8°/® Blair 37 — 38. 7•/• Drl hipotekama banka 40 — 42. 6% beglu-ške 30.50 — 31.50; bančne vrednote: Narodna banka 8400—4000, Priv. agrarna banka 190 — 194; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 30, Gutinann 10r> bl„ Sečerana Osijek 110 den., Trbovlje 150 bi. Beograd. Vojna škoda 181.5C, 181 zaklj., 7•/• investicijsko 44, 42 zaklj., 6°/» begluške 31, 31.25 zaklj.. 7°/» Drž. hipot-ekarna banka 42 zaklj., Narodna banka 3440 »len., PriviL agrarna banka 192 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicage. 4. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 56.75. za julij 56.25. za tfeptein-ber 57.375; koruza: za maj 31.75, za julij 34; oves: za maj 19.75, za julij 19.875; ri: za mai 44, za julij 44.125. + Ljubljanska borza (4. i. m.) Tendenca za iito nespremenjena. Njdijo se: pšeuica (nilevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 260—262-50; baška. 77 kg 267.50 do 270; turščiea (inlev voznina. slov postaja, plačilo 8o dni); času primerno suha, promptna 1C5—107; za mare 112 — 115; moka (nilevska nina. slovenska postaja, plačilo 90 dni): baška »0< 425—430: -l- Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca mlačna. Prometa je bilo 46 vagonov. Pženica: baška, okolica Novi Sad. okolica Sombor, srednjebaška, gornjeba-ška, baska potiska in eremska 195 do 197.50; gornjebažka 192.50 do 195. — Oves: baški, sremski, slavonski 97.50 — ICO. 102.50- pomladni 66/67 kg I05-107.50.4p5;-Ječmen: baški. srem.. 64 65 ka 100-102.50 pomlad. 66/67 kg 105-107.50 Koruza: ba ška garant. 58—60; za april, maj, junij 62.50 do 65; sremska garant. 59 — 61; banatska 57 _ 59. Moka: baška, banatska, »0g« in »Ogz« 330-350; 310-336< 270—280; »7« 175-185; >8< 67.50-70. Otrobi: oaški in sremski. v jutastib vre feh 60 _ 62.50 banatski. v jutastib vrečah 57.50 — 60. — Fi*ol: baški in sremski beli brez vreč 1C0 — 105 Spor Nedeljski cross-oountry Na 10.000 metrski progi so slovenski klubi in slovenski tekmovalci izvojevali nad-moono zmago nad zagrebško konkurenco. Vsa slovenska moštva so se p!os rala pred edinim zegrebScm predstavnikom, ki je zasedel edino še razpoložljivo — peto. to je zadnje mesto. Tako ostanejo dolge proge še v naprej domena slovenskih atletov, po uspehu letošnjega državnega prvenstva v cross-oountryju sodeč se je dominanten položaj slovenskih atletov v tej panogi še okrepil. Udeležba je bila samo s strani slovenskih klubov polnoštev Ina. Zaareb je poslal eno samo moštvo, Marathon, in par poedincev Znač nlo je. da nista zmogla niti Hask niti Concordia, večna pretenden-ta za državno prvenstvo v lahki atletiki, celega, kompletnega moštva, njuna predstavnika Tučan in Predanč. ki so jima dajali v Zagrebu šaro^e za vsaj osebm uspeh, pa nista bila slovenski eliti dorasla. Ne glede na to je bila udeležba prav lepa. Teren — novo igrišče Železničarjev — predstavlja krasen in za tako tekmovanje prav primeren prostor. Organ zaciia je bi1« tehn čno dobro izvedena, in če upoštevamo, da »o bile dosej še skoro vse lahko-atletske prireditve v Moriboru bolj »po domače« izvedene. 9 primerno dobrohotno toleranco nadrejenih krogov spričo zsčet-ništva Mariborčanov na tem polju, je treba priznati, da pomeni organizacija letošnjega coiMitrvia lep ne-predek. Pr- določitvi placementov pa se je tudi tej nirvi-pripetila nanaka. kS sicer ne vpliva na pla-cernent moštev. Vomai na število točk pač pa ie prikrajša'a atleta Grada za niegov uspeh Tekmovanje ie dru-gnJe poteklo gladko Od vseo« začetka so bili v vodstvu nekateri primorjansk atleri. z rjVni v družb* ^oorn ln Germov?ek Začetni tempo je bil hud. po par kro^h le rreSel v vodstvo Krejvs in po«lei f»a ni r.ihče ve? prelvtel: nasnrotno. no v*«lr*»m se je razd^Ha m«*d n:;m in ootalimi v-p^ala in jp nršel v cilj približno 70 m pred Gradom, ki je potem moral preteči še eo lcrog, in okoli 250 m za oficiekum drug.m, za Germov-škom. Napaka pri štetju krogov je nastala bržčas tako, da Gradu niso zoznzmovflM pretočenega kroga, p»č ps so g., zabeleži'.! k^oui dragemu (Zor;a?). ki je potem tekel en krog premalo. Grad se je pr»v dobro držal Njegov uspeh je izreden, ker je majhen po postavi m nvu j« bi! to Me dms>i javni nastop. V »cvilua jc pcdrc.rcdn-k tukajšnjega plauLn na vmesnih progah so bili: na 3£M) metrov 10:17, na 5000 metrov 17:22. Pri tem sc ne sme pozab ti. da je za lasa teka grozeča nevihta z močmim vetrom škodljivo vplivala na potek tekmovanj«. Proga je merila 620 m, preteči jih je bilo 16, zadnja pa je bila dalj-ša, 700 m. V glavnem e«o bili Mariborčani organiza-c«ii kos. za bxl-oče pa bo treba, ne glede na to, kje t*s bo comutrv vršil, že nekaj ukreniti, da bo šlo £tetje krogov tjla»lko n brezhibno od rok. Zagrebčani pa morajo beležiti ne samo neuspeh, temveč poraz na vsej črti. Še na den tekmovanj« so v svojih glasilih govu-rlli o zagrebških favor tih, potem pa se je izkazalo, da je njihov prvi poedinee prišel šesti v cilj, drugi pa še'e dvanajsti. O moštvih smo že govoril ! Malo man,j megalo-maniie, pa več pozitivnega del«, in bedo morda sčasoma dosegli Slovence! Službene objave LHP. (Seja u. o. dr.e 29. marca 19J3.). Klubom se pošlje posen-na okrožnica, v kateri se opozarjajo na ue-do »tatke, ki se stalno ponavljajo, pri prijavah tekem itd. Na dopis Save o njenem nadaljnjem 6lansfvu v J SI I se odgovor; klubu s poHebn m d-opis°m. Prijave Celja t«kme proti ČŠK in Bratstvu se vzamejo izjemoma na zn?n»e, čeprav m> nepravilne, ker ni biia priložena prijavnina 20 Din. Celje 9e obremeni z 20 D a, katere naj takoj nakaže pod^avezu. Ptuj se obremeni z 10 Dr, za prijavnino telcme Ptuj : Korotan. Znesek mora takoj ua-kazati. Hiriga se obremeni z 10 Do z« prijavnino teikme proti C§K. Znesek se moii takoj nakazati. Vsem klubom se pcšlije po 3 formuiarjev za prijave tekem po ceni 0.25 Din za komad. Ravno tako 6e pešij« vsem k^bom po 15 tiskovin za postave družin, katere naj klubi pri vaški tukrni v redu izpolnijo in odajo še tekmo sodniku. Verificirajo se te-le tekme: Celje : Č?lv 0 : 0, Celje : Bratstvo 6 : 0, 11 r ja : 6 : 0, Ptuj : Korotan 6 : 0, v^e par lor-fait za prvo imenovane klube. Za tekme dne 9. aprila se določijo ti-le sodnik,: Arena : Ptuj v Ljubljani g. Doberlet, Korotan : CŠK v Kranju g. Zupan. Ponovno se opozarjajo vsi, ki se zanimajo za bazenske sodniške izp te, da bo podsavez v primeru zadostciih prij3v priredil sodniški tečaj pod vodstvom eav. sodnikov in podsa-veza. Prijave naj se pošiljajo na naslov Rupe! Mil ca, Ljubljana, Poljanski nasip 14. Tečaj bo priče! takoj po dospelih prijavah. Tečaj bo teoretičen in praktičea. Redna seja u. o. danes ob 18.30 v dams&em salonu kavarne Emona. Odborniki, polnoštev !no in točno! Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 18.30 ^eja u. o. r kavarni Evropa. Jutri cb 18.30 pri »Slonu« nadaljevanje sodniškega tečaja. Nogomet v Novem mestu. V nedeljo ob 15. se je vrš la na Loki tekma med SK. Olimp io iz Karlovca in domačim SK Ela-nom Gostje so v dokaj napeti igri odnesli pičlo zmago 3 : 2. SK Elan je bil to pot r dobri formi, vendar se pozna, da mu manjka treninga Sodil je nž. J. Medic. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije »Trig'avski pododbor« v Ljubljani naznanja vsem včlanjenim kolesarskim klubom, da bo redni letni občni zbor 9. t. m. dopoldne ob 9. v restavraciji »Fritz«. Tavčarjeva ulica 4 v Ljubljani Vsi včlanjeni klubi se vljudno opozarjajo, da pošljejo delegate. ASK Primorje (nogometna sekcija). — Danes od 16. naprej obvezen trening za prvo skupino. ŽSK Hermes (kolesarska sekcija). Danes od 18 naprej strogo obvezen trenr* vseh kolesarjev na dirkališču. Ob 18.45 trenina-dfrita na 10 krogov. Vsi moralo nastopiti v predpisanih opremah Nada1"i-nr dn*vi treningov se bodo pravočasno objavili Zaradi razdelitev v slcup;rie vsi polnoS+ov^no' TSK Slovan. Drev« ob 20. pri Sokolu rtdna odborom seja. Zarad izredne važnosti viri odbornik navzoči! — Upravni odbor =iklicwe v nedeljo 9. t m ob 9 dopoldne pri S^kohi. matica s"ba. redni obSn; zibor Vcblieni vsi člani n pri ia telit klub«. SK Svoboda rVi Vabi io tp nocoj ob 20 v^i pn ia telit nogometa na *tane>k v wrho oožirh'« dela ▼ nogometni sekiji. Obenem Tvvrivlie vce stare olane, da c TSK V čet^+^k ob 20 obve- zen vcpft n^nm^^^v v r«c-tnv- rsciti pri »Zavpiti cvrvf,,ff- LJdeležba obvezna za vse afoHvne Slane. Mumije v šampanji Množestveni grob medvojnih beguncev Pri kopanju jame za vodnjak v bližini Berrvje v francoski Sampanji so zadeli kopači na najdbo, ki pojasnjuje po 18 letih zagoneten nestanek begunske družine Lon-gaeurtove iz Berryja. Kroj lež- sred ozemlja, kjer so se odigravale najhujše bitke svetovne vojne med Francozi in Nemo Ta del kampanje je b'l neštetokrat pod bobnečm ognjem sovražnih topov m obe artiiljeriji, tako francoska kakor nemika. sta ga obstreljeval z vso silovitostjo. Že 1. 1914 so Nemci napravili v smeri proti Berryju sunek, ki je zahteval od prebivalcev največjo opreznost, ker niso mogli Francozi v zadnjem trenutku izprazniti naselbine. Tako so ljudje ostali v hišah in so čisto mirno opravljali poljska dela. kadar so mirovale sovražnosti N:č s- niso storili iz tega. da jim jp bi7a ^rt pred čelom in za hrbtom. Kadar pa so bobneli topovi. so se poskrili v h še in kleti, kjer so ždeli do konca bitke. 'Apnenčasti sestav Sampanjje jim je tudi sam nudil zatočišč, kakor po si jih želeli. 22 gtav broječo dru^n« LcrKfaetnrt<>va je ▼ svojem življenju ravnala prav tako. kakor drugi vašč^mi. Kadar je bil mir. so delali na pol ju. kadar so se začele sorrvžnosti, se je potorhnila v skrovišče. V začetku ne- ke takšne bitke se je skr !a kakor ponavadi Toda pozneje, ko je bitka m nila, ni bilo nikogar več na spregled. Vaščanom i-e je to zdelo nekoliko čudno, a nestanek družine so si končno leli razlagati tako, da so se Longaeurtov pač preselili drugam do konca vojne in da se bodo šele po sklenjenem m ru vrnili domov. Pozneje pa so popolnoma pozabili nanje, m to tembolj, ker je bilo njih gospodarsko poslopje domala uničeno. Šele pred dnevi, ko je začel neki vaščan kopati jamo za vodnjak, je prši o na dan. kom ie ziginila štpvln3 d-u-ž.ma. Kopači so pri delu zadeli ra votel hodnik, čigar izhod je H;1 zaprt. najbrže zaradi ognja, k- je bruhal iz mimonosc^v. Silno po je b lo presenečenje, ko so delavci v tem hodniku odkril 22 človeških trupel. Bila so čisto izsušene V hodniku so le/ali Longaecourtov od deda do vmika in tud njih psa-čuvaja. ki sta čuvaja hišo. V euhtm zraku podzemske jame so se trupla posušila ;r dobila videz mumij. Preiskava je dognala, da so se I^rnioaecourtovi najbrže zadušli s plinom granate, ki se j© morala razr>očit; t;k pred vhodom. Plini so jih omamila in umorili. Trupla so položili v ema ist rakov ter j'h pokopali v du. kakršnega rs i videla nasalVna Bernr po svetovni vojni. Iz življenja in sveta Najvišji stolp na svetu gradijo v Chicagu — Dvakrat večji od EiSfla Prostovoljni general V Rimu se z velikimi na dami pripravljajo na uspešno sveto leto, ki naj privede v italijansko prestolnico čim več tujcev. Na sliki vidimo čiščenje pročelja Lateranske cerkve Na kavelj se je nataknil V neki mesarij! v 20. okraju na Dunaju je pleskal 31 letni pleskar Anton Vkan stene. Stal je na visoki lestvi z dvema krakoma. Nenadoma pa se je lestev zamajah in Vican je padel z nje ter se tako nesrečno ujei, da se mu je zapič 1 v trebuh kavplg za obešanje velikih kosov mesa. Nesrečni pleskar je vsel nekaj časa tam in vpil na pomoč, dokler niso prišli dobri ljudje n ga niso sneli. Hudo ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so takoj izvršil1 operacijo, vendar dvom jo. da bo okreval Dvakrat zlata poroka V L fegeju so oblast: prijele nekega 85-letoega moškega, k; je v enem mesecu dvakrat obhajal zlato poroko Pred petdesetimi leti se je mož oženil v neki vasi pri Liegeju. mespt dni pozneje je peljal pred oltar drugo ženo iz L>egeia Intere-saatno j®- da je obema ženama prikr val dejansko stanje ter ž vel z obana zakonsko življenje. Svoj čas e ume! rako ine-nitro razdeliti med obe ženi. da ni ne ta ne ona dvortiila o njegovi zvestobi Kazen ga ;e doletela šele sedaj m to čisto slučajno. Povab i je namreč na drugo dlato po roko pomotoma gosta ki je b i že na prvi poroki Tako je prišla stvar na dan Zadevo ima v rokah državno pravdništvo, ki sestavlja tožbo. „Leviathan" bodo izranžiraH Nesreča ameriškega zrakoplova Ameriški mornariški zrakoplov »Acron« se je pri poletu čez New England ponesrečil ▼ viharju. Del posadke je rešil kapitan ladje »Phobus« Ogenj v pariški Narodni tiskarni V Narodni tiskanni v Parizu je t« dni nastal velik ogenj. Po štriumem naporu se je posrečio gasilcem, ki so nastopili z možnimi ojačemji, da so zadušili požar. Ogeruj je izbruhnil v tretjem nadstropju stranskega poslopja tiskarne, v oddelku za Ftografijo. Plameni so uničili četrto nadstropje, doč m so nižje etaže trpele zaradi gašenja z vodo. Škodo cenijo na pol milijon« frankov Poslopje Narodne tiskarne r Pari™ so prezidali v letih 1922/23. H;ša stoji na mestu nekdanje palače Rohan. kjer so svoj-čas odprli tiskarno, eno najstarejših podjetij na svetu. Francosko Narodno tskarno so osnovali 1. 1640. Podjetje se je silno razmahnilo posebno za vlade Napoleona III., ko se je v njem tiskal uradni list. Mutasti pevec V Schillerjevem gledališču v Berlinu je bila v nedeljo nenavadna operna predstava. Pela se je opera »La Vali ere.« ki se je izcinrla v velikanski škandal Tenorist, k: bi mora'1 peti glavno vlogo, znani Louis Graveure, je dal sporočiti občinstvu, da ni razpoložen za petje in ni dal ves eas predistave riti glasu od sebe, pač pa je markiral igro. Po prvem delanju je prišlo do bučnih prizorov Občinstvo je tulilo in žvižgalo ter zahtevalo, naj se mu vrne vsitopnina Tudi no drugem deja-nju so f=e ponov i nemiri. Po predstav pa so poslušalci doznali. kai ie vzrok »nememu petju« tenorista. Vods^-o opere in GraveuTp sta v nesporazumu glede odškodnine in pevec mu jo je z*to 7>aiev3ni k; i;m 'e 17-rvotavlien P" vesteh ;ste*fl Ista «e bo na-««i'U s «vo'o družino v neki vili bi 7U <""ar-fiffa * južnem W«lesu Smrt bertin*Vwra igralca Te dm ie umrl v RerMnu 64'etnl ;gralec Paul B;mpsfe1dt na ve?0*- o^ed smrtio ie na«top:' kot Antonio v Š^i^esneareov komediji »Mnogo hrupa za n:č« Nasle-in'«1 jutro so ga našli v postelji mrtvega. Zadela ga je kajp. Šimakorezi Februarja 1. 1930. je odpotovala neka ekspedicija pod vodstvom francoskega antropologa Larvaja v Južno Ameriko, prodrla ob Amacomki ln ob nekem njenem pritoku navzgor ter dospela v del Velikega Čaka, po katerem še ni stopala evropska noga Tu se je ekspedicija izgubila civiliziranemu svetu izpred oči ta so jo smatrali za ljubljeno. Pred nekoliko tedni pa se je vrnila brez velikega hrupa nazaj in šele prvo javno predavanje eksped i čilskega vodje o doseženih uspehih je riauelilo splošno pozornost. LLrva pripoveduje, da je dospel s svojimi tovariši po velikih težavah do doslej čisto neznanega indijanskega ljudstva ši-makorezov, ki govori tudi poseben jezik. V življenju in šegah tega ljustva, ki nima v ostalem nič divjaškega na sebi, so našli toliko zanimivega, da so sklenili ostati dalj časa pri njem. Ljudstvo se bavi z k), vom, riba rstvom m primitivnim poljedelstvom. Nekaj prav posebnega ima v tem, da traja nosečnost njegovih žen radno 7 mesecev, novorojenci pa so kljub temu normalno razviti. V Luksorju restavrirajo eno najstarejših zgradb starega Egipta, znani tempelj. Pri restavracijskih delih so zaposleni domačini, ker so najcenejši Kisik za dlesna Paroplovna družba »Unites States Lines« bo vzela iz prometa ladjo ^.Leviathan«, enega največjih parobrodov, ker presegajo stroški za vzdrževanje dobiček, ki ga prinaša Veleobrat v angleških pivovarnah V angleških pivovarnah imajo zadnje dni velikanski obra-t, kajti vsa podjetja tekmujejo, da b: preh teia konkurenco x uvozom piva v Ameriko. Anglija je tudi interesirana na tem, da prekosi s svojimi zalogami piva vse ostale evropske konkurente. zato prevažajo sode m zaboje z avtomobili :n posebnimi, vlaki v S^utnamp-ton, kjer jih prekrcavajo na ladje, ki vozijo v New Vork. Po drugi strani pa poročajo, da nočejo niti Norvežani zaostati za angleškimi pivovamar/i Te dn- ie odšla iz Osla ladja z 20 (XX) steklenicami piva v Ameriko Poleg tega je norveška pi-vovarska industrija najela več ladij, ki bodo prevažale nje*ie tovorne čez morje. ANEKDOTA Znani umetnostni obrtmk W111iam Morris je v dnevih, ko se 4e mudil v Parizu, prebil večji del časa v restavraciji Eiffe-lovega stolpa. »Eifflov stolp je za vas gotovo velik doživljaj?« so ga vprašali zman_ ci. »Ne, ne.« je odvrnil Morris, »Eifflov stolp cz. njegova restavracija je edini kraj, od koder ne vidim te strašne zelene zgradbe.« Najnovejše vojno letalo V ameriških Zedinjenih državah so zgradili vojno letalo, kakršnega vidimo na tej sliki. Pred sedežem za pilota je stolp z;a strojnico iz stekla, ki uspešno kljubuje obstreljevanju Eiffelov stolp, ki si je doslej lastil naslov prvaka vseh zemeljskih stolpov po višini, mora odstopiti ta naslov novemu tekmecu, 3a ga gradijo z električno hitrico za svetovno razstavo v Chicagu. Ta novi velikan bo meril, vštevši 10 m visoki drog za zastavo na vrhu, nič manj nego 620 m. Kaj je proti temu borih 300 m Eiffelovega stoL pa? In kaj ie revnih polsedem milijonov frankov, ki jih je moral Eiffel z mujo in težavo zbrati, da uresniči svoj načrt proti 300 milijonom dolarjev, ki so jih brez upiranja dali chicaška občina, ameriška vlada in neštete ameriške tvrdke, da se zgradi na chicaški svetovni razstavi jeklen stolp z višino 620 m?! Tvrdke so dale svoj prispevek seveda za vse mogoče svetldb. ne reklame, ki bodo žarele na ogromnih ploščinah chicaškega stolpa kajti Američani znajo pri vsakem rekordu združiti lepo oziroma prvenstveno s poslovnim in koristnim. v tem jih ne prekaša nihče. Gradnja najvišjega stolpa na s»vetu se vrši naravno z drugačnimi sredstvi ki na popolnejši način, nego je bil na razpolago Eiffelu pred 50 leti, ko se je odloči1!, da po_ stavi svoje življenjsko delo na ozemlju nameravane pariške svetovne razstave. Grad- bena tehnika in tehnika sploh je od tedaj napredovala kakor nobena druga stroka človeškega delovanja v takšni meri, zlasti pa imamo danes na razpolago material, ki se zna uspešno upirati obema glavnima nasprotnikoma takšnih visokih zgradb: lastni teži, ki z višino rase, ta neznanskemu pritisku vetTa, ki je v višini tudi čeda. lje močnejši. Moderno svetovno čudo samo na sebi bodo genialno zgrajena dvigala, ki bode na uro lahko spravila do 5000 ljudi v višino ali na tla! Dvigala bodo šla do višine 590 m, kar da v angleških čevljih 1933, to je letnico zgradbe. Do spodnjih treh plošča^ di bodo vodile tudi stopnice, in sicer 2562. Prav na vrhu stolpa bo nameščen žaromet, ki bo s svojimi milijoni sveč razsvetljeval razsta-k->Tnica, ki se je zadnji čas dokaj čudno vedla, je imela dvosobno stanovanje v neki novi zgradbi. SnoCi so slišali sosedje v/. n;eneg;- stanovanja glasen prepir, med katerim je padlo nekaj težkega na tla. Kmailu nato je zapustil hišo čedno oblečen mlad moški, ki s; je sam odklanrJ vrata. Očividno je imel hišni ključ. Proti jutru so začutil; prebivalci hiše oster duh po plinu. S pomočjo policije so vdrli v stanovanje in našli njegovo lastnico mrtvo ob kuhinjskem štedilniku. Do zdaj ni razloga za domnevo, da bi bil neznani gost izvrši' umor Sodnozdravniška preiskava je pokazala, da je naslo-r ia smrt šele proti jutru zaradi zastrupljanja s plinom. Vendar pa n' moči popolnoma zavrniti možnosti, da je bila pokojni ca najprej omamljena s kakim omotnim sredstvom in nato izpostavljena uhaja-j: čemu plinu. V stanovanju so zasegli mnogo papirjev, ki jih policija \ • tre raCku še pre^iodure. Poizvedbe se še vršijo... V popolno ra;;nsnhev dejanskega stanja bi bilo želeti, da se najde oseba, ki -.. ; sni>či s pokcijrtiico tasti prepir. Prebivalci hiše opisujejo neznanca takale: visoke rasti, vitek in širokopleč. svete! površnik, i ■ ,'liek siv klobuk. Posebna zaiamemija,: svetli plavi lasje, ki so -•. .deli ob zarjaveli poki obraza maione beli. Po ogledu dejanskega stanja » prepeljali truplo v mrtvažntoo. Koristne podtiffre e omenjena osebi je naslovita na kriminalnega komisarja.« »Lars K&ster,« je šepnfla Hana. Skočita je k aparatu, a v tem 90 že napovedali nov del programa. Sledilo je predavanje nekega šolskega svetnika o predmetu: Vzgoja v šoli in doma. Uršula je iztaikniia spoj: »Torej veste, koga zadeva ta tiralica. Zdaj boste vendarle mora M obvestiti potici jo. Ali se vam je česa bati?« »Meni ničesar,« je vsa Meda odvrnila Hana. »A najprej bi rada vprašala dr. Schrotena, aii mu je prav, da povem, kar vem.« Uršula je zmajala z glavo. »Čudno, kakšne pomisleke imate! Bodite veseli, zdaj se je vsaj izkazalo, da ni vaš dr. Schroter v nobeni zvezj s to reojo.« »Tega ne morem vedeti. On pozna Volrschekfrovo in Kostema prav tako kakor jaz.« »Nu, nu, kakšna je prav za prav zveza med vso to druščino? Mislila sem že, da boste zdaj pomirjeni, pa se izkazuje, da je vsa reč le še tem bolij zapletena.« «On ju pozna celo bolje od mene. Da, prav za prav sem se šcie po njem seznanite z njim. Dr. Schroter me je peljal k slikarju Seva-rinu, kjer sta biila v gosteh. Mislim tudi, da je s Kosterjem nekaj imel. Vsekako nista drug drugemu zelo naklonjena, zakaj ko smo nekoč sedeli v nekem llokalu. se je vedel Koster kar čudno zapeto in ni maral prisesti k nam. Schroter mi je potem dejal: ,To dela zaradi mene'.« »Tedaj mislite, da je ta trmor aii samomor v zvezj z dr. ScftrS-tenjem?« »Tega ne bom trdila, a čudno je vendarle, da se je od dne, ko sta se ta dva pokazala na obzorju, vedenje dr. Schroteria izpre-metrito. Prejšnji dan je bil še pri moji sestri. ;n nič ni kazalo, da bo postal tako čuden proti meni.« »Ali tri bil več tako prijazen?« »Oh, opazada sem, da se tn njegovo srce vse bolj in b'li približuje, da pa r druge strani naraščajo ovire, s katerim! se mora boriti. Zelo ljubezniv je bil proti meni. Obcii-.ni gA je pa težilo nekaj, česar si nisem mogla razložiti.« »Kako to, uboga Haiinica?« »Ne, rajši ne bi govorila o tem. Je ram reč še čudna istr -j a z nekim prstanom. Prstan je bil izginil, .in nnrre je na.i.:! sum. .ia sem pa vzela.« »Stojte, stotfte, ne tako hitro, saj ne vem več ne kod ne kam! Presenečenj ni konca ne kraja! S kakšno družbo pa občujete? In kdaj se je vse to zgodilo? To so strašne reč"!« »Pomota se je nazadnje izkazala, a vendar sem v dela, da ve Schroter nekaj več kak«r ostali.« »Torej da! žit e svojega prijatelja, da je ta »Ne. nikakor ne! Za Boga, Uršula! Kako vam ,e prišlo to na um? Roko položim v ogenj za dr. Schroteria, cu e poštenjak od nog Jo glave. On ni bil s tatvino prstana v nikaki zvezi. »Kako naj to razumem? Čigav je bil prstan?« »Gospodične Vollscheidtove. Ta je tudi prva rekla na ookeijo.« »In potem se je spet našel?« »Da, preiskali so nas. Našel se je v imetjem nedrju.« Uršula jo je nezaupljivo pogledala: »Pri vas?' »Da, ah jaz ga nisem vzela!« »Kako je bilo potem mogoče--?« __ ukrade prstan?« za lo gjokrafistsM zlet SKJ Vprašanje zietmega telovadišča je e&Jaj javno rešeno. Gradbeni odsek pod , , ,• r bistvom brata inž. Poženela je oddal ;. v.>. • . zletišča ia drugih objektov ljub. 1; :.n.-•-:.:n '.■ • sorskim mojstrom Zakotniku, R*.v r .-ju Kregarju, Martinou in Pavči-i . V soboto 1. t. m. se je vršil komisijski t z etišča ob navzočnosti gradbenega < :a n imenovanih podjetnikov. Telovadi;. e j.- je toliko splanirano in pripravlje-i\ , ca !.- do stavbeniki pričeli lahko že po n i ii praznikih postavljati tribune, i; i r;;/e mora biti popolnoma gotovo do 20. maja. Glavno tribuno, na kateri bo tudi kraljeva < -ža, bo izvršil tesarski mojster Ravni. 1. ..t : južno tribuno, godbeni paviljon in vse t i glavne vhode br. Zakctnik; severno tribuno, ograjo in barijere br. Martine; pa-v'i jene (bileje), stranišča, notranje ograje iz. drogove za zastave br. Kregar, ureditev c' ;ač;.nic na velesejmu z umivalniki in ja_ e i i?r govorniški oder na Kongresnem tr-■f . ca bo izvršil br. Pavčič. Stavbni mate-r ja." bodo dobavili zaenkrat mojstri sami, dočim se bo les, ki ga je podarilo ministrstvo za gozdove in rudnike na Pokljuki, p.-odaJ po ofertalni licitaciji. Zietišče sabo nudilo, ko bo dograjeno, impezantno ; ;ko. Telovadlšče ima prostora za 3300 te. . 'vadcev ,okrog 7 m širok pas za orodje in -otero še pot okoli telovadišča. Za zlet vlada zlasti v bratci CSR nhc Zanimanje. Poleg članstva prispe, cor r -1 a »Veetnik Soko!sky COS«, tu-naraščaj in so bile o tem obveščene vse j.-ne čGS. M?d našim Sokolstvoom se je v -jjaviio dosednj za medzletne tekme že okrog Medzletne -------- — UPS • - - ti ker se bo tekmovalo za prehodno d _ >Me« Nj. Veličanstva kratja Aleksandra«. 1200 tekmovalcev 1n tekmovalk, tekme imajo letos še poseben Prosvetarjem ljubljanskih sokolskih društev. ŽPO sklicuje za jutri (četrtek) ob 19.30 v župni pisarni na Taboru sestanek prosvetarjev ljubljanskih in okoliških društev v svrho razgovora o skupni prireditvi tedna treznosti. — Dr. Franta Mis, refe. rent za treznost. Ljubljanski sokol. V okviru letošnjih jubilejnih prireditev se bo vršil, kakor že objavljeno, v soboto S. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine društveni družabni večer. Glede na proslavo društvene 70-letnice priredimo letos ta večer v večjem obsegu kakor običajno, ki pa bo posvečen enakemu namenu t. j. ustvaritvi stikov mlajše, ga članstva s starejšo v nacionalni borbi preizkušeno generacijo. Na tem našem tradicionalnem večeru bosta sodelovala iz posebne prijaznosti priznani »Završanov kvartet« in pa orkester bratskega društva Sokola I. Na to našo prireditev vabimo svoje članstvo, enako iskreno pa tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Dobro došla vsi! Zdravo! Uprava. oaaau «gH vzm m IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 6. aprila. LJUBLJANA 12.15: Radio - kavrtet — 13: Dnevne vesti. — 13: Cas, radio - kvartet borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Konst rastlinstva. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos koncerta mladinskega zbora »Trboveljski slavček« iz Trbovelj. — 22: Cas, poročila, lahka glasba na ploščah. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Orkester. — 20: Prenos programa iz Ljubljane. — 22: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Ruske pesmi. — 19.55: Igra. --22.15: Koncert na orgle. — BRNO 19.25: Kmečka godba. — 19.55: Program kakor v pragi. — VARŠAVA 18.25: Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Igra. — 22.15: Pksna elasba. — DUNAJ 11.30: Donoldanski koncert. — 15.20: Violinske skladbe. — 19.55: Veseli na ne vi. _ 20.35: Med kanadskimi Eskimi. — 21: Orkestralen koncert. — 22.55: Godba za ples. — BERLIN 19.45: Glasba Joh. Strausea. — 20.40: Slušna igra. _ Godba za pies. — 24: Slušna ] igra. _ K5NIGSBERG 20: Pomladni odme- j vi. — 21.40: Literaren program. — MCIIL-ACKER 20: Koncert filharmonijskega orkestra — 21.30: Brahmsov večer. — BUDIM-BEST A 18: Koncert orkestra. _ 19.30: Spevoigra. — Koncert ciganske kapele. — 23.15: Jazz. Zakaj ste zavidal ? Z Uranovo kremo dosežete tudi Vi željeno lepoto. 2e pri prvi uporabi Uranove Kreme se vidi uspeh. Koža postane prozorna kot ribje oko, oživi kožne vezi, lice postane napeto, gladko in gibko. Vaše prijateljice in prijatelji bodo občudovali Vašo lepoto. Uranove kreme se dobijo suhe, mastne in pclmastne. Uranove kreme Vam napolnimo za polovico cene v Vašo posodo. Za reklamo točimo v Vaše steklenice ko-llnsko vodo (Eau de Cologne) do Velike noči % 1 Din 10.— % 1.......» 18.— 11........» 35.— Priporočamo se za obilni obisk PAHFUMERIJA URAN Mestni trg 11. 4830 1. avgusta oddamo novanie c j? ± a * £f & * a ® & j/OoKE ALI DAMSKE OBLEKE Din 18.-, OBRAČANJE Din 300.— C '"rotX) najhitreje zlika, kemično očisti, p ne, obrne VVALLET EXPBESS, Ljub- Ihin-v, Gledališka nI. 2-n. Na likanje se lahko poSaka. 4805 Uživa več decenij zaupanje milijonov ljudi. Dokazano rasSirjena po vsem sveta. z vsem komfortom, obsegajoče cele prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Mikio sičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 Inserirafte v „JUTRU" Razpis oddaje fotografskih del. Uprava Ljubljaneikega velesejma išče zmožnega fotogiafa za posnemanje ob ■ slavnostni otvoritvi velesejma, velese.tm?Ke razstavne prireditve volee m za fotografiranje posameznih ra2sravnjh kci po naročilu razstavljalcev. Ponudbe sprejema urad velesej-ma v Ljubljani do 10. t m. _4S1G Smučarji in t«.'5lstl! Uporabljajt e g S^IUSi Vf I'' BS.O^i^J IN OLJE ZA SOLNČENJE. Uooi se v vseh lekarnah in drogerijah ;;o 10 Din Ne iščite dolgo . . . _ Ponudite ji BOURJOIS PARFEME in on^ bc vzradoščena SOIR DE PARIŠ PRINTEMPS DE PARIŠ MON PARFUM FIANCEE Na ta način lahko odlično darujete svo-iirn materijalnim prilikam primerno darilo od Din 30.— do Din 350.— PARFUMS Izdelovalec svetovnih znamenitih rdefll za obraz: Cendre de rose in roisge de mandarine 'O'"' m mm^ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskre-uoljubljeni nepozabni soprog, ->z. oče, brat, svalc in stric, »osood klobučar in hišni posestniik v ponedeljek, dne 3. aprila 1933 ob 13. uri po dolgi mučni g-vŽ bolezni spreviden s tolažili sv. vere, v 73. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v sredo, dne 5. aprila ii, ob 16.30 izpred kapele na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne V, 8. aprila v mestni in stolni župni cerkvi. Maribor-Sinj-Graz-Anastetten, dne 4. aprila 1933. Vy i -/.tiliJA BREG AR, soproga: IVAN BREGAR, DE. INŽ 2MEL BREGAR, sirova '.er ostali sorodniki. L-a* 4829 »ivrAsti!« sfrilsko podjetje garantirano visoko rentabilno sprejme družabnika eventualno z sodelovanjem radi razširjenja. Kot delna družabna vloga se sprejmejo tudi vložne knjižice v polni vrednosti. Ponudbe z navedbo razpoložljivih sredstev in višine bančne vloge na Informacijsko pisarno Maribor, Jurčičeva ulica 8-L 4729 PRVOVRSTNA DOMAČA ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE ZA SLOVENIJO sposobnega in agilnega glavnega NIKA pogrebni vuroi Mar:l>0T // f me iD C t Q t f fszm. Br« s solidnimi lastnostmi dobrega upravnika in produktorja. V poštev pridejo samo kandidati z razčlenjenimi poslovnimi in družabnimi zvezami. Prednost imajo kandidati te stroke. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica št. 9, pod »Br. 33590«. 4045 KON0EESNI THG 7 Kr/uhovino sprejemam v shrambo kakor tudi v popravilo in moderniziranje." Srboma se vse vrste surovih kožvy strojenje, barvanje in v izdelavo po naj- nižjih cenah. m I f?-p Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da nas Je danes ob 10. uri dopoldne za vedno zapustil plemeniti soprog, naš zlati oče in brat, gospod I I m p MODELNI MIZAR Pogreb blagopokojnega se vršt v četrtek, dne 6. aprila ob %3. url popoldne iz hiše žalosti Hranilnična cesta 12. Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin. Prosimo tihega sožalja. dne 4. aprila 1933. Ljubljana, Sšpeeijelni entel oblek, ažuriraiije. predtisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & MiSceš, Ljobljana poleg hotela Strukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 7P Barvati lase...? UGODNO 1 CHEVROLET: Sedan 5-sedežni avtomobil v zelo dobrem stanju, vožer 30.000 km, z 2 rez. pneumatikama. 1 CHEVROLET: Coach 5-sedežni avtomobil, vožen 40.000 km z 1 rez. pneu-matiko. 1 CHEVROLET: Touring 5-sedežni odprti avtomobil, vožen 30.000 km, z 2 re*. pneumatikama. 1 CHEVROLET: Truck iy» tonski tovorni avtomobfl * 1 rez. pneumattko, vožen 30.000 km. 1 PONTIAC: Sedan 5-sedežni avtomobil % 1 rez. pneumatiko, na novo ličan. i PONTIAC: pol tovorni avtomobil, 500 kg nosilnosti, z 2 rez. pneumatikama, skoraj nov. 1 FIAT 503: 5-sedežni odprti avtomobil, z 1 rez. pneumatiko. 1 FIAT 515: 7-sedežnl odprti avtomobil, z 2 rez. pneumatikama. £ BUICK: 7-sedežni odprti avtomobil, z 2 rez. pneumatikama. Vsi avtomobili so v vozno pripravnem stanju in po ugodnih cenah na prodaj. Vse informacije se dobijo pri: 3BSA, družba z o. z., LJUBLJANA Dunajska cesta 24 4822 Telefon 22—92 IS27 Giskoko užaloščena rodbina. EnostaTM lo lahke • tamponom v tekočini Savoreal kateri barva. Da lw*m prekrasen m naraven sijaj Dobiva «e v vseb aiannab od trot d« zlatoplave — v vseh » to stroko spadajoiih trgovinah. Depot: Cosmocheniia. Zagreli Smičiklasova nlica 23 Pariz diktira Zagreb prinaša: O novi modi vam nudi diven pregled katalog Kastnerja & ohlerja v Zagrebu. Ako bo-čete biti spomladi elegantno oblečeni, naročite z dopisnico katalog, ki vam ga, poživljajoč se na ta oglas pošljemo brezplačno. Zagceb. največja trgovska in odpremna tvrdUa v državi. Cene nudim oglasom mmjbtns tfopMmn/ai mU Nwd« Dtn l— ter mdermtna pet-Ufro ah m dajanj* naslov Dtn i—% Oglasi trgovskega snačafac vsaka baseda Dtn l.—*. Po Din L— ca besedo l/t nadalje vat oglasi, kt upadata pod rubrika »Kam pa »Auto-motoa, »Kapital«, »V najema, »Poeasta. »Lokali*, »Sta tja odda«, »Stroji«. •Vrednote«, •Informacija«, mžrvali«, •Obrt« it »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniku to »Zaslv-tmk<. ta sa a oglasom atrdi sasivtek. oziroma, če sa tiče potnika. Kdor ki pa pod tema rubrikama Ofa trne/vika ali thiiba. plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pot Pri vseh oglasih, kt N taračunajo po Dtn Ista besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Utro aH ta dajanja naslova Vet ostali oglasi socialnega enačafa se računajo po 50 par ta Maka besedo Enkratna pnstofbma ta htro ali za dajanja naslova on oglasih, ti sa taračunajo po 50 par ta vsako besedo, snaia Din 3.—. Najmanfh engsek pri oglasih po 50 pat za besedo, Ja Din tO.—> fri oglasih po i Din ta besedo pa Din 15.—. Taa prisfojhtne ta male oglase fe plačati prt predati naročila, oz*---tih la vjfosdah v oiamo obenem > naročilom. Naslovi malih oglasov se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri „ Jutra" Bežigrad Tyr5eva cesta 87. Prodajalna Raonacher, ki sprejema tndi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave. Službo dobi Vsaka toaed« 60 ■a 4ajaaj« uatov* sli pa t Dia. (1) Prodajalko ______kj bi pomagala tod« prt goepodin stvu — tprejnvem :ako; na deželo Poaradbe n« oglas. oddelek pod nvačko »Prodaialka-«. 1U593-1 Frizerko ■aiiaootin jm i reši« vodne, traja« in iei-et-o« Miduia-•i}« tar manikiranja. a-Jcoj tU |» dogovoru rtpr-fj me Nlkoia Kojad, fria-er v SkoJjS Loki. 11138-1 Iščem dekle ki bi -rodil« 1 % leta «**-roga otrok« vsako popoldne m sprehod. Naslov v oglasm-om oddeiku »Jn.tra« 11170-1 Mlado šiviljo fcf opravtj.« vsa hišna del«, sprejmem ta sobarico. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju:,r»< pov. 12. 11183-1 Mlinar }»*de«i ta pnAt^B, M sos fcarti iaga.t7i, d-obn s 1. maje«« il tib« v valj&nem ■rimni t Trebnje« na Do-tenjskeoi. 11174-1 Kroj. pomočnrka M velike kose sprejme takoj Kajtoa ▼ Litiji. 11196-1 Postrežnico firtdco m pošteno i5?.eim za takoj. Ečevje 7 (po-daposve«ka (Kolizej). lil 190-1 Frizerko ■prevrnem takoj. Nestor t MttciK« oddelku »Jutra« 1119S-1 Mizar, pomočnik • rrt)c obrtjo, dobii takoj et.aloo (t«!«, kjer kn« lahko tndi hrano ln stanovanje. Ponudbe aa ik Al-fom. Gajema nliea St. 9. 11952-1 Natakarico H U! bfrla obenem tmdS pJa-ftilo«, sprejrm^m. Naelov t ccitnm oddelbo »Jutra« ltl 319-1 Drnžab:i-3- gospodinio !f*e«i m prenPim prv>o-■»ronnega gosti lmiško - serij-okega po«l«. Dame. ne is-pnd 28 let. reprezentativne. priJcmpl^Teea obnašanja, « 26.0W Din gotoTine naj »e javrjo p^d »Ziata jama« na oglasni oddelek »-Jut/ra«. 1123S-1 Izvežbane pomočnice tjpreime tak-oj iiw>d-n.i atelje Vida R c n č e l j t paiačJ b^m e kred-it)n* ban- ke IV. nadeir. 1.1042-1 Trg. pomočnik (ca) ki bi prevzel trg. i meSa-mim b'«i»i0'm. d-i>bi eiužbo (na račun). — Ponudbe na ogla?, o-ddeletk »Juura« pod »Kavcije z.uiajži-n<. 11^S7-1 Trgovski pomočnik d^bi nnme^enie. Ponudibe na o^le^-nj oddelek »Jutra« pod Hiačlko »šy>ecer;:a«. 108S7-1 Brivskega pomočnika delavca sprejme s-i-on Dnbaj, Maribor, Gk.-6^>oska ulica 88. 11256-1 Dobro šiviljo ki lepo krojS in n«tanftni".'Bi»ni na d-om. !Tai«l p4etenje ia tr-goTlimo, z oskrbo sprejmem Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 11172-44 Trgovsko vajenko s primerno šolsko iaiobraz-bo 5.pre..Ti«m. Poncd.be na pod.ružniita — pri K oro^ici. U 250-14 I Vsaka beseda 90 par, t ta dajenj« sadova aH ta 5ifr« pa t Din. (2) Gospodična veW« y»eb gospodinjstefli in pisarniških dei, e prakso. išče primerne Tui.Tr.e-»tiltve. Ponudbe pod »Kjer-keli« na ogla«u oddelek »Jutra«. 10768-2 Gospodična atteo^vetntini« otroškega vrtca. veJia goepodinjekih in pisarniških del, želi premenvt.i »lnžbo. Ponudbe pod »Nastop po dogovoru« na oglasni oddelek »Jutra«. 10769 2 Trg„ elektrotehn. in kletar, izvežban moški pro«j kakrfmokoll ^taloo mest; * Ljubljani. Oopve oa ogtasw oddelek »Jutra« pod »Vsestransko »ane»!j5.r«. 11157 -8 Blagajničarka mte.15ge.ntoa in mlada, lope BB.naujoeti. želi koncem aprila aii iačetko-m meja slufbo v kavarni, trgovini ali kaj slijsnega. Oni. ponudbe na oglae. odde'ek »Jutra« pod šifro »Kavcije tmoina 1933«. 11173-2 Mizarfl! Kdo o«lda mizarsko otort pr^tfi plačil« dogovoru. Pobirad^e na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mi®a.r«. 1,1169-2 Dekle i v2 G. Th. Rotman: Vrtismrcek in Šiionoska spet na delu 12. Ali, jojmene, otroci! — ko Je plula najina ponev tik ob lačju, začujeva nenadoma divje pihanje; in ko se ozreva kvišku, zajedava med ločjem strašno, krvoločno glavo mačka, ki je grozeče odpiral žrelo in kazal velike, ostre zobe! Bilo nama je, jukor da sva že požrta! Več gospodinjskih pomočnic različnih spocoobno«. ti. priporoča gospodinjam posre-'lovaJaica v Sel^nimrgim ui'!cs š-t. 7/1. Brezpotelna dekie.ta do-be pre-n-oč-išče. — Varoča e« list »tfo^ipod;nj-fika pomočnica«. 1119i2-2 Modistka ftIu-5-bo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod in.io.ko »Modestika«. 11917-2 Mlad mesarski pomočnik iSSe sW.bo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1120:' 2 Službo oskrbnika bišinoka sli eluge, iš6e ožanjea, mlad aiož, vešč etonomiskih in botel&kiib pos-o-T. Xmo-žen slovenščine, nemščine in srbobrva-šfcine. Dopiee n>a oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »les Koroškega«. 11258-2 Mesto šoferja iščem pri osebnem aLi to-TO-nt-m prome-tu. Imam 8-letno pratoo in sem zm beseda; za na < janj* oaslova aii ta šlfr« S Din. — Ogla« »octak>ega tmčaja va« ka beftod« 80 par: sa [ dajanj* oa*krra ali ia i Sifno Ha S Din. (6) ' Izložbo reftjo, hrastov«, kakor bodi pekovski stroj po zelo jgodni e«w predam. Vprašali y goetiltii Zaj«c. Zgornja SiSka 10573-6 Opravo za pisanio v 5m«BL, in pisalni stroj poce-m proda »Trio«, Ko-iodvoreka 8. 11188-6 Otroški vozsček ss, lrfanje, tto-ffijiv, skoraj n-ov, »a 260 Din naprodaj v IVdmal&čaik-ovi ni. St. 1. 11214-6 Dva fotelja rdeča, plišasta, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11284-6 Namizne prte xarre&e m poeteijin« pr«-grisijala, mal'0 rab'jeoo, naprodaj v Mostah., Ciglerje-va 3J7. 11238-6 Pouk Ueaod* 1 Din; u dajanj« oaslova ai1 ia lifre g Din. Dijaki, ki iš6ej« instrokoij«, pla-vsako besedo 50 par- xa šifro aii i* dajan}« naMova 3 Din. (4) Šofer, šola E. Ceh TjTševa 'DuDaje-ka) ee»ta St. 36 Zahtevajte prospekt Kupim Ogia«t trg. soa6aja p» 1 Dia beseda; u -se,ia. Za da janje naslova ali ia šifro S Din. oziromj« 5 Din. (lil) 3 damska kolesa k'i.pim. Pomidbe na oglas, oddel-ek »Jutra«. 112"-9-il Vsaka beseda 1 Din: za daja-nje naslova ».H Sih-e na 5 Di.n. f9i Radio-aparat tricevni. in anodni aparat za is.to--merni to-k. poceni naprrnla.j v Židovski ulici št. 6,1. 11177 9 r Oglasi trg. značaja po t 1 Din beseda; za da j 'anj« naslova ali za , šifro 5 Din. — Oglasi socialnega «nač,.iia r« vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« al: za šifro r« 3 Din. f?'1 Knjigo Svetovalec v bolezni in zdravju v slov. jeziku, u g o d r. o prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11171-8 Pa/um® Vsaka beseda 1 Din: aa dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (12) Dve spalnici moderni, iz oreihove korenine in mahagoni, po ii-vanredno nitski ceni proda Andlovic, Ko-mcntikega 34 11296-12 Spalnica » Boed ermay er « in klavir ugodno naprodaj v Gorui>ovi olici štev. 3/TT, levo. 1124842 l>g. oglasi po 1 Dn beseda; za dajanj« aa slov« aii za šifro 5 Di' Oglasi socialnega tna &aja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. (13) 2 temno-modre sfcoro nove, za dečke od 10—.13 let ngedroo naprodaj. — Porav-e ee: Dvorni teg l/H. 11018-13 Obleko in morna riSko za 10—.121 etnega d-eč>k a. pro-dam. Nas!'ov pove orlasni »ddolek »Jiutra«. 11260-13 Veaka »e«eda 1 Din, ta lajanj« naslova aH (a šifro pa 5 Dtn. (16) Uspenjačo toohptotao. »»tem »BI rt jheru. «oa SOOtt m doa lan«, t popolnoma dobrem stanj«, »poso&no za raa ao.vrstn«. <4tsploarac-iij<- — ugodno prodam Vprašat' jo oastov; 1™ Srebat-ajak. Sv, Petec v S i. • 8858 15 Bukovo oglje vilano. več vagonov, ter leske 35 in 50 m/m tli ki. več vagonov prodam Vprašati na" Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski doiiiol. 8859-15 1000 ms desk lila smreka — jelka paralel oca 40 % 18 mim. cca 30 % 24 mim. cca 2S % 28 in 38 mim, oc-a 5 % 48 mrni, k)ii[»im tudi v posameznih partijah franoo Postojna. Be-rčun, Ljnbljana. poštni predal 151. 11215-15 [ - Vr t A PP1.^ A i -m oeseda 1 Dm. 1 ! »s dajanje naslova «!J j ta ffro p« B Din. (35N j Srebrne krone staro zlato In srebro kupuje rafinerija dragih kovin. Ljubljana Ilirska ulica št. 33 — vhod Vidovdanske ceste, pri go stilu: M ožina. 70 Vsak« Oe«eda l Din. aa dajanj« naslova ali ta »ifro pa S Din. (17) Mesarijo dobro Močo oddajo takoj v najem Hartuerja dediči, Poljčajie. 11155-17 Gostilno n« prometnem kraju, s 30 b! vina oddam v najem. Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Radi preselitve«. 11189-17 Vaak* 1 Diu; ta dajanj« naslova ali ta šifra pa B Din. (16) Denarno knjižico 25.000—50.000 Dio kupim aii vzamem v za oiitev v posojilnici, proti mes°čne-m'i odplačilu v pr. 1000 Din Vsnan^ko ia jamčeno. — Ponudbe pod šifro »Državni nastavljen c.i« na oglasni oddelek »Jutra«. 11081-16 Hranilne vloge kupite an prodast« najbolje pri Komand. dražb: M Jinkoie. Ljubljana. Seien burgova ulica Š/1L feiefMj 30-52. 10548-16 Za hran. knjižice stavbn: svet. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Ljubljana«. 1115Š-16 Družabnika (co) pošteno in trg. naobra-ze.no o^ebo srednje starosti, z n.f-kaj gotovine, iščem. — Bodočnost zajamčena. Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina z m • š« n im b! a go-m«. 111S2-16 Z vlogo Kmet. pos. 1,000.000 Din in tekočim račumom Ljub! jamske kreditne banke 309.000 Din pristop;m samo v rentabilno podjeit.j-e. Sodelovanje pogoj. Pomudbe na ogias. od-lelfk »Jutra« šifro »Sodelavec«. 11240-16 Hranilno knjižico Ceijske posojilnice, kupim Ponudbe z naslovom na podružnico »Jutra« v Celin pod šifro »H. K.« 11357-16 Vsa-ka t>«n-<1» I Din. za da,-a.nj« dasiovs aii za šifro pa 5 Din. fiS Lokal išče frizer sredi Ljubljane. »Franko« Man bor. Maneka ulica 8. 10465-19 Pisarniške prostore 3 sobe in predsoba, vie-a-vie poštr, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10867-19 Vežo takorf odd-am na M(wtn«m trg« "ftt. 13. 11072-19 Vinotoč vw+jao, takoj oddam. Na-Skov pove oglasni oddelek »Jutra^. lil 194-19 Lep lokal na hč.kliošiičevi cesti takoj odda drogerjia »Hermes«, Miklošičeva 30. 11209 Vsaka besvejn. Slomškova 4. 11332-21 •Dvosob. stanovanje oddam t 1. majem v Židovski 4. Ogleda'i med 1. m 3. aro popoldne 11320-31 'Dvosob. stanovanje parketirano, v eent.m mesta oddam s 1. majem. — NasJov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 11259-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par, sa dajanj« naslova aa za »ifro 8 Dio. (21-a) Dvosob. stanovanje s pri'.ikl.inama. :šče tofena stranka f 1. majem. Ponudbe na oglasna oddei«k »Jutra« pod šifro »Sta.nt stranka«. 10751-31/a Stanovanje 2 »ob to kabineta, iše« ta stalno solidna stranka s 1. majean. Ponudbe na »glas. •>ddolek »Jutra« po' šifro »Stalno stanovanje«. 10750-81/t Majhno stanovanje e-o.be. kabineta to kuhinje, iSčem na B'egu ali v bld-Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«. lH184-2t/a Stanovanje z vrtom 2 velikih im 2 manjših »ob, kopalnice im vseh priti klin — najraje na Mirju aii v biiž;ni Tivolija iščem s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Ji.tra« pod šifro »Do 1000 Din«. 11197-žl/a Stanovanje drvo- ali trisobno. b'wn centra išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Maj-junij«. 112-43-31/a j Vsaka beseda 50 par, I ta dajanj« naslovm «11 j ca Srtro 8 Din. (23: 4 pisarniške sobe v pritličju takoj »ddam v najem. Pojasmila daje Ro jina. Ljubi: a na. Kolodvor ška nJ:c» 8. 5406-23 Dve sobi i epi ta evetM. v I. ts>d«odični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11170-33 Leno sobo noivoopreml-jeno. z elektriko oddam takoj ali pozneje. — Dežman, Domobranska cesta 17. 11130-23 1 aH 2 sobi z« pisarno a'i obrt. i telefonom. in opreinljono sli praino sobo s posebnim -i-hodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« U181-23 Prazno sobo « Stediimikom, oddam takoj eni »li dvema od-asli ma o"ebama v Floriia.nskl ulici 2*. 11180-S3 Leoo sobo z elektriko in krasnim raz gledam, opremljeno za dve osebi, takoj odd« Ana PerjateJj, Grajska p'anota št. 1. 11203-23 Sostanovalko mi-no in -p^ej- nno-m s 15. aprilom v Trnovem. Koseske?a ul. 20 fprit?ii6;e). Vprašoti v popoldanskih urah. 11223-23 Cifaite, haho UmUt ofl lei laHlt izgledalo Kohor, da fini fe 5 Profesor dunajske univerze dr. Stejskal je ttnenadil ®vet s svojo izredno iznajdbo, ki vrača polti mladostno svežino. Ta produkt, imenovan Biocel, je koncentriran ekstrakt, pridobljen od mladih živali. Uporablja se za hrano kože. S poskusi z ženami od 55—72 let je dokazal dr. Stejskal, da v 6 tednih gube in brazde na licu popolnoma izginejo. (Glej popolno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Pravico do prodaje tega izuma »i je pridobila tvrdka Tokalon. Biocel i« sedaj kombiniran s potrebnimi dodatki v kremi Tokalon, hrani za kožo, rožnata barve, ki ja pripravljena po receptu dr. Stejskala. Pri uporabi te kreme se stara in uvela koža hitro pomlajuje, gube izginejo, ohlapno lično mišičevje pa postane sveže n odporno. Zene od 50 let dobivajo polt, katero jim zavidajo vsa mlada dekleta. Sostanovalca ta 150 Din mesečno sprejmem na Sv. Jakoba trgu št. 5. 11339-33 Lepo sobo * 2 posteljama, v centru m«*sta poceni oddam. Naslov pove oglasni odd-flek »Jutra«. 11347-23 3 sobe r L nadstr.. poleg glavne pošto takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra int>5-*3 riJj. Vsaka besed« 50 p&r. m dajanj« naalova ali a šifro S Din. a . t Učiteljica z dežele išče za čas od 13. do 28. aprila prenočišče pri pri-vatmi imžind Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica z dežele«. 112!3-€8/a Sobo Msto ta solnčno. event. t kopalnico, z »li brez po hištva., s strogo posebnim vbodom, v sredini mesta išče s 1. majem gospodič na. — Ponudbe na oglasni odde7ek »Jutra« pod šifro »Mir 32«. 11216-23/a Gospod ki prihaja ▼ Ljubljano išče sobo s strog" se.pa riramm vbodom. Ponud be poa šifro »Vbod li ■stopnic« na oglasn; odde !c-k »Jutra«. 10S40-23/a Prazno sobo veliko im snažno, išč-em za shrambo pohištva. Ponudbe na i.giisr, oddelek »Jutra« pod »Rabim tako.:« 11241-20,'a Clašbila Vsaka be««d* I Din: | a dajanj« rmsfov® ali 1 ta šifro p« B Din. (26 i Lep kratek klavir radi odipotovanja za 3000 Dim napro.Jaj aa Giincah. cesta VIL'31 — biša Bizjan 1.1310-26 Pianino dobro ohranjen, kriiem stru.nan. e kovinsko ploščo im 1-eplm g'asom. po t-eni proda Zima, Wolfova 19/1. 11244-26 Izgubljeno Vsak« beseda 50 pas; ta dajanje naslova ali ta šifro pa 8 Din. (36) Vsaka beseda 1 Din. za dajanje nasiova ali za šifro pa 5 Din. (32) Dražbeni oklic! Dne 10. aprila ob 14.30 se vrši v Ljubljani na Pri vozu štev. 10 javna sodna dražba sledečih predm-i-tov-. Pletiinjih, šivalnih, enitel in raznih drugih strojev, tra.nsnnisijske naprave, avta, raznih omaric, puitov, tebtmic in otomiane s preprogo. 11251-32 Pisalni stroj dobro obranjen. kupim*. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Gtnius^i Vinko, Rož™ dolina XI/.?. W5 Ljubljana.. 11200-29 Tambiinmi strci ku.pi dro*rerija »Hcrm<-s«. Miklošičeva Cesta št, 30. I1207-29 Tekfcs 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva afi^a 4t. 5 i Vsaka beseda 1 Dim. ta dajanje naslova ali «a lifro pa 5 Din. (31) čla.ie vseh posmrt. zavarovalnic katerih poslovanje je bilo ukinjeno, pozivamo, da se • njibov-m ;astnera site reso nemudoma t g. i« T pisams »Solidarnsrttl« v Ljubljane Aleksandrova «. št 5. Za pismen Mgovor priložite za 2 Din znamko 10361-33 Vsaka be«eOa i Din. ta dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (24) Lado! Sporo® n.ujnddele.k »Jutra« pod »2. aprii 1933«. — A 11149-34 Vsaka beseda 1 Din. ea daruje naslova «L4 J ta »ifro rw " Din. (29) Pisarniške stroje popravlja strokovnjaško to poceni Ivan Legat. Ljubljana Prešernova 44. Tel. 36-36- i 8842-29 vaaka 1 lkti . ta daja.nj« naslov« sJe za šifro pa 5 Din (67 Karja ecesa !Ttjbo»';Se sredstvo korjim očesom »Claven« je m»*t Dcbtte v ie-kamatL rijah sil naravnost ti &<•*■ tn glsvn^e« skl»d'šč» 0uv»jt« se pooa-rfdbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak DAME POZOK! Trafno ofldalacifo z aparatom na dva sistema po 100 Din izvršuje salon PO LAN C Kopitarjeva ulica 1. 4826 v vseb zadevati nud; »Jutrov« mali oglasnik. VeRka Izbira v vseb tno-inih oarvah, gladka in vzortasta, razliftne kakovosti, za obleke, bluze to perilo. t.Psi ikofts" LjttMjss? Mlad jazbečar (dakel'j) se j« zatekel. — Poizve se v trgovini Albin Sifrer, puškar. Gospo-svetska cesta. 11212-28 «sak» 5ese