Oktober 1931. Odmev iz Htrike Katoliški mesečnik s slikami v prospeh afriških misijonov S prilogo .Klaverjev koledar" Izdaja: Družba sv. Petra lUaverja Ljubljana Poštnina plačana v gotovini. Leto XXVIII. Štev. 10. „Odmev iz Afrike" Katoliški misijonski mesečnik. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto 10 Din, 6 L, 60am. cts., 2'50Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 8*20 L, 80 am. cts., 3'K) S. Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova ul. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (123), via dell' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianum". VSEBINA: Iz Vatikanu. — Nimamo cerkve. — Žetveni zahvalni dar. — Med rudarji v Rodeziji. Očiten učinek sv. krsta. — Po priprošnji dveh Terezij. — Kratka misijonska poročila. — Hvaležnost. — Tema paganstva. — Gozdna cvetka. — Uslišane molitve. — I'rava misijonska ljubezen. — Zbirka nHŠih pridnih deklet. — Popolni odpustek. Darovi. Došli naši Družbi junija. Za nnjpotr. misijone v splošnem Din 6.245'15, L 676-30, ft 69- . Za sv. maše Din 85- , L 25- . Za stradajoče Din 10'—. Za gobavce Din 200-—, L 20- . Za odkup sužnjev Din 4.882-—, L 385- —. Za botrinske darove Din 2.221-60, L 40-—. Za zamorčke Din 327- , L 10- . Za katehiste Din 60- , L 25'—, ft 2-—. Za se-meniščnike Din 1.3(H)- . Za kruh sv. Antona Din 3.128"—, L 61'—, ft 122-—. Za rože Male Terezike Din 100-—. Za mašno zvezo Din 835-—, L 192-—. Za afriški tisk in katekizem Din «30--. Za določene namene 235- -, L KM)--—, ft 10'—. Za določene misijone Din 1.009-50'—, L 109-80. Za »Šopek sv. Antonu" Din 3.171-25. Za Klaverjevo družbo L 31-80- Prispevki podpornikov in udeležencov Din 132- , L 9 . Nabrano ob poroki strok. učit. g. Gotarda Rotta n gdč. Anico Slapšck za uboge al'r. misijone Din 370- -. Za šopek sv. Antonu: Gone (Sabor 100 Din, Levašič K. 10 Din, A. Duh 10 Din, Kolenc T. 4 Din. Tisočkrat „Bog povrni* vsem blagim dobrotnikom I Spomin za umrle. Preč. misijonar P. Honisch, kongr. očetov sv. Duha, Kroon-stad. — Mr. Krainberger, Slov. Gorice. - M. Bauingartnor, Cret. — Naj počivajo v miru! Tam daleč za morjem Misijonska igra v treh slikah. — Cena s poštnino vred 4 Din. Naroča so pri Družbi sv. Petra Klaverja. Iz Vatikana. Iz Vatikana, 12. julija 1931. Visokorodna gospa grofica! Ko ste svetemu Očetu v otroški vdanosti poklonili zadnje tiskovine Družbe sv. Petra Klaverja, ste dobili tudi opravičeno zadoščenje in zavest, da ste sporočili Nj. Svetosti v resnici vesele stvari o srečni delavnosti Vašega podjetja in o tolažilnem napredku tako zaslužnega apostolata. Nj. Svetost Vam izraža svojo polno dobrohotnost in se z Vami vred zahvaljuje Bogu za vse dobro, kar je Družba Izvršila v prid velike misijonske ideje. Sv. Oče ne dvomi, da bo dosedanji lepi uspeh bodril k vedno plodonosnejšemu delovanju in zato ponovno in iz srca podeljuje krepilni apostolski blagoslov Vašemu blagorodju, Vsej Družbi, nje članom in dobrotnikom. Z izrazi posebnega in odkritosrčnega spoštovanja ostanem v Gospodu udani v E. kardinal Pacelli. ViBokorodni gospe grofici Mariji Falkenliayn, vrhovni voditeljici Družbo sv. Petra Klaverja. Pri p. ured. Družba sv. Petra Klaverja je poklonila sv. Očetu ?v«jo časopise, brošuriee in knjige v afriških jezikih i. t d., kar Je tiskula tekom leta. 146 Št. 10 Gotovo bodo naši čitatelji vzeli z globoko hvaležnostjo na znanje to dragoceno pismo, v katerem Nj. Eminenca, državni tajnik Nj. Svetosti pošilja blagoslov sv. Očeta našim ljubim dobrotnikom in misijonskim prijateljem, in to v tre-notku, ko je srce namestnika Kristusovega v tako velikih stiskah. Naj bi bil ta „krepilni" blagoslov, kot se izraža Nj. Svetost, vsem novo bodrilo, da bodo molili za našega sv. Očeta in še naprej navzlic težkim časom s podvojeno vnemo sodelovali z Bogom pri reševanju duš. Marija Falkenhayn. Nimamo cerkve. Pismo P. Jožefa Angcrer, sinov Presv. Srca v Transwaalu. Dobrota rodi zaupanje. Zato mi boste oprostili, da sem kakor Abraham, ki je v zadevi Sodome zaupal na Boga; tako tudi jaz prihajam z novo prošnjo k Vam, potem ko sem že enkrat bil deležen Vaše radodarnosti. Gre za prispevek za zidavo cerkvice za domačine, ki nas bo stala približno 400 funtov šterlingov. Žalostno je to, da še nisem mogel postaviti cerkve za domačine, čeprav že pet let delujem kot duhovni pastir med zamorci v Witbanku. Protestantovske sekte pa imajo vsaka svojo cerkev, nekatero še prav lepe. In vendar bi one ne občutile pomanjkanja cerkve toliko, nego mi, ker itak nimajo tistega v svoji sredi, ki življenje daje in množi. Naši ubogi zamorci pa trpe na tem pomanjkanju, ker sami niso toliko premožni, da bi si mogli omislili cerkev; belokožci pa, kar jih je v deželi, nimajo pravega smisla za njih dušne pptrebe in so duhovniki odvisni od podpor, ki prihajajo iz Evrope. Zato se z zaupanjem obračam do Družbe, od katere si obetam še največ pomoči, ker ima sočutje za preganjane in od vseh najbolj zapuščene in vprav zanje živi: to je Družba sv. Petra Klaverja. Prosim zato, da bi imel Jezus v Kvharistiji dostojen dom, ali pravzaprav za prispevek k zidanju, da bi se moglo njegovo kraljestvo med tukajšnjimi domačini bolj širiti, poglobiti in razviti. d' J. - iniHtfMHMfG V Notranjost cerkvice ob blagoslavljanju živil. Žetveni zahvalni dar. PiSo sestra Base. Žetveni zahvalni dan, ki se je po drugod dobro ob-nesel, smo vpeljali tudi v Lagos. Več tednov pred praznikom smo priporočali kristjanom, da naj imajo poljske pridelke pripravljene, da jih na predvečer praznika prineso v cerkev. Ljudje so ubogali. Bilo je vse navskriž pred oltarjem. Videl si vse mogoče: sadeže, obleko, posteljnino, čevlje in drugo. Misijonarji so bili v ta namen cerkev okrasili. Stvari bo potem lepo po redu postavili v cerkev: po sredi ladje košaro s sadjem, steklenice s poprom in drugo zabelo; ob zidu orehe, ob velikem oltarju grmovje banan z mogočnimi listi. Zdavnaj pred začetkom se je napolnila cerkev. P. superior je imel genljivo pridigo. Potem je bil blagoslov s bv. Rešnjim Telesom in naposled blagoslovitev sadja. Slovesnost je povečalo še lepo pelje in glasovi orgel. V srcih navzočih se je poživila vnetosl za čast božjo. Med rudarji v Rodeziji. Pismo P. Urbana, misijonarja v Marianhillu. Sicer sem šele pred 14 dnevi odposlal na Vas pismo s prošnjo za pomoč, pa zopet sedem in pišem. Sedim ravno v Wankie, ki je moja največja in najbolj oddaljena zunanja šola (približno 350 km od Bulawayo). To kar sem tu videl, me je tako prevzelo, da me sili k pisanju, čeprav sem zelo truden in je že pozno ponoči. Ko sem pred tremi dnevi zapuščal Bulawayo, sem moral vsled denarnih zadreg odpustiti enega učitelja. Vendar je, hvala Bodu, obljubil, da bo za četrtino plače poučeval vsaj katekizem. Tu v Wankie sem bil tri dni kakor v precepu, vedno z delom preobložen. Spovedal sem nad 200 ljudi najrazličnejših jezikov in sem poravnal nešteto prepirov in nesporazumov. Danes, ko je nedelja, je bilo pri jutranji maši v mali šolski sobi 134 sv. obhajil. Po sv. maši je prišla skupina mladeničev, ki so prišli iz rudnika 15 km daleč od tu in ki že leto dni niso videli kakega duhovnika. Povedali so mi, da je 65 mož in fantov tamkaj, žen in otrok pa še več. Prosili so me zelo, da bi postavil šolo ali vsaj zasilen prostor za službo božjo. Solzeč so me prosili, naj za gotovo enkrat pridem tja, da bodo imeli priliko biti pri sv. maši in prejeti sv. zakramente. Nič nisem mogel obljubili, ampak sem le zamišljen zrl v daljavo, misleč na svojo prazno blagajno in dolgove, ki sem tičal v njih. Vendar sem obljubil, da prihodnjič vzamem seboj kolo in jih oblščem. Danes sem imel tu prvič službo božjo. Blagoslova seveda nismo mogli imeti. Kje naj dobimo monštranco, kadilnico itd., ko ni bilo niti oltarja, križa, tabernaklja in dostojnega oltarnega prta. V vsej šoli ne najdeš križa, ne kropivčka. (NB.: Tudi v St. Patriku imam na vseh šolah le en kropivček in ta je — stara skodelica iz porcelana!) Prosim, ali bi mi mogli preskrbeti vsaj kadivnico? Svečnike, kropivčke itd. si borno po prej omenjenem vzorcu sami napravili. Ko prosim za kadivnico, nočem reči, da drugih stvari ne potrebujem. Upam, da bomo sčasoma prišli do tega in drugega mašnega oblačila, roketa, še ene albe, aspergiln itd. vsaj v Wankie; da ne omenjam St. Patrika, drugih zunanjih šol in krajev v rudnikih in premogovnikih. Tu ni še altarja, svečnika; le dvoje starih masnih oblek je tu, oltarna miza in prti — vse drugo moram prinesti seboj, Zato prisrčna hvala za vse, kar nam boste pomagali. Božji Zveličar naj Vam povrne, saj bo vse zanj! Očiten učinek sv. krsia. Piše sestra Ivana Terezija Salzman, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega v Južni Afriki. Nedavno sem našla v afriški vasi Werst starega, bolnega bušmana, ki je bil skoro popolnoma hrom. Vselej kadar sem prišla v vas, sem ga obiskala. Izprva mi ni zaupal. Vprašala sem, če je krščen, pa so mi rekli, da ne. Kaj naj storim? Ni bilo upati, da bi starec še dolgo živel. Žila mu je bila počasi, oči so bile upadle in ves je bil izsušen. Nagovorila sem ga v njegovem jeziku, ali Boga še ljubi, in ali želi priti k njemu. Pa je odgovoril: „Ne poznam ga!" Pokazala sem mu razpelo, češ: „Poglej, to je naš Odrešenik, ki je toliko trpel za nas. Zato moramo tudi mi trpeti, da pridemo k njemu v nebesa." Ker ni imel obleke in ga je zeblo, sem mu drugič prinesla srajco in odejo in pa nekaj jedi. S tem je bil storjen začetek. Ko se je starcu potem poslabšalo, je poslal pome s prošnjo, da naj naredim iz njega otroka božjega, ker da bo umrl »Ljudje mi niso bili nikdar dobri," je rekel, „le ti si mi dobra." Poučila sein ga o vsem potrebnem in prosila misijonarja, naj ga krsti. Z velikim veseljem je prejel zakrament sv. krsta. In ta sv. zakrament je imel jasen učinek! Proti pričakovanju se je bušmanu toliko zboljšalo, da sedaj vsak dan pride v misijon, da ga pripravljam za spoved in sv. obhajilo. Pripovedoval mi je, da mi sprva ni hotel verjeti, kar sem mu pravila o Bogu; naslednji dan pa, da mu je Bog razodel vsa njegova hudobna dela in ga opomnil, da naj se da poučiti in krstiti in da mu bo potem pomagal na noge. Nobenega zdravila ni rabil, le voda sv. krsta ga je ozdravila dušno in telesno. Kako dober je Bog! Stari bušman je seveda hrom, a ne toliko, da bi si ne mogel sam pomagati. Mraz mu zelo slabo de, pa vse to prenaša potrpežljivo. Tu se res vidi delovanje milosti božje. Vsi, ki ga poznajo, pravijo, da mu pred sv. krstom ni bilo priti blizu, tako je bil neznosen. Tu je še mogo takih revežev, slepih in kruljevih. Lahko bi napolnili bolnišnico z njimi, ko bi imeli denarnih sredstev. Vsled suše morajo posebno veliko trpeti, kor stradajo. Priporočam jih v usmiljenje in molitev. Kako najuspešneje podpiramo misijonske naprave? Ako kot podporniki pristopimo k Družbi sv. Petra Klaverja. Kaj se pravi: biti podpornik Družbe sv. Petra Klaverja? S svojim vsakoletnim prispevkom (5 Din, duhovniki 10 Din) podpirati naprave te družbe v prid afriškim misijonom. Katere prednosti uživajo podporniki Družbe sv. Petra Klaverja? Deležni so mnogih odpustkov in vseh sv. maš, sv. obhajil, molitev in drugih dobrih del afriških misijonarjev in misijonskih sester kakor tudi krščanskih zamorcev; duhovniki uživajo razen tega še posebne prednosti. Kje najdemo natančnejša pojasnila o delovanju in duhovnih prednostih podpornikov? V „pravilih za pod- porikov", katere pošilja Družsa na željo brezplačno. -■- Po priprošnji dveh Terezij. Piše 1'. Jožef BeniS od Očetov »v. Duha, Kroonwtad. Preteklo leto 1929 sem mogel z Vašo pomočjo na dveh zunanjih postajah Kroonstad-a ustanovili dve zunanji šoli. V eni teh imam 27 dnevnih in 12 večernih otrok; v drugi 70 dnevnih in 8 večernih. Moral sem zato nastaviti novega učitelja in novo učiteljico. To pa mi je nakopalo novih stroškov, ker so učitelji tukaj zelo dragi. Celotno so narasli stroški na 8 angl. funtov mesečno poleg vseh drugih šolskih potreb. Opogumil sem se in sem napravil na vlado prošnjo za podporo. Znanci so mi rekli, da se zastonj trudim, ker vlada katoliški šoli ne bo dovolila podpore, zlasti še, ker so protestanti na istem kraju otvorili svojo šolo. Toda jaz nisem izgubil upanja. Priporočil sem se zlasti ustanoviteljici Vaše Klaverjeve družbo in sv. Tereziji Deteta Jezusa. Obema sem obljubil devetdnevnico v zahvalo iu pa objavo, ako bom uslišan. In glej — po dolgem času, ko sem že bil začel izgubljati upanje, je dospelo pismo, ki mi je naznanilo, da bo država eno teh sol podpirala. O drugi ni bilo niti besedice v pismu. Po nekaj dneh pa dospe drugo pismo z vsebino, da je podpora dovoljena tudi drugi šoli. Tako sem sedaj razbremenjen glede dveh šol. Jaz sem upravitelj šol in vlada izplačuje podporo meni v roke. St. 10 151 Sicer so zaenkrat nastale še neke male težkoče, toda Bog bo že zopet vse v dobro obrnil. Prepričan sem, da mi bo Vaša blagopokojna ustanoviteljica pomagala še v prihodnje. Obljubil sem jima, da Vam sporočim, kadar bom uslišan. Je še mnogo poganskih naselbin, kjer katoliki še nimamo nobene šole. Brez šol pa nam ni mogoče ustanoviti dobrih krščanskih občin. Tudi katehistov bi morali nastaviti mnogo več, toda denarja nimamo. Moje zaupanje na Boga in grofico Ledochowsko se pa ne bo omajalo. Mala svetinja Vaše ustanoviteljice, ki ste mi jo poslali, leži vedno pred menoj na mizi; k njej se zatekam v težavah. Dal Bog, da bi jo smeli kmalu častiti kot blaženo! Prepričani bodite, da jo bodo zamorci tu v Afriki zelo častili. Kraika misijonska poročila. P. Boehr, oblat Brezmadežne, provinca Cape, 7. avg. 1930: „Na-zareške sestre tu na ueželi se zelo vesele, ker ste jim poslali podporo. To je prvi misijon za zamorce, ki so ga sestre prevzele, a zelo dobro delujejo in sem prepričan, da bo nova šola povzročila mnogo dobrega mod domačini. Vlada ni dovolila to leto nikako podpore za mojega učitelja; zato no moreni še otvoriti kake nove šole, ker mi manjka denarja, da bi mogel plačati učitelja. Sicer pa gre vse svojo navadno pot. Vesel sem. da morem delati za izpreobrnitov ubogih in zaničevani!) zamorcev." Msgr. Vogel, palotineo, provinca Capo: „Naš misijon more beležiti zadnjo čase s pomočjo božjo prav lep napredek zlasti na tako važnem šolskem popri-šču. Število kristjanov se je zadnjo leto pomnožilo za 200." Msgr. Oomen. od Belih očetov: „Tu v Bokumbl smo Imeli strašno neurje. Cerkvena streha in zvonik ležita na tleh. Hvala Bogu, da smo vsaj zvonove rešili. Prosim Boga, (la blagoslovi Vas in Vaše delo." P. Mario J. fl&artelll, kar, mi je naročil, naj so Vam zahvalim in Vam sporočim, da smo dobili zaboje z molitveniki. Mi vsi, misijonarji, patri in bratje, so zahvaljujemo iz srca Vam, Vašim blagim sotrudnicam in vsem, ki nam pomagajo z molitvijo in darili. Ne morete si predstavljati, koliko dobrega storite s tem dobrini zamorcem, ko jim posredujete knjigo, pisano v njih jeziku. Kako radi molijo iz take knjigo, kadar so zbrani v misijonski cerkvi ali v kate-histovski kapeli. Meseca januarja lotos som obiskal katoličane plemena Aci-oli, ki stanujejo v Campala in Entebbe. Petintrideset molitve-nikov som imel pri sebi, a som jih v trenotku razdal. O ko bi jih i mol'sto, ker zamorcem silno ugajajo. Ni mi treba praviti, kako si prizadovajo, da knjige kaj ne pomažojo ali izgubijo in sploh pokvarijo, saj to jo njih edina knjiga. Prav lopa hvala za deset izvodov „Šv. Peter Klavor" in šest izvodov: „Suženj zamorcev" ki ste jih darovali za moje šolarje." P. Arimath Gratl, sorvit, Swa-zilandija: „Naša nova šola sv. Petra Klaverja je zelo prostorna, skozi šost oken prihaja vanjo svetloba. Povprečno prihaja 30 otrok v šolo, ob nedeljah pa pride mnogo paganov k pouku. Zgradili bomo novo misijonsko postajo v bližini velike reke Komati. Upam, da bomo zasilno kočo že prihodnji mesec dovršili. Tam v bližini še ni nobene druge šole, zato se nadejamo obilnega obiska. Hvaležnost. Piše s. Berhmans, bivša misijonarka na Madagaskarju. Genljiva je hvaležnost Ev gen i je Renibelafo. Je to starka, že vsa sključena pod težo let. A navzlic temu se globoko prikloni, kadar sreča katero naših sester, ter jo najprijazneje pozdravi. Toda še zgovorneje kot z meketa-jočim glasom kaže svojo hvaležnost s svojimi udanimi, dobrotnimi očmi. »Dober večer, mati!" slišimo vsak hip. Za starko je ta pozdrav višek vse prijaznosti in spoštljivosti. Gotovo izraža z njim najrazličnejše želje: „Naj ti Bog podeli dober večer!" — „Naj te Bog čuva!" — „Da bi dolgo živela!" itd. Res tudi me vse to slišimo iz njenega pozdrava, ki ga izgovarja kakor molitev pobožno. In kako lep zgled nam daje, kadar pobožno prebira jagode svojega rožnega venca. Ako čepi pri ognjišču in prilaga ognju, ako brani vrt pred napadi razbojniškega kokošjega zaroda, ji oči sevajo v sreči, da nam more storiti kako uslugo. Še jo vidim pred seboj, kako prihiti vsa srečna in nam prinese nekaj novčičev ali kako sadje, ki jih je dobila od dobrih ljudi. S solzami v očeh pravi: „Ve se tako trudite, da me oblačite in nasitite, in jaz vam ne morem za to nič dati." Bilo je res tako. A ta nič je bilo vse, kar je blaga starka imela. Njeno največje veselje je bilo, če je mogla komu storiti kako uslugo; njena največja žalost, če je bila bolna in nikomur koristiti ni mogla. Kako se je veselila, kadar so prišle vsako leto sestre iz zunanjih postaj k duhovnim vajam v Ambatolumpy! Blaga starka so je vsakokrat udeležila sprejema in pozdrava. Seveda se je kdaj ob veselju, da smo se spet sešle, prigodilo, da smo prijazno nenibe (tako imenujejo v madagaščini staro mamico), ki je stala skromno kje v ozadju, prezrle. Ni pa nam tega zamerila in je bila vesela, da je le nas videla zadovoljne in srečne. Ko smo jo potem opazile, nas je pozdravljala s tresočim se glasom. Njen pozdrav pa je bil vsako leto eden in isti; „Hvala Bogu, da sem se doživela in vas spet vidim. Preteklo leto te sreče nisem upala več doživeti. Je tudi zaslužila nisem." Ko smo odhajale, se je poslavljala: „Z Bogom! Kadar spet pridete, mene ne bo več na svetu, bom že v nebesih." Že vajene na tako slovo, smo ji odgovarjale: „Na svidenje, nenibe! Zdaj pa je nenibe res zapustila svoj prostorček ob ognjišču in v vrtu in je odšla na kraj večnega veselja, ko nam je do zadnjega diha dajala najlepši zgled. Proti koncu življenja je imela vse telo polno ran. Trpela je grozno. In vendar ni bilo slišati iz njenih ust najmanjše pritožbe. V največjem trpljenju je zadostoval pogled na križanega Zveličarja, pa je bila potolažena. Sveto obhajilo je bila njena največja sreča. In zdaj je Jezus njeno veliko plačilo in njena sreča v večnosti. AfriSki misijonar nese sv. popotnico. Tema payanstva. Piše Skof Lerouge, od Očetov sv. Duha, apostolski vikar v francoski Guineji. Že dve uri je tema nad griči Kisija; le svetlobni trak vsled sijaja zvezd kaže mejno črto obzorja. Ljudje so že zdavnaj po večerjal i svoj riž; vsepovsod je molk in tema. Edino, kar se sliši iz ti hote, je grčanje panterja, ki se odpravlja na lov. Nad zamorsko vasjo se zdaj pa zdaj pobliskne, potem pa zopet tema zagrne vso okolico. Toda glej! Naenkrat ena, dve luči! Zasveti se pot, ki vodi strmo po pobočju od Sandije v dolino. Glasna go- vorica udari iz nočne tmine, kajti Kisijanci znajo le glasno govoriti, pri čeiner kar bljujejo iz ust vse polno mehkih nosljajočih konzonantov. Vrh tega glasnega šepetanja pa se zadirčno izraža tulenje, ki ga razločno čujemo sem gor. To je jok tistih, ki žalujejo za umrlimi ali umirajočimi — Jokajoče poganske žene pri pogrebu. žalni sprevod gre mimo nas. V neki plahti, ki jo nosijo štirje možje na ramah, leži umirajoča žena in se vije od bolečin. Sijaj plamenu: jo osvetli začasno, da se vidijo njene oči, ki so že kalne, in odprta usta, hropeča v bolesti. Izsušeno telo se ji trese vsled kašlja, ki jo neprestano davi radi nerodne lege. „Oh, ia! Oh, ia! Oh, japeta!" Jokajoče ženske kar tulijo. Oblečene so v umazane cunje, ki jim komaj pokrivajo ledja. Vse so umazane od blata, a se še vedno povaljajo po vsaki luži, ko gredo mimo nje, da bi bile še bolj umazane. „Oh, ia' Eh, japeta!" Ogabne so! Zdi se ti, da imaš pred seboj stare čarovnice iz Macbetha ali starodavne furije, ki obletavajo svojo žrtev. Ko pride sprevod skozi kako vas, kriče moški: ,, Ogenj, ogenj!" na kar se jim pridruži še več ljudi, ki pulijo slamo iz kočinih streh, da jim služi za bakljo. Še več žensk se priključi. Pri prvem potoku se namažejo z gle-nom in ilovko od pete do temena. „Oh, ia! Oh, ia! Oh, japeta!" Taka je šega v Kisilandiji. Kadar kdo umira, je skrajno sredstvo takoj pri rokah, to se pravi, umirajočega denejo v nosilnico in ga vlečejo v sosednjo vas, ne meneč se, da mu bo to pospešilo smrt. Tu ga potem položijo v kako zapuščeno kočo, kjer potem naprej umira, dokler ne[—umrje. Kar groza te je, ako srečaš v kaki zamorski vasi gručo takih paganskih pogrebcev, zlasti ako je to zvečer. Tak sprevod se je pomikal tudi ta večer po stezi iz San-dije v dolino v nedogledno tišino in tmino med tulenjem, ki je podobno glasu skovirjev, ki baje naznanjajo smrt, skriti v taksasovem grmu, kot to mislijo babjeverni ljudje. Ko smo bili še otroci, smo kar trepetali ob teh glasovih. Molimo za uboge poganske narode, da tudi njim kmalu zašije luč sv. vere. Gozdna cvetka. Piše p. Masman, misijonar ob Kongu, Afrika. Vračal sem se iz gozdov, ki se razprostirajo ob reki Nepoko v nedogledno daljavo, na svojo postajo Ituri. V obrežni vasi Hosobangi, kjer sem moral čez reko, me ustavita dva moža rodu Mobaii, nujno proseč, da bi obiskal staro bolno mater enega izmed nju. „Dobro," mu pravim, „rad grem k materi vrlih Mobaii; toda kakor vidita, se mi mudi. Kajti, solnce bo kmalu zatonilo in razen tega želim danes še dospeti v vas Mun-galula. Pojdi torej eden izmed vaju k mojim nosačem, ki so že na obrežju in poskrbi, da se takoj prepeljejo." . Toda koča stare ženice se je nahajala daleč v gozdu; zato se nisem smel dolgo muditi ondi in žal tudi nisem mogel veliko pomagati. Potolažil sem torej starko, kakor sem vedel in znal, dal iz nahrbtnika svojega služabnika dve žlici soli za bolničine jedi ter nji sami obesil svetinjico sv. Benedikta okrog vratu. Obljubil sem tudi, da je ne bom pozabil ter se poslovil. Iz previdnosti sem vzel s seboj dva veslača, ki naju naj prepeljata čez reko. Res so drugi veslači že odšli. Podamo se torej nekoliko nižje od slapa, kjer so bili valovi mirnejši ter se prepeljemo na drugo stran. Med tem se je zmračilo in ko s služabnikom izstopiva, je bila že noč. Do vasi Mungalula pa je bilo še ob belem dnevu dosti poldrugo uro hoda odtod po ozki, divje zaraščeni stezi skozi gozd. Imela sva torej še dolgo in naporno pot pred seboj. Deček, moj spremljevalec, je šel bosonog pred menoj in tako sva previdno korakala drug za drugim skozi temo, držeč vsak eden konec moje palice. Pozabila sva žal vzeti v koči goreče poleno, s katerim bi si vsaj nekoliko razsvetljevala pot. Tu in tam sva sicer skozi vrhove dreves uzrla nad seboj modro nebo in motno svetlobo zvezd, a kmalu naju je zopet objela neprodirna tema. Na mnogih krajih, na primer ob globokih zarezah kakega potoka sva mogla le tipajoč naprej. Izpodrsnilo je zdaj enemu, zdaj drugemu, nato zopet sva padla oba in skoro žal mi je bilo, da sem se udal prošnji onih dveh zamorcev. Dolgo časa sva tako korakala ne da bi spregovorila besedico. Mogočno šumenje Janga-slapu pri Bosobrangi je polagoma utihnilo za nama. Kar zaslišiva zopet šumenje pred seboj; bil je velik hudournik. Imela sva torej polovico poti za seboj. Počasi tipajoč se moj vodnik bliža obrežju, z rokama in nogama iskaje mostiča, narejenega iz samih šibkih drogov. Ko ga najde, spleza previdno nanj in me potegne za seboj. Nato se priporočiva angelu varhu, kajti v tej temi je bil prehod skrajno nevaren. Z levico me prime deček za desno roko, z drugo sva se držala za vrv ob mostu ter polagoma, korak za korakom, stopala po gladkih, majajočih se mostnicah. Pod nama je bučal divji potok, podeč se med ostrim pečevjem, in njegovo hrumenje je bilo groznejse od rjovenja divjega leva; vedela sva, da je treba samo enega napačnega koraka, pa strmoglaviva v njegovo žrelo. Čez kake četrt ure dospeva končno vendar na drugo stran. Zahvaliva se zopet angelu varhu za pomoč, poiščeva stezo in se podava naprej. Toda čudno! Upala sva, da bo pot onkraj potoka boljša; a čim dalje sva šla, tem slabša je bila. Vedno bolj sva se morala ogibati vejevju, trava je bila vedno gostejša, vedno več je bilo podrtih dreves in še vedno sva slišala čisto od blizu šumenje hudournika. »Nisva li morda zašla na kako stransko pot?" vprašam ▼odnika. „Že mogoče," mi odvrne ter obstane. Slišati ni bilo drugega kot šumenje potoka in sicer bolj ob strani kot za nama, kar je najino slutnjo le še potrdilo. „Kam neki pač pelje ta steza?" vprašam znova. „Morda v kako gozdno krčevino," odvrne deček. „Torej more biti le krčevina Mungalulov; in če je temu tako, najdeva od tod gotovo stezo v vas," rečem, poinirivši njega in sebe. „Tudi jaz sem tega mnenja," odvrne Songa. „Dobro, torej kar naprej!" Toda sam, brez vodnika bi ne prišel nikamor; kajti moja noga ni čutila več nobene steze pod seboj. Dolgo sva korakala čez debelo plast suhega listja in dračja, kar zagledava pred seboj mračno svetlobo. Prišla sva iz temnega gozda med grmovje, kar je dalo sklepati na nekdanjo naselbino. Tla so bila obrastla z gosto travo, vender se je dobro poznala pot, ki se je vila skozi. Zato pospešiva korake, da bi prišla hitreje do cilja. Šumenje hudournika je polagoma utihnilo za nama. Ko greva tako kake pol ure po rosni travi, zaslišiva zopet šumljanje vode. A to pot je bil le kak majhen potoček. Mahoma pa se moj vodnik ustavi rekoč polglasno: „Tu stoji koča." „Kje?" ga vprašam. „Tu pred nama." Napenjal sem oči, a nisem videl ničesar. Dečko me tiho vlekel za seboj ter zopet postal. Sedaj sem tudi jaz zapazil obrise človeškega bivališča. Poslušava. Vse tiho. „Nobenega človeka ni tukaj," rečem tiho. „Kdo ve?" odvrne Songa. Bližava se počasi ter obstaneva pred vrati. „Nekdo je notri," zašepeče dečko. Pogledam natančneje ter opazim v koči majhno svetlobo. „Ali je kdo tukaj?" vpraša sedaj Sanga glasno. „Noben6ga odgovora." .Poglej notri", mu velim in če ni nikogar, poskusi, morda najdeš nekaj žarečih tresk, da si posvetiva nekoliko na potu. Deček pogleda skozi špranjo, a se naglo okrene ter pravi skoro prestrašen: „Oče, tik oglja leži nekdo kot mrtev." wRes? Podjdiva toraj bliže. Mrlič pač nima ognja." Tudi jaz pogledam skozi špranjo in res vidim zraven ognja sključeno človeško bitje. „Kdo si?" vprašam glasno. Nobenega odgovora. »Ndugu! Brati" zakliče sedaj Sanga. Oeh . . .! zastoče slaboten, bolesten glas. Odpreva torej vrata in vstopiva. Čuden duh nama udari nasproti. Sanga upiha ogenj, da se koča za trenutek razsvetli. Pri tem spoznava v bolniku kakih deset let starega dečka, ležečega na suhem bananovem listju in oblečenega v bor.ie cape. .Dete si li bolno?" ga vprašam. S težavo je dvignil glavo, želeč me pogledati. Toda njegov obraz je bil tako zatekel, da ni mogel odpreti oči. Zato se je zopet v legel nazaj. Spoznal sem precej njegovo bolezen in v srcu hvalil Boga, ki naju je privedel semkaj. „Ndugu! Brat!" mu reče sedaj Sanga. »Beli oče je tukaj." „Kweli? Ali res? Beli oče?" vzklikne bolnik in skuša zopet dvigniti glavo, da bi me videl. »Res je, moj dečko," odvrnem prijazno. .Oh, moj oče!" pravi nato bolnik. »Ostani nekoliko pri meni. Rad bi govoril s teboj." »Seveda ostanem," mu odvrnem ter sedem zravem njega na neki štor. Sanga med tem položi še nekaj drv na ogenj in mi poda prižgano pipo. Nato je malček pripovedoval svojo žalostno zgodbo.* Očeta so mu roparski Arabci pri nekem napadu ubili, njega z materjo pa odvedli v sužnost. Sedaj je tudi mati že umrla in sicer ravno v tej koči. On sam je zbolel za kozami in ker zapuščen od gospodarja ter brez postrežbe prepuščen svoji usodi, je prosil neko sužnjo, naj ga zanese v samotno kočo, kjer je umrla njegova mati, da tudi on tam umrje. Dobra žena mu je izpolnila željo. In ker je prej nekoč že obiskoval pouk v katekizmu ter slišal ondi o zveličavni moči sv. krsla, je srčno hrepenel po njem. Ljubi Bog ga je uslišal in kljub nočni temi poslal misijonarja k njemu. Krstil sem ga torej na ime Pavel. Kmalu nato je deček kot otrok božji izdihnil svojo dušo. Pokopala sva ga zraven njegove materer ter vsadila priprost križ na njegov grob. In tako je Marikini — to je bilo pngansko ime dečkovo — ,ta gozdna cvetka, po muko in bolesti polnem življenju dosegel veliko srečo, v obleki krstne nedolžnosti, pohitel k večni ženitnini v nebesa. Uslišane molitve na pripro&njo služabnice božje Mar. Ter. Led6chowske. Zahvaljujem se služabnici božji Mariji Tereziji Lcdochovvslri ta uslišano prošnjo. Javna zahvala jo l>ila obljubljena. .1. S. Ljubljana. Zo večkrat som so z ženo priporočal Mariji Tereziji in naj« je vedno uslišala, zakar so iskreno zahvaliva. Kakor hitro bo 'Ista jo obširno popisana v mesečniku »Zamorski otrok". mogoče, pošljeva dar za rešitev ubogih zamorčkov. Priporočava se služabnici božji še nadalje v vseh potrebah. L. L. V. Vranica. V zahvalo Mariji Tereziji za uslišano prošnjo pošiljam Din 25'-- za katekizem zamorčkom in prosim objave. K. J. Zdole. Mar. Ter. Ledochovvski se prisrčno zahvaljujem za zdravje. Pošiljam obljubljen dar 110 Din. M. I. Dolsko. V hudi bolezni tete sem se obrnila na Marijo Terezijo Le-dochowsko in obljubila prispevati za odkup enega zaniorčka, če bo prošnja uslišana. Zdravje se je takoj obrnilo na bolje. Iskreno se zahvaljujem in pošiljam obljubljeni dar Din 180'—. F. C. Bežigrad. Zahvaljujem se Mariji Tereziji Ledochovvski, ker mi je pomagala v nekem težkem položaju. Pošiljam skromen dar za najpotrebnejše misijone Din 20'—. R. R. Samušani. Neka naša dobra sotrudnica iz Jesenic nam piše: „Kar na kratko vam moram sporočati, kako meni pomaga naša mamica gr. Marija Terezija Ledochovvslca v nebesih. Zadnjič, ko ste mi ■a prošnjo poslali relikvijo služabnice božje, sem dala eno nekomu fospodu, ki je bil zelo bolan. Zdravnik je rekel, da mora iti na liniko, operacija je potrebna, Bil je suh in bled, podoben smrti. Priporočim mu, naj se z zaupanjem obrne na služabnico božjof Uiko da ne bo treba operacije ter mu obljubila, da hočem tudi jaz moliti zanj. Dala som relikvijo tudi njegovi gospej in vsi smo * zaupanjem molili, da bi Bog odvrnil operacijo na prošnjo služabnice božjo Marijo Terezijo. Gospod gro na kliniko, vsega preiščejo, pa no najdejo nič potrebnega za operirati. Cez pet dni jo bil ze doma, obiščem ga in mu pravim: „Gospod, ali ni ros, kot som vam pravila?" - Bil jo ves ginjen in čisto drug človek. Čez štirinajst dni ga obiščem zopet, reče mi: „ Počuti m so dobro, »rodil som so za pot kg. Dani ti 90 Din za botrinski dar za-morčku „Petor", da jih pošlješ družbi sv. Petra Klaverja kot nalivalo Mariji Tereziji Led6cfiowski." Ista sotrudnica piše daljo: Moja svakinja jo že več let trpela na hudi bolezni, vodno so potila. Priporočim ji naj priveže relikvijo služabnico božje, kjer so najbolj poti in naj popolnoma zaupa. Stori tako in glej čudo, šo isti dan je potenje prenehalo ter je ni potoni nikdar več nadlegovalo. Zahvaljujem so služabnici božji Mariji Tereziji Ledochovvski, da mi jo tako hitro pozdravila mojo triletno hčerkico Tereziko. Imela jo vročino 118" in hud glavobol. Dala som otroku relikvijo služabnice božje tor so ji z zaupanjem priporočala. Cez eno uro J9 vročina padla, deklica jo ostala zdrava ip vesela kot poprej. To H1 jo otrok dobro zapomnil, in če sedaj pride kaka reč ali težava, prfskaklia takoj k meni in pravi: „Mamica, ta-lo gospa (kažoč na njeno shkco) nam bo pomagala," J. J. Jesenice. V zahvalo Mariji Tereziji Lodoehowski za hitro pomoč v bolezni pri živini durujom za najpotrebnejše misijone D111 100-— 1,1 prosim objave v Odmevu. V. I). Tomačevo. ?? UPr. ur.: V polnem soglasju z dekretom Urbanom VIII. izjav-'Janio, d,) K() mi v vsem, kar so v zgoraj omonjenih uslišanjih *Rže na „čudožno" ali slično, popolnoma pod vržemo sodbi sv. Cork vo a Služabnici bož)i AflLarl|i Tereziji Led6rhowskl se pripo-pa)o: p. II. Ljubljana, so priporoča za dobro službo svojemu "ju in d(lruj(, za kruho sv. Antona Din 20'— Obljublja javno "v®lo in dar, .wo. Kruli sv. Aniona za Afriko." Skoro vsaki dan dobi Klaverjeva družba darila v čast sv. Antonu, kar dokazuje, da slovensko ljudstvo veliko zaupa na tega ljubega svetnika in da je 011 mogočen pri Bogu. Daj še ti v njegovo čast malo darilo za misijone pod imenom »Kruh sv. Antona za uboge afriške zamorce" in ga pošlji Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljano, Metelkova ul. 1. S tem storiš dvojno dobro delo, ker s Tvojim darilom bodo v Afriki lačni nasičeni in bo obenem to služilo kot sredstvo za izpreobrnjenje duš ubogih paganov. Naj ti ljubi sv. Anton povrne! Zahvale z darovi. V zahvalo sv. Antonu Pad. za več uslišanj (Din 100-—) F. B. — Sv. Antonu, sv. Mali Tereziji, služ. božji Mariji Ter. Ledochow-ski za uslišano prošnjo (Din 10- ) N. L. Oplotnica. — V zahvalo sv. Tereziki Deteta Jezusa in Mariji Tereziji Ledochowski za pomoč v važni zadevi. Obljubljen dar (100 Din) za zamorčke. A. J. Celje. — Roženvenski Materi Božji, sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Mali Tereziki (20 Din) v za zdravje. M. JI. Vel. Loka. — Sv. Antonu za pomoč v bolezni (50 Din), J. Z. Ljubljana. — Rak. Materi Božji, sv. Mali Tereziki, bi. Don Bosku in Mar. Ter. Ledochowski za zboljšanje zdravja (Din 100- kot obljubljen botrinski dar za-morčku Marija Terezija) N. N. — Istim patronom za pomoč v važni zadevi (dar 15 Din) N. M. V. — Sv. Antonu 1'adov., sv. Mali Tereziki in Mar. Tereziji Ledochowski tisočera zahvala za ozdravljenje hudega revmatiznia. (Dar 150 Din za odkup zumorčka »Janez Ev." 11. J. Št. Vid pri Stični. A. M. Zemun; že večkrat sem se v bolezni priporočal sv. Tereziji Deteta Jezusa in služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski, ker sem bil do sedaj vedno uslišan. Iskrena zahvala. Obljubil sem, dokler bo v mojih močeh in kolikor bom mogel, podpiral sv. misijone (dar 30 Din). Priporočila v molitev. Zikarce — Žalec Dražgoše — Brezje — Slovenigradec — Vransko — Križevei pri Ljutomeru — Studor — Vrliovo — Ljubljana — Aleksandrija — Jesenice. N. E. Žili ar ce, se priporoča Mariji Pomočnici, Mali Tereziki in Mariji Tereziji Ledochowski. — K. M. Marti ni a, v dolgotrajni bolezni prosi pomoči sv. Antona in Marijo Terezijo Ledochowsko. Obljubi dar za afriške misijone, čo bo uslišuna. — F. T. Mengeš, priporoča sv. Mali Tereziji in služabnici božji Mariji Ter. Le-afichowski svojo že več let bolno hčerko (dar 20 Din). — Istotam se priporoča več oseb, katere so zbrale za afr. misijone Din 80-—. K. S. 111 L M. sv. Antonu, sv. Mali Tereziji za zdravje in pomoč v velikih dušnih stiskah. Obljublja dar in objave. — A. G.Trebnje, Lurški Materi Božji, sv. Mali Tereziki, sv. Luciji za zdravje 11a očeh. Obljubim dar. — M. Z. sv. Antonu in sv. Mali Tereziji v neki zelo važni zadevi. Dar 10 Din in obljubi še, če bo prošnja Uslišana. Vsa Afrika za Kristusa-Kralja. To je ideal, ki ga ima pred očmi pomožna misijonarka, ko neumorno dela ob pisalni mizi, v tiskarni, hiši, na vrtu in polju. Pri tem hoče tudi samo sebe posvetiti z bOgoljubnini življenjem. Katero mika misijonski poklic, naj takoj sledi klicu milosti božje. Doni »Pomožnih inisijonark«. Priporočamo v proučavanjc knjižico: ,,Poklic pomožne mi sij o-narke", ki io je spisala ustanoviteljica Klavorjeve družbe, grofica Ledochowska. V tej knjižici dobiš kratek in jedrnat nouk za ta poklic. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova ul. 1., cena Din 4-50, šil 0.60, L 150. Hlauerjev misijonski koledar Vse naše ljube naročnike in misijonske prijatelje prosimo, da pomagajo pridno razširjati Klaverjev koledar. Priporočajte ga svojim znancem in sorodnikom. Stem zelo podpirate uboge misijonarje, ki so tako potrebni pomoči. 1 Koledar stane samo 5 I)in. Ima lepo prilogo za jubilej sv. lAntona Padov. Častilci sv. Antona, sezite po njem. Kdor naroči 10 izvodov skupaj, dobi en koledar povrh. Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul.l.