Rusko-japonska vojska. Sedaj je vae tiho na bojisču. Nikakih poročil ai o kolikor večjih vojaih operacijah. Japonci pač premišljujejo, kaj bi etorili. Storili pa bi radi troje. Uničili bi radi armado Liaeviča, vzeli bi radi Vladivostok in Roždestveaskega bi radi potopili. Če se lotijo obleganja Vladivostoka, bodo potrebovali aad 100.000 mož; vsled tega oslabi armada Ojame ter se tako poveča moč Rusor. — Rusi polagajo veliko važuoat sedaj na morje; zato pa čaka Roždestvcnski, da bo mogel stopiti pred Japonce z ruogočno eskadro. Istotako pa se tudi Japonci pripravljajo na morju na akrajni odpor. Utegne priti do pomorske bitke, kakoršne še ai videl svet. Četrto rnako brodovje odplnje, kakor poročajo ruski listi, meaeca aprila na Daljni Vztok. Brodovje bo maogo močaeje uego se je Bameravalo ter bo sestajalo iz novih ladij. Najbrže počaka Roždestveaski tudi aa te, da močan pripluje Japoncem aasproti. Govori se tudi, da prodirajo močae japonske četečez medaarodao, kitajsko Mongolijo, da pridejo Rusom za hrbet in jim pri8trižejo železflico. Kitajaka je tudi baje obljubila Japonski 500.000 mož, kakor hitro je Harbin v japonaki oblasti. Če so te vesti resaične, ae preostaja Rusom drugega, kakor močao utrditi Vladivoatok ia ga pustiti svoji nsodi, naj se braai proti Japoncem. Armada pa se naj umakae aazaj do Bajkalskega jezera, kjer se naj zbere ia ojači z došlimi četami, ter začne potem prodirati proti sovražniku. Hrodovje admtrala RoždntTcnikega. Poročevalec nDaiiy Expressa" aa Madagaskarju je imel opetovano priliko, si ogledati rusko brodovje, ki je bilo tam U8idrano. Obiskal je admiralsko ladjo BKnjaz Suvorov" in šest drugih oklopnic. Poročevalec pravi, da ,je admiral RoždeBtvenski izvršil na svojeni brodovju prave čudeže. Ladje, ki so bile pri odhodn iz Evrope baje umazaae in zaaeniarjene, so sedaj čiste ia snažne in povsodi vlada najlepsi red. Zdravstveao stanje moštva je vkljub vročine podnebja izborno. Disciplina aa ladjah je vzorna. Ves čas, dokler se je Bahajalo brodovje v madagaskarskih vodah, ao 8e vrsile nepre8taao pomorske vaje. Zlasti mnogo 86 je urilo s podmorskimi čolni. Streljanje 8 težkimi topovi, vaje s torpedaimi mrežami in stražaimi čolai ao se vrstile daa za dnevom. Admiral sam je bil aeumorao delavea. Vsi častaiki ao kar koprneli, da bi jirii bila že skoro dsma prilika se spoprijeti z japon8kim brodovjem. Zadajo poročilo o brodovju: Iz zelo zaaealjivega vira se zatrjuje, da se je admiral Roždestvenski že zdrnžil s torpedovkami tretjega brodovja, ki jih je admiral Nebogatov poslal aaprej, da izroče važaa poročila admiralu RoždestveBskemu. Ostale ladje admirala Nebogatova se te dai združijo z glavnim brodovjem. Čoje se, da križari sedaj rusko brodovje 250 morskih milj jngovzhodao od otoka Perima. Čim bo zbrano vse brodovje, odpluje aemudoma na Daljai Vztok. Drsavni s"bor. Poslanec Hauk. Te dai je pokazala velika večiaa držayncga zbora, da ajej ni volja mirno gledati, kako se zasraivujejo najglobokejše akrivnosti svete vere. Poalanec Hauk maže na Dunajn nek vaeBemški list, ki ga prav slastno požirajo aasi Prnsaki. V tem časaiku je z Bajanrovejsimi psovkami zaničeval zakraruent presv. Resnjega Teleaa. Ko je liat objavil te grde Besramaoati, so po dunajski in soaednih škofijah priredili razne shode ia pobožaosti, da se popravi aečaat presv. Resajemu Telesu. DržavBO pravnistvo je vložilo ob enem tožbo zoper uredaika poslaaca Hauka. Kakor znano, mora privoliti poslaaska zboraica v to, da se ame aodflijsko pregaajati državai poslanec. To je nasvetoval dotični — imuflitetni — odsek in temu je pritrdila tudi ogromna večina poelaaake zboraice. Samo Pruaaki in socijalai demokrati so glasovali proti temu, da se izroči sodaiji poslaaec Haak. Kakaaa kazen bo zadela Hanka, je skoraj vse eao. Veselo zaameaje je gotovo, da je državai zbor pokazal, da ga ai volja v tb privoliti, da se verske resaice zasmehujejo. Sladkorna postava. Dozdaj so morali kmetje na Češkem ia Moravskem, ki pridelujejo sladkorno repo, taiato prodajati samo le tiatim sladkornim tovarnam, katerim so bili odkazafli. Sladkorni fabrikanti so potem kaj lahko pridelovalce sladkorne repe stiskali in zniževali ceno za njihovo repo, kakor se jim je zljubilo. Vlada je sknšala kmetom ustreči 8 tem, da je predložiia poslaaski zbornici aačrt postave, vsled katere sme kmet avojo sladkoruo repo prodajati, kateremu aladkoraemu tovaraarju mu je ljubo. A tovarnarji ao bojijo, da bi se ta postava sprejela. Zato se bije že več sej državnega zbora sem bitka med zastopniki sladkornih kmetov ia oaimi sladkornih tovaraarjev; poslanec Primavezi za brasko kupčijsko in obrtno zboraico je predladal, aaj se celi poatavni načrt vrne zopet aladkoraemu od8eku v aovo posvetovanje. Zastopaik sladkoraih kmetov, poslanec Kubr, pa je predlagal, aaj se o tem predlogu glasuje po imenih. Ker je zadoatno število poslancev podpiralo Kubrov predlog (50 jih mora biti), se je rea glasovalo imenoma. Predlog Primavezijev se je zavrgel z 202 glasovoma proti 18 glasom; tu 80 zmagali torej kmetski zastopaiki. Takoj po tem se je začela razprava o posamnih določbah postave, ki bo brez dvoma tudi sprejeta. Odsek 48 članov za Deršata-jev predlog. Kakor je našim bralcem že zaaBO, je poslaaec dr. Deršata predlagal, aaj se izvoli odsek 48 člaaov, kateri se mora pečati z ogerakimi zahtevami. Na Ogerskem je aastala po zadnjih volitrah velika zmeaajava. Večiaa tamošnjih poalaacev zahteva popolao ločitev ogerske vojske od avatrijske, potem, da se za vae stvari, ki se prodajajo iz Ogerske v Avstrijo, vpelje carina (col). Velikanska večina naaega avatrijakega prebivalstva se veaeli te loeitve, kajti naši vinaki in poljedelski pridelki, naše govedo, svinje se bojo podražile, če Bam ae bo na potu ogersko blago, ki se je smelo dozdaj ?>rez cariae uvažati v aaae dežele. 0 vseb teh razmerah, katere utegaejo aaatati med Ogersko ia Avstrijo, se bo posvetoval ta odaek. nSlovaBsko zyezo" (Hrvate ia Slovence) bojo zastopali v tem odseku gg. dr. Šusteraič, dr. Ploj ia dr. IvčeviS, izvoljen je vanj tudi dr. Tavčar. Vinorejaki odtsek se peča z vladno predlogo proti pačenju v i n a. Na mnogih shodih so razodevali aaai vinogradniki željo, aaj se prepove prodaja pijač, katere se sicer imeaujejo viao, a Biao iz grozdja, temverj aarejeaa v kleteh a stroji, aalašč aapravljeaimi v ta aamea. Zasačili ao zadoji ča8 na Dunaju aekega vinskega veletrgovca, ki je prideloTal aam v svoji kleti takšao mlakužo. Pred aekaterimi leti smo predložili m a o g o proseaj izSpodajega Štajerja državnemu zborn, naj se sklene ojstra postava proti pačeaju viaa. Zadaji tedea je zasliaeval viaarski odsek mBoge poklicaBe vinske pridelovalce ia viaake trgovce, da zve ajihova maenja. Sodim, da v Bedolgem čaeu se bo izpohiila želja vseh viaogradBikov v tej zadevi. Takrat bo BSloveaski Gospodar" priaesel obairaeje poročilo o tej stvari. Proražtmski odaek se poavetuje dalje o državaih dohodkih in atroakih za tekoče leto Zemljiški davekje proračunjeB na 53,600.000 K, torej za 400.000 K maflje, kakor za leto 1904; bieai davek na 81,000.000 K, splošni pridobaiflaki davek aa blizu 40.000.000 K, pridobflinski davek aa 51,500.000 K, rentni davek aa 8,500.000 K, osebai dohodainski davek ua blizu 55,000.000 K; stroiki m deželao brambo so proračuajeBi na blizo 65,000.000 K. V tem zaeaku so tudi že stroski za orožnike (žandarje) z blizo 19 milijoflovkroa, a stanovaaje za orožnike plačajejo dotičae dežele. Koliko znašajo dolgori Avstro-Ogergke ? Vai ^dolgovi cele države — torej Avstrije ia Ogerake skupaj — so zaasali preteieao leto blizo pet ia pol milijarde kroa. Zraven ima se posebej Avstrija sama blizn štiri m i 1 i j a r de k r o n dolga. Od prve sknpae avote plačujeta obe državni polovici obresti aekaj nad 214 ia pol milijoaa kroa. Teb letnih obresti plača Ogerska aekaj aad 60 milijoBOv, Avatrija aama pa aekaj aad 154 milijoBOV kroB. Od dolžae g 1 a v a i e e B6 odplača aa račun cele države letos blizu 28 milijoBOV kroa; a Ogri so doaegli to velikaasko, za aa8 grozao škodljivo predpravtco, da k temu zaesku pri8pevajo samole z 3O0 tiaod kronami. Zravea tega pa mora Avstrija letos plačati od svojega lastaega dolga blizu 196 milijoflov kroa. Samo aa račnn dolgov mora plačati letos Ayatrija grozoviti znesek nekaj Bad 3 43 mil ij obov kr »b. Koliko snaša oariaa? Vai čisti dohodki za celo Avatrijo so proračuBJefli letoa aa Bekaj ve6 kot 100 milijoBov kroB. A ta zaesek ae porabi za akupae Avstro-Ogerake stroške. Pri tej svoti pridemo Avstrijci zopet aa veliko akodo. čeravno Bamreč Ogri Be dobivajo ve<5 kakor blizo 20 milijoflov kron dohodkov od cariae, se je fljim Ba ljubo vedao delila cela svota vseh cariaakih dobodkov aekako aa polovico. Pri tej točki amo plačevali mi leto za letom za Ogre po mBOgo mibjonov kroa. Torej se vidi tudi iz tega, kako krivičaa je pogodba z Ogerako. Če se Ogri ločijo od Bas, bodo v tej zadevi maogo aa alabaem, mi pa na dobičku.