298
Globoko oranje.
Ni dvomiti, da je povprek bolje globoko orati nego na plitvo. Toda ljudje globoko oranje premalo cenijo. Zlasti v sedanjih slabih časih bi kazalo kmetovalcem vse poskusiti, da pomnožijo pridelke svojih zemljišč. Globoka brazda bode zmerom z ozirom na pridelek bolj ugajala nego plitva. Tega se lahko prepričamo, ako pogledamo na žita in okopavne sadeže po njivah, globoko oranih. Čim globlje je orana njiva, tem laglje in hitreje morejo rastline s svojimi koreninami prodirati. Korenine imajo zopet še drobnejše koreninice, po katerih rastlina srka iz tal svoj živež. Delovanje bode olajšano, ako je zemlja globoko vzrahljana. Po tem pa lahko razumemo, zakaj rastlina tem lepše raste, čim laže ji korenine prodirajo in se razraščajo. Krepka rastlina pa laglje prenaša vremenske in druge nezgode. Globoko orana njiva zadržuje vlago in suša jej ne škoduje tako hitro, kakor plitvo oranim. Globoko orane njive pa tudi preveliko mokroto hitreje poskrijejo v zemljo nego plitvo orane. Kedar plug globoko reže, meče spodnje plasti, na katere ni še vplival zrak, na površino. Tod se plasti razkrojijo in njih rodovitne tvarine pognoje njivo. Zatorej mora vsakemu razumniku biti jasno, da je globoko oranje koristno.   Vpraša se torej, kako se to najlaže stori !
Vse rastline ne uspevajo precej v novi zemlji. Zatorej treba dobro odbirati, da začnemo s takšnimi, katerim ugaja novina. Najbolje je saditi tako zvane okopavne sadeže, namreč krompir, repo, zlasti pa korenje. Korenje rodi izvrstno v globoko orani zemlji, ter nič ne dene, če je iz globočine na vrh vzorana zemlja še precej nerazkrojena. Tudi ogršica ljubi globoko vzorano zemljo ter izvrstno prospeva uže v prvo. Isto velja zastran ovsa. Vendar ne kaže vsake njive globoko orati. Poprej treba dobro preiskati, kakšna prst se nahaja v globočini, to pa zvemo najlaže z vrtanjem in prekopavanjem. Glina, ilovica, pesek, prod itd. vse to vzorano ter na površino vrženo bi njivo le skvarilo, pa ne zboljšalo. Ilovico morajo le tam brezskrbno mešati z njivsko prstjo, koder je prst nastala iz nje. Gospodarji žganjarji sadijo mnogo krompirja,   ker   ga   potrebujejo za izdelovanje   žganjice.
Za krompirjem pride na vrsto oves tudi tam, koder sejejo sicer ječmen. Zemlja ni še za ta sadež pripravna. Za drugi krompir treba zopet jeseni enako globoko orati. Sledi pa potem jarina z deteljo. Kdor jej hoče še nekoliko pomagati, naj spravi na njivo, predno prvokrat vlači, nekoliko apua ter ga razgrne po krom-pirišči. Vlačenje z brano in naslednje okopavanje krom-pirja pomeša apno prav dobro z njivsko prstjo, in detelja prospeva izvrstno. Tako delajo v saksonskih gorenjih Lužicah in so prav zadovoljni z uspehi.
Koder pa gospodarji ne žgo žganjico in sploh po manjših gospodarstvih, ravnajo pa nekoliko drugače. Jeseni orjejo globoko. Spomladi vsejejo oves ali nasadijo krompirja. Po zimi ostane globoko vzorana njiva, kakor je bila jeseni. Nekateri raztrosijo še jeseni gnoja po vzorani njivi, kar razkrojitev na površino vzoraue zemlje močno pospešuje. Na ta način dosežejo namen najhitreje.  Njiva je kmalu zelo zboljšana.
Sedaj pa hočemo razjasniti drug način, po katerem je ravnati, kedar treba njive globoko orati ter tako zboljšati. Postopati je polagoma. Dežnica leze njivi skozi površino na dno in jemlje s seboj mnogo hranilnih tvarin, ki se nabirajo po spodnjih plasteh zemlje in sicer najbolj v ilovici. Zatorej nahajamo v težki zemlji neposredno pod zgornjo plastjo še drugo plast, katera je bogato napojena z gnojili, po več palcev na debelo.
Ta plast postane sčasoma, ko plug nad njo reže, jako trdna. Korenine naših navadnih rastlin prejemljejo tudi vsled tega le malo hrane iz nje. Zatorej kaže globoko orati, da ta trda plast pride na površino ter se ukoristi, kakor je prav. Orje se naj v ta namen 5—8 cm. globlje nego je navada, pa vselej pred zimo. Ako smo torej letos 8 cm. globlje orali nego poprej, smemo prihodnje leto plug samo 2 cm. niže spuščati. Tako prodiramo od leta do leta globlje v spodnje plasti, dokler ne dosežemo popolnoma svojega namena. Pri drugem načinu torej napreduje vse prav počasno. Zato priporočamo prvi način, po katerem se hitreje bližamo svojemu namenu.
Z velikim haskom orjejo takšni gospodarji globoko svoje njive ter se drže sledečega kolobarja: krompir, jarina, krompir, jarina z deteljo. Pri takšnem kolobarjenji kaže njivo takoj 25—30 cm. globoko vzorati. Orje se pa jeseni za prvi krompir kar najbolj mogoče globoko, pa s plugom, Kateri zemljo dobro obrača. Kajti le, če plug spodnje plasti meče na površino, hasni globoko oranje, ker zrak prst novo razkroji in stori rodovitno. Da bode oranje dobro opravljeno, svetovati je četverjad napreči. Ni se pa treba ustrašiti, ako vzorana njiva ueprijetno v oči bode. Ko bode krompir pospravljen, bode tudi njiv lice prijaznejše.
Zlasti po težkih zemljiščih kaže globoko orati, in srečui uspehi ne bodo izostajali. Ako še po vrhu potrosimo apna ali laporja, dobimo veliko več ia lepših pridelkov. Mnogo je še takšnih gospodarjev, kateri mislijo, da le zastonj živino   mučimo z globokim   oranjem,
299
haska pa ni nobenega. Naj torej sami poskusijo, in prepričali se bodo ter zaporedoma povsodi globoko orali, koder kaže. Globoko oranje daje nam mnogo poroštva za prospevanje vseh pridelkov, bodi leto sušno ali mo-krotno. Vsak kmetovalec naj bi torej tako globoko oral kakor dopuščajo svojstva njegovih njiv.