PoStnina plačana v gotovini
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
KATOLIŠKI
{
Sped in abbon. post. t 11 Gruppo
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 16
Gorica - 18. maja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
ZA SLOGO IN MIR MED NARODI
(Razmišljanje ob volitvah na Tržaškem)
Če listamo po ameriškem, anglet ikem in drugem časopisju, zaslediš mo povsod hvalevredno prizadeva; nje, da je treba odstraniti staro mržnjo in sovraštvo med narodi, ki naj drug drugega razumejo ter složno sodelujejo za gmotno in du> hovno obnovo ter za ustvaritev novega občestva med narodi, kot je vladalo takrat, ko svet še ni poznat Šovinističnega, to je pretiranega nacionalizma. T o prizadevanje je zelo hvalevredno in Bog daj, da bi si kmalu res utrlo pot med narodi. Kako pa poteka življenje v resnici? Ali se sadovi tega prizadevanja že kje kažejo? V nekaterih pogledih že, v drugih pa odločno ne. Zahodi »I narodi se zlasti trudijo, da bi
odstranili razne gospodarske in trst govske ovire, pa tudi politično gibanje za evropske združene države je zadnje čase dobilo velik razmah. Stare nacionalistične težnje in ljut bosumnosti so sicer še močne, toda Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburška se n. pr. vedno bolj zbližujejo in gibanje za trdnejšo evropsko skupnost si vedno bolj utira pot.
Po trugi strani pa moramo z ob* žalovanjem ugotoviti, da n. pr. na našem tržaškem koščku tega prizat devanja še prav nič ne vidimo in občutimo. Tukaj se dogaja prav obratno. Če se hočejo narodi zblit žati, morajo najprej drug drugega razumeti in upoštevati. S tem ne
bodo prav nič zgubili, pač pa veliko pridobiti. Naši italijanski sodržav: tjani, ki uživajo vso podporo anglot ameriške vojaške uprave, nas Slo.-vencev nočejo razumeti in še vedno kažejo staro željo, da bi nas razi narodili. Le tako si morem.o totma* čiti, zakaj nas tako zaničujejo, za« kaj preganjajo slovenščino po sodit ščih, uradih in celo na pokopališčih. To gotovo ni v smislu mednarodne strpnosti In krščanske ljubezni. Res je, da je Zavezniška vojaška uprava dala Slovencem šole in dovolila net kaj slovenskega v nekaterih svojih uradih (uradni Ust v slovenščini, radio), toda to je tudi vse. Ko je bila krivica s prepovedovanjem slovenščine na nagrobnih spomenb
Razgled po svetu
Zakaj hladna vojna popušča
Razni znaki kažejo, da hladna vojna med Sovjetska zvezo in zahodnimi demokracijami nekoliko pojema. Dobri poznavalci komunizma pripominjajo, da se zaradi tega Stalin še ni čez noč spremenil iiz leva v ovco. Stalin v svojih knjigah jasno uči komuniste, da je cilj komunizma samo eden: svetovna komunistična revolucija) pod vodstvom Sovjetske zveze. Preden bo revolucija zmagala, tako nadalje pravi Stalin, bo nastala ,med komunističnim in nekomunističnim taborom strašna vojna. To je edini cilj, za katerega niorajo delati komunisti, vsega sveta. Njihovo delo pa ne teče vedno po ravni poti, ampak niha v obliki dviganja in padanja, napadov in umikov. Včasih se moraš za en korak umakniti, da lahko potem napreduješ za dva koraka, uči Stalin. Kakor vse kaže, so se komunisti v Evropi zdaj odločili za tak začasni umik, ki lahko traja nekaj niesecev, lahko pa tudi več let. Ta umik se kaže zlasti v naslednjem:	1.	Sovjetska zveza
nastopila s propagando za ■nir, istočasno pa se na vso |noč oborožuje; 2. Moskva se je nenadoma odločila za ukinitev berlinske zapore; 3. pred kratkim so Sovjeti zbrali moč-ne vojaške oddelke na perzijski »jieji, istočasno pa so njihovi ^Plomatii pritiskali na Derzijsko y*ado, naj se odmakne od za-^dniih velesil; 4. ko se je sovjetski zastopnik Malik pogajal * ameriškim zastopnikom- dr-^essupom za odpravo berlinske ^Pore, je zahteval, da morajo ^ahodne sile preprečiti' ustano-itev zahodnonemške države, 0 ie združitev vseh nemških ®°dročij razen onega, ki je pod °vjetsko vojaško zasedbo; ker j® je dr. Jessup tej zahtevi uprl, e Malik ni več ponovil; tega ,re-i Sovjeti ne bi bili- nikdar *0rili; 5. sestanek zunanjih mi-*trov bo sklican na pobudo
Sovjetov, ki so prej že tri take sestanke razbili; 6. Sovjeti so začeli popuščati tudi v organizaciji Združenih narodov, ki) je bila že v nevarnosti, da se zaradi njihove nepopustljivosti razbije.
Zakaj vse to? Kakor smo že rekli, Moskva začasno popušča, ker želi, da bi nekaj časa imela mir in da naj bi si zato Sovjetska zveza in Amerika razdelili svet v dve vplivni področji. Ne vemo, če bo Amerika to ponudbo sprejela. Gotovo pa je, da ve, da hočejo Sovjeti s tem pridobiti na času, da bi se lažje pripravili na zavojevanje sveta. Zato Amerika še vedno podpira zahodne države z denarjem in orožjem. Pripravljena iim je poslati tudi 9286 tankov in 7 milijonov ton municije, kar zadošča za 25 tankovskih divizij.
Pri tem zavzema posebni položaj Titova Jugoslavija. Neki šaljivec je rekel, da ie svet danes razdeljen v tri tabore: Zahod, Vzliod in Titovo Jugoslavijo. Zahodne države sicer vedo, da je Tito komunist, a ga hočejo izkoristiti v boju proti Stalinu, s katerim se je sr#rl, in ga zato tudi gospodarsko podpirajo. Tako govorijo, da se Tito med drugim tajno pogaja z ameriškimi gospodarstveniki, da bi zgradili v Jugoslaviji veliko jeklarsko podjetje, kii bi stalo 100 milijonov dolarjev. Pri tem mu ne stavijo nikakih političnih pogojev, kakor na primer, naj bi omilil sedanjo komunistično strahovlado nad jugoslovanskim prebivalstvom.
Konferenca zunanjih ministrov
v Parizu
Dne 23. maia se bo začela konferenca zunanjih ministrov v Parizu. Zunanjii ministri Ame-•rike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze bodo na tej konferenci razpravljali o ureditvi nemškega vprašanja. Ce bo konferenca uspela, bodo nato kmalu pričeli pripravljati mi-
rovno pogodbo z Nemčijo- Zahodni zavezniki poudarjajo, da nikakor ne bodo oopustili v naslednjih treK točkah: zahodno-nemška država, umik vojaštva in resnična demokratična ureditev. Za celotno Nemčijo naj bi se spet obnovil nadzorstveni svet štirih velesil, kot je n. pr. v Avstriji.
Nov ponesrečen poskus
s tržaškim guvernerjem
Varnostni svet Združenih narodov je že tretjič razpravljal o tržaškem guvernerju. Predlog je bil odbit. General Airey, ki je prišel iz Washingtona, je podal o svojem obisku izjavo, ki ponavlja njegova staro mnenje o Trstu. Verjetno se za zdaj ne bo nič spremenila, marveč bodo Amerikanci ostali v Trstu ter opazovali in čakali.
Italijanske kolonije
Politični odbor Združenih narodov je v petek 13. maja odobril Sforza-Bevinov načrt za ureditev bivših italijanskih kolonij. Bevinov načrt je bil odobren v celoti, izvzemši oni del, ki določa, naj bi del Eritreje prišel pod anglo-egiptovski Sudan. Sprejeti načrt določa, da dobi Libija po desetih letih neodvisnost. Anglija dobi zaupno upravo nad Cirenajko. Tri-politanija pride od 1. 1951 pod italijansko zaupno upravo. Francija dobi zaupno upravo nad Fezanom, Italija nad Somalijo, mora pa težiti za tem, da ji da neodvisnost. Vzhodna Eritreja se priključi Abesiniji-
Občinske volitve v Angliji
V	angleških pokrajinah En-gland in Wales so imeli občinske volitve, pri katerih je značilen velik napredek opozicijske konservativne stranke. Konservativci so dobili 1856 občinskih svetnikov, laburisti pa 1778. Laburisti so zgubili 800 sedežev, ki so jih pridobili konservativci. Komunisti so dobili 14 sedežev.
kih preočitna, je ZVU izdala ukaz, ki dovoljuje uporabo tujih jezikov na nagrobnih spomenikih. Iz tega jasno sledi, da smatra slovenščino za tuj jezik! Ne, gospodje, krivice se ne popravljajo z novimi krivit camil Slovenci simoi jod pamtiveka tu doma, Že naši pradedje so oznot jili to zemljo s potoki znoja. Zdaj se moramo pa mi, njihovi nesrečni potomci, boriti za najosnovnejše pravice, katere danes doma slovet sno proglašajo prav iste zahodne in demokratične velesile, katerih predstavniki jih na naši koži kršijo, namesto da bi prav tukaj na tej kočljivi stični točki med Vzhodom in Zahodom pokazale, kako jih je treba spoštovatil Namesto tega nam dajejo te drobtinice, da ne bi žalili šovinističnega čuta priseljenih sot državljanov druge narodnosti, kajti pravi Tržačani italijanske narodnot sti nas spoštujejo, se nas prav nič ne boje — ker se nas res tudi nikomur ni treba bati — in hočejo složno ter prijateljsko sožitje z nami.
Kljub stalnemu opozarjanju na to očitno krivico so vsi naši glasovi bob ob steno. Spet se je ponovila stara žalostna resnica, da smo mali narodi le drobiž, s katerim si plat čujejo veliki narodi. Mi pa nočemo
umreti, ker imamo po človeških in božjih postavah pravico do polnega življenja na tisti zemlji, na kateri smo pe rodili. S tem drugim niti lasu ne maramo skriviti, le to ho> čemo, kar nam kot ljudem v zahod* ni kulturi gre. Ker so nas drugi kljub svojim lepim načelom zaput stili, si moramo pomagati pač sami. Lep primer za to nam nudijo upravt ne volitve. Vsi demokratični in ne* komunistični Slovenci smo se preko svojih predstavnic Slovenske kr* ščanskotsocialne zveze in Slovenske demokratske zveze združili v »Slot venski narodni listi« In bomo složno nastopili pri volitvah v obrambo svojih najosnovnejših pravic. S tem bomo svetu pokazali, da smo še živo telo, ki noče umreti na ljubo nekrščanskega bohotenja drugih. Za* to pa naj ne bo nobenega Slovenca, ki bi to priliko zamudil in zapravili Zato v imenu slovenske krvi pozit varno vse Slovence na Tržaškem, da pri teh volitvah oddajo svoj glas za edino res slovensko listo, to je *Slovensko narodno listo«. Če nam drugi delajo krivice, si ne moremo pomagati. Tu, pri volitvah pa si lahko pomagamo, kajti samo od nas je odvisno, ali gremo volit ali ne in ali prav volimo ali ne. Tore} še enkrat, vsi na voliiče tn vsi gl at sujmo za »Slovensko narodno listo« z lipovo vejico! Če bomo strnjeni, bomo nekaji pomenili ih potem bot mo z veseljem ponudili roko poštet nim italijanskim sodržavljanom, s kat terimi želimo živeti v miru in slogi.
Iz življenja Cerkve
Poljski redovnik na poti do svetništva
P. Rafael Chylinski, redovnik sv- Frančiška, je umrl leta 1741. na Poljskem v sluhu svetosti in je bil njegov proces za pro-glašanje vpeljan že leta 1772. Letos pa so bile njegove čednosti z dekretom sv. kongregacije, izdanim dne 13. maja, pro-glaišene za heroične. Tako je prišlo do novega koraka njegove proglasitve za blaženega.
Marijanski kongres na Malti
Na Malti se vrši te dni velik Marijanski kongres za ta otok. Udeležba je zelo številna.
Bolnica v Novi Zeladiji izročena katoliikim redovnicam
Na Chathamskih otočjih j^ novozelandska vlada izročila državno bolnico v oskrbo katoliškim sestram. Minister za narodno zdravje je ob izročitvi izjavil: »Te sestre žrtvujejo vse svoje življenje ljubezni do bližnjega. One spadajo k istemu redu* kateri oskrbuje bolnico za gobave v Fijiu, in so naše najboljše bolničarke. Prepričan sem, da bo bolnica v njih rokah zamogla zopet redno in uspešno poslovati.«
Novi nemški misijonarji
Po, najnovejših poročilih je iz Nemčije od leta 1945. dalje odšlo v misijone 82 duhovnikov,
9 laikov in 156 redovnic. 59 misijonarjev je odšlo v Južno Ameriko, 18 v Južno Afriko,
2 na Kitajsko, 3 na Japonsko, 5 na otoke Južnega morja. Izmed redovnic jih je odšlo 35 v Južno Ameriko, 100 v Afriko,
3 na Filipine, 17 v Avstralijo in na otoke Južnega morja. Misijonsko gibanje se je torej začelo v Nemčiji krepko razvijati.
Mednarodna agencija za
potovanje misijonarjev
V Amsterdamu se je ustanovila posebna potovalna agencija za misijonarje. Agencija ni trgovsko podjetje, pač pa ima namen usmeriti, posredovati in organizirati prekomorska potovanja vseh misijonarjev iz Evrope in v Evropo.
V	Afriki
Najlepše upe zbuja zdaj črna Afrika. V belgijskem Kongu, Ugandi in drugih deželah ekvatorialne Afrike je število vernikov in katehumenov tako veliko, da primanjkuje misijonarjev Vsled tega ne morejo misijonarji skrbeti za zadosten pouk in tudi ne morejo dovoli nadzirati novih krščencev, ki žal le preradi zopet padejo v poganske razvade.
Tako kaže tudi misijonski svet svoje križe in težave, pa tudi svoje upe in radosti, ka-kor je povsod drugod
*
m e a
In« šol
PETA NED. PO VELIKI NOCI
Iz svetega evangelija po Janezu
Jezus je rekel svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno. To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom očitno oznanjal o Očetu. Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi mene ljubite in verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu. — Glej, mu reko njegovi učenci, zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, cla bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel od Boga.
H krščanskemu življenju spada tudi molitev. Katekizem jo označuje kot »povzdigovanje duha k Bogu«. Za urejeno krščansko življenje torej ni dovolj, da kdo »pošteno živi« v posvetnem oziru; tudi ni dovolj, da po vnanje izpolnjuje ceremonialne predpise ali da samo z jezikom izgovarja molitvene obrazce. Pravi kristjan k vsemu temu dodaje sol in začimbo resnične notranje molitve; šele tako življenje je v polni meri krščansko. Treba je torej na Boga misliti, dvigati dušo k Njemu z vero in zaupanjem, slaviti Ga, ker je vse hvale in časti vreden, zatekati se k Njemu s prošnjami, zahvaljevati se Mu za prejete dobrote.
Človeku je molitev prirodna. Molitev ga dviga visoko nad živalski svet; molitev je dokaz, da imamo dušo, ki je od zgoraj vdihnjena; molitev je vez med svetom in večnostjo, je občevanje z Bogom. Če bi kdo nikoli nič ne molil, bi lahko trdili o njem, da živi nenaravno, nečloveško, živalsko.
Neredki verniki pozabljajo, da ima molitev pred vsem na-
men slaviti Boga in mu izražati čustva vere, upanja in ljubezni. Mislijo, da je molitev samo prošnja iin nič drugega ko prošnja. Ko pa gre za prošnjo, spet pozabljajo na višje, duhovne potrebe, ter prosijo le zemeljskih dobrot. Za zgled lahko navedemo ne samo kmeta, ki moli za dež ali za lepo vreme, ampak tudi dijaka ali dijakinjo, ki pred izpiti1 goreče prošnje poklada pred Marijo, da bi izdelal, izdelala. Taka molitev ni slaba — tega ne smemo reči — toda želeti bi bilo. da bi se učili tudi popolneje moliti. Na splošno se veliko premalo zahvaljujemo Bogu za dobrote, ki smo jih že prejeli. Če bo naša molitev izražala tudi otroško hvaležnost do nebeškega Očeta, bo naše molitveno življenje zelo obogatelo po notranji vrednosti'.
Da bomo popolneje molili, napravimo sil lestvico vrednot, za katere nam je prositi:	1.
Slava božja (posvečeno bodi Tvoje imel). 2. Zveličanje duš, lastne duše in vseh drugih ljudi (Pridi k nam Tvoje kraljestvo!). 3. Prosimo za milost, da bi se znali podrediti božji volji, da ne bi vedno le s svojo voljo naprej tiščali (Zgodi se ...) 4. Prosimo zaupno tudi časnih dobrot, če so v skladu z božjo voljo (Daj nam...) 5. Molimo za odpuščanje grehov. Pri tej tcčki prosimo še posebno za milost, da bi mogli iz srca odpustiti ž a 1 i v c e m (Odpusti nam ... kakor tudi mi...) 6. Prosimo, naj nas Bog obvaruje brezbožne postavodaje in ne-krščanske vlade, da bi mogli v miru živeti spodobno krščansko življenje od krsta do svete popotnice (Ne vpelji nas v skušnjavo!)
Jezus pravi1: Prosite v mojem imenu! Naša molitev bo uspešna, če bomo z Jezusom združeni. Držimo se trdno sv. Cerkve, ki je skrivnostni Kristus med nami. Združimo se z njim v sv. obhajilu; prizadevajmo si biti vedno v posvečujoči milosti. Tako se bomo po Jezusu približali nebeškemu Očetu, ki nam bo dal dobrih darov.
Sindikalne organizacije
Delavci in nameščenci obrtnih ali industrijskih obratov imajo pravico do posebnih organizacij, ki ščitijo njihove skupne pravice. Te organizacije navadno limenujemo sindikalne organizacije ali sindikate.
Sindikalnih organizacij ne smemo zamenjavati s stanov-sko-pokftcnimi organizacijami, čeprav so si po naravi in okol-nostih zelo blizu. Poklicne organizacije družijo vse ljudi, ki po svojem poklicu pridejo v stik pri kakem podjetju, torej delojemalce in delodajalce, in rešujejo njihove skupne zadeve. Sindikalne organizacije pa družijo po eni strani samo delavce in nameščence, torej samo delojemalce, na .drugi strani pa samo oodjetnike, torej samo delodajalce. Te ločene organizacije so upravičene in potrebne, ker ima vsaka skupina svoje posebne potrebe in koristi, ki jih mora ščititi Zato jih mora tudi državna oblast s svojimi zakoni priznati, upoštevati in ščititi-
V naši kratki socialni šoli bomo poudarili predvsem delavske sindikate, ki so nastali v velikih težavah, ker se jiin je upiral kapital, ki je v njih takoj spoznal veliko nevarnost. Delavci in nameščenci so se začeli organizirati, ker so videli, da posameznik v borbi s kapitalističnim izkoriščanjem ne zmore nič, s složnim in organiziranim skupnim nastopom pa lahko marsikaj doseže. Ker pa gospodarstvo uspeva le v mirnem sožitju vseh, ki so udeleženi pri industrijski produkciji, je priporočljivo, da sklenejo delavski in delodajalski sindikati kolektivne pogodbe, v katerih sporazumno določijo višino plač in tudi sicer pogodbeno določijo vse pravice in obveznosti, ki niso že z veljavnimi zakoni določene. Če delodajalci vztrajajo pri svojih pretiranih zahtevah, so pač oni krivi, da pride do ostrejših bojey. ki končno škodijo le narodnemu gospodarstvu in skupni blaginji vseh.
Kot vidimo, se sindikati potegujejo za tostranske, časne koristi, vendar pa pri tem ne smejo kršiti zakonov pravičnosti in ljubezni, ki jih uči Cerkev. Verska, moralna ut etična.načela vežejo tudi sindikate. Ta obveznost pa ne zabranjuje kr-
OJncs mcJ fantom in doltlofom
Dušna različnost med odraslim moškim in žensko
(nadaljevanje)
5. Način spoznavanja in mišljenja se pri moškem in pri ženski precej loči. Moški spoznava šele polagoma in postopoma, eno resnico iz druge; zato pa je njegovo spoznavanje urejeno, utemeljeno in bolj zanesljivo. Ko je kaj spoznal in si utemeljil, porabi to za izhodišče novih spoznav; njegov um hoče drzno vedno dalje.
Zenska pa spoznav ne izvaja šele polagoma eno iz druge, ampak jih kar bolj zagleda, neposredno in trenutno. To ji je Stvarnik zato dal, ker so njene življenjske naloge zelo različne in bi ne mogla vseh pravočasno rešiti, ako bi jih morala še polagoma razmotrivati.
Zato ženska nima toliko smi-
sla za dokazovanje in utemeljevanje.
Eno spoznanje deva poleg drugega. Ne spravlja jih v tolik sklad in toliko doslednost kakor moški. Zato ženska tudi laglje nosi v duši nasprotujoče si nazore in protivna čustva. Kdaj jo leta in leta tare srčna bolest, a na svojo rano včasih popolnoma pozabi in se od srca zasmeje. Železna doslednost moških budi v njej pozornost, včasih tudi spoštovanje; večkrat je pa ne razume in jo ima za brezobzirnost in trmo.
V ženskem lahkotnem mišljenju se vršijo tudi skoki, zato je nepreračunljiva. Njeno neposredno zaznavanje je morda bolj dostopno zmoti ko postopno izvajanje moškega, laglje se da voditi prvemu vtisu. Ker so njene misli čustveno pobarvane, teže ostane stvarno hladna. To ji pa zopet zelo pomaga
pri lepi in velikodušni požrtvovalnosti.
Pri učenju so dekleta navadno bolj marljiva kakor moški in tudi v razumevanju podane snovi ne zaostajajo. Ne morejo pa tako lahko spoznav samostojno dalje tkati- Za velike in zamotane znanstvene načrte imajo manj smisla.
Zenska je izborna opazovalka, vidi globlje v dušo jr. jo je težko prevarati. Suhoparno razmišljanje je pa ne zanima. Zato naj bi tiste, ki krenejo na pot znanosti, mrzlo hladne izsledke moških prenašale v življenje ter jih oplajale s svojo prirojeno dobroto — ako jo še imajo.
Vera se pri ženski ne opira — tudi aiko je šolana — toliko na miselni niz kakor pa na dojemanje srca.
ščanskim sindikatom sodelovanja in začasnih sporazumov z drugimi sindikati, ki nimajo verske osnove za svoj temelj. To lahko storijo pod pogojem, da tak sporazum ne krši verskih in moralnih načel. Katoliški delavci so lahko tudi včla-
njeni v skupnih sindikatih, ako jim dajejo popolno svobodo, da lahko poslušajo svojo vest in glas Cerkve. Če je le mogoče, pa naj imajo seveda katoliški delavci svoje sindikalne organizacije. Gotovo je, da ne morejo biti člani izrazito komunističnih in marksistično-socialistič-nih sindikatov.
( Dalje)
Razstava
Bogdana Groma
V umetnostni galeriji »Scorpione« v Trstu razstavlja svoja dela slo* venski kraški slikar Bogdan Grom. Bogdan Grom se je rodil leta 1918. na Devinščini pri Trstu. Sprva je študiral pravo na ljubljanskem vse* učilišču, leta 1941. se je vpisal na umetniško akademijo v Perugi, di* plomiral je na beneški akademiji.
Bogdan Grom je slikar, grafik in pedagog. Je profesor risanja na slo* venski gimnaziji v Trstu in priprav* Ija knjigo o našem ornamentu. Upa* mo, da prepotrebna knjiga ne bo služila le kot učni pripomoček na naših šolah v Trstu in Gorici, am* pak da nam bo odkrila marsikaj novega in lepega iz zakladnice slo* venske ljudske umetnosti na Pri* morskem in njene splošne stilne si* stematike. Kot ilustrator je Hus tri* ral med drugim T\vainovega »Toma Sawyera«, »Huckleberrya Finna« jn Steinbeckovo knjigo »Tortilla Fiat«.
V galeriji »Scorpione« razstavlja slikar 17 olj, 7 akvarelov in večje število risb, perorisb, nekaj rdeče krede, par lavjranih risb, eno oglje in en lesorez.
Umetnost Bogdana Groma je rea* listlčna. Zdi se, da je v grafiki moč* nejši kakor v olju. Vsebina n j e go* vih del je Kras, kraška zemlja jn kraški ljudje. Zasanjan Kras Srečka
»»Slehernik«« na Repentabru
V nedeljo 22. maja vsi na Rep e n tab or, kjer bo uprizoritev svetovno znane igre »Slehernik" na   prostem. Začetek ob štirih popoldne.--------------------
Drobtinice za cerkveno zgodovino beneških Slovencev
V preteklih stoletjih so se bene* ški Slovenci za posebne cerkvene slavnosti radi in pogosto, če že ne redno, posluževali slovenskih pridi* garjev iz bližnje Gorice. Tako' je na primer župnik v Št. Petru ob Nadiži za^ sveto leto 1826. poklical za pridigarja p. Ferdinanda Vončo s Kostanjevice pri Gorici. P. Fer* dinand Vonča je bil rojen v Št. Vi* du pri Ljuihljani. Tisti čas je pod* učeval vzhodne jezike v domačem bogoslovju na Kostanjevici. Mož je bil na glasu kot vrl orientalrst. Umrl je nagle smrti v Nazaretu leta 1840. star 48 let. V spornimi na to svoje pridiganje je zapustil lep tiskan spomin. Svoje govore iz Št. Petra ob Nadiži je izdal v tisku leta 1829. Naslov knjige se glasi:	Tri pridge
sa Sveto Leto, k’ jih je prjdgval v fari Sv. Petra per Natisoni Videm* ske Shkofije lil., IV., in V. Nedelo po Btnkushtih Svetiga leta 1826. P. Ferdinand VZonzha, F rancizhkanar Ilirske Provinzije, Vuzhenik jutra* njih jesikov ino sv. Pisma obojga Testamenta per domazhih fholah na Koftanjovzi bliso Gorize. V Ljubljani per Jurju Lichtu. V Ze* lovzi per Ferdinandu od Klejnmay* ra natiskavzu. 1827.
Koledar za prihodnji teden
22. maja. NEDELJA. Peta po ve* liki noči. Imenuje se tudi »križeva nedelja«, ker so naslednje tri • dni prošnje procesije s križi.
23. PONEDELJEK. Deziderii (Željko), škof. Andrej Bobola, polj« ski mučenec.
24. TOREK. Marija Pomočnic* kristjanov. Na Tržaškem se prazniv jo sv. Servul ali Socerb, kakor imenujejo Slovenci že iz davnih časov.
25. SREDA. Urban, papež, zavet' njk vinogradnikov. Gregor VIL papež.
26. ČETRTEK. Vnebohod Krist* sov. Zapovedan praznik. — FillP Neri, sp.
27. PETEK. Beda Častitljivi, cerk* veni učenik. Z njim se ponaša k*' toliška Anglija najstarejše dob* Med drugimi deli je znamenit nj** gov prevod Janezovega evangelij* na anglosaški jezik.
28. SOBOTA. Avguštin, misijon** jn škof. Papež Gregor Veliki ga J* iz Rima poslal misijonarit na Anfjl®' ško. Tam je v Canterbury*ju ust** novil prv.i škofijski sedež. V n*«* dneh nosi naslov kanterburškeP* nadškofa šef uradne anglikansk* cerkve (protestantje), rimsko*^^1’ ški nadškof pa ima naslov »vesto*'^ sterski«.
KULTURNI OBZORNIK
Kosovela vre iz »Zatona na Krasu« in »Notturna«, Kras, poln okrušenih skal, raztrganih senc in trpečih ljudi zaživi iz njegovega akvarela, na katerem se lomijo sence, luči fn oblike. Večja vsebinska zasnova je olje »Dekleta se odpravljajo«. Sli> kar prikazuje troje kraških deklet, ki se oblačijo v narodne noše in pripravljajo na slovesnost. Formah no pa to delo zaostaja za njegovimi pokrajinami. Dobre so risbe, pred* vsem rdeče krede. Izmed njih jzstp* pajo »Talec« (rdeča kreda), »Musli* manka z otrokom« (lavirana risba) in »Doječa žena« (oglje). Medtem ko so nam Spacalovi »Talci«, katere smo občudovali na njegovi zadnji razstavi v Trstu, govorili prav s preroško besedo in nam pričarali vso strahoto in demonizem vojnega barbarstva ter nam ostali v duši kot nepozaben klicaj, je Gromov »Ta* lec« tih, sam vase uklenjen trpUn, poln miru, ki ga razlije na obraz odločitev za žrtve. V svojih ilustra* cjjah nam je Bogdan Grom razodel poznanje otrokove duše, razigrano* st/, fantazije, ki gre čez drn in strn, naivnosti in ljubkosti. Njegovega »Plezalčka« iz Twainove knjige »Huckleberry Finne« bi lahko posta* vili ob stran Buschevim tipom.
Ob priliki, razstave je izšel kat a* log, v katerem je upodobljen lino* rez »Rojstna hiša«, olje »Dekleta se odpravljajo« jn pastel »Dijaki«.
K. S.
»s
l<
S
de
•bi
Cy,
Sov
la ,
Živahne volivne pripave na Tržaškem
Trst in okolica sta že vsa v znaku votivnega boja. Zlasti v mestu $ko: ro ni več hiše, ki bi ne bila preplet tkana z votivnimi lepaki, ki kričeče vabijo: glasuj za ščitast križ, Mat* teottijevo glavo, Italijo z Istro, he* tebardo, krog z Italijo, Dalmacijo in Korziko, Nico itd... Upamo, da bomo med letaki kmalu zagledali tudi našo lipovo vejico, če bo še kje kaj prostora, kajti med stranka* mi je zdaj boj za prostor na zido: vih, kamor lepijo lepake. To velja zlasti za revnejše, ki si ne morejo privoščiti letala za volivno propa* g ando.
Za tržaško občinsko upravo je bit lo vloženih vsega 12 list, ki se bodo Pri volitvah 12. junija potegovale za glasove. Borba bo seveda trda, ker imamo 12 kandidatov za župana, Pa samo eno župansko mesto, da o krdelu kandidatov za občinske svett nike sploh ne govorimo. Nekateri časopisi se norčujejo iz Slovenske narodne liste, češ da je predložila samo 16 kandidatov, a le počakajt mo malo, bomo videli, kake nosove bodo jmeli po volitvah kandidati tistih strank, ki so predložite 60
ljudi, pa bo le eden izvoljen...
Vložene so bile naslednje liste v sledečem vrstnem redu: 1. Krščant ska demokracija (znak ščitast križ, geslo »Libertas«). 2. Komunistična stranka za STO (kominformisti, znak srp in kladivo na helebardi). 3. Italijanska republikanska stranka (znak bršljanov list, geslo:	Trst,
Istra, Italija). 41 Socialistična stran: ka Julijske krajine (znak Matteol: ti jeva glava, geslo »Socializem«), 5. Italijanska liberalna stranka (triko: lora, geslo Italija). 6. Slovenskost a: lijanska ljudska fronta (babičevci, znak rdeča zvezda s helebardo, ge* slo FP:LF). 7. Italijanski blok (znak italijanski polotok v krogu). 8. Fron: ta za neodvisnost (znak helebarda, geslo: Trst Tržačanom). 9. Sloven* ska demokratska zveza, ki je pred* [ožila našo skupno Slovensko nas rodno listo (znak lipova vejica s helebardo). 10. Republikansko giba: nje za neodvisnost (helebarda, ge: slo svobodni Trst). 11. Tržaški blok (znak zvonik sv. Justa s helebardo, geslo svobodni Trst). 12. Italijansko socialno gibanje (znak: odsekana p F
ramida s plamenom v trikolori, na: pis MSI).
Slovenska narodna Usta
Znak Slovenske narodne liste je lipova vejica s helebardo. Slovenska narodna lista je edina čisto sloveni ska lista, ki nastopi pri teh volitvah.
V	njej nastopajo kandidati Sloveni ske krščanskosocialne zveze (SKSZ) in kandidati Slovenske demokratske zveze	(SDZ), ki	so:
1.	Dr. Josip	Agneletto,	(SDZ),
Trst; 2. ing. Milan Sosič, (SKSZ), Opčine; 3. Zoran SosspSosič, (SDZ), Opčine; 4. prof. Lavra Abram, (SKSZ), Trst; 5. Peter Udovič, (SDZ), Trst; 6. Josip Podobnik, (SKSZ), Opčine; 7. Kristjan Tence, (SDZ), Sv. Križ; 8 Pavla Lorenzi Lovrenčič, poročena Sancin, (SDZ), Trst;	9. Teodor	Cerkvenik,	(SKSZ),
Trst;	10. Ferdinand Kalin,	(SDZ),
Opčine; 11. Franc Vodičar, (SKSZ), Trst; 12. Marij Sedmak, (SDZ), Sv. Križ; 13. Josip Ferfila, (SKSZ), Opčine; Lojzka Dolenc, (SDZ), Prosek; 15. Karlo Guštin, (SKSZ), Padriče; 16. dr. Franc Vesel, (SDZ), Trst.
Podrobneje bomo poročali o naših kandidatih v naslednjih številkah »Katoliškega glasa«. Prav tako bomo prihodnjič poročali o kandidatnih listah in volitvah v ostalih občinah.
Duhovnika
oooooooocx)ooooooooooooooooooooocooooooooooopooae01
Nekaj o volitvah v Jugoslaviji
Pred kratkim je bila v Jugoslaviji Razpuščena narodna skupščina. Slo Jimo pred novimi volitvami. Od teh ^plitev ne smemo pričakovati nika: kega zboljšanja ali sprememb v Ju: goslavijl. Volitve bodo pač take, kakršne so bile pretekle: »svobod: 9e«, z enotno listo.
Mnogoštevilne volitve
Najbrž niso v nobeni zares de:
; teokratični državi ljudje tolikokrat-Vabljeni k volitvam, kakor v dikta: fOrsko vladani Jugoslaviji. Ljudje Itnajo priliko, da oddajo svoj glas za enotno listo pri državnih volit: Vah, pri volitvah v republiško skup: ičino. Volijo člane krajevnih odbo: zastopnike raznih kongresov, °dbore Osvobodilne fronte in nje: nih podružnic. Seveda, napredna demokracija pozna samo enotne bste. Za nosilca liste niso potrebni Podpisi določenega števila Volivcev; kandidate izbira med »za: Rešljivimi« oblast sama. Da je videz Svobode še večji, imajo včasih ljudje celo priliko voliti različne kandida* *e- Toda vsi ti različni kandidati, ' so izbrani od oblasti, so enako *Ranesljivi«. Razlika med njimi je temo v 'Imenih, idejno pa so vsi kakega mišljenja.
Resni ljudje se vprašujejo, čemu ** tolikokrat prirejajo te burke? r^H so do prepričanja, da skuša oblast z mnogoštevilnimi volitvami Zmotiti ljudi, da ne bi jmeli časa izmišljati jn govoriti o velikem ^manjkanju, ki ga trpijo. To so , lekcije, ki naj zboljšajo razpolo: *enje med ljudmi.
Potek volitev
Čeprav so vsake volitve samo tra: gična šala, jim skuša dali oblast videz zelo važnega dogodka. Zato poskrbi na različne načine. Okraji si napovedujejo medsebojno tekmo: vanje, kdo bo prej končal volitve.
V	olivni prostor je pripravljen in okrašen že zvečer. Vladna skrinjica je postavljena na lep prostor; dru: go, tako imenovana 'črna skrinjica brez liste pa je zanemarjena jn postavljena navadno na stol. Že na zunaj razodeva, kako je prezirana in zaničevana. Prostor zvečer za: pečatijo in celo noč ga morajo fantje stražiti z nabitimi puškami. Nekemu fantu se je vsa komedija zdela preveč smešna in je šel spat. Ko ga je prišel klicat miličnik, mu je odgovoril: »Dovoli mi, da prine: sem skrinjico domov in bom lahko mirno spal. Skrinjice mi ne bo nih: če vzel«.
Na dan volitev stojijo zraven skrinjic zastopniki Osvobodilne fron: te. Zdelo bi se, da človek lahko brez skrbi vrže kroglico v črno skrinjico, pa ni tako. Skrinjica ni nič obložena z blagom. Ko pade kroglica v to skrinjico, se zasliši: tok:tok:tok, in seveda takoj vedo: ta je volil proti nam.
Kdo je odgovoren za izid volitev?
Volitve so organizirane tako, da slabo sploh ne morejo Izpasti. A vendar ima pri vsakih volitvah oblast velik strah. Če je udeležba pri volitvah majhna, če je kroglic v
črni skrinjici preveč, takoj iščejo krivica. Svoje krivde ne vidijo, ko s svojim zatiranjem jn nezmožnostjo odvračajo ljudi od sebe. Vsega je kriva reakcija.
Nekemu duhovniku se je pripetilo sledeče: Bilo je tik pred prvimi dr: žavnozborniml volitvami v Sloven: skem Primorju. Zvečer je bilo v cerkvi spovedovanje za božič. Spo: vedovanje je bilo na ta dan, kar ljudje pomnijo. Spovedovala sta tu: di dva tuja duhovnika, kakor je bila vedno navada. Ko se je spovedova: nje ob osmih zvečer končalo, pa pridejo z rndom iskat domačega župnika in ga odpeljejo na postajo Narodne /nilice. Tam ga je čakal nekdo iz okraja. Vljudno mu je ponudil stol jn nato se je začel raz: govor, približno naslednje vsebine:
»Ali imate spovedovanje vsako leto na ta dan?« — »Da, vsako leto«, odgovarja župnik.
»Ali je res potrebno, da vabite tudi tuje duhovnike; ali ne bi mogli tega spovedovanja sami opraviti?«
—	»Seveda ne bi mogel. Ljudje si želijo včasih tujega spovednika. In potem pride ta večer toliko ljudi k spovedi, da jih sam ne bi mogel spovedati«.
»Gospod župnik, vi veste, da so jutri volitve. Mi vemo, kakšen vpliv imate duhovniki na ljudi in v kakšne namene se lahko tako mnO: žično spovedovanje uporablja. Pri nas je Cerkev ločena od države, to: da s tem ni rečeno, da duhovniki lahko delajo, kar hočejo. Oblast škodljivo delovanje duhovnikov ne:
Oni večer je obiskal gospoda župnika vzoren kristjan. Je dober krščanski oče, pameten in trezen kot jih je malo danes na svetu. Ali uganete, zakaj je prišel? Zaradi kina! Drugi papirnati kristjani so ga poslali, naj vendar gre v »fa* rovž« in prepriča gospoda, da mo< ra v teh časih molčati o kinu v cerkvi, ker vidijo ljudje v tem — politiko. Povedati je znal tudi, da so idobri ljudje preplašeni, ker v vasi ljubezen do duhovnika izginja
kaj časa mirno gleda, potem pa jim zna stopiti na prste.«
Župnik se brani, da preveč spo: štuje zakrament svete spovedi, da bi ga uporabljal v take namene. Njega veže spovedna molčečnost, toda oblast lahko vpraša ljudi, ki so bili pri spovedi, če so duhovniki koga odvračali od volitev.
»Zapomnite si dobro: če bodo vo* litve v našem kraju slabo izpadle, ste zato odgovorni vi«. — Zaman se župnik brani, da te odgovorno: sti ne more prevzeti nase.
»Se boste vi sami udeležili voli: tev?« — »še vedno sem izpolnil svojo dolžnost in jo bom tudi v tem primeru«.
»Zakaj bo jutri nedeljska maša ob sedmih zjutraj? Ali je ne bi mogli določiti ob šestih, da bi šli potem ljudje lahko pravočasno na volitve?« (Sklenjeno je bilo, da se morajo volitve končati v eni uri — do osmih zjutraj). — Župnik se brani, da sv. maša ne bo prav nič ovirala volitev. Sv. maša bo v pol ure končana in vsi, k( bodo prišli k maši, bodo do osme ure že lahko volili. »Izbral sem pač običajno uro. Če bi pa vedel, da želite, naj bo sv. maša bolj zgodaj in bi me o tem pravočasno obvestili, bi jz: polnil vašo željo. Sicer pa tudi še sedaj lahko prvo sv. mašo opustim, če zahtevate jn bo samo druga ob enajstih.«
»Sveta maša mora biti, kakor je določeno. Toda če bi bili vi pravi ljudski duhovnik, bi lahko sami računali na volitve in mašo nastavili bolj zgodaj, ne da bi vas mi o tem obveščali. Vi bi mprali ljudem povedati takole: V nedeljo je za: radi volitev sv. maša že ob šestih zjutraj. Po sveti maši pa gremo vsi skupaj na volišče in se bomo ude: ležili prvih zares svobodnih držav* njh volitev v Jugoslaviji. — Vidite, tako bi morali storiti, če bi vi res čutili z ljudstvom«. S tem je bil pogovor končan.
Potem so bili še tako velikodušni, da so duhovnika odpeljali z avtom domov.
Iz tega primera vidimo, kakšne težave imajo duhovniki ob vsakih volitvah. Ljudstvo pa hrepeni po dnevu, ko bb lahko pri zares svo: bodnih volitvah, pod mednarodnim nadzorstvom, izpovedalo svojo voljo in pometlo s pijavkami, ki mu pijejo kri in življenje.
jn to zaradi prepovedi raznih fil* mov. Končno je še izpovedal, da prepovedani filmi niso nič kaj po sebno slabi, saj so jih gledali dobri ljudje, taki, ki jim ni kaj reči
Gospod župnik je bil seveda po šteno presenečen, ker kaj takega res ni pričakoval. Vedel je naprej, da se bodo slabi radi obsodbe ne* katerih filmov upirali, tudi je ve* del, da bodo zaradi tega velikonoč* ni kristjani zelo godrnjali, a tega ni vedel, da bo prišel protestirat pravi krščanski mož. Sedaj vas go* tovo zanima, kako se je ta obisk končal. Poslušajte:	*
1. Prepoved, slabih filmov je — politika. Čujte, oče, občina je pre* povedala napajati živino pri stu* dencu za pranje. Ali veste, da je soseda kričala, da je to umazana
— politika? Vsa vas je odobravala skrb občinskih očetov, le ta žena ne, ker mora sedaj daleč po vodo za živino. Kar komu danes ne uga« ja, to je — politika. Ali je to prav? Cerkev ne dovoli slabih filmov svojim vernikom, ker taki filmi du* šam škodujejo in kvarijo zlasti mladino. Taka prepoved je samo za trde glave politika, za pametne pa vse hvale vredna materinska skrb.
2. Radi prepovedi slabih filmov izgublja duhovnik zaupanje. Da, to je res! Z vsakim ukazom, z vsako prepovedjo, ki komu ne ugaja, du* hovnik izgublja zaupanje. Toda pri kom, pri kakšnih ljudeh? Pri tistih, pri katerih pravega zaupanja nikoli ni imel. To so slabi kristjani in nerazsodna mladina. Dragi očka, če bo gospod župnik gledal samo na to, da bo ugajal, potem ne sme več pridigovati in spovedovati. No, krščuje naj še, tudi Dominus vo* biseum še lahko pravi, a stotero drugih stvari naj vrže med staro šaro... Duhovnik, ki dela danes sa» mo to, kar ljudem ugaja, je na primer dober igralec kart, zvest obiskovale« »ljudskih« prireditev, strasten kadilec in tam na koncu
— stražnik pri cerkvenem stolpu, če slučajno pride toča ali ogenj. Čreda nima pastirja zato, da ji ugaja, ampak, da jo prav vodi. S kozli je seveda križ, a ovce so splošno zadovoljne.
3. Prepovedani filmi n/so posebno slabi, saj jih gledajo dobri kristjani.
To pa kar na kratko, ljubi mož! Tisti »dobri«, ki tako pravijo, so bili nekoč dobri, a sedaj niso več, ker ne ubogajo. Njihovih besed ne upoštevamo. Edina oblast, ki lahko film v krščanskem smislu presodi, je Cerkev. To jč Cerkev že nekdaj storila in tak cerkveni seznam fil* moy lahko dobiš v vsaki katoliški knjigarni v Gorici in Trstu.
Tako se je srečno končal razgo* vor v župnišču. Mož ni odšel uža* ljen. Še večkrat se bo vrnil, a ne zato, da bi po njem učilo duhovni* ka, ampak zato, da bo po njem duhovnik ljudstvo učil.
L’ ERMITE
P1ERre
Kako sem ubila Mojega otroka
^*^ak°, da nisi nič? Kaj pa onih milijonov?« in potem?«
^•ttaš ujca, ki hrani tudi še pet ž hjonov jn jjj, j,e prav tak0 obupan
Y	v°ljo tebe kakor jaz!... In na uni* Poslušaš predavanja o politiki h* »rali...«
‘Samo, da mi mine čas!«
»P
L , a si s tem pripravljaš najlepšo ^°čn0st!«
d ^ak(> neki! Na to nikar ne zi» jat t. Bradov v oblake!... Imam pri* £ Je v vojaški akademiji Saint* ' ha politehniki in na visoki tr* i^ s*i šoli. Njih še čaka življenje ^rcd njlmj je bodočnost, da, jaz
pa za kaj takega nisem sposoben. Narava se boji praznine, zato sc nikar preveč ne čudite, če sem se kdaj baviil z mislijo —«
»Z mislijo, ki ti jo je vtepel v glavo župnik Firmin. Ti ne bi bil sam nikdar prišel do takih misli! Še zadnjič sem te gledala zraven Lolite, pa sc ml je zdelo, da ti je zelo povšeči!«
»Saj mi je še zmerom, kar pa še daleč ni zadosten razlog, da bj si jo izbral za' družico v svojem življenju. Sicer pa mi lahko verjamete, da župnik Firmin pred mano nikdar ni črhnil besedice, s katero bi me hotel nagovarjati, naj grem v sc* menišče.«
»Vem, vem, da ni črhnil niti bese* diee, ker je preveč prebrisan. Taka stvar se lahko tudi drugače pove!« »Ne vem, če bi me sploh sprejelil« »S takim premoženjem in s toli* kirni milijoni!«
»Menim, da oni gospodje na take stvari ne dajo posebno dosti! Naj* več slavnih duhovnikov je bilo revnih!«
»Zato pa revežem prepusti duhov* ništvo jn se bavi rajši z drugimi rečmi, ko se lahko!«
Dominik sočutno pogleda mater in reče:
»Mama, nocoj govorite take stra* šne stvari, a vidim, da se sami tega niti ne zavedate. Pravite, da se mo* rajo nekateri ljudje samo žrtyovati, drugi pa zopet samo veseliti. Po tem se morajo vedno isti dati ubi* jati!«
»Zakaj pa ne? Onim, ki žive bedno življenje, je žrtev vendar ne« kaj čisto naravnega!«
»Mama, mama! Preveč vas cenim, da bi samo za hip verjel, da trezno tako mislite... Nocoj sva oba pre* več razburjena. Nisem mislil, da se bo tako važno vprašanje pojavilo
tako iznenada in v takih ukolišči* nah, zvečer, po dnevu, polnem vsa* kršnih razburjenj. Zato pojdite se* daj rajši kar lepo k počitku, pa se bova pozneje, ko bo treba vso stvar resno preudariti, še pogovorila o tej pereči zadevi... Za danes pa naj ostane, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, in nikar si ne grenite se* danjosti s stvarmi, katerih vam bo« dočnost morda niti prinesla ne bo!«
To je gospo Yholdy zopet poto« lažilo. Objela je sina in mu dolgo slonela na prsih.
»Hvala ti za iskrico upanja, ki mi jo dajejo tvoje poslednje besede. Kaj takega res nisem pričakovala ne zaslužila... Kar bojim se, da no* coj ne bom mogla spati, jn žal, tudi v bodoče ne!«
Gospa Yholdv res ni mogla spati. Premetavala se je z ene strani na drugo. Do jutra ni zatisnila očesa. Glava ji je gorela od vročice in
kovala je najbolj nespametne načrte, kako bi se znesla nad župnjkom Firminom. Še na to je prišla, da bi naročila v časnikih kakšen tak čla* nek proti »lovu« na mladeniče ka* kor Eugen Sue... Ob petih zjutraj je pozvonila sobarici, ki je prepla* šena prihitela in si mencala zaspane oči; mislila je, da je gospo nena* doma popadla kaka nevarna bole* zen.
Gospa pa je naročla le, naj ji pripravi kopel in skodelico lipovega čaja, kar jo je res nekoliko pomirilo.
Prvikrat v življenju je bila ob sedmih zjutraj že napravljena.
Župnik Firmin je prišel od maše in ravno sedel k zajtrku, ko zagleda gospo Yholdy, ki je privihrala bleda in s stisnjenimi ustnicami, kot bi ga hotela zdaj zdaj popasti, raztr* gati in se maščevati. V prvem hipu se je je ustrašil kakor sobarica, ko jo je gospa poklicala. To ni bila
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev. 16
Dopisi
Sv. oče blagoslavlja Dolino in Osp
Za zlato mašo so poslali Dolin« čani jn Osapci sv. očetu sledeče pozdravno pismo:
Vaša svetost! Slovenska mladina in verniki iz župnij DoKna in Ctep obhajamo v sinovskem veselju Vaš zlatomašniški jubilej fn zadoščuje* mo Bogu za hudobije brezbožnikov, kj tud? v teh naših krajih preganja« jo Cerkev. Prav na dan obsodbe madžarskega kardinala so odpeljali na prisilno delo dušnega pastirja župnfje Osp. — Verniki teh krajev ostanemo v tej težki uri preganja« nja zvesto vdani sv. katoliški veri in njenemu vrhovnemu poglavarju.
Draga
Naša vas se pripravlja na prazno« vanje pomenljivega dneva. Nova meja nas je namreč ločila od pri« jazne cerkvice sv. Elije, v kateri smo bili krščeni in kjer smo preje« mali druge božjo milosti. Na STO«ju smo ostali! sami brez božje« ga znamenja. Do nove župne cerkve v Bazovici jmamo tudi zelo daleč. Zato pa smo zelo hvaležni doma« činki, ki je prišla na hvalevredno misel, da je v spomin padlemu si* nu sklenila postaviti sveto zname« nje z milostno podobo Matere božje ob vhodu v vas. Na praznik Kristusovega vnebohoda bomo slovesno blagoslovili znamenje in kip ob štirih popoldne. K tej slovesnosti' vabimo že danes vse naše sosede jn tudi prijatelje iz Tr« sta, ki pridejo lahko k nam z vla* kom ali tudi peš, če se želijo dobro sprehoditi. Novo znamenje naj nam bo trajen spomin na vse naše padle, a še bolj trajen opomin, da mora« mo biti vedno bolj Marijini.
Šolska prireditev v Barkavljah
Marsikateri mamici se je porosilo oko, ko je v nedeljo dne 8. maja popoldne v osnovni šoli v Barkov« ljah gledala svoje j,n druge malčke v igri, pesmi in deklamaciji, v ka« terih so povzdigovali spoštovanje in ljubezen do svoje matere. Kako ne bi! Saj se navada, da ta dan po« svetijo otroci svoji mamici in ma« mice svojim otrokom v znak hva« ležnostj za vse solze, skrbi in rado« sti. In naši barkovljanslci šolarčki so se zares imenitno odrezali- Vsa čast in hvala učiteljstvu za trud in vnemo, ki so jo vlažili v tako odlično uspelo predstavo. Posebej pa mo* ramo še omeniti g. šolskega vodjo Pertota in učiteljico gdč. Nado Martelančevo, ki jima ni bilo mar truda in dobre volje. Številni starši, ki so obiskali predstavo, se bodo šc dolgo spominjali posameznih prizorov iz srčkanih igric »Iz ljubez* ni do mamice« in »Naočniki«. Bilo jc pa tudi veliko solo*petja in v
Vaši svetosti poklanjamo za praznik veselja in žalost1' veliko molitev jn žrtev ter prosimo za obe župniji Vašega apostolskega blagoslova.
Nai to pismo je sv. stolica odgo* vorila s sledečim telegramom:
Sv. oče je z veseljem sprejeli si* novska voščila in molitve, ki mu jih je poslala slovenska mladina in verniki jz župnij Dolina in Osp. Sveti oče vzpodbuja vse k lepemu krščanskemu življenju in blagoslav* lja vernike obeh župnij. 1— Montini Sostitirto.
zboru in več deklamacij- Prav vsi so imenitno izvršili svojo nalogo. Dolga je bila vrsta mladih igralcev
—	žal nam zaradi prostora ni mo* goče pomuditi se pri posameznih —, ki so žjvo in zelo naravno pred* stavljali svoje vloge v tako lepi in pravilni izgovarjavi, da bi lahko služila marsikateremu odraslemu igralcu za vzgled. Solze, ki so jih izzvali v očeh svojih staršev, so bi« le tokrat solze radosti in hvale Več* nemu za blagoslovljeni dar. Zares posnemanja vredno delo!
Barkovljani
Sv. Vincencij v Trstu
V	nedeljo, 29. maja, bo pri maši ob sedmih slovesnost prvega obhajj* la. Okrog 30 otrok se že več tednov pridno pripravlja za ta lepi: praznik. Popoldne istega dne bodo prvoob* hajanci po končani službi božji' v cerkvi povabljeni skupaj s svojimi starši k lepi prireditvi. Vkljub m.no« gim oviram bo tako tudi slovenskim otrokom po dolgih letih dana mož* nost v naši župni' cerkvi obhajati najlepši dan življenja z molitvijo in pesmfjo — v materinem jeziku.
Proslava 200 letnice v Ricmanjih
8. maja smo v Ricmanjih slovesno obhajali 200 letnico naše božje poti. Dopoldne so se slovesnosti udeležili bolj domači, popoldne pa mnogo vernikov iz okolice. Prišlo je kar sedem duhovnikov tn skoro vsak je pripeljal s seboj večjo skupino. Zlasti Bazovica in Dolina sta bili kar lepo zastopani. Proseški kaplan g Stanko Janežič je s svojim kra* snim govorom navdušil vso cerkev za lepo in odločno krščansko ž^v« Ijenje. Nato se je razvila po vasi lepa evharistična procesija, pri ka* teri je sodelovala tudi domača god* ba. Vmes je prepeval domači cer« kveni zbor. Zlasti pa smo z vese« ljem poslušali lepo petje številnih otrok, ki so korakali za borštansko in dolinsko mladinsko zastavo. Po zaključeni pobožnosti se ljudstvo
kar ni hotelo raziti. Domačj g. žup* nik nam je še v veseli preprostosti opisal zgodovino cerkve in zlasti razložil zgodovinsko sliko, ki pred« stavlja bitko med Napoleonovimi vojaki in starimi zavednimi Ric* manjci.
Pri takih slovesnostih pride člo« veku na misel tudi to: kako vendar, da se primorski kristjani niti ob tako veliki jn pomembni obletnici bolj ne zganemo? Dvestoletnica ricmanjske božje poti bj morala biti največja letošnja skupna pro« slava vseh slovenskih vernikov v tej škofiji! Res, da je prišlo veliko mladine, a kje so odrasli? Naj bi se vsaj zavedali, da je ravno ric« manjska božja pot dala povod za skorajda najstarejšo slovensko ti* skano knjigo v Trstu. Le pobrskajte v mestni knjižnici in boste našli »Kratki sapopadik lepih zhudeshoit velkiga patriarha in rednika Kristus soviga svetiga Joshefa k so jih pos pisali gospod fajmoshter s Doline de so se godile v zirkvi sv. Jurja v Rizmanih per oltarju sv. Joshefa v leto 1749 v Terstu Jannes Mare* nigh natiskavez. 1827.«
V	tistih časih je pač bila verska gorečnost močnejša nego je danes.
Sovodnje pri Gorici
Gospod župnik nam je poklonil v nedeljo 15. t. m. lepo prireditev šolskih otrok: tekmo jz krščanskega nauka. Pred oltarčkom Srca Mariji* nega, ki so ga otroci s poljskim cvetjem zelo okusno okrasili, je če« trti in peti razred lepo izrazito od* govarjal na vprašanja iz katekizma o Bogu, o človeku, o angelih, o Je* zusu Kristusu, o Mariji, o tretji jn o četrti božji zapovedi. Vmes so deklamirale deklice iz vseh razre« dov Marijine pesmice in polagale cvetje na oltarček Marijin. Nato se je vnovič cela župnija po naših otrocih posvetila Srcu Marijinemu.
Lepo pesmice, ki so jih prepevala dekleta na koru in deklice pri har« moniju so še povečale slovesnost Marijinega dne. Hvaležni smo go* spodu župniku Domnu za ves trud, ki ga ima z našimi otroci in mu prisrčno izrekamo: Bog plačaj!
Cesta iz Štandreža v Sovodnje
Ta cesta, ki je menda občinska, jo v takem stanju, posebno po dežju, da je ne priporočamo nobe« nemu kolesarju ali vozniku, če ni« mata trdnih koles in dobrih vozov. Malim otrokom pa te ceste ni sveto* vati, da sc morda v lužah ne utope. Prav bi bilo, če bi občina postavila ob začetku ceste opozorilno desko na te nevarnosti.
Dolina
Pri nas smo imeli 2. maja velik pogreb. Umrl je 80 letni mož Mejak Ivan, neutrudni cerkveni pevoc. Nad 60 let je prepeval v dolinski cerkvi. Možje so ga v velikem številu spremljali na zadnji poti. Pevci so
mu zapeli kar pet žalostink. Izredno lep je bil nagrobni venec vi obliki pevske lire, kar so mu poklonili cer* kveni pevci. Zvesti cerkveni pevec naj poje dalje svojemu Bogu v nebe* sih, njegovo mesto na koru pa naj takoj* zasede mlajši pevec!
»Majnjca« v Dolini: Drugo majni* ško nedeljo smo imeli lepo narodno slavje. Na velikem trgu, ki mu pra* vimo »Gorica«, so našj fantje posta* vili prav krasen mlaj. Na vrhu so privezali veliko cvetočo češnjo, o kateri zna povedati šolar Vladimir, da je rastla na njihovi njivi. Oči in srca otrok so se kar tri dfii vrtela okrog te vabljive rplajeve krone. Na njej je bilo namreč na stotine po* maranč. Po stari, nepisani pravici dobijo te darove samo šolarji in
nihče drug. Tretji dan, ko je bjl napovedan konec mlaja, je bilo na naši Goricii vse živo. Okrog sedmih prikoraka četa naših fantov, veselo prepevajo, obkrožijo mlaj jn mu za slovo zapojo »Gozdič je že ze» len«. Nato odvežejo vrvi. Vse je tiho. Še zadnja povelja in visok mlaji se nagne — pade. Sedaij, mW dina, trgaj, pobiraj, to je tvoje ve* selje, tvoje pravo! Menda ga ni bilo otroka, ki bi odšel brez pomaranč.
Prav lepe so take narodne navade in hvalevredno je, da jih spoštuje* mo. Tisti večer so seveda burja in pomaranče malo zakrile »šmarnice«, sedaj pa naši »bubci« zopet prjha* jajo, da je veselje. Včasih tudi prav lepo zapojejo. Če ne verjamete, nas pridite obiskat.
N
o v i c e
GORIČANI
pojdemo v nedeljo 22. maja na Repentabor, kjer bo na prostem uprizoritev igre »SLEHERNIK«, ki uživa svetoven sloves. Iz Gorice se peljemo z vlakom ob 13.27 na Opčine, kjer bodo na razpolago avtobusi. Če bo zaradi slabega vremena predstava preložena, bo sporočeno po radiju.
Prihod veleposlanika Fosterja v Trst
14. maja je prispel ob 10.30 na letališče v Mirnu na uraden obisk Trsta veleposlanik William C. Fo* ster, namestnik posebnega predstav* nika ECA v Evropi. Veleposlanik Foster, ki ga spremlja več visokih funkcionarjev ECA, je na kratko obiskal naše pristanišče in glavne industrijske naprave mesta. Na’to se je udeležil seje misije ECA v Trstu, kjer so razpravljali o perečih vprašanjih obnove našega področja. Veleposlanik je odpotoval nato v Rim.
Uporaba tujih jezikov pri napisih na nagrobnikih
Ukaz št. 101 ZVU dovoljuje na anglo*ameriškem področju Svobod* nega tržaškega ozemlja uporabo tu* jih jezikov pri napisih in epigrafih na nagrobnih kamnih ter spomeni* kih. Ta ukaz je pred kratikm pod« pisal glavni ravnatelj za civilne za* deve in je stopil že v veljavo.
Predsednik Einaudi obišče Gorico
Iz dobro poučnih krogov prihaja vest, da bo predsednik Italijanske republike v juni/u uradno obiskal Gorico.
Občinski svet v Gorici
Kakor je določil občinski odbor na zadnji seji, bo prihodnja seja goriškega občinskega sveta 30. maja.
Za begunce
Zvedeli smo, da bo Brazilija sprejem la večje število begunskih družin, zlasti kmetskih. Rok za priglasitev je zelo kratek. Kdor želi natančnej> ša pojasnila, naj se zglasi v pisarni Dobrodelnega društva v Gorici, Rt* va Piazzutta 1811.
Prvo sv. obhajilo
Prvo sv. obhajilo za slov. otroke bo v Gorici na Travniku v nedeljo 22. maja pri sv. maši ob 9. uri.
Škof v Portogruaru umrl
Msgr. DAlessio, škof v Porto* gruaru, pod čigar cerkveno upravo spada tudi mesto Pordenone z vse® področjem, je pretekli teden umrl-Slovesnega pogreba so se udeležili vsi sosedni škofje, med njim; bene> ški patriarh in goriški nadškof.
Nova dela
Urad za javne naprave ZVU j« dne 10. 5. popoldne sklenil tri p godbe v približnem skupnem zn*' sku 38,600.000 lir za gradnjo nasip* v Sesljanu, podaljšanje valolom* pri Sv. Križu in za most nad de' želno cesto Trst#Sesljan. Te tri po> godbe bodo nudile zaposlitev pri' bližno 80 delavcem.
Minister Galloway na obisku v kamnolomih Nabrežine
Minister Robert E. Galloway, ni' čelnik misije ECA v Trstu, je spremstvu g. C. K. Mofflyja, ravna' telja obveščevalnega urada Zavezn." ške vojaške uprave, te dni obiski kamnolome v Nabrežini. Ministe* se je živahno zanimal za načrte, katerih naj bi se produkcija te W dustrije povečala in s tem znatn11 povečala tudi zaposlitev delavcev
i
Darovi
Preplačila iz Marijine družbe, Tr** 500; 2 gospe iz Trsta 200; N. Trst 100,— lir.
več ona izobražena žena, kakršno je videl nekoč, ko je prišla k njemu v pisaimo jn govorila, kot bi pela; m bila več ona mati, ki je prišla prosit, naj iz Dominika napravijo moža, ampak je bila bolj podobna divji zveri, ki na robu votline brani svojega mladiča pred sovražnikom, ki preži nanj.
Župnik v začetku ni vedel, kaj naj pomeni ta nenaden prihod.
»Gospod župnik, z neomejenim zaupanjem sem vam izročila svoje* ga sina, ker sem se popolnoma 7«» nesla na vaše poštenje. Danes pa vidim, da sem se zmotila in da s svojim vplivom delate samo na to, kako hi Dominika odtrgali od me* ne jn ga dobili v svoje mreže, da bi ga potem vteknili v talar!«
»Gospa, ne razumem vas!«
»Seveda ne!«
»Odkrito vam povem, da m se-n razumel niti besedice, kar ste mi go* vorili.«
»Kaj ne veste, da Dominik misij iti v tisto zaplankano semenišče?*
»Gospa, to je moja prva!«
»Kaj vam ni nič omeni ?«
»Menj prav nič!«
»In vi njemu?«
»še manj, če jc manj sploh mo* goče.«
Župnik Firmin je odgovarjal čisto hladno, vendar je bilo videti, kako se komaj kroti, ker jc vse vreio v njem.
Bil je zelo rahločuten in nepriča* kovan dogodek s to žensko ga jc užalil do dna duše. Gospe Yholdy pa nenadoma zavrejo solze v očeh.
»Če mu res niste nikdar o tem nič govoril, potem pa je še hujše, kot sem mislila! Oo, gospod župnik, morate mi priti na pomoč!... Kajne, da mi boste stali ob strani?.. Oh, usmilite se uboge matere, ki vas prosi pomoči! Kaj bi bilo z menoj če bi moj sin postal kaplan!«
Besedo »kaplan« je izgovorili, z
ono prikrito mržnjo, kakršno naj* deš prj vseh onih, ki se jim zJi beseda »duhovnik« preveč odl‘čna.
Župniku se je mati zasmilila Ko pa je slišal besedo »kaplan«, jj je kar naravnost odgovori!:
»Gospa, ne morem biti r,e z va* mi ne proti vam, kajti tukaj gre za zadevo, ki se bo rešila med va* šim sinom in Bogom. Če ga Bog kliče za duhovnika, mu čestitam, ker ga kliče za najbolj vzvišeno nalogo na svetu in upam, da ne boste zahtevali od mene, da bi ga kot duhovnik odvračal od tega poklica!«
»Da, da, prav to...«
»Gospa, lepo vas prosim, saj se ne zavedate, kakšne...«
»Zagotavljam vam, da vaše orga* nizacije ne bodo radi tega čisto nič trpele!«
»Gospa, moje organizacije ne žive ob takem kruhu!«
»Toda, pomislite, ko bi bili na
mojem mestu!«
»Ko bi bil na vašem mestu, go* spa, bi si rekel sam pri sebi: »Bog že bolje ve kakor jaz, kaj mora Dominik storiti; nikar se mu ne upirajmo!«
»Ali če mi hoče vzeti sina!«
»Gospa, sina tako in tako ne bo« ste imeli več dolgo, naj ga vam vza« me kakšna žctnska ali pa Bog. Sa* mo to je, da, če ga vzame Bog, vam bo to žrtev stokrat poplačal... In vam lahko zatrdim, da je moja mamica srečnejša od vseh drugih žena; enako mi pripovedujejo sko* raj vsi tovariši, kako srečne se ču* t>jo njihove matere... Pri nas duhov* nikih je namreč tako, gospa, da ne ponujamo svoje ljubezni vsaki žen* ščini, zato pa hranimo v sebi dra«> gocenc zaklade, katerih nihče niti ne sluti, in jih darujemo onim, ka nam jih dovoljuje Bog ljubiti po človeško...«
* enra je zmanjkale besed in
nastala je tišina. Vsakemu so vst*J jale druge misli. Pa je sprogovO*1 župnik Firmin:
»Gospa, ali Dominiku lahko vem, da sto bili pri meni?«
»Ne, ne, prosim vas, nikarte! & to sem prišla tako zgodaj, da nc nič slutil.«
»Tudi dobro, kakor želite.« »Zbogom, prečastiti, pa ne srd'( sc, da vas nadlegujem. Veste, to bil prvi sunek, ki me je snoči naravnost v srce, ko sem se ga ^ manj nadejala!... Oh, pomilujte ^ uboge matere!«
»Nasprotno, gospa, odslej vas v bom več pomiloval, kajti z duh0 nikom je tudi...«i	j
»Njegova mati, kajne! Jaz p* bila rajši kaj drugega!«	j
»Gospa, naji no sliši Bog besed!« odvrne župnik in so pri*^ ni. Na obrazu mu je bila vid kako ga je spreletela neka ču® groza.	-	(D*'