Leto LXXn 5t. 168 Poifnlna plačana t gotovini, — Die Postgeblllir bar bezahlt Crednl&tvo * oprarai LJubljana, Kopitarjeva l Talefoo J3-61-23 65. Mesečna naročnina 85 Ur, ta tno-tematvo ti) Ur. — Cuk. raft. Ljub. Ijana 10.650 ta naročnino Id 10.394 ta tnserata. lafeljučno ta.oslaniki in odpravniki poslov inozemskih držav so se z doyenom diplomatskega zbora, 111041-signorom Orsenigom na čelu vpisali v knjigo obiskov v predsedniški pisarni ter izrazili svoje čestitke nad srečno rešitvijo Fiihrerja. Milan, 22. julija. Generalni tajnik fašistične stranke minister Pavoli je v svojem in v imenu črnih srajc sporočil svojo nezlomljivo zvestobo Fiihrerju narodno socialistične Nemčije in njegovemu delu. Vsi italijanski ministri so izrekli v brzojavnih čestitkah Fiihrerju svoje veliko veselje nad njegovo rešitvijo. Sofija. Bolgarski regenti so brzojavno sporočili Fiihrerju svoje čestitke k srečni rešitvi. Iz iistega razloga je obiskal zunanji minister Draganov nemškega poslanika SA Obergriippen-fiihrerja Bcckerle.ja ter mu sporočil čestitke ministrskega predsednika in ministrskega sveta ob priliki 6rečne rešitve Fiihrerja. Vich.v, 22. julija. Ministrski predsednik Laval jc poslal ob priliki neuspelega atentata na Fiihrerja nemškemu zunanjemu minitstru von Rib-bentropu naslednjo brzojavko: »Močno me je prizadela vest o atentatu na Fiihrerja velikonemšlkega Rei-rlia. Zelo bi bil hvaležen Vaši Fkscc-lenci, če bi izjavili Fiihrerju občutke ogorčenosti, ki jih občutim ob tem zločinskem dejanju. Sporočite mu, prosim, moje čestitke, da je srečno ušel smrti ter mu ponovite pri tej priložnosti zagotovilo mojih osebnih simpatij. Prosim Vašo Ekscelenco, da sprejme izraze mojega globokega spoštovanja.« Vichv. Scf vojaškega kabineta maršala Petaina general Blasselle je obiskal v soboto popoldne criplomatskcga izrednega opolnomočrnca Ne nič nje poslanika von Rentho-Finka, da bi mu po nalogu maršala Petaina izrazil ogorčenje iu gnus nad atentatom na Fiihrerja. Carigrad. Turško časopisje je v petek prineslo z. velikimi članki vest o napadu na Fiihrerja. Vsi časopisi so objavili razne vrsti z napisi, ki kažejo spoštovanje pred! nemškim vodjo. V političnih krogih turškega glavnega mesia ne pripisujejo sovražnikovim vestem o veliki vojaški zaroti nikake-ga pomena. Tu trde: armada, ki se bori, kakor nemška, gotovo misli le na svoj narod, ne pa na sunek z bodalom. To kaže, da so Turki prepričani kljub vplivu zaveznikov o junaškem boju Nemčije in njenih čet, za katere občutijo spoštovanje. Nanking. Državni predsednik Vang-čingvej je odposlal Adolfu Hitlerju brzojavko, v kateri jo čestital Fiihrerju k njegovi rešitvi pri atentatu »ča-stiželjuili in blaznih zločincev«. Brzo- javko slične vsebino je odposlal zunanji minister Chuminyi nemškemu zunanjemu ministru von HHibentropu. Beograd. Predsednik črnogorskega narodnega odbora Vukšanovič jc izročil nemškim vojaškim oblastem prisrčne čestike Črne gore k Fiihrerjevi rešitvi. Odločilne osebnosti severnoal-banskega mesta Skutari, s katoliškim knezoškofom, članom regentstva Fra Antonijem in prefektom na čelu so izrekli nemškemu mestnemu poveljniku svoje odkritosrčno zadovoljstvo nad neuspelim atentatom na Fiihrerja. Fiihrerjevo dnevno povelje vojski Fiihrcrjev glavni stan, 22. juliia. Fiihrer je naslovil 21. julija na vojsko sledeče dnevno povelje: »Vojski oliorožene sile! Majhen krog brezvestnih častnikov jc izvedel name in na štab vojnega vodstva morilski udar, da bi si pridobil državno oblast. Zaradi Previdnosti pa sc jc ta zločin ponesrečil. Zaradi takojšnjega odločnega posega hrabrih častnikov in vojakov v domovini je bila ta izdajalska klika v par urah uničena ali prijeta, lepa tudi nisem drugače pričakoval. Vem, da se hra>hro borite kot doslej z zgledno poslušnostjo in z zvestim iz-)xiln jevanjem dolžnosti, dokler nc bomo končno kljub vsemu zmagali. Fiihrcrjev glavni stan, 21. jul. 1944. Adolf Hitler. Govor generala Guderiana Fiihrcrjev glavni stan, 23. julija. Šef generalnega štaba vojske generalni polkovnik Guderian jc prečital danes opoldne v nemškem radiju že javljcno dnevno povelje, ki ga ie Fiihrer dno 23. julija dal nemški vojski. Generalni polkovnik Guderian je priključil dnevnemu povelju naslednji nugovor vojski: j Potem, ko sem objavil dnevno povelje FMihrcrja, dodajam še. naslednje: Maloštevilni, deloma izven službe sc nahajajoči častniki so izgubili liralirost in so iz. strahopetnosti in slabosti predpostavljali pot sramote proti dolžnosti in časti, ki inora odlikovali vsakega poštenega vojaka. Vojska sc je očistila sama ter sunila od sebe te nečedne elemente. Nn vseh bojiščih in v domovini se dela z mrzličnim in žrtvovanj polnim de- Vojaško gledanje na položaj Berlin, 23. julija. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallcnsleben piše v nekem poročilu, ki obsega opis položajev na vseh bojiščih naslednje: Lahko bi bilo, da bi atentat na Adolfa Hitlerja, ki jc bil izveden v četrtek, pospešil odločitev. 2e nekaj let je vse bitje v Nemčiji, ne samo na vojaškem sektorju osredotočeno na skrajno koncentracijo in sicer z načrtom na daljši rok. Večkrat smo govorili o tem, da čas ni več činitelj, ki bi delal za zaveznike. Nemško vojno vodstvo razpolaga sedaj s silo, o kateri niso imeli pojma nemški sovražniki izven inemških mej; z zadnjimi konsckvencami je uničilo zaroto majhnega, s sovražnikom povezanega kroga častnikov. Za borbo pripravljene rezervne kolone bo odposlala tja, kjer bodo dale te rezerve razvoju vejne drugo osnovo. Imenovanje ministra Himmlerja za šefa vojske v Nemčiji kaže, da bo treba izpolniti rezerve, ki so odšle na bojišče. Iz rezultatov, ki jih jc Himmler doslej dosegel, tako na organizatornem, kakor na vzgojnem odseku v okvirju svojega orožja SS smo lahko gotovi, da bo Himmler to nalogo v kratkem rešil. Iz tega jc razvidno, da si bo nemško vojno vodstvo prizadevalo, da bo svoje operativne ukrepe pospešilo najprej v nameravani koncentraciji sil. Ima šc dovolj časa, da si to lahko privošči, pred vsem pa, ker je s polno jasnostjo možno videti, kako ojačujoče so delovali dogodki 20. julija na vojsko, letalstvo in vojno mornarico. Ni nevažno pokazati na to, da je izhajal polkovnik Klaus grof von Stauf-fenberg, atentator, ravno iz onega sektorja, ki je imel posla z vprašanji nadomestne vojske. Na bojišču pa prihaja do izraza razločna težnja nemškega vodstva, da vztraja konsekventno še nadalje na temelju, da sc morata pridružiti vzhod in jug tudi zahodu. To se jo jasno pokazalo na bojnem odseku invazije v vsakem primeru vtisa polnem dejstvu, da imajo Nemci 45 Mont-gommeryjcvih divizij še vedno v kleščah, da napadalni poskus Angležev, ki so ga izvedli z 12 močnimi divizijami in tisoč oklepniki na najožjem področju vzhodno in jugovzhodno od Orne proti Divi ni pod najtežjimi izgubami dosegel več kakor zasedbo peščice vasi daleč od operativnega cilja, in le nekaj bornih kilometrov oddaljenih od izhodiščnih položajev. Zares, Nemci so izgubili Caen in St. Lo. Lahko pa še mnogo več izgubijo, če jim le uspe, da omeje sovražniku zaželeno operativno prostost. Popolnoma se pa nam dozdeva, da bo sila Nemcev, katerih le majhen del celotne sile jc stopil v borbo, to tudi dosegla. V Italiji moramo nazvati to, kar so dosegli Angioamcrikanci spričo dejstvo, da so vrgli v boj ogromno vojaštva, ki sc bori proti nemškim zaščitnteam, majhen uspeh. Ze dolgo smo spoznali, da so tamkaj Nemci določili popolnoma določeno gorsko črto za prvo glavno obrambno cono. Bilo jc videti po sili in načinu sovražnega celokupnega napad, da bodo Angleži in Amerikanci medtem zavzeli vsaj Florenco. Nemško vojaško nezani-manje za Piso, ki jo poznamo vsi po poševnem stolpu, lahko izvira iz njenega položaja ob obalni nižini, pa tudi nič manj iz vrednosti, ki jo predstavlja Pisa v umetnosti in kulturni zgodovini, na kar polagajo tukaj, kakor povsod drugod Nemci veliko važnost. Na vzhodnem bojišču se dajo z nameni Sovjctov razločno videti nemški nameni. Nemška armadna skupina na Estonskem stoji kakor prej in ni potegnjena v zahodno od Tarnopola vidne nemške umikalne pokrete. Sovjetski napadi veljajo motenju tega njih popolnoma nedobrodošlega umikanja. Menili so, da bodo udarili Nemce ter jih porazno premagali. Gotovo tu in tam je spoznati na bojišču nekaj točk krize, tako n. pr. na področju severnozahodno od I.vova in na področju pri Brest-Litovsku. Dogodke na lom za zmago. Narod in vojska stojita trdno zvezana za Fiihrerjein. Sovražnik se je motil, če jc menil, da lahko računa v svojo korist, če ustvari razkol med generali vojske. Jaz jamčim Fiihrerju in nemškemu narodu za strnjenost generalov, častniškega zbora in vojakov za edini cilj: Zmago in pod izrekom, ki ga nam je častivredni Feldmarschall von llinden-burg tolikokrat omenjal: »Zvestoba je mozeg časti.c Naj živi Nemčija in naš vodja Fiihrer A dol f Hitler. In sedaj: narod k puški I« Dnevno povelje velikega admirala Donitza Berlin, 22. julija. Vrhovni poveljnik vojne mornarice in jiovcljnik podmornic veliki admiral Donitz jc i/dal ob smrti podmorniškega poveljnika Kapitiinleutnanta \Vcrncrja Hcnkeja, ki je prišel v ujetništvo, naslednje dnevno . povelje podmorniškim edini-cam: »Pri poskusu, da bi ušel iz. ujetništva, je padel |Kidmorniški (Kiveljiiik Kapitanlcutnant Werner llcnke, nosi-lcc hrastovih listov v viteškemu križcu Železnega križa. Z njim smo izgubili enega naših najlioljših. V sebi jc združeval brezobziren pogum ter razgledanost in odlično taktično znanje. Izredno sc je izkazal v boju proti spremljavam, posameznim in vojnim ladjam ter je uničil 26 ladij s lS6i04K» tonami, I križarko in cn rušilec. V Žalosti sklanjamo našo zastave pred hrabrim in junaškim liorcem, ki je bil vzor svojega moštva, pred našim dobrim tovarišem. Boj proti sovražniku, v katerem jc on podlegel, sc bo nadaljeval.« »V 1« neprestano nad Anglijo Stockholm, 24. julija. Agencija Reuter javlja: V noči na ponedeljek so obstreljevali Nemci v orožjem »V 1« južno Anglijo vključno London. Javljajo o škodi in žrtvah. severnem krilu bojišča pa je možno uvrstiti v tukaj že enkrat omenjenih možnih nemških namenih. Tako pri Lvovu, kakor pri Brest-Litovsku, kakor tudi na drugih področjih sovjetskih velenapadolnih podjetij,.na pr. severno od Grodna, prevladuje izredno močna nemška delavnost. Po stanju bojev streme Nemci predvsem le za tem, da v kali uničijo bočno ogrožanje njihovih osredotočenih umikov na dalje proti zahodu preložene skrajšane bojne črte. Toda dejstvom, da to Nemci izvršujejo s tako močnimi, doslej mestoma neopazovanimi množičnimi oddelki, daje sklepati, da so narasle skrbi Sovjeiov v istem razmerju s silami Nemcev. Kje bodo potegnili Ncm-ci končno svojo glavno zaporno črto, ni možno reči. Vsekakor pa sc tako dozdeva, da bo moralo sovjetsko vodstvo poslati v boj še precejšnje število čet. pred-no bo stalo tam, kjer se bodo Nemci končnoveljavno ustalili. Duce pri Fiihrerju F'iihrcrjev glavni stan. 23. jul. V dnevih od 15. do 23. julija je Duce obiskal italijanske divizije, ki so bile v Nemčiji na šolanju. Duce je predal italijanskim polkom njihove zastave, nagovoril čele ler bil povsod navdušeno sprejet. Ob koncu svojega potovanja je obiskal Duce Fiihrerja v njegovem glavnem stanu. Pogovori med Fuhrerjem in Duccjem so bili v duhu največje prisrčnosti. Fiihrer in Duce sla preiskala položaj ter se pogovorila med drugim tudi o vprašanjih italijanskih vojnih internirancev. Pri tej priliki so bilo ugotovljene smernice za rešitev tega vprašanja v smislu moralnih in materialnih interesov obeh držav. Ta rešitev predvideva, da bodo vojni interniranci postali prosti delavci, ali pa bodo uvrščeni v nemško vojsko kot pomožne sile. Pogovorom v Fiihrerjeveni glavnem stanu so prisostvovali Reichsmarschall Herman Goring, zunanji minister von Hibbentrop in General-feldinarschall Kei-tel, od italijanske strani pa maršal Gra-ziani in državni podtajnik zunanjega ministrstva grof Mazzolini. Nemški poslanik v Italiji Rahn in italijanski |>oslanik v Berlinu Anfuso sta spremljala Duceja na njegovem potovanju. Ducejeva brzojavka Fiihrerju Berlin. Na svojem povratku . iz Fiihrerjevega glavnega stana je od- poslal Duce Fiihrerju brzojavko, v kateri je poudaril, da bosta nacional-no-socialistična Nemčija in fašistična Italija dosegli zmago proti boljševizmu iu njegovim zavezniškim silam. Španska borba proti boljševizmu Madrid, 24. julija. Na nekem vele-zborovanju, katerega so sc udeležili prebivalci Seville iu oddelkov Falange iz vse Andaluzije, je bil izročen generalu Queipu de Lltinu, osvobodilen Andaluzije pred boljševiki, velik križ lavorjevega križa San Fernanda, s katerim je odlikoval zaslužnega generala pred nedavnim časom državni šef: to odlikovanje je posuto s 513 briljanti in 500 drugimi plemenitimi kamni. To dragoceno odlikovanje, s katerim je bilo odlikovanih Ic zelo malo španskih vojakov za odlično osebno hraibrost na bojišču, je bilo i zdel ano s prostovoljnimi prispevki andaluškcga prebivalstva. General Queipo de Liano je pozvul prebivalstvo, da nikoli ne popusti v boju proti boljševizmu. Stockholm. V neki vesti agencije »Aissoriatecf Press« iz I/ondona podčrta vajo, da se je bombardiranje z ro« botnimi bombami ojačilo. Strnitev vseh pozitivnih nemških sil Berlin, 23. jul. V izjavah nemških nedeljski Ii časopisov l ozirom na dogodke 20. julija prevladuje enoglasno globoko zadovoljstvo, da je atentat na Fiihrerja, ki naj hi uničil Nemčijo, vplival le oči-ščujpče in da je vzpodbudil nemški narod k zadnji koncentraciji njegovih sil. To je razvidno že iz napisov posameznih člankov. »In sedaj naprej z vso silo,« piše »Volkischer Beobaehter«, »Ura zbranih sil« piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«; »Narod pripravljen za poseg vseh sil in rezerv«, piše »Berliner Biirsenzei-tungj. Narodno je to, kar bo prispevalo k zmagi v lej vojni, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«. Lisi kaže na to, da je zarota povzročila močen vzgon vseh narodnih sil in rezerv. To velja predvsem za domače bojišče, ki ga bo Reichs-fiihrer SS Hinimler brez dvoma še ostreje kot doslej aktiviral za bojno vodstvo. Po pokončanju ognjišča bacilov se je povsod, doma in na bojišču ojačila volja za poseg vseh rezervnih, sil ter bodo sile uvedene v pravilne tire, piše »Berliner Biirsen Zeitung«. Nemški narod stoji s tem v hvaležnem olajšanju ob koncu tega tedna enoten v zahtevi, da da svoje sile tja, kjer to zahtova zadnja odločitev. Sedaj organizirajo ropanje živil mi »na drobno Ostra nemška nota min: Berlin. V marcu tega leta je ušlo iz različnih taborišč v Nemčiji večje število angleških vojnih ujetnikov, ki so jih pa nemške oblasti zopet kmalu polovile ter poslale nazaj v taborišča. Pri tem so ugotovili, da je bilo prepredeno načrtno podvzetje, ki je bilo pripravljeno deloma v zveizi z inozemstvom. Pri ponovnem zajetju teh pobeglih vojnih ujetnikov so morale nemške varnostne sile zaradi ocfporn ali poskusa ponovnega |H>bega večkrat uporabiti orožje. Pri tem je prišlo oJ> življenje nekaj teh vojnih ujetnikov. Nemška vlada je potom švicarske vlade obvestila o tem angleško vlado. Razen tega je izdala po zaključku preiskave dokončno poročilo. Medtem pa je angleški zunanji minister Kden brez sramu izjavil v spodnji zbornici, da so v Nemčiji umorili britanske vojne ujetnike. Nemška vlada je preko Švice v neki izjavi najostreje zavrnila ta nekvalificirani očitek britanskega zunanjega ministra. Nota ima naslednje J besedilo: Cilji Moskve na Atlantiku in Sredozemlju Oslo, 24. julija. V tedenski radijski kroniki obravnava norveški časopisni ravnatelj Beggerud priznanje angleškega poblicista Negley Farsena v iondonskem dnevniku »Daily Mailu«. V tem priznanju potrjuje prodirunje Sovjetov na Atlantik, k Severnemu morju. Istočasno pa prihaja s tem, kakor ugotavlja Beggerud, do izraza angleška in angloameriška slabost. Tudi v deželah, ki so jih zahodne sile ^osvo-bodile«, kakor na primer v južni Italiji, ni nikakor us[>elo Angliji in Združenim državam, da bi zavrli boljševizem. Roosevelt in Churchill sta pred Sovjeti kapitulirala ter izdala Evropo. Le ena sila je zmožna, da se bori proti boljševizmu, in to je Nemčija. " »Atlantska listina, ki 6ta jo nekoč Roosevelt in Churchill tako svetohlin-sk<> širila, ni vredna papirja, na kate-"Hlfti je napisana. Kdo pa govori še dandi, g tem se sprašuje Beggerud, da bodo n. pr. izvedene teretorijalne iz-premembe lc s pristankom prizadetih narodov, kjer sta pripustila Anglija in Združene države boljševiški svetovni revoluciji proste roke. Švedska obramba pred tujimi letali Stockholm, 24. jul. VrHovni poveljnik švedske oborožene sile je objavil, kakor javlja agencija TT, doslej tajne določbe o obnašanju švedske letalske obrambe do inozemskih letal v nekem odprtem povelju. Prejšnja določila so bila nekoliko spremenjena. Tako je bilo zmanjšano obdobje med svarilnim strelom in ostrimi streli. Iz novega določila glavnega stana razvidimo, da je treba pričeti z obstreljevanjem letal brez svarilnih strelov v primeru, če ti napadejo švedsko področje. Dalje je treba streljati na letala, ki kljub svarilnim strelom ne od-lete s švedskega področja. Proti bolniškim letalom oziroma letalom, ki letijo posamič ali pa so v sili, ni treba izstreljevati niti svarilnih niti ostrih nabojev. Zagreb. Sovražnikova letala so napadla Otočac z majhnim številom bomib in strelskim orožjem. Nekaj hiš je bilo poškodovanih in civilne osebe so bile ranjene. Dne 14. in 15. julija so napadli zračni gangsterji civilno prebivalstvo Osijeka ponovno z letalskim orožjem. Tudi Bosansko in Hrvaško Kostanjevico so obstreljevali s strojnicami. Angleški zunanji minister je podal 23. junija, ne da bi počakal na izid nemške preiskave, v tej zadevi neko izjavo, ki jo nemška vlada najostreje zavrača. Zunanjemu ministru dežele, ki je pričela z bombniško vojno proti civilnemu prebivulstvu, ki je s straho-valnimi napadi na stanovanjske predele, bolnišnice in kulturna središča uničila desettisoče nemških žena in otrok, ki je napisal za »IIis Majestys Service« urudno knjigo »Ilandbook of modem irregular \varfarec, v kateri ukazuje dobesedno vsem angleškim vojakom, naj uporabljajo gangsterske metode, da naj na primer nasprotniku, ki leži brczbrambeji nn llch. izbijejo oči ali pa mu razbijejo s kamenjem glavo, takemu zunanjemu ministru je treba odreči moralno pravico, da v takih vprašanjih sploh nastopa ali pa celo dviga obtožbo proti komur koli. Zaradi tega nezaslišanega obnašanja angleškega zunanjega ministra odklanja nemška vlada nadaljnja sporočila v tej zadevi. Ljubljana, 24. julija V zvezi z velikimi izgubami komunistov v provijaniu. ki so jih utrpeli zadnji mesec posebno v Žužemberku in okolici, so se pojavile pri »intendaturi« hribovskih tolp precejšnje težave. Ker so jim glavne zaloge pošle, so izdali »Štabi brigad« odredbe, naj si nižje edinice same preskrbe potrebno hrano. Ukrep utemeljujejo s tem, da imajo brigade premalo »intendantov«. Komunistične težavo najlaže pojasnimo, čo priobčimo prepis lake odredbe: Štab IX. SNOB XVIII. div. NOV in POS Intendanca. Položaj, 19. julija 19-14. Šlev. 51./I II. Štaba II. bataljona IX. SNOB; Položaj Odrejamo, da si od danes naprej vsi bataljoni preskrbujejo potrebno hrano sami. Hrano, katero ne bi mogli nabaviti sami, kot meso, mast, sol i. t. d_____ bo preskrbela brigadna intendanca. Gor- njo odredbo izdajamo radi tega, ker ni v brigadni intendanci zadosti intendantov. Ravno tako nimamo na razpolago nobene posode kot vreče i. t. d. Računo od gospodarskih komisij in potrdila dostavljajte točno z vsemi potrebnimi podatki (Čitljivo) takoj po nakupu materiala. Smrt fašizmu —, svobodo narodu! Član štaba: ' Intendant-zastavnik: A. Bele Polin Alojz Štampiljka NOV in POS Komunističnim »brigadam« je torej zmanjkalo »intendantov« - organizatorjev ropanja za vso brigado —, posode in vreč. Zdaj imajo nižje edinice polno-močje, da si na svojo roko naropajo potrebna živila, kajti njihovo plačevanje, o katerem govori navedena odredba, je plačevanje z ničvrednimi boni, torej ropanje. Kmalu bo konec tudi njihovemu ropanju, ki ga zdaj organizirajo bolj na drobno, in bodo roparji preje-li pravično Kasen. »Z ozirom na potrebo, da se razruši cerkev...« Kratka poročila Zagreb. V toku akcij proti tolovajem je bil zavzet nek kraj v bližini hrvaške meje. V bojih zadnjih dveh dni so izgubili tolovaji 700 mož. Berlin. Tudi v neki londonski vesti v dnevniku »Aftonblndet« ugotav-Ijujo, da jc bombnrdirunje Londonu od četrtka ponoči pridobimo na jakosti. V nekem podeželskem okrožju so raketne bombe »poškodovale« skoraj 2000 hiš od 6000, kolikor jih je v vsem okrožju. Ta statistika je bila predlo-ženu nn neki komunalni konferenci ter jo lahko smatramo za uradno. Tokio. »Vse za zmago — to je naša edina parola,« tako je izijavil mornariški minister Ycnal pred zastopniki časopisja. Svojo nalogo smatra v tem, da odpošlje na bojišče vojnega gradiva v dovolj ni meri, predvsem letala, da bodo lahko posegla brezobzirno T uničenju sovražnika. Za tciu ciljem mora odpasti vse drugo. Sofija. S sklepom vlade sla bitlia od 25. julija dalje ustavljena časopisa »Dneis« in »Večer«. Madrid. Pod predsedstvom ministra za vojsko generala Asensia je zboroval v Madridu vrhovni svet voljske. Pogovori, o katerih ni bilo dano nobeno uradno sporočilo, so bili končani v soboto. Stockholm. Agencija Reuter javlja: Vso noč na nedeljo so nadaljevali Nemci svoje delovanje z obstreljevanjem z orožjem »V 1« južmoan-glešlkih gtofij, vključno londonsko mestno področje. V nekem nadaljnjem poročilu britanske agencije piše, da so Nemci posloli bržkone več bomb kakor |Ki navadi. Milan. Kakor javljajo iz Vatikanskega mesta, je zapustil državni tajnik kardinal Marloine, ki je pred nedavnim obolel, Rim za dalj časa ter je odšel v svoj rodni kraj Cesarija na bolniški dopust. Zastopal ga bo monsignor Tardini. Stockholm. Nasproti komentarjem zadnjega govora švedskega zunanjega ministra Giintherja jc izjavil švedski ministrski predsednik Hamssom v nedeljo v govorili v Vfinersbergu in Alingsosu, da ni švedska vlada zgradila svoje zunanje politike na nobeni špekulaciji z ozirom na izid vojne. Švedska zunanja politika si prizadeva, | da prepreči vsak možen konflikt, s katero si bodi skupino sil, skuša obdržati nevtralnost ter braniti švedske inte-reso in svobodo. V petkovem »Slovencu« jo bil objavljen odlok štaba IX. SiNOB, XVIII. divizije NOV in POJ z dne 9. maja 1944, v katerem je bilo naročeno inž.-telin. referentu IX. SNOB-a, da naj ukrene vse potrebno za razrušenje žu-žcniberške cerkve. Za uničevanje svoje lastne cerkve naj inž.tehn. referent mobilizira vso žužemberčanc in Žu-žemberčanke od 15. do 50. leta. Kdo je ta inž.-tehn. referent, ki opravlja tako pomembna gradbena dela »narodno osvobodilne vlade«, je bilo na objavljenem dokumentu jasno razvidno. Bil jo to neki Vili Kožar. Še bolij kot lo ime pa bi bilo napak, če bi utonilo v pozabo ime tistega, ki je flal ukaz za uničenje žužemberške cerkve in s tem pokaral svojo »široko-grudno strpnost do verskih čustev« in dokazal, da komunisti nimajo nič proti veri in Cerkvi. Vendar je bil podpis velikega pobonnika za »versko svobodo« v komunističnih vrstah tako ume- telen, da ga ni bilo mogoče kar tako prebrati in zato smo pač napisali: Podpis nečitljiv. Pa se je oglasil v uredništvu nekdo, ki je la podpis dobro poznal. Videl ga je namreč na neštetih aktih ljubljanske finančne, direkcije, kjer je naš po-Iitkoraisar — čast njegovemu spoštovanju verskih potreb slovenskega naroda — prej podpisoval pa« drugačne stvari, kot pa ukaze za rušenja slovenskih cerkva. Ta versko strpni polit-komisar ni nihče drugi, kot bivši uradnik finančne direkcije Marijan Jenko. Če bo mož še nap roj tako agilem — seveda če ga še nosi zemlja, to je danes za komuniste kaj iežko ugotoviti — bomo njegov elegantni podpis prav gotovo brali še na odlokih Štaba kakega »korpusa«. To bi bilo le želeti, da bi idealni mož mogel še bolj razširiti 6voie pokroviteljstvo nad verskimi potrebami ljudstva. Končno utegne postati še v Titovi vladi celo minister za uk in bogočašlje. Zavraten komunističen umor zavednega Gorenjca Dne 8. julija so komunisti izvabili v Lesce in blizu postaje zavratno umorili Vončino Helio-dorja, nameščenca KID-a na Jesenicah. Dobil je tri strele iz strojnice in je bil na mestu mrtev. Pokojna žrtev komunizma je bil zaveden katoličan in Slovenec, zelo priljubljen med Jeseničani zlasti zaradi svoje ljubezni do mladine in svojega dela med njo. Komunistom je njegovo idealno mišljenje in delo bilo povod, da so ga pobili. Ko so Jeseničani zvedeli za njegovo nenadno smrt, so bili začudeni in ogorčeni nad zločinom komunistov. Žrtev pokojnega Vončine bo mnogim odprla oči, da bodo spoznali nakane komunizma, njegova molitev pri Bogu pa nam bo izprosila čimprejšnjo rešitev iz komunistične kuge. ŠPORT KOLESARJI NA DIRKALIŠČU Kakor smo že objaivili, priredi Hertne-sova kolesarska sekcija v nedeljo, dne 6. avgusta, medklubske kolesarske dirke. Da jo zanimanje dirkačev za to prireditev zelo veliko, je razvidno is tega, da ne stalno prijavljajo novi ljubitelji tekmovanja s kolesi. Tako sta so prijavila tudi znana vrh-, niška dirkača brata Stirna, ki ju poznamo žo dolgo časa v našem kolesarskem športu. Kakšni dirkači pa bodo nastopili v turistični skupini, do sedaj še ni mogoče ugotoviti, vsekakor pa se bo zbralo tudi v tej skupini nokaj žilavih fantov, ki že sedaj kažejo, da bo med njimi vroča borba. V razporodu bo tudi točka kolesarakoga podmladka do 15 lot, ker vemo, da je prav med temi mladiči precej razgibanosti do medsebojnega tekmovanja. Med drugimi opažamo na dirkališču tudi novo zastopnico nežnega spola, ki pridno trenira za bodočo borbo. Gotov© bo za dosedanjo lavoritko Oarner-jovo Ančko trd oreh, saj je pod izkušenim nadzorstvom znanega kolesarskega veterana. Čeprav so današnji časi glede nagradit- Z Goriškega Da ne bo nepotrebnih voženj. Lzšda je odredba, po kateri moraijo vsi posestniki tovornih avtomobilov pred nastopom vožnje dobiti od županstva, v katerem se nahajajo, potno dovoljenje. V tem dovoljenju mora biti navedena količina in kakovost naloženega blaga, dan odhoda, ime odpoši-ljatelja in prejemnika blaga, ime voznika in njegovih morebitnih spremljevalcev. S tem ukrepom se bodo preprečile brezpotrebne vožnje in se bo vpeljala kontrola nad ljudmi, ki se vozijo s tovornimi avtomobili. Srečno omejen požar. Na nekem veleposestvu v San Gervasio v Furla-niji jc v gospodarskih poslopjih izbruhnil ogenj. Požarni hrambi, ki je bila takoj na kraju nesreče, se je po hudem naporu posrečilo ogenj omejiti in končno ud 11 Siti. Rešenih je bilo preko 1000 kvintalov žita. Zgorelo je samo 300 kvintalov krme. Tej škodi moramo prišteti še škodo na poslopjih, vendar je bil glavni del pridelkov rešen. Zadnje knjige »Slovenčeve knjižnice« Pavel Heyse: STEKLAR IZ MURANA najbrž še nimate. Škoda, če bo šla tako lepa knjiga mimo vas. Uživali boste ob opisu starih Benetk, ob krutih zakonih, ki niso poznali usmiljenja in ob močni in čisti ljubezni mladega beneškega steklarja, ki je izumil kristalno steklo ter po hudem trpljenju dosegel svoj cilj. Kn jii£a vam bo v lepo razvedrilo, zato jo kupite še danes. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. ve dirkačev zelo težavni, bo tudi v tem oziru poskrbljeno, da bodo nagrajenci z njimi prav zadovoljni. * Clglar Jakob, ravnatelj »Spectruma« in velik podpornik 2SK Hermesa in posebno kolesarske sekcije, praznuje danes svoj god. Pred par dnevi pa ga je zadela nesreča ter ga položila v bolniško posteljo. Mi , njegovi prijatelji.kolesarjl, mu želimo skorajšnjega okrevanja in mu kličemo: Na mnoga letal Iz Trsta Lojalnost tržaških delaveev. Po prvem bombardiranju so tržaški delavci sklenili, da bodo dajali en odstotek svoje plače za pomoč tistim, ki so ostali brez slrehc. Prav gotovo je to najboljši dokaz njihove dobrosrčnosti, ki tem bolj stopa v ospredje, ker so ravno oni največkrat prizadeti in kot delavci, ki najmanj zaslužijo, dado zgled srednjim in višjim slojem. Zeparji na delu tudi med alarmom. V galeriji Sandrinetli so /.manjkale gospe Josipini Milkovič živilske nakaznice zu vso družino. Ob istem času je žepar ukradel Josipu Samita denarnico. Nesreče. V bolnišnico je prišla 22-letna Mnrtn Pertichin, ki je imela podpludbe po obrazu in vratu ter ludi po telesu. Povedala je, da jo je njen 27 letni mož Attilio pretepel. — Pri delu je padel tram na roko Antonu Valesinu in mu jo poškodoval. — Ko je hitela v zaklonišče, je 46 letnu Lucija Gerdel padla in si poškodovala roko. — Pri stružnici se je mizar Leo- gold Krišak ranil v roko. — 19 letnj lavdij Banko je stal na slopnici tramvaja. Pri sunku je padel in je zašla leva noga pod tramvajsko kolo, ki mu jo je zmečkalo. — V ulici Udi-ne si jc pri padcu poškodoval nogo Štefan Sponzu. — Elektrotehnik Kajetan Salo se jo pri delu ranil po obrazu. Nova obsodba. Pred posebnim sodiščem, o katerem je že pred dnevi poročal naš dnevnik, je bil v Trstu obsojen na 28 let in 7 mesecev zapora, 34.000 lir denarne kazni in plačilo sodnih stroškov Babaico Felice iz Pulja. Po 8. septembru se je vslcd težkega prehranjevalnega položaja na Kvarnerskih otokih ponudil, da poskrbi za prehrano. Revni prebivalci so v ta namen zbrali 30 tisoč lir, 14 zlatih cekinov in IS dolarjev. Babaico je odšel s tem denarjem v Pulj, kjer pa jc ugotovil, da blago lahko tudi tam proda s 100% dobičkom. Pri razpe-čavanju blaga in denarja pa so ga zalotilo nemške oblasti in ga izročile sod-niji. Časopisi pripominjajo, da je mož še imel srečo, kajti bil jo sojen po italijanskih zakonih. Če bi bil po nemških, bi bil brezpogojno ustreljen. Prebivalstvo kvarnerskih otokov pa bo ludi lo kazen vzelo z zadoščenjem na znanje, saj so ga dolgo kleli tisoči, ki jih je ogoljufal za denar, zlato in — hrano. Zaradi poizkusa tatvine sta bila sojena Angelo Russ in Natale Ixmzar in obsojena vsak na 11 mesecev zapora in 1100 lir kazni. Pred sodniki sta se kaj originalno v'edla in obžalovala, da se jima podjetje ni posrečilo. Slišali sta ju namreč dve ženski, kako sta vlamljala v nekem stanovanju in ju naznanile straži, ki ju je aretirala še na mestu zločina. Zato sla bila nanju precej jezna in končala svoj zagovor z ugotovitvijo, da »je smola vedno zajamčena, kadar se vmes vtaknejo babe«. Pa jima ta duhovitost ni nič pomagala in bosta morala kijidj. temu sedeli in premišljati o »smoli ;! Štetje živine. Vsi živinorejui^v tržaški pokrajini so obvezani, da v teku desetih dni javijo, koliko glav živine redijo. Obenem morajo sporočili število perutnine. Izpred sodišča. 24. februarja letošnjega leta so naložili na kolodvoru 90 vreč riža, ki so jih peljali po ulici Romagna proti tvrdki Oskar Zunthor. Delavcem je bilo naročeno, naj gredo za avtomobilom in pazijo, da ne bi padla kakšna vreča na tla. Delavci pa, utrujeni od dela niso pazili in njihovo nepazljivost sta izkoristila dva zlikovca, ki sta z avtomobila potegnila eno vrečo in jo odnesla. To je videl stražnik, ki je kmalu prijel Angela Minta in Justina Poharja ter ju izročil policiji. Poleg njiju so prijeli potem tudi delavce, ki pa so pozneje pred sodiščem izpovedali, da niso bili v zvezi s tatovoma, ampak so le krivi v toliko, da niso pazili kotnim je bilo naročeno. Pred sodiščem sta bila obsojena Minto in Po-har vsak na eno leto in dva meseca zapora ter 1800 lir denarne kazni. Delavci so bili oproščeni. Plašč so jI odnesli. Pred barom »Grande Italia« je sedela gospodična in pila hladilno pijačo. Ko je hotela plačati in oditi, je opazila, da ji je s stola pri isti mizi nekdo odnesel plašč." Ne prezrite knjige dr. Franca Grivca Narodna zavest in boljševizem Od 280 urednikov je bil Marcel Hirsch, reci Marcel Ilutin, zelo uva-ževan urednik pri listu »Eponue«, toda presegal ga je oriječ, Ilcnrik de Ke-rillis, ki so ga imenovali »Berta visokega finančnega sveta«. Ta »Berta« je pomenila pri listu — štiri milijone, od šestih milijonov namreč, ki so predstavljali premoženje lista »L'Bpoque«. Od tega je imel Kerillis štiri milijone. Čudno se nam zdi, kako je do Kerillis v tako kratkem času tako silno obogatel. Vsi časnikarji predobro vemo, da z golo plačo ni mogoče postati milijonar. Res je, da je bil de Kerillis 20 let časnikar in le dve leti poslanec. Od kod torej tolikšno premoženje?! Ali je mogoče imel strica v Ameriki? Ali je zadel v loteriji? Ako bi bilo mogoče eno a>li drugo, bi si to zadevo lahko pojasnili. Znano pa je bilo, da je imel de Kerillis tesne zveize z visoko financo in 6icer po posredovanju Pavla Iteynauda in Žida Jeroboama Rotschil-da, reci Georgcsa Mandela, kar je pomenilo: dobre zveze z ulico Laffite. Pri »Journalu« sta se smrtno sovražila Pierre Gumier in Leon Blum. Tukaj je imelo1 židovstvo en sam top. Bil pa je 75 mm: Gedeon L^wy, reci: G£o London, najbrž spreobrnjenec, ker je bil tudi poročevalec pri krščanskih listih. List »Matin« ni bil kdo ve kaj stanoviten. L. 1938—1939 se je prekladal od ene strani na drugo in ni vedel, kam bi se obrnil, kje bi mu bolje kazalo. Njegovi lastniki Banau-Varilla so ga nameravali prodati. Ker ni vedel, kam bo zajadral, je okleval in nilial med strankami. Potem je prešel v last velike židovske družine Worms. Tako se je zgodilo tudi z listom »LTntran-sigeant«. Ta dnevnik-večernik jo podpiral Lazarus, ki se je podpisoval Gallus. List »Intraii« je po volitvah 1. 1936, ko ga je zapustil njejpv urednik louis Louis-l)reyfus, skoraj ^propadel. Neka kapitalistična skupina pa ga je priključila njegovemu konkurentu »iPa-ris Soiru«. Končno je list »Intran« kupil 1. 1938 neki Riibardičre, prijatelj Chautempsa in Bonneta. Pri listu »Temps«, imenitnem republikanskem glasilu, so imeli zopet zidje svoje prste vmes, sicer ne toliko kot uredniki, pač pa so imeli najeto celo stran za svoja poročila o denar-stvu. To stran je plačevala banka) La-zard Freres. Sredstva, katerih se je posluževalo židovstvo, da je lažfje vplivalo na francosko časopisje, sem opisal že v VIII. poglavju. Bile so to poročevalske in poizvedovalne agencije L' Ilaehette in Havas. Zaradi tega je bil tudi njen vpliv na francosko čaisopisje neomejen in neizpodbiten. Toda francoski listi se niso vedno posluževali Havasa. Obračali so se na zasebne poročevalske urade. Francoski listi, četudi so bili veliki, niso mogli izhajati brez poročevalskih poslovalnic. Potem ko je nastopila ljudska fronta, pa še celo ne. Ustroj njihovih uredništev, podražitev papirja, honorarjev in plač, deloma pa tudi zaradi socialnih reform, zaradi padca franka, podražitve fele-grafičnin in telefonskih pristojbin, mednarodnih, in domačih, zaradi splošne krize in zmanjšanega števila naročnikov so listi le težko izhajali. Morali so odpovedati mnogim svojim dopisnikom v Franciji in izven Francije ter črpati svoje novice pri raznih poročevalskih poslovalnicah. Stiska pa je zadela tudi jvoročevalno agencijo Havas, ki je doslej edina opravljala poročevalsko služibo za politiko, gospodarstvo, finance in sploh za vseli vrst poročila. Havas je dobila poleg vsega še dva huda tekmeca: agenciji Radio in Fournier. »Radio« je životarila nekaj let le sa silo, Ko jo Leo Karfunkelstein (Lco Blum) 1. 1936 postal predsednik vlade, mu ni še uspelo, da bi izpodrinil svojega smrtnega sovražnika Gumierja iz uredništva Ilavasa, ker je bila agencija Havas prodana s posredovanjem Sterna neki židovski finančni skupini in sta bili uprava in uredništvo zasedeni po lepih židovskih imenih, ki smo jih navedli na listini urednikov socialističnega lista »Populaire«. Naj navedem, kako je' bilo z agencijo Furnier: Zgodovina te agencije je vzpodbudna. Havas in Radio sta bila v službi Ljudske fronte. Tako ni bilo v deželi svobodnega tiska, niti ene poročevalske agencije, ki bi bila res svobodna in neodvisna. To se je bilo pokazalo še posebno meseca maja 1. 1938, ko je neki Bollack rekel nekemu ravnatelju časopisnega udruženja tole: »Ugotavljam, da v vsej Franciji ni niti ene časopisne agencije, ki bi bila neodvisna in narodno usmerjena. Poskribel pa bom za taikšno poslovalnico. Fournier, ki sem ga pravkar uredil, bo izvrstna poročevalska postaja za vas. Pri vodstvu pa bo uradoval ravnatelj Jean Fontenoy.« Jean Fontenov je bila dobra izbera. Fontenoy je bil strokovnjak za obveščevalno službo. Trinaijst let je prebil v Rusiji in na Kitajskem in sicer kot dopisnik Havasa. Od l. 1931—1936 je opravljal pri Havasu zunanjo poročevalsko službo. Bil je zvest domo- vi ° ga Je Blum preganjal. Meseca junija 1938 je agencija Fournier pričela poslovati. Bila je na novo urejena. Lisii so se redno posluževali njenih obvestil, ki so bila obilna, iz-virua in zanimiva. Tudi »Radio« se je posluževala te poslovalnice in inozemski listi so ponatiskovali njena poročila. — Toda nekega dne se je Fon-tenoy razjezil in zapustil Fournierja in za vedno zaloputnil vrata za seboj. Kaj se je bilo zgodilo? Jean Fontenov nhm to pojasnjuje takole: >V treh mesecih, odkar 6em bil pri Fournierju, sem opazoval najbolj ostudno zlorabo časnikarske poročevalske službe. Opazil sem. da prevladujejo pri mnogih finančnikih navade, da se poročila prikrojajo. kakor pač bolje kaže denarnim mogočnikom. Novica, se skrajša, tu in tam se kaj doda ali po-tvon in zasnče. Novica mora biti prikrojena tako, da je naročniku všeč. Moj _ naslednik Bollack je pri Fournierju ustanovil pravo pravcato tovarno za predelavo svetovnih poročil in brzojavk. Poročila se tu predelurejo tako, kakor bolje ustreza židovskim mogotcem. Točnost je tu postranska stvar. Poglavitno je, dn koristi novica finančnikom in njihovim trgovskim prijateljem. Kdo so ti gospodje? To sta Mandel im Reynaud. Po rfvaikTat na dan prihajata v uredništvo in Bollack daje potem po njihovem navodilu poročila, ki so všeč obema ministroma.« i ž i in težave rejcev malih živali Zanimivosti z občnih zborov »Malega gospodarja« b »Zegoze« V nedeljo 23 julija dopoldne sla bila v poslovnih prostorih dveh sestrskih organizacij »Mali gospodar« in »Zegoza« na Gallusovem nabrežju 33 drug za drugim dva občna zbora. Ob pol 9 se je začel občni zbor društva »Mali gospodar«, ob pol 19 ih pa občni zbor zadruge »Zegoza«. Med tem ko sla do marca 1943 obe organizaciji opravljali trgovske posle, se je s tem datumom društvo »Mali gospodar« omejilo le na naloge, ki so vsebovane v pravilih, to je na dajanje strokovnih navodil za rejo malih živali, organizacijo tečajev in zastopanje koristi rejcev pri oblastih. Člani so bili prejemali tudi list »Mali gospodar«. Delo društva »Mali Gospodar«. Občni zbor je odprl predsednik Grabnar. V zapisniku zadnjega občnega zbora 'so bile nekatere zanimive številke. Društvo, ki se je tedaj še ukvarjalo s trgovskimi posli je prodalo svojim članom v letu 1942 nič manj kot 27 vagonov krmil. Društvo je nakupilo za 16.101 liro malih živali in jih dalo članom. Ti morajo po preteku določene dobe dati enega mladiča društvu nazaj. S tem zadoste obveznosti do društva, to pa more tako dobljene živali dati novim prošnjikom. Število članov, ki jih je bilo pred devetimi leti ob začetku društva — letošnji občni zbor je namreč že deveti — le 400, je v letu 1942 preseglo število 3500. Takrat se je zlasti reje kuncev oprijelo mnogo Ljubljančanov, ki niso imeli niti primernega prostora niti znanja o ravnanju z živalmi. Prevelike žrtve, ki so zvezane z rejo, če je treba kupiti vsako tra-vico in jo z muko spraviti domov, kjer spet ni primerne shrambe, potem pa te bolezni pri živalih, vse to jc bilo vzrok, da se ie število rejcev v letu 1943 zmanjšalo. Vendar ima društvo ie vedno 3289 članov. Kaže pa, da bo tudi ta številka še padla. Blagajniško poročilo za leto 1943 nas je seznanilo s finančnim položajem društva. Dokler je društvo še razdeljevalo krmila, je znašal denarni promet 863.000 lir. Ker je s 1. marcem prevzela prodajalno z blagom vred »Zegoza« a ni imela kapitala, je društvo sedaj upnik Zadruge. Društvo je razdelilo prosilcem 8 koz 2 plemenska kozla in 7 kuncev. Izdatek društva za te živali je bil 8400 lir, od tega je bilo kritih 3400 lir s podporo Pokrajinske uprave. Glavna skrb društva je izvežba članov v umni reji. Kot jc poročal tajnik, so bili prirejeni štirje tečaji in sicer o perutni-narstvu, reji kuncev, golobov in koz. Udeleženci tečaja o reji koz, so si ogledali vse živali v Ljubljani in okolici, jih popisali in uvrstili po kakovosti v 3 razrede. Zlasti če je treba pleme pomladiti, so imeli do letos reici velike težave z iskanjem rejcev, ki bi prodali ali pa zamenjali kako žival. Sedaj služi za prlobči-tev ponudb in povpraševanj posebna oglasna deska, ki jc izobešena v društvenih prostorih. Doslej je bilo na njej 600 oglasov. Oglaševalo je 400 članov. Društvo ie poskrbelo tudi za kopunjenje. Ob torkih in petkih popoldne opravlja strokr /njak kopunjenje živalic, ki jih pri-neso člani v ta namen v društvene prostore. Za bodoče so v načrtu tečaji za rejo prašičev, za umno izrabo volne angorskih zajcev, kožuhovine in usnja. — Kunci te oblečejo in obujejo, le podplatov ne dajo. — mladina se bo v posebnem tečaju navduševala za rejo malih živali in se seznanila z vsem potrebnim. Ustanovila se bo veterinarska postaja za obolele živali članov. List »Mali gospodar« je moral prenehati zaradi odredbe glede šted-nje s papirjem. Nadomestil ga bo Zbornik, ki naj bi izšel štirikrat na leto. Prvi del bo izšel v nekaj dneh in bo vseboval pouk o umnem malem gospodarjenju preko poletja. V kratkem bo izšel priročnik »Gospodarska reja perutnine«, ki sta ga po učbeniku univ. prof. Colitfnona sestavila predsednik »Zegoze« g. Rafael Kam-puš in g. Šler Jaka. Zlasti je bilo veliko Iruda z ustvarjanjem slovwenskih strokovnih izrazov. Delo bo obsegalo 350 strani. Sestavljeno je v obliki vprašanj in odgovorov in bo kot nalašč za praktično Uporabo in za šolo. Ko bi ne bilo komunistov, bi bila »Zego-za« visoko aktivna. Zadruga »Zegoza« ima že celo vrsto obratov, ki omogočajo našim rejcem kar najboljšo izrabo vsega, kar da reja. Pred- vsem pa manjšajo skrbi rejcev za prehrano živali. V trgovini jc bilo prodanih krmil in živali 312.000 kg v vrednosti 1,400.000 lir. Krmila je prejemalo 3889 članov. Predilnica je spredla 1250 kg angorske in ovčje volne, na žalost le tuje, tako, da zadruga ni imela dosti dobička, ki bi ga zelo potrebovala. Strojarna jc ustrojila 5520 kožic. Prodanih je bilo 4052 kosov, zamenjanih pa 1300. Novi močnejši mlin, ki je bil letos nabavljen, je omogočil, da je bilo zmletih 41.800 kg kosti, domačega in divjega kostanja, topinamburja in pomarančnih lupin. Sušilnica je nasušila 9000 kilogramov divjega kostanja. Da bi bilo mogoče nasušiti zadostne količine krvi, zlasti pa detelje za deteljno moko, bi bilo treba sušilnico štirikrat razširiti. V valilnici Zegoze se je izvalilo že nad 7000 piščancev, račk, puric in gosi. V preteklem letu je zadruga oskrbela članom 140 prašičkov, letos to ni bilo mogoče ker ni bilo denarja. Zegoza jc bila zelo delavna in bi dosegla tudi lep gmotni uspeh, ko bi ne bile šle velike investicije po zlu. Predzadnje poslovno leto je bila po zaslugi »revolucije«, ki obeta malemu človeku vse mogoče, v resnici pa ravno njemu uničuje tisto bore imetje, brez česar ne more živeti, uničenega mnogo dragocenega blaga. To poslovno leto se je lotila Zegoza pridelave sena na Kočevskem. Ze je bilo pri kočevskem kolodvoru vskladiščenega nad 125.000 kg sena, ki bi dal zadrugi 100.000 lir dobička, a v Ljubljano je prišlo le 35.000 kg. 27. avgusta 1943 so namreč »odrešitelji malega človeka« pognali progo v zrak. Vse kar je ostalo v v Kočevju — seno in inventar v vrednosti 265.000 lir — je bilo za zadrugo izgubljeno. Ni čuda, da se je bilo bati, da bo 5la Zegoza v likvidacijo a njeni člani tega niso hoteli dopustiti, ker čutijo, kaj jim zadruga pomeni. Zbrali so ji nad 60.000 lir posojiia. Letos so začeli obrati zadruge dosegati tolikšne uspehe, da se bo dolg naglo manjšal. Pa tudi sedaj ima Zegoza toliko vrednosti, da ni pasivna. Izvoljen je bil stari odbor. Le izpadle člane so nadomestili novi. Odbor se bo trudil, da bodo imeli člani od reje živali čim večjo korist, obenem bo pa gledal, da se bo polagoma saniralo finančno stanje zadruge. 0 načrtih, ki jih ima odbor za daljšo bodočnost pa bo morda govor drugič. Proti geslu komunistov »uničujf« so postavili zadružniki tvoje načelo- »Le v delu jc rešitev!« Vsaka narava zveri in ptičev in laznine in morskih živali se da ukrotiti, le jezika ne more ukrotiti noben človek. (Sv. Jakob) Koledar Torek. 25. milega srpana: Jakob, apostol; Krištof, mučenee; Valentina, devioa; Pavel, mučenee. Sreda. M. malega srpana: Marijina mati Ana; Valent, škof; Erast, &kof in mn-čenee; Pastor, »poznavalec. Operno gledališče »Prodana nevesta«. Red I. Ob 18. Kino Matica »Tttanle« ob 1< in 19. Kino Union »Materina ljubeien« ob 17 ln 19.15. Kino Sloga »Kdo le oiet« ob lt in IS. Lekarniška služba Notno ■ 1 u i b o Imajo lekarna: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva eeat* 30. in mr. Mnr-mayer, Sv. Petra cesta 7S. Malo knjižno žrebanje se bo začelo danes in bo trajalo mesec dni, dokler ne bo izžrebana v celoti bibliofilska tombola Zimske pomoči. Trenutno morete žrebati v pisarni tom-holskega oddelk« Zimske pomoči, Gradišče 2, in v pisarni Socialne pomoči nasproti Daj-dama. Žreb stane 50 lir in vsak zadene ali po eno knjigo izmed: Jurčič? Cvet in sad, Gregorčič: Oljki, SlapSak: En starček je živel, Velikonja: f*«/^ Anekdot, Bevk: Po živalskem svetu, a.li pa bibliofilsko tombolsko tablico. Vsaka knjiga je vredna več kot 50 lir. Knjige so nzibrane, odlikujejo se po lepi opremi in se ne dobe na knjižnem trgu. Zato pridno žrebajte! Druge lokale, kjer se bo lahko žrebalo, bomo objavili prihodnje dni. Odslej ao naic nove telefonske številke: 23-61. 23-62. 23-63, 23-64, 23-65 Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Joie Napast. V službi domovine Je padel protikomunističui borec Jože Napast, domobranski višji narednik. Rajnega domobranca bodo položili k večnemu počitku v torek ob 0 dop. do župnem pokopališču v Polhovem Gradcu t mašo zadtisnico. ■+■ Elizabeta IJian. Dolrpela lev Ljubljani gospa Elizabeta Ihan, dolgoletna cerkvena pevka v stolnici. Pokopali jo bodo v torek, 25. t. m. ob Štirih popoldne iz kepele sv. Jakoba na Žalah. Naj rajnima sveti večna luč. vsem njunim dragim naše iskreno sožalje! ZGODOVINSKI PABERKI 21. malega srpana 1842. leta se je rodil na Skaručni časnikar in ljudski pisatelj Jakob Alesovec. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Ljubljani, po končani šesti je prestopil na učiteljišče in odšel 186-1. leta k Miroslavu Vilharju na Kaleč za domačega učitelja, dve leti kasneje je odšel v Vipavo Ii grofu Lanlhieriju urejat knjižnico, pa se že po enem letu vrnil za stalno v Ljubljano. Kot dijak v Aloj-zijevišču je postal kratkoviden, leta 1885. pa so mu oči popolnoma opešale. Ta nezgoda in neredno življenje sta povzročila, da je bil mož zadnjih petnajst let zanemarjen in zapuščen. Umrl je v oktobru 1901. leta v Zavetišču 6v. Jožefa v Ljubljani. Pod vplivom nemške šole Je Ale-šovec kot petošolec ustanovil nemški dijaški list ^Die Schwalbe< ter začel pisa-teljevati v nemščini. Pisal je zlasti potopise in zgodovinske povesti. Nov slovenski svet so mu odnrli Lovro Pintar, Ma-rešič, Blaž Potočnik, zlasti pa Miroslav Vilhar, ki ga je spodbujal, naj piše slovenski. Prvi Alc5ovcev slovenski spis je izšel 1866. leta v celovškem Slovencu, naslednjega leta je izdal v Ljubljani delce Kustoca in Vis, nato Cesar Maks in Mehika, Vrtoinirov prstan ali zmaj v bistriški dolini — in drugo. Zanimiva je zlasti avtobiografska povest Kako sem se jaz likal in spis Ljubljanske slike. Ale-šovec je bil ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede: brez umetniškega stremljenja je pisal preprosto, za svojo dobo pravilno ter z veliko hudomušnostjo in šegavostjo. Na • Bleiweisovo prošnjo je prevzel 1869. leta uredništvo Triglava, toda list je že naslednjega leta izdihnil. Glavno Aleševčevo časnikarsko delo je bil humoristično-satirični list »Brencelj v lažnivi obleki«, ki je začel izhajati 1869. leta po dvakrat na mesec, začasno prenehal s 7. številko 1873., se 1877 zopet pojavil, izhajal do 1880. po enkrat, od 1883. po dvakrat na mesec, 1884. leta je z 9. številko prenehal, pa se še v istem letu nadaljeval pod imenom »Novi brencelj v zbadljivi i šaljivi obleki«. Brencelj je izhajal spočetka z Dežmanovo podobo z grabljami, ki beži pred brenc-Ijem - Alešovcem, pozneje je imel podobo brenclja - Alešovca, ki pika. V boju med starimi in mladimi, ki je v 70 letih razburjal slovenske duhove, je bil Alešovec na Bleiweisovi strani. Za Winklerjeve vlade je nastopal proti »elastilArjem«. Dasi robat je imel Brencelj velik političen pomen, bil je dostikrat konfisciran in urednik je moral sedeti celo v zapofu 1854. leta se je rodil na Dunaju znani proučevalec zgodovine južnih Slovanov Konstantin Jireček, prof. dunajske univerze. KULTURNI OBZORNIK Balantičeva spominska na Vrhniki Vrhnika je prvi slovenski kraj, ki se je izven središča Ljubljane spomnil tragične smrti velikega pesnika Franceta Balantiča, »domobranca, mučenika in pesnika«, kakor je klical z velikim črnim robom obdan velik lepak po ulicah lepega Cankarjevega mesta. Tudi to je znamenje, da Balantičeva pesem zajema ves narod in da že ves narod začenja čutiti, kaj je izgubil z njim. Vrhnika, »ta prečuden kraj«, domačija Cankarja in Strnena, je prva sama iz sebe začutila, da se Balantiču spodobi spominska svečanost, za kar gre hvala predvsem neumornemu prosvetnemu delavcu, višjemu naredniku domobrancev g. Pfeiferju, ki je skupno z literarnim kritikom g. Avgustom Žavbijem zamislil ves večer. Tako se je to nedeljo vršila v Prosvetnem domu ob udeležbi poveljnika domobrancev na Vrhniki g. majorja Lehmana in g. dekana Milavca spominska svečanost, ki se je je udeležila vsa Vrhnika in okolica ter napolnila veliko dvorano. Oder, ki ga je za to priliko lepo okrasil g. Rudi, je nosil na črnem ozadju velik napis »Slava Balantiču!« Ves večer pa je bil uglašen na žalno spominsko razpoloženje, kjer so se menjavale recitacije, petje in glasbena dela. Balantičeve pesmi m recitirali nadučitelj P. Japelj, podnarednik Fink in gdč. Jerinova. Nastopili so domači pevci iz zborov Vrhnike, Stare Vrhnike in Verda pod vodstvom pevovodje g. Koprivca, peli pa so vojaške, narodne in žalne pesmi (tako Oj ta soldaški boben, Vsi so prihajali, Človek, glej!, Oj Doberdob itd. itd.). Se posebno barvo pa so dali umetniški so-lospevi in glasbeni nastopi. Tako je višji narednik Pfeifer zaigral na klavirju zbor iž opere Cavalerije rusticane, prof. J. Osana in nadporočnik Smolinsky stn zaigrala Gounodovo Ave Maria, Adamičevo Pri zibeli je pela ga. Marija Rodetova, Bariton g. Sikyta pa je zapel Mihelovo Človeka nikar, pri čemer ga je spremljal g. Grm. Sestre Finkove, ki so prišle iz Ljubljane, so zapele več pesmi, tako narodno Vigred približa se, Smolinskega (ki je bil prisoten) Pesmica o mesecu, Ščekove Letni časi, Adamičevo Na .Tur-jevo in Devovo Soči. Za konec pa je g. Pfeifer zasviral koral iz opere Evan-geljnik. Takšen je bil glasbeno pevski okvir tega spominskega večera, ki je bil resnična žalna svečanost za mladim domobranskim pesnikom, katerega lik je Vrh-ničaiiotn prikazal literarni kritik g. Avgust Žavbi z lepim spominskim govorom, G. Žavbi je podal najprej poročilo o usodni grahovski noči 24. nov. 1943, ki je zahtevala toliko žrtev, med njimi tudi žrtev mladega Balantiča, o katerem te- Kadilcem in trafikantom Raznašalei mestnega preskrbovalnega urada raznafajo posameznim upravičencem tobačne izkaznice za avgust. Vsak upravičenec naj se takoj, čim prejme svojo tobačno izkaznico, zglasi pri svojem dosedanjem trafikantu. S seboj naj prinese slaro tobačno izkaznico za mesec julij. Trafikant pritisne na novo tobačno izkaznico žig in vpiše številko, pod katero je upravičenec vpisan v seznamu. V svoj seznam pa vpiše tudi številko nove tobačne izkaznice. Ob koncu meseca bodo morali upravičenci oddati glavo julijskih tobačnih izkaznic pri svojih trafikantih. Na novo tobačne izkaznice za avgust pa trafikanti še ne smejo izdajati tobačnih izdelkov. Mestni preskrbovalni urad bo objavil v dnevnikih, kdaj bodo razdeljeno vse tobačne izkaznice in kdaj so bodo pričele reklamacije za mesec avgust. V kratkem bo izšla 12. Svetova knjiga TAJNA NARAVE Knjigo je napisal dr. Fr. Mihelčič. &va&Jte ttovicz Peta (veta maša zadušnica /.a padlim Tonotom Dollnarjeni bo 27. julija, torej v čotrtek, ob 7 pri sv. Petru. Prijatelji in zuancl rajnega vljudno vabljeni. Predvajanje športnega fllui«. Tlnuos bo kino »Slogu« predvajal šporlnl filin, posnet na berlinski olimpiadi. Ta predstava jo brezplačna in športniki »i bodo lahko ogledali teoretično in prnktlčno Izvajanje vseli metov. Film jo rolo zanimiv, siij k h ž. o vso faze metu lu j« dobra iolu vsem metalcem, kakor tudi onim, ki ljubijo labko atletiko kot glodalci, saj jih bo seznnnll z onimi tajnostmi. ki s0 jim bile doslej morda neznane. Prlčotek ob 18 v kinu »Sloga«. Idealni dijaki li vseh razredov klasične ln vlšjlb razredov realne gimnazije, ki čutijo v sebi misijonski poklic in bi se radi pripravili na letev na prostranih poljih, so sprejmejo v mlsljonlšče, Knoble-harjov zavod v Dravljah. Oskrbovalnina Je nizka. Prošnje naj vloie na vodstvo K noti-lebarjevega zavoda najkasnojs do 80. julija. INSTRI KCIJK - NOVI TRG 5 - dobo dijakl(-inje), ki Imajo popravni izpit, za nizek honorar. Začetek 1. avgusta. Pojasnita vsako dopoldne. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Na Barju je pičil gad deklico Leto 1944 je hladno leto. Še ni bilo prave poletne vročine, vendar kronika zaznamuje že tri gadje pike, ko so bili pičeni pripeljani v ljubljansko bolnišnico. Redko slišimo, du bi bili gadje na Bnriu. V nedelio popoldne, kljub temu, da je bilo hladno in čemerno. je na Peruzzijevi cesti pičil gad posestnikovo hčerko Marico Pa-derjevo s Peruzzijeve ceste št. 102. Na udredbo zdravnika dr, logarja so deklico, ker je bila rana smrtno nevarna, prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnišnico na II. kirurgični oddelek. Deklica je rešena. Krilati pevci so utihnili Po gozdovih in vrtovih se razlcga-joči koncerti stoglasnih krilatih pev-cev so večjidel že utihnili. Peli so krilatci od prihoda zlate zore tja do zatona sonca. V začetku julija o sv. Urhu, ki je 4. julija, je prva utihnila kukavica, ki se je krepko oglašala na Golovcu in Rožniku. V času košnje jc že utihnil kosec, ki se je letos po barjanskih in drugih travnikih prav redko oglašal s svojim »hrest-hrest«, zato mu ponekod na Notranjskem pravijo »hreslar«. Utihnil je poljski skrjnnček, ki je veselo žvrgolel od jutra do večera. Ko so žanjice požele prva žita, jc tudi utihnila drobna prepelico s svojim »ped-pedi«. Po vrtovih in nasadili so nehali s svojimi pesmicami pisani ščinkavci, drobne senice in pcnice. Utihnil je lišček, ki se je pred kftšnio pojavljal po mnogih travnikih, kjer je iskal semena ruz-nih rož, zlasti regratova, dalje je onemel debeloglavec — kalin. Dolgo je še prepeval trdokljunasti kos. Ko so sedaj nastopili pasji dnevi, saj jc bil v nedeljo 23. julija prvi pasji dan, je prenehal s svojimi jutranjimi in zlasti večernimi koncerti kos, ki je dostikrat zelo izbran v svojem progromu in vam zna zapeti prav lepe melodije, prikrojene njegovemu veselju in hrepenenju. V prvem polletju izbrisani dolgovi Zanimiv je pregled o vseh, v prvih šestih mesecih letos izbrisanih hipoteč-nih posojilih in drugih bremenih, ki jih je izvršil zemljiškoknjižni urad ljubljan- 25. malega srpana 306. leta so rimske legije oklicale za imperatorja Konstantina Velikega, s čimer se je zučel boj, ki se je končal z zmago krščanstva in obnovo enotne države. 1261. leta je Mihael Paleolog, "vladar v Nikeji, z nenadnim napadom zavzel Carigrad in zadal s tem smrtni udarec latinskemu cesarstvu, ki itak ni moglo nikdar pognati globljih korenin, sovraštvo med Grki in Latini je razklalo krščanski svet v dva dela in to prav v času, ko je Evropi z vzhoda znova grozila nevarnost. 190!). leta je Bleriot kot prvi preletel Rokavski preliv. daj nismo niti dobro vedeli, da je pesnik, takšen pesnik, kakor ga je pokazal sedaj v vsej luči čas zadnjega pol leta. In tu navaja delo za Balantiča v nasi javnosti, na kar je oznanil njegovo dediščino v slovenski liriki. Še prej pa je opisal njegovo življenje, mlado življenje, ki je dalo osnovo in navdih njegovi pesmi. Iz zadnjih spominov Balantičevega prijatelja Tomažiča, ki se je rešil iz goreče hiše, je podal odstavke, ki se nanašajo na smrt v ognju, na telesno smrt, dočim je bilo vse njegovo življenje en sam ogenj, ki ga izraža najbolj njegov verz: Goreti hočem sebi, novim dnevom. In na ta verz je govornik nanizal nadaljnje misli govora. , Njegovo pesem je označil z besedo, da je »bilo vse njegovo življenje eno samo izgorevanje in je bil umetnik s široko amplitudo doživljanja. V nas živi Balantič, divje strastni fant in spokor-nik obdrgnjenih kolen... Ta človek z Michelangelovo dušo je zmerom ves v ognju: spočetka v ognju strasti, ki temu 18 letniku narekuje drzne erotične pesmi, metaforično za čuda svojske, vsebinsko pa omamne kot planinske rože; ko pa seže v grenko dno, se zgrozi: čustvo ponižanja in kesanja mu prevzema dušo; v popolni brezsmernosti tipa za zvezdami. Toda vprav iz srede tega razkola mu — 19 letnemu — po-žene prvi sonetni venec, pesnitev, s katero se prvič sreča — z Bogom.« Zanimiva je zdaj oznaka Venca, ki jo podajamo, ker bo izšel pri Biblioiil-ski tomboli Tako ga Žavbi oacmžnjes •»Pričenja se s smrtno utrujenostjo. Odrekel se je vsakršni strastnosti, a še Vedno ga mami greh, ki mu pleše pred očmi kot privid, odet v kraljevski ornat; zaželi si smrti, ki se mu zdi edini izhod iz tega precepa, v katerega je zašel. Spomin mu uhaja v preteklost: za vsako ceno hoče obdržati lepe, blodne slike, ki hite v nepevrat. Strašna je morala biti energija, s katero se je pesnik iztrgal ljubezni; enako grozna je ludi praznota, ki mu je po odločitvi zazijala v duši. Ves razklan se preihi samoti, opaja se z lepoto zemlje; in v tej nemi pozabi mu srka duša novo moč: vsa bolest se mu nenadoma sprosti v krčevit krik po Bogu. Šele zdaj se je povsem našel: nič več ga ne* vabi greh, a tudi s smrtjo, kateri so je v obupu vrgel v objem, se sprijazni. Ne želi je sicer, vendar pa ji, zopet vesel življenja, mirno gleda v obraz, sam čuti, kako je v bolečini dozorel, skratka: vse nasprotne sile, ki so se kdaj borile v njegovi nemirni duši in se med seboj vozlalo v divji vrtinec obupa, je dokončno ugnal ter jih strnil v lep duhovni kozmos, odkoder se mu odpirajo novi, doslej nesluteni razgledi. Tako je v dobrem letu prehodil dante-jevsko pot razvoja: iz pekla strasti se je končno skozi muke razdvojenosti in kesanja prelil v tiho religiozno molitev.« Tako je označil govornik to Balantičevo pesem, ki je nastala tik pred novo dobo naše zgodovine. »Toda Balantič prehaja v literarno zgodovino že povsem kot predstavnik te nove dobe: dasi je izšei iz etičnega relativizma predvojnih leC mu i« vendar vsa ta dediščina pre- sitega okrajnega sodiSča. Letos je bilo v prvem polletju pri okrajnem sodišču podanih 210 predlogov zn izbris raznih, v 4 valutah vknjiženih posojil. Največja posojila m> bila izbrisana z nepremičnin, ležečih v raznih kat. občinah mesta Ljubljane. Pa tudi okoliški kmetje so hiteli izknjiževati razna stara hi|>otečna bremena. Veliki in mali dolgovi so bili v tem času izknjižoni. Izbrisana so bila I aso-jila v skupnem znesku 9.303.950 din. To so bila večjidel j>osojila in hipotočni krediti, ki po jih dovoljevali in dajali razni ljubljanski denami zavodi v zadnjih letih mnogim lastnikom nepremičnin v mestu in okolici. Daljo so bili izknjiženi tudi dolgovi zadnjih treh let v znesku 3.716.064 lir. Pa tudi prav stari dolgovi so bili izbrisani, ko so bili lastniki po raznih okolnostih primorani, da so uredili svojo zemljiško knjigo in dobili možnost, da so lahko dobili na svoje nepremičnine novo hipoteke. Izbrisani so l»ili stari kronski dolgovi v znesku 118.172 K in 5.413 starih avstrijskih goldinarjev. Zadnji dolgovi so v zemljiiki knjigi učakali kaj častitljivo starost, znašali pa so navadno prav majhne vsoK Obsojeni verižniki in navijalci Pred posebnim sodiščem za javno varnost je bil pred dnevi obsojen Matevž Akodlar zaradi prestopka člena 7. uredbe o cenah, navijanja cen na 8 mesecev in 8000 lir denarne kazni, ker je blago prodajal po Črnoborzijanskih cenah. — Splošen pregled o kazjiovanih verižniklh in navijalci h cen navaja, da je bilo letos v <> mesecih od policijske uprave kaznovanih 625 oseb na skupno denarno kazen 872.500 lir, med njuni so. bili največkrat kaznovani nekateri ljubljanski mesarji s kaznimi do ,\CO() lir, ker so prodajali meso na črni borzi. Poškodovanci z dežele v bolnišnici V času mlačve, ko začno delovati mlatilnice, se dogodi tudi več nesre<\ Prvi poškodovanec ob mlačvi je bil pretekli teden pripeljan v ljubljansko bolnišnico. V Šmarju na Dolenjskem je posestniku. 70 letnemu Francetu Kometu mladini stroj odtrgal levo roko v zapestju. — Slamoreznira pa je v Št. Vidu pri Stični odrezala prste desne roke triletnemu posestnikove-mu sinu Vinkolu Kotnarju. Nesreče in poškodbe Na tromostju je v nedeljo okoli 18 tako nesrečno padla v Tržni ulici štev. 1 stanujoča žena mestnega delavca Frančiška Kome, da si je prereza) n žilo na desni roki. Zaradi močne krvavitve in ker je bila poškodb« smrtno-nevarna, je bila Rometovn z reševalnim avtom prepeljana v bolnišnico. — Slavko Pezdirc, 16 letni diijak je pn-dcl s kolesa. Dobil je hude notranje poškodbe. — Mostni onemogli, 81 letni Josip Drcšar je padel in si zlomil desno nogo. — Iz tehničnih ozirov so vožnje 7. reševalnim avtom omejene im potrebne le v najnujnejših, smrtno-nevamih primerih. teklosti zgorela v duši v ognju bolečin, hujšem od grahovskega. V bedi in samoti Gonarsa se je le še bolj očistil ter so kot pesnik in človek prijel dveh resničnosti, s katerima odslej stalno računa: naroda ln Boga!« Tu je g. Žavbi označil Balantičevo gonarsito zamisel sonetnih vencev ter še posebej drugi sonetni venec, ki je nasprotno od prvega »po globoki iskrenosti in čudoviti preprostosti najlepša slovenska religiozna pesnitev; umetnost, ki prehaja v molitev. Preko vseh ovir hoče samo še k Bogu, še po smrti ga hoče slaviti s svojo umetnostjo.« Svoj govor je govornik zaključil s ponovitvijo istih besed, s katerimi svoj čas Debeljak v Ljubljani, ter mu še dodal: Pesnikove napovedi pa zore počasi: mladina, ki jo jo zajel isti ogenj, kot je gorel v duši tega pesnika domobranca, ko se je odločil za Boga in narod, je na ]x>hodu. Novi dnevi,' ki jih je pesnik slutil in za katere je zgorel, pa že tudi v resnici prihajajo. In ta mladina tudi toži: »Vi, ki že tri leta malikujete pred zločini, kako lioste zagovarjali Balantičevo smrt prod slovensko kulturno zgodovino!?« Takšna je bila la lepn, resnično spominska svečanost mlademu pesniku na Vrhniki. Udeležili so se je tudi gostje iz Ljubljane, videli stno med njimi Balantičevega intimnega prijatelja, ilustratorja njegovega Venca, slikarja Tršarja, urednika Kemperla iz Gorice in druge. Vrhniškemu prosvetnemu delu, ki je dalo prvi kulturni obulus mrtvemu pesniku domobransko dobe, pa moramo samo čestitati. td. Kaj je novega pri naših sosedih? Z (* (H'€Jltjsh'tJt/ft D\a sadja pika. Petra šiberla petletnega fantka i/ Kranja je gad usekal v desno nogo. Na dvorišču tlomu-čije pa je v levo nogo pičil gad l(> letnega posestnikovega sina l.esjukti. Kaznovana tatinska družba. V letošnji ponilatfi so se ponavljali vlomi v neko skludišče v Pliberku. Vlomilci so s ponarejenim ključem vdirali v skladišče in odnašali perilo obleko, čevlje in živila. Vsega skupaj so na-k radii blaga /a "OIM) mark. Po <0 jih prijeli iu tndi tiste, ki «0 ukradeno blago kupovali. Tatove je vodil Anton Prcpotnik i/ 1'liberka in je dobil zato IS mesecev ječe. i(> letni ključavničar II a j murni Kaps je dobil 8 mesecev zapora: 4-1 letni pivovar Janez Kovač-nič, 4" letni fHimožni delavec Dimitrov Stoj nič in 23 letni pomožni delavec Jožef Palir pa so dobili im 6 mesecev zapora. Dvu druga sla dobila še manjše kazni.' S Sftotlnje Štajerskega Spodnještajerska dekleta na Gornjem štajerskem. Dekleta iz krajevne skupine Slivnica pri Celju so te dni obiskala Gornjo štajersko. Napravila so izlet v planinski Tragbss, kjer so delala izlete po okolici in se spoznale s tamošnjim prebivalstvom. Po nekaj dnevih so se vrnila in so medtem še obiskala pokrajinsko glavno mesto. Odlikovana sta bila z železnim križcem druge stopnje desetar Emil Mtiller in gienadir Kari lUppl, oba iz Trbovelj. Štajerski dijaki bodo prišli na počit* niče na Spodnje Štajersko in na Gorenjsko. 2c dve leti so dijaki in dijakinje iz štajerskih visokih šol prihajali na Spodnje Štajersko in Gorenjsko, kjer so opravljali važno kulturno, politično in gospodarsko nalogo. Lani jc prišlo 60 dijakov in 120 dijakinj na Spodnje Staiersko. Da bi tudi letos prišlo čim več dijakov, je v Gradcu imel posebno predavanje vodja jugovzhodno nemškega instituta dr. Carsta-njen, ki je obravnaval razmere leta 1918 in 1919 ter poudar|al, da je Avstrija tedaj zaradi narodne malomarnosti zgubila Spodnjo Štajersko, ki je šele pred tremi leti po osvobodilnem dejanju Hitlerjevem zopet prišla nazaj k veliki Nemčiji. Predhodnica tej dokončni osvoboditvi pa je bilo dve desetletji delujoče obmejno delo, kjer je bilo treba kamen do kamna v obrambni zgradbi. Dijaštvo se je tedaj ves čas živo zanimalo za to delo in zato tudi sedaj pomaga pri politični, kulturni in gospodarski obnovi Spodnje Štajerske in Gorenjske. Zatem je govoril za Gorenjsko Erich Posch, ki je poudarjal, da je lani bilo na Gorenjskem 70 dijakov in dijakinj in da jih letos pričakujejo 150. Za zaključek je bil predvajan film, ki kaže taborišče za tečaie otroških vrtnaric na Gorenjskem: ob tem so bile pokazane romantične alpske slike. Naznanila ljubljanskih prireditev Operno gledališče Prodana nevesta« »Paganlnl«. Red Torek, !5. julija, ob 18: . Red 1. Sreda, J«, julija, ob 18: Sreda. l'pr»va Državnega gledališča v Ljubljani ho ob zaključku dramske sezone izdala še eno, sklepno številko (iledallškega lista Drame, ki vsehučje statistični pregled dela v lej sezoni Itd. l.lst lio v prodaji pri opernih predsta\hli, pri lilljeterjlb ln pri blagajni v Operi. B. Smetana »Prodana nevesta«, komična opera v treb dejanjih. Spisal K. Sabina, prevet N. Štritof. Osebe: Krušina, kmet — Janko, Ljudmila, njegova žena — Kogojeva, Marenkn, njuna hči — Polajuarjeva, Miha, Biuntar — Dolničar, Hata, njegova žena — liolobova, Vašek, njun sin — Banovcc, Janko, Mihov sin iz I. zakona — Čuden, Kcual, mešetar — Lupša, cirkuški ravnatelj — Jel-nikar, Iismeralda, plesalka — Barbičeva, Indijanec — Mnrenk. Dirigent D. 2ebro, režiser C. Debevec, koreograf inž. P. Golovin. 1 ~ ; T vezavi je nova knjiga ii o v e n č e v e knjižnice« KINO »MATICA« "" Vožnja v smrt največjega luksuznega parnika »Titanic« Katastrofa, ob kateri te obnemela svetovna lavnost. Igralci: E. F. FUrbnnger, Elfriede Datzig in Sybi!le Scbmitz. PREDSTAVE ob: U. in 14. ari TEL KINO »UMOM« nn Pretresljiva življenjska llika o ljubeči, požrtvovalni i« za srečo svojih otrok boreči se materi Materina ljubezen« » Kathe Dorsch, Hans Holt, Hans Hottcr. Wol! Albach Relty. traudl Slark, Paul Horbiger. PREDSTAVE ob 1? in UM. tlU 17-S« KINO »SLOGA« Dve ari prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burkal »Kdo je oče?« V glavnih vlogah: lise VVerner, Roma Bahn. Hans Stliwe, iheodor Danegger, Heppo Brern in drugi odlični nmeloiki. PREDSTAVE ob It ln 19. »OddilnlShi skupini luiFonsho primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 23. JuHJ: 7 Poroijla v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 0 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12 45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkoster pod vodstvom D. M. Sijanca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Četudi po-zuano ni, vendar zanimivo bo — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, inž. Josip Hočevar: Konzcrvlranjo živil — 19 Slovenska ljudska oddaja — 1D.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — SlKomorni koncert Ljubljanskega komornega tria in violinistke Jelke Stanič, na klavirju spremlja M. Lipovšek — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi Marijan Vodopiveo — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. BERNINSKEGA KRALJA ste gotovo brali z užitkom. Z enakim veseljem boste vzeli v roke novo knjigo »Slovenčeve knjižnice« ki je pravkar izšla: Pavel Heyse: STEKLA« IZ MURANA Lepa zgodba iz starih Benetk. Mlada in Čista ljubezen je središče, okoli katerega pisatelj naniza kopico napetih momentov iz starega življenja »kraljice morja«. V slu/bi domovine je padel v najlepši moški dobi, protikomunističui borec, srčno ljubljeni mo', oče sin in brat, gospod Napast domobranski višji narednik Pogreb nepozabnega pokojnika bo 25. julija 104+ ob 0 dop. nit župneui pokopališču v Polhovejn Grudeu z mašo zadušnico Rače-Fram, Ljubljana. Polhov Gradec Žalujoče družine: NAPAST, PIPAN, KMETEC. ŽOGA SREČE : »Tega pa ne!« je Anton hitro odvrnil. »Prav vesel sem, da sem vam mogel pomagati. Dovolite mi, da vam liomagam v hišo.« Ko je govoril te besede. ji je pomagal iz. taksija. »Ali nimate nobenih prijateljev?« jo je vprašal, ko je vzel ključ, ki mu ga je dala, in odklenil predn ja vrata. »Nimam, čisto sama stanujem. — O-oh!« In znova si je pritisnila roko na srce. Anton je začutil neki nemir, da bi stopil v hišo. Dekle mu je bilo popolnoma neznano in hiša čudno temačna. Toda v naslednjem trenutku je bil premaga! to slabost in je odvedel dekle, ki se je znova opiralo nanj, v sobo, ki je bila na desni strani borne veže. Presenečen jc opazil, da je bila soba opremljena kot spalnica. Preplašen se je umaknil nazaj. Saj ni bil bedak. Sedaj ga je prvič obšel čut pravega strahu. Toda ko je razmišljal, ali ne bi bilo bolje, ako bi hitro pobegnil, je bilo videti, da ima dekle nov srčni napad, ko se mu je zrušila v rokah. Nekaj je takoj obrnilo njegovo jio-zornost nase: na drugem koncu 6obc , so bile zavese mulo odgrnjene. Prikazal se je obraz nekega moškega. Oči so bile predirljive in so se iskrile v osredotočeni zlobnosti... XXII. poglavje. V pasti. * Anton je za trenutek, dva, prepa-deno srepel v tiste zlobno se iskreče oči. 'ledajci jc izza zaves stopil neki možakar: »Torej tako delate? Z mojo ženo imate opraviti?« Anton je bil še bolj prepaden. Bilo mu je, kakor da so vse to le sanje. »Ne znate govoriti. Kaj pa pomeni to. da prihajate semkaj domov z mojo ženo? Kaj pa ti praviš k temu.« je pristavil mož — ki je bil Antonu čisto nepoznan — in se je obrnil k dekletu: 3Ja/. — ne morem za to!« je (Tekle zajccalo zmedeno. »Ko sem šla domov, mi je na ulici postalo slabo. Ta gospod jc prišel k incni in me jc spravil v Iz Hrvaške Zvišanje uvoznih pristojbin v NDH Hrvatsko ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo je izdalo zakonsko odredbo, s katero je zvišalo vse pristojbino za uvoženo blago za 3%. Plačevanje uvoznih pristojbin je bilo zvišano v korist sklada za zunanjo trgovino. Skupen krst otrok, rojenih v tednu, posvečenem hrvatski materi. Tudi letošnje praznovanje tedna, posvečenega hrvatski materi in hrvatskemu otroku, je bilo v zvezi z vsakoletnimi antonovskimi slovesnostmi. Hrvatski materi je bilo tudi tokrat posvečenih mnogo prireditev, tako v državnem gledališču, kakor tudi v posameznih hrvatskih kulturnih, prosvetnih in socialnih ustanovah. Med drugim je bil letos določen tudi skupen krst vseh otrok, ki so bili rojeni v tem tednu. Novorojenim otrokom v tem tednu je podelil zakrament svetega krsta sam zagrebški nadškof dr. Stepinac v cerkvi sv. Petra. Pri krstu so bile otrokom botre žene hrvatskih ministrov in ostalih visokih državnih dostojanstvenikov. Botre so otrokom preskrbele popolno otroško opravo ter so njihove matere tudi nagradile z raznimi uporabnimi darili. Vsi otroci so dobili pri krstu ime Ante. Več kot navaden protikomunistični priročnik je brošura dr. Fr. Grivca: NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM Slovenski inteligent jo mora imeti. Bojna črta ob rekah Arno-Cesano »Deutsche Adiia-Zeitung« objavlja ▼ številki z dne 23. julija 1944 izpod peresa v. W. sledeči članek o sedanjem položaju na italijanskem bojišču: Reki Arno in Česano, ki tečeta k Li-gurskemu oz. Jadranskemu morju, označujeta s svojim vodovjem približno črto, ki po njej poteka bojišče na italijanskem prostoru. Nemško vodstvo je od začetka sovražne ofenzive, dne 12 maja, opustilo skoraj četverokotni prostor, ki jc po širini segal od enega morja do drugega, po globini pa se spreminjal med 320 do 370 kilometrov. V hipu, ko se nemško bojišče razteza severno od Livorna do severno od Ancone, je doseženo posebno poglavje v italijanski bitki. To ve tudi nasprotnik, saj sluti v neposredni severni bližini pripravljeno nemško obrambno črto. To bo brez dvoma držalo, saj so z nemške strani spet in spet zatrjevali, da naj nasprotnik nikar ne misli, da bo kar tako napredoval od Cassina pa do zgornje Italije. V poslednjih mesecih so boji potekali na prostoru, ki obsega divjo pokrajino Abruzzov, gričevje Latium in južne dele pokrajin Toscane in Umbrija Skoraj po vsem prostoru se razteza jako razčlenjena gorska veriga. Nepregledne skalnate zapreke in višavja, ki je pred pravimi Apenini, sta morali obvladati obe zmeraj napadajoči sovražni armadi, ki sta pomešani , z britskimi, ameriškimi, gau-lističnimi in poljskimi edinicami. Ker je bilo ozemlje tako težavno in ker je bilo naravnost zgledno branjeno, ie moral nasprotnik napeti vse sile in so morale divizije doprinašati visoke žrtve, da se je mogel prebiti od enega do drugega odseka bojišča. Pokrajina italijanskega bojišča jc nepregledna, nemirna in neenotna. Moderna vojna vodi dandanes bojevanje na zemlji z oklepniškimi edinicami. Angleži in Amerikanci se na bojišču nai-rajši okoriščajo z množičnimi napadi. Za tako bojevanje pa je srednieitalijanski prostor čim manj primeren. Povsod so v napotje gorska slemena, vinogradi in oljčni gaji ali pa zapirajo razgled navpične stene. Tu dobiš najodličnejše pokrajinske ovire in naravna slepila, ki omogočajo, da kar cele baterije lahko izginejo v prostorju in se nato nenadoma pojavijo v poslednjem hipu in zgrabijo nasprotnika. Zgodilo se je, da je sovražnik z 800 oklepniki na enem mestu napadal. Taki načini so bili naravnost greh spričo značaja pokrajine, ki obliko bojevanja tudi še dandanes določa. Brit-skemu vrhovnemu poveljniku Aleksandru se ni treba prav nič čuditi, če je ob takih napačnih prilikah utrpel izgube, ki niti malo nc ustrezajo moči nemške obrambe. Zakaj, ta obramba sc je vršila s čim manjšimi silami: Če je vprav v teh dneh prejel vrhovni poveljnik nemških vojnih sil v Italiii briljante, tedaj je s tem izraženo, koliko vodstvenega duha je potrebno za to, da moreš voditi boj, ko si v stalni manjšini. Angleži in Amerikanci 5. in 8. armade imajo še vse pred stbo). Kakor sami pravijo, morajo šele obvladati tiste postojanke, ki so jih Nemci zgradili in izgradili kot trajno obrambo najvažnejšega italijanskega področja. Sovražnik bo dognal, kadar bo napadel takšno postojanko, da je postala nemška obramba tudi številčno močnejša. In ker bodo bodoče borbe potekale v pravih pravcatih Apeninih, ki so še mnogo manj dostopni kot predgorje, bo stal sovražnik pred nalogo, ki jo bo težje razrešiti kot vse dosedanje. Sovražnik se očividno pripravlja na novo napadalno obdobje. Brez dvoma sc ne misli ustaviti v Anconi ali v Livornu. 2c več dni jc moči opaziti, da napada s »pripravljalci poti« svojih olenziv z letali — tisti prostor, ki je jako daleč za našo fronto. To angleško-ameriško ravnanje že poznamo. Ko se je 12. maja začela ofenziva pri Cassinu, so že prej stalno bombardirali železnice, ceste in pota prav do prostora krog Firenze. To je naše edinice, ki so prihajale na bojišče, jako neprijetno motilo in jih spravilo najprej z železniških tirov na ceste in na teh končno še v nočne ure. Zdaj uporablja sovražnik isto sredstvo, ko sistematično napada prehode čez reko Pad in pola in železniške tire med Padom in Firenzo. To jc jasen znak, da hoče svojo ofenzivo nadaljevati. Seveda računa s tem tudi nemško poveljstvo v Italiji. Zdaj so mu povsem znani napadalni načini in napadalne možnosti Aleksandra. Lahko si je napravilo vmesno bilanco, ki je mnogo pojasnila. Vse, kar se je dalo na ta način zvedeti o nasprotniku, bo uporabljeno pri obrambi dokončne obrambne črte. Nemara bo Aleksandru uspelo, da bo še maio napredoval proti severu. Nato pa bo trčil na tak obrambni sistem, ki ga bo moral iznova začeti napadati in uporabljati močne divizije za to. Obdobie, ki ga ie bilo treba obvladati med Cassinom in pravimi Apenini, je nemške divizije hudo obremenjevalo. Vmesna faza se zdaj končuje. Prepuščamo sovražniku glavno besedo v novi fazi, ki se bo nemara kaj kmalu začela. Sovražnik mora napasti, poslednjo besedo pa bo imelo nemško vojaštvo. PRASlCKI ZA REJO Sprejemamo naročila za prašičke za rejo Št. Jernejske pasme, v težini 40—70 kg. GOSPODARSKA ZVEZA Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi moje ljube žene gospe ZOFIJE PIRC se zahvaljujem od srca vsem, kateri so ji položili cvetja na krslo in jo spremili na njeni zadnji poti. Sveta maša zadušnica bo darovana v četrtek, 27. julija ob S zjutraj pri glavnem oltarju v cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, 23. julija 1941. PIRC FELIKS. S1VII.JSKA pomočnica išče službo. Naslov v upravi »Slo. venca« pod št. b3J2. (a NATAKARICA želi spremeniti mesto. Izve se Sv. Petra nasip 5. ta | Poizvedbe | — ZGUBIL SEM moško levo rokavico, drap, pleteno, s svetlini usnjem obrobljeno, v Frančiškanski ulici do Slona v nedeljo dopoldne. Najditelja prosim, da isto odda proti nagradi v upravi »Slov.« ZGUBILA SEM črno denarnico z zdravniškim receptom, rc-klamacijskim listom in manjšo vsoto denarja od kino Sloga do Rcs-Ijcvc ceste. Poštenega nujditelja prosim, da jo odda v upravi »Slovenca«. ZAPESTNICO krom i ran o sem izgubila v nedeljo v tramvaju od glavnega kolodvora do Viča, v času od 10.30 do II. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. ZGUBLJENA JE BILA \ nedeljo 23. t. m. pop. od Židovske steze ob Ljubljanici do tromo-stovja ali v tramvaju (št. 39) Šiška dalje v Aljaževo cesto otroška siva z rdečim kombinirana volnena jopica. Pošten najditelj naj jo odda na stojnici Alojzij Kovačič. na trgu, kjer so stojnice za mlečne, izdelke, proti primerni nagradi v denarju ali blagu. I Prodamo 1 MOŠKE ČEVLJE it. 41, nizke, rjave, prodam, najraje za protivrednost. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6314. (I PEGE IN LISAJ Tam zanesljivo odstrani »ALBA« kreina DROGEK1JA KANC. Židovska ulica I. (I MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-riji KANC, Židovska t. Sobe R HMo j UPOKOJENEC starejši, z leno. brez otrok, išče primerno sobo s štedilnikom — ali pa s souporabo kuhinje, po možnosti okolica Kodeljevo ali Moste. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober in reden plačnik«. 6316. (s POSTREŽNICO sprejmem za dopoldanske ure za gospodinjska dela. Vprašati ulica 3. maja 2, 111. nad., od 1 do 3 pop. (b GOSP. POMOČNICO pridno in pošteno, za vsa gospodinjska dela, sprejmemo s I. avg. Ilrana in plača dobra. Naslov v upravi »SI « pod št. 6461. (h DVE FRIZERKI dobri, kateri imata veselje do samostojnega dela sprejmem proti tem primerni plači. -Franc VVildiuann, Napoleonov trg 5. (b Gospod. POMOČNICO pridno in pošteno, mlajšo, veščo kuhe in drugih del išče 4 član-ska družina. Hrana in plača dobra, služba stalna. Naslov v upravi »Slovenca« pod Št. 6317. 0_Valenci_| VAJENCA za restavracijo sprejme hotel »bellevue« -Ljubljana. (v 8_Zaslužek_| ZASLUŽEK! Potrebujemo več ljudi, ki bi pod ugodnimi pogoji raznašali knjige. Javiti se takoj ▼ Beethovuovi 4-11L, de-sno. 1 Kupimo KUPIM otroške čevlje, nizke, dobro ohranjene za starost od 4 do 7 let. Naslov v \ipravi »Slovenca« pod št. 6318. (k KUPIM rabljeno slamorernim. Zg Kašelj 49. (k RJUHE IN KAPNE nove ali dobro ohranjene kupim. Plačam prav dobro. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 63S2. | Kolesa J /F.NSKO KOLO tovarniško novo »Elite« st» proda. — Vprašati Maistrova 10, vrata 13. KOLO damvko in moško, otroško kolo z dobri, mi gumami in 3 bi-ciklji brez gum, za izredno nizko ceno naprodaj. h u biče v a ul. 3, dvorišče. | Filatelija | ZNAMKE ljubljanske pretiske -komplete, avionske' in dobrodelne kupim.^Po* liudbe upravi »SJ«»».« pod značko »Takojšni plačilo« St. 6439. (fit. Stroji_| "^STRUŽNICO dobro ohranjeno za 30.000 lir in velik vrtalni stroj za 8300 lir naprodaj. Merkur, Pu-harjeva 6. RCDNO KUPUJCmO: {&LoMo'i ALMA« »ž JI - PISAR NA * SklAOliČE! f VIDOVDANSKA CESTA H18 LJUBLJANA Dotrpela je naša ljubljena teta in stara teta, gospa Elizabeta Ihan biv. dolgoletna stolnična cerkv. pevka Pogreb drage pokojnice bo v torek 25. t. m. ob 4 pop. z Žal, kapelica sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, 24. julija 1944. Rodbina ŠINKOVEC. taksi. Potem se ne morem ničesar več spominjati!« »Lep, vljuden gospod je to!« se je rogal možak. »Niste pričakovali, tla boste tu našli mene, soproga te ženske, kaj nc da? Kaj pa sedaj? Ali menite, da sem takšne vrste mož, da bom pustil lopovom, da tako ravnajo z žensko. ki se ne more braniti?« Anton še vedno ni mogel najti besede, da bi izrazil svojo grozo. Obdala ga je nekakšna megla. Jezik se mu jc oprijemal neba v ustilij v glavi se mu ie vrtelo. Duševni pretres je bil tolikšen, du se je moral oprijeti postelj-njaka, sicer bi se bil zrušil. »Poglej sem!« se je zadri možak. Anton pa ni glccTal možaka, ampak proti vratom. Ujet je bil v pasti in je hotel pobegniti. Bilo ga je strah, ^en-darje čutil, da je bil to bolj duševni strah kakor pa telesni. Toda duševna slabost mu je vzela vso fizično moč. »Hitro, bedak!« Te besede, ki jih je možak siknil, so ga prebudile, da je imel občutek resnične nevarnosti. Opazil je že bil, da vrata niso bila samo zaprta, ampak da je tudi težak stol stal ob njih. Preden je mogel kaj drugega misliti. se mu jc okrog vratu ovila drobna roka in v nosnicah je začutil rezek. bolestno sladek vonj. Temu je sledil močan udarec in izgubil je zavest. Po ušesih mil je šumelo, ko se je prebudil iz tega spanca. Ostal je čisto pri miru in skušal zbrati svoje čute. Čez nekoliko trenutkov je spoznal, da je tisto bobnenje delal motor. Bil je v avtu — ki jc drvel z brezobzirno brzino. Zavest se mu je. kmalu vrnila. Zdajci se je zavedel tistega strašnega prizora v dekletovi sobi, ki se je končal s tem, da je kot lahek plen prišel svojim sovražnikom v roke. še vedno je bil v rokah svojih sovražnikov. To je bilo očito, ker je bil močno zvezan in se lii mogel nc z rokami in nc z nogami ganiti. Mora pobegniti! Neskončno oprezno je počasi odprl oči. Dekle, ki ga je bila zvabila v to usodo, namišljena užajjenost moža. ki je dejal, da je njen soprog — ni bila drugega kakor pretveza, o tem je bil sedaj prepričan. Dekle je ležala na nasprotnem koncu avta z zaprtimi očmi. Njemu nasproti je bil možak, ki je bil njun družabnik v tem prostoru. Kadil je smotko in skozi dim zamišljeno gledal svojega ujetnika. Anton se je hitro odločil. Moral Je na vsak način pobegniti in moral je poskusiti pobeg, preden doispe avto na svoj cil j. Ležeč v svojem kotil, je pretehtal vse možnosti te svoje edine rešitve. Čeprav je bilo obupno, moral se je iznenada z vso svojo težo zagnati v vrata avta na desni, v nadi, da se odpro. Ako bi se odprla, bi padel na cesto. Ker je avto brzel s tako naglico, se utegne nevarno poškodovati. Zlomljen ttd je bil najmanj, kar je lahko pričakoval. Toda moral je nekaj storiti! Srce mu je jjoskočilo; zdelo sc mu je, da je avto resnično začel počasneje voziti. Anton je počakal nekoliko liipov, da se prepriča o tem, potem pa je zbral ves pogum in se krčevito zagnal v vrata. Kar je sledilo, je bilo grozno. Slišal se je glasen pok, ki mu je sledila presenečena kletvica, pa zamolkel tresk. Prvega so napravila vrata, drugo možak, ki je kadil smotko, tretjega pa Antonovo telo, ko .je padlo na cesto. Anton je obležal v blatu na cesti, kamor je padci. Zastokal je nehote, kajti priletel je bil na ramo. in bolečina je bila neznanska. Vendar je ostal pri zavesti — in se prav močno zavedel vsega, kar se je zgodilo. Videl je, da je neka temna postava zlezla iz voza, se pomišljala, nato pa zlezla nazaj. V tistem hipu se je bleščeča svetloba razlila'jto cesti. Obdala je tudi n jega. Sij je bil tako močan, da je moral zapreti oči. Ko jih je spet odprl, je slišal: »Oh, moj ubogi, dragi!« Dejal je sam pri sebi, d«i se mtt mora sanjati. Kajti bil je glas Mine \rayerjeve, ki ga je bil slišali FOi »Ljudsk« tiskam«« — Za Ljudsko Makaroni Jože KrnnuriJl _ Heranaffflhet. 1».In tel 11 In*. fevd* — Rcbrlftlnltn,. nrndnlkl Janka Hafner