316
je šla admiralova ladja naprej. A kar naenkrat se čuje grozna eksplozija: „Petropavlovsk" je težko poškodovan, začne goreti, in v dveh minutah se je že potopila ogromna ladja. Najbrže jo je zadel sovražni torpedo. Japonski admiral Togo je poročal,da je zadel „Petropavlovsk" ob mino, ki so jo nastavili Japonci.
To je bil grozen udarec za Ruse, kajti s „Petropavlovskim" se ni potopil le admiral Makarov, vrhovni poveljnik vsega bro-dovja, ampak ž njim vred tudi najboljši pomorski častniki ruski Le malo se jih je rešilo. Do šeststo mož je utonilo. Na krovu nesrečne ladje je bil tudi veliki knez Kvrill Vladimirovič, katerega so slučajno rešili, precej ranjenega, in znani ruski  slikar Verešča-
gin, kateri je šel na vojsko, da bi slikal bojne slike. Veliki knez Kvrill je najstarejši sin velikega kneza Vladimira Aleksandroviča, ki je brat rajnega carja Aleksandra III. Sedemindvajset let star je šele pred nekaj meseci dokončal potovanje okolo zemlje. Leta
Ob reki
Vendar pa Japonci doslej še niso mogli zamašiti vhoda v portartursko pristanišče. Dasi so ob njem potopili precej starih ladij, je še vedno dovolj prostora, da ruske ladje plovejo vun.
Naša slika stran 301. nam kaže, kako se razletavajo mine, ki so položene pod morjem. Kadar zadene ob nje ladja, ali kadar jih sproži s suhega napeljani električni tok, se razlete, in steber vode, ki ga vržejo kvišku, s svojo velikansko silo raztrga ladjo.
Adm i r al Makarov je bil mož dela in znanja. Odlikoval se je že v vojski 1. 1877. do 1878., ko je kot poveljnik oddelka majhnih torpe-dovk drzno napadal velike turške monitorje ob izlivu Donave in turško brodovje v batumskem pristanišču, kateremu je poškodoval skoro vse ladje. L. 1881. je bil s Kuropatkinom in Skobele-vom v Turkestanu, 1. 1885. je pa nastopil štiriletno pot okoli zemlje Sijajne znanstvene pridobitve tega potovanja so mu donesle zlato medaljo peterburške znanstvene akademije.   Leta 1894. je bil v  Vzhodni
Terauši, japonski vojni minister.
1902. je bil obiskal japonska pristanišča; v Tokiu ga je mikado sprejel z velikimi častmi. Nato je prepotoval Korejo. Ko se je začela vojska, je naprosil carja, naj ga pošlje na bojišče.
Admiral Togo, napadalec Port Arturja.
Aziji ter je opazoval vso japonsko-kitajsko vojsko. On je konstruiral „rušivce ledu", kateri so se tako dobro obnesli v Vladivostoku, iznašel je nove jeklene projektile, ki so prebijali močne železne oklepe in