Št. 82. V Gorici, v torek dne 15. oktobra 1901. Letnik III. Izhaja rsuk torek in Mohuto v U'dnu ob 11. uri predpoldne za iui*sto ter oL 3. uri popoldne za deželo. Ako padu na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeinaii ali f Gorici na dorn pošiljan celolotiio 8 K., polletno 4 K. in četrtletno 2 K. Prodaja se v Gorici v tobakarnah Schwarz v Solskili ulicah in J e l- lersitz r Nunskih ulicah po 8 viii. GORICA (Ejutranju izdanje.) Urodnistvo in upravništvo se nahajata t «N a r o d u i tinkarni>, ulica Yetturini h. il. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, uglas» in iiaročnino pa na uprarništvo «Gorice». Oglasi se računijo po petit- vrstah iu sicer ako 8« tiskajo 1-kral po IS via., 2-krat po 10 Tin., S-krat po 8 viu. Ako He veČkrat tigkajo, ra<5u- nijo H« po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Mi nismo in nočemo biti barbari. Sovražniki našega naroda nam v jodnomer podtikajo, du srno nekultureu, barbarsk narod, katerega treba čim prej ugonobiti ter nadoinestiti ga skulturnejirn. To je obsodba našega naroda, katere ne smemo prezreti in je inirno vtakniti v žep. V nemških, italijanskih in madjar- skih listih se v jednomer čitajo izbruhi raznovrstnih očitanj na naslov našega „barbarstva" in hujskanje na to, da se nas čim prej zatrč in iztrebi z zemlje. Nedavno je objavil nek itulijanski list izjavo ital. državnika de Martini-ja, ki je z ozirom na nas primorske Slo- vence dejal, da se barbarske narode naj- hitreje uniči, ako se postopa ž njimi z V8O brezobzirnostjo. Nemški list „Gartenlaube" pa je nedavno prinesel kratko povest pod naslovom „Edelwild", v kateri slika Slovence kot skrajno surove ljudi, tujcem nevarne, kotbrezznačajno bando, s k a- tero ni mogoče izhajati in ki je popolnoma na kraju kulture. Da so take obdolžitve popolnoma neo8iiovane in krivične, vč vsakdo, ki je živel med nami Slovcnci in ki hoče so- diti o nas resnično in pravično. Ali seveda, naži politični sovražniki mo- rajo imeti kako pretvezo za svojo sebično politiko med nami in ako take pretveze ne najdejo, naredijo si jo sami, da bi na ta način mogli opravičevati svoj nazor, da je Slovence kot „barbarsk narod" treba iztrebit.i in nadomestiti ga s „kul- turnim", nernškim alii italijanskim. Toda tako delajo vsi oni, ki hočejo gospodovati na škodo druzib. Najkompetentniša priča za to so pa<5 Angleži s svojo južno-afrižko politiko. Koliko pretvez in uzrokov so že navedli ti Angleži za svojo vojno proti Burom, dasi je glavni in jedini uzrok ta, ker ae bočejo polastiti bogatih zakladov zlata in biserov v deželab Burov in ker hočejo raztegniti svojo kolonijalno posest tudi čez južno Afriko, čez burBke republike. Pri tern jib ne vodi druzega nego ne- ukročljiva želja po imetju, ki je tolika, da nirnajo ozira niti na to, da so Buri tudi gerrnansko pleme kakor Angleži. Ali da bi kakorkoli opravičili svoj grdi čin pred civilizovanim svetorn, razkriča- vajo Bure za nekulturen, barbarsk narod, katerega je zaradi tega treba ugonobiti in iztrebiti. In kdo se je pokazal nekulturne- jega in bolj barbarskega baš v tej sra- motni vojni? Angleži ali Buri? Pero zgo- dovine bo s sokrvico nedolžnih žrtev ne- človeške požrešnosti pisalo o barbarstvu Angležev, a slavilo junaSke Bure, ki z brezprimerno ljubeznijo in požrtoval- nostjo branijo svojo dornovino, a se pri teni šg izkazujejo prave Samaritane na- sproti onemoglim sovražnikom. — Kar se tiče „barbarstva", kakoršno podtikajo nam Slovencem naäi politični sovražniki, se jednako pač nahaja v vsakem narodu. Pa poglejmo k Nerncem, poglejrno zlasti na Prusko, kjer je ne le med pri- prostim kmečkim in delavskim ljudstvom, marveč celo med povprečno inte- ligenco tolika surovost in moralna propalost, kakoršne bi med nami Slovenci zastonj iskal. Pa poglejrno doli v sestra- dano Italijo! Ondi je dve tretjini prebi- valstva, ki se valja takorekoč — v last- nem blatu in mej katerim so umori in poboji nekaj v.sakdanjega. Zakaj ni ital. državnik de Martini obrnil svojih oči rajši mej svoje rojake ? Toda, kakor rečeno: iiaäim sovraž- nikom ni na poti naše „barbarstvo", mar- več na poti smo jim sploh mi, ker bi radi imeli naše pokrajine, da ž njimi po- vekšajo svoje. Da nismo barbari, mar- več kulturni ljudje in tujcem ne nevarni marveč jako uljudni narod, to lahko do- kažejo ne le naši merodajni krogi, pri katerib dan na dan prosjačimo, žal da mnogokrat zaman! raznib Sol in drugib kulturnih sredstev, marveč to lahko do- kažejo tudi razni tuji turisti in drugi neniški in italijanski privandranci, ki iščejo pri nas kruha, zdravja in razvedrila. Ker pa smo že pri točki „surovost in l)arbarstvoM, moramo v opomin našeniu Ijudstvu zapisati še dve, tri. Kakor vidimo, tujci izkoristijo proti nam vsako najmanjšo našo napako. Ako se med Slovenci kje pojavi kak pretep ali kaj druzega, kar baš ne priča o vi- soki kulturi, pa slučajno za to izvč naš nasprotnik, — hajd v javne liste, knjige in brošure gromad zlobnih izmišljotin o našem barbarstvu! Mi smo prepričani, da bodo tujci izrabili tudi naš žalostni pre- pir v namon, da nas prikažejo svetu za največje suroveže in neolikance, pri ka- terih je kraj vsake kulture. Že s tega stališča bi morali biti jako oprezni in že s tega stališča moramo obsoditi one elemente med nami, ki so zanetili in še nadalje podžigajo domači naä prepir. Ali kateri elementje so to, o tern ni treba, da še govorimo — poglejmo vsako š t e v i 1 k o „Soce" in „Prirnorca", pa vi- dimo, kdo pri nas ščuva, zmerja, napada in draži na razpor in surovost. Ali je kje toliko surovih psovk, toliko izzivanj, zmerjanja, častikraje, z jedno besedo: pouka o barbarstvu kakor v teh listih? Pri prost in inanj olikan človek se ob vsaki dani priliki itak hitreje spozabi do surovosti, ali kaj še, ako se ga dan na dan hujska in uči surovosti in barbar- stva, kakor to delata imenovana dva lista! Kolikih uspehov svojega pouka imata že zabeležiti ti dve izdajski glasili, o tern priča vsaki shod „narodno-napredne" klike, katere v zadnjem času, z jedi nim namenom izzivati in napadati ter žiriti surovost, prireja nalašč v krajih, kjer nima ta klika prav nič ali le pičlo malo svojih pristaäev. Ali je tako delo kaj druzega nego zapeljevanje in izzivanje nažega mirnega ljudstva v surovost in barbarstvo? In kako moramo po vsej pravici označiti one ljudi, ki tako brezobzirno prikazu- jejo naäe ljudstvo tujcem kot surovo in barbarsko, in je kompromitujejo pred vsem svetom? Kako drugače nego i z- dajalce naroda in podpirate- lje tuje, nam sovražnepolitike?! Kakor čujemo z raznih strani, agentje „narodno-napredne44 pripravljajo zlasti za čas volitev najnezasližanejše su- rovosti mej ljudstvom, pri katerih, ako ne bode posegla vmes merodajna roka, bodo „naprednjaški" izgubljenci uprizar- jali in izzivali stvari, ki bi utegnile dati našim nasprotnikom na vagone gradiva za pisarjenje o naši surovosti in barbar- stvu. Zaradi tega svarimo naše dobro ljudstvo, naj se ne pusti zavajati od pe- ščice propalic do stvari, ki so v nečast narodu pred svetom. Ako se nahaja par narodnih izdajic, katerim je vse jedno, ako se ves naš narod, nahujskan po njih, med seboj razrnesari ali da pade v nenasitno žrelo tujca; ako se nahaja par tacih izdajic, pravimo, ki za svojo zabavo in morda tudi iz maščevanja pisari in huj- ska po „Soči" in „Primorcu" ter besni po shodih: — naše boljže ljudstvo naj se ne da zapeljati, marveč ima naj- pred očmi dejstvo, da s sröpim očesom opazuje vsaki naš migljej ntže dežele lačni tujec ter nas slika potem barba- rom, katere treba ugonobiti. Ne, mi Slovenci, vsaj ogromna večina nas nismo in n o <5 e rn o biti bar- bari! Zatorej ne za onimi naprednja- škimi bujskači, ki nas hočejo storiti za barbare! Ne za temi podajači tujcev, marveč daleč proč od njih! Proč od res- ničnih barbarov! Užitnina v deželnem zboru. il To je bil pa še le začetek plesu. Dr. Tuma se je zaganjal v profesorja Bcrbuč-a, opetovano hotel smešiti „ta- kega profesorja", smešiti matematiko in njegovo matematiko, smešiti njegovo po- ročilo in njegove podatke. Govoril je dolgo in mnogo, skakal tja in sem, kri- tiziral konec poročila in začetek, začel zopet zadej, prešel v sredino, tajil je, da on ni poročevalec deželnega odbora o užitnini, zanikal, da bi imel deželni urad katerekoli podatke o tern važnem vpra- šanju ter se konečno spustil v navajanje podatkov o opojnih žganih tekočinah na Kranjskem ter hotel na podlagi svojih števil dokazati, da bi imela Kranjska po Berbučevem zaključku v desetih letih okolu 4,000,000 K izgube. A mož jo je skupil; opekel se je tako, da se ne bode igral tako hitro v deželnem zboru s takini gradivom. Smeh je silil vse»n poslancem na usta, ko so slišali zatrjevati dr. Tumo, da on ni po- ročevalec o užitnini v deželnem zboru, da graja (?), izrečena v Berbučevem po- ročilu, se ne tiče njega, temveč glavarja dr. Pajerja, ki je prav za prav referent za užitnino v dež. odboru. To je trdil isti dr. Tuma, kateri je sestavil in čital odborovo poročilo o užitnini v javni seji, isti dr. Tuma, kateri je je podpiäal kot referent, isti dr. Tuma, kateri je upil in razsajal po zbornici, da on je žaljen po poročilu finančnega odseka ter zahteval, naj se stavi radi tega po- ročevalec prof. Berbuč pred častno so- dišče. Mož ima krajši spomin nego lase; v prvi seji, ko je prišlo tozadevno po- ročilo na dnevni red, je bil žaljen kot odborov referent po prof. Berbuč-u, v naslednji seji je pa že tajil, da on ni referent o užitnini. Poročilo finančnega odseka je bilo odgovor na užitninsko poročilo deželnega odbora, katero je dr. Tuma sestavil, spisal in podpisal; a ven- dar je sedaj trdil, da Berbučevo poročilo njega nič ne briga. Neoziraje se na to, je poročevalec unančnega odseka prof. Berbuč vzel „Sočo" z dne 24. avgusta 1. 1. v roko ter prečital iz dr. Tumovega govora, ka- LISTEK. Polabski godec. Spisal E. Zielien. (Uuljc) Boljže je bilo, ko se je bil naselil v vasi Verbentin. Prikupil se je bil kmalu ljudem se svojo živahnostjo in spretno- *tjo; in vsakdo Be je Čuval, da ni priiel ž njim navskriž in naj bi tudi bil imel prav. In tako se mu je ponudila redko prilika, da bi se bil izkazal kot borilec ali metalec, Najveö je bilo, če se je sprl kdaj zaradi sroje bande; ali tudi tu so bili toliko modri, da so se udali o pra- vem času ter obrnili vse na šalo. Nosil je temno višnjevo obleko, ki ni bila ne „frak" ne jopič, ne suknja, imel je bombažaste hlače, zeleni oprsnik in svetlordečo ovratnico. In res smeäno je bilo gledati: kako je sedel tu med svojimi zvestimi, pa je zdaj tega opo- i minjal, pa drugega krotil; in migal ter se gibal zdaj sem zdaj tje. Svatbe so mu bile glavno veselje in vir dohodkov. Navadno je trajalo to v vsem po tri ali štiri dni. In tedaj je imel dovolj prilike, da je pokazal lju- dem, kaj je „dobra tnuzika", pa jim pri- povedal o svojih veselih poteh in bur- kah ter moško jedel in popival. To je znal — kakor vsi Vendi — prav dobro, in čim bolj je pil, toliko krepkeje lje pihal in godel. Prenesel je pa zelo veliko in tedaj ie nikoli ni opil, pač pa je včasib sumljivo kirnal z glavo in sladko ginjen obračal oči proti nebu. Marsikje se mu je ponujala lepa priložnost (partija) za zakon; saj si je veliko zaslužil z godbo, pa je bil tudi drugače postaven mož. Ali nobena de- klina mu ni ugajala toliko, da bi jo bil vzel. — „Jaz čem dobiti drzno, živahno mladenko. Pokažite mi tako in jutri bo porokal" Tako je dejal večkrat, ko so ga dražili zaradi poroke. II. Kmetovo ponudbo je Debelic takoj rad iprejel. In na dan pred poroko je žel sč šesterimi možmi proti nevestini hiši, da bi poveličeval z godbo slovesen obred nevestnega odhoda. Pri vendskih svatbab se godi vse po stanovitnem redu. Ženin, družice in sorodniki, prijatelji in znanci gredo slo- vesno po nevesto ter jo odpeljejo iz rojstne hiše. (To se godi na dan poroke, če je blizo; sicer pa prejšnji dan). Pri tern veselo pokajo biči in Čuje se ra- dostno vriskanje. Vozovi so trije; sprem- Ijtijo jih mladeniči, na konjih. Na prvem vozu so godci, drugi voz pelje Sestero konj, vodi jih ženin in njegovi bližnji sorodniki, in tu je posajena nevesta z družicami; na tretjem pa je nevestna „bala" (oprava). Pri takih sprevodih je navadno prav veselo. In godci so jim lo s težavo kos pri tern smehu, šalah in upitju. Ali Dobelic je znal svojo stvar; čeje on bil pri sprevodu, tedaj so gotovo čuli godce. Napravil si je bil v ta namen poseben klarinet: to je: majhno rmeno petnajst palcev dolgo reč; in to je vekalo silno kričeče in presunljivo; ko bi bil kdaj poskusil to v zaprtem prostoru, gotovo bi bili utekli ljudje in živina. No, zunaj v veselem, hrupnem sprevodu je bil ta mali klarinet pač bolj na mestu. „Ti spakeži so opiti in upijejo ka- kor bi gorel ves svet; tu je treba kaj posebnega vmes"! Prišel je z bando na ženinov dvor, sprejeli so ga radostno vriskajoči, etari in mladi so se trudili, da bi ponudili kozarec splošno priljubljenemu godcu. Ta vzdigne poln kozarec ter vz- klikne: „Naj živita ženin in nevesta!" teri jo irnol na javnem shodu v Dolenji Vrtojbi, sledeči odstavek: „Za užit- ninske Ktvari semjaz (dr. Tuma) poročovalec v deželnern o d - boru ...." „Sedaj pa vprašam", naglaSul je referent Berbuč : „Kedaj je govoril dr. Tuma resnico, sedaj, ko trdi, da ni on odborov referent o užitnini, a!i lani, ko je na javnem shodu trdil, da je on re- ferent?" Naši eitatelji naj si pa sami na- pravijo raznodbo, kaj si iinajo misliti o mo/,u, kateri je zmožen trditi v očigled takiin dokazorn v javni seji, da on ni poročevalec o užitnini v deželnem od- boru, ler na ta način odvaliti od sebe vsako odgovornost za zle posledice v tern vprasanju. Ni to pristwn dokaz, da ga nekaj teži? Boji <-e, da bi se tudi naj- priprostejsi kinetic poprašal: Zakaj se pa repenčijo ta odbornik in njegovi pristaši toliko proti užilnini v deželni režijiVČe se splaca pobirati užitnino privatnemu zakupniku, zakaj bi se ne splačalo to tudi deželi ? Ni morda dr Tuma v kaki denarni zvezi s tern zakupnikom? m. „Podatkov ni", je trdil dr. Tuma v svojem govoru. „Deželni odbor ni imel nikakih podalkov in prof, Berbuč tudi ne*'. (Berbue: Ni res!) „Vi ste äe tisto proučili, ko Vas je Gabršček poucil v „Soči". Tako je govoril gospod dr. Tuma v javni seji deželnega zbora; a prof. Ber- buc mu je na to odgovoril, da je v na- s>m uradu mnogo aktov, ki spadajo Mem, o femur pouči g. govornika dr. Tumo lahko predsednik finančnega odseka dr. Verzegnassi. On sam hočo navesti le ne- katere podatke iz Furlanije, kateri pojas- nujejo do cela, koliko nosi privatnemu zakupniku užituina. In ti podalki so v našein računarskem uradu, tarn si jib g. dr. Tuma lahko ogleda. „Fred seboj imam razpredelnico, dö govornik, ki kaže, koliko je plačerala tvrdka A zakupnine erarju od leta 1892- 1895, koliko polem konkurenčna tvrtka B ali T od 1. 18lJ5 —1898, in koliko je dobival erar sam, ki je imel svojo užit- nino v lastni režiji od I. 1898—1901". Tu objavljarno to razpredelnico, ki je za naSe razmere zelo poučljiva. (Glej tabelo v drugi koloni.) Zakupnik A je plačal erarju za tri leta 296.522 K, zakupnik B ali T 402.624 K užitnine, dočim je erar sam v lastni re- žiji dobil za zadnja tri leta 390.496 K. Zakupnik A bi bil imel torej, ako ne bi bilo konkurenčne Ivrdke B ali T, v zad- njih treh letili okroglih 100.000 K čistega dobička le pri erarski užilnini, in ker je udeležena dežela sedaj z 80%, bi znašal njegOT dobicok za tri leta 180.000 K le v Furlaniji. To so domači podatki in g. dr. Tuma naj bi si jib ogledal v naäem računar- skem uradu. A isti zakupnik A je imel do letos- njega leta v zakupu brez najmanjäe kon- kurence še sledeče okraje: Goriško mesto, goriškookolico, kanalski, tolminski, bovški, „Živela! Na zdravje!" vzkliknejo mladenči. Nekdo pa zavpije: „Za leto dnij bodemo slavili Dobe- ličevo svatbo !" „Živel! Dobelic «e ženi!" vpilo je vse v divjem hrupu. „Dobelic ie ženi! Živio!" In takoj »o obsuli slavljenca od vseh «Irani ter ga pozivali naj povč: ime, stan in bivališče bodoče »oproge. Se re da niso izvedeli ničesar. Ali vendar je ta ura odločila nje- govo bodočnost. Pri tern prizoru je slonela lepo ozaljžana družica, cvetoča, rjavooka, de- vetnajstletna deklina, nagajiva styarea ob vrbi poleg vrat, gledala je z otročjim veseljem in svetlimi očnii vedno le le- pega muzikanta, ki so ga tako častili. Njegovo živahno vedenje in govorjenje se jej je zdelo tako šaljivo in jej je tako ugajalo, da se je glasno nasmejala; potem pa se je vstražila tega smeha ter zbe- žala strani. (Dalje pride.) ZaCervinjanski ZaGradišeanski Za Korminski ; Za Tržiški Skupaj za vse j Sku-_5 okraj okraj i. okraj 1 okraj 4 okraje paj | ^ K \ h K h K h \ K \ h i - K I h Ü A' ''< js!ji892 25.200 | — 122.002 — | 27.600 — ,: 22.020 — 96.822 !— m |-Si| :1893 25.200 —24.240 — 27.600 — i 22.020 — 99.060 — g |L "^ i 1894 26 800 — si 24.240 — 27.600 — 23.000 — 101.640 — w ^ os 1895 35.100 — 32.116 — 36.518 — ij 30.474 — 134.208 — *^ |.® o ! 1896; 35.100 — 32.116 — * 36.518 — j 30.474 ! — 134.208 — ^ L ^-'1897 35.100 — 32.116 — '¦ 36.518 — j 30.474 | — 134.208 — j ^ .c - | 1898 ! 34.610 — 31.410 — ii 35.020 \ — 28.810 — 129.850 1 — co i fe 1-| 1899 i 32.000 — 29.394 | 60 34.771 35 29.864 90 126.030 j 85 | ! w X c !l900! 44.400 — 29.440 — ' 38.796 — 27.980 ! — 140.616 — «s cerkljanski, sežaaski in komenski okraj, ter placeval «rarju za užitnino Jet'nih 220.760 K, torej za tri leta 002.280 K. Če bi imel sedaj t Furlaniji r treh letili 180.000 K čistega dobička, naj dr. Tuma izračuna, koliko bi znašal v primtM-ju do- biček za imenovane okraje. Tii ae vidi, da so podatki v na.ši dcželni hi^i, in da si jib je znal prof. Berbuč pridobiti.. Je-li tudi la prouc-il, ko ga je GabrScek na to opozoril ? In I i podatki b i j e j o g. r e f v r e n t a o u ž i t n i n i v d e ž e I n e m o d b o r u tako p o z o I) e h, da n e bode i in e I k in a I n v e č n o b e n e g a v u s t i h , ako n i naže I j u d s t v o p o p o 1 n o in a s 1 e p o. Shod „narodno-napredne" v Matavunu. (I /. v i ni o p or o L i 1 o.) ,.Liberalna", ali kakor se brez po- trebe nazivlje : „narodno - napredna" stranka goriška, priredila je v nedrljo due 6. t. in. ob 3. uri pop. shod v Ma tavunu in sicer deloma pod lopo, deloma pa na dvoriSču biväega žup«ina g. AI. M a b o r č i č a. Že v soboto popoludne in v nedeljo predpoludne — med službo božjo — so neki „liberaloni" trosili okrog vabila za j a v e n shod in sicer med na- šimi manj zavednimi kmeti. Kar pa nas je probujenih in takih, ki mislimo s svojo glavo, smo takoj spoznali, da so to le navadne limanice, na katere lovi vla- danja in dobička /.cljnu družbica svoje — cipe in kalinu /.lasti v takih nevar- nih časih, ko potrebuje kmočkih glasov za razne mandatke. No, vendar smo se hoteli tudi mi udoležiti tega shoda in se kaj naučiti na njcsm, saj je bil na dnevnem redu shoda „razgovor o gospo- darskem in političnem položaju" — to- rej o točkah, ki morajo v teh hudih ča- sih jednako zanimali vtacega Slovenca. Ali glej Amenta! Prirediteljem shoda je bilo po/.nati, kakor da jirn ne ugaja n a š e pozeljenje po takem koristnem pouku in kakor da se nas nekako — boje. Mej takimi, katerih so se baje — bau, so bili zlasti. zavedni Barcani, Va- rejci, Vatovljani, Grajani, kakor tudi Danci, äkofljani itd. Vsi ti in mi, ki smo že do yrla siti raznih zasmehovanj, ža- ljenj in izzivanj znanega äkocijanskega učitelja, bi bili torej radi slišali en- krat kaj tacega, kar bi nas bilo zares okrepC'alo gmotno in duSevno, zato smo prišli — toda varali smo se, ni se nam privoščilo, česar smo željno pričakovali od takih „prosvitljenih narodnih yodite- ljev". No, nočem raziakovati po obistih teh prirediteljev, mogoče pa je vendarle, da so se nekako bali naše — kontrole, zaradi tega morda se je zgodilo nekaj izvanrednega. Kakor rečono, shod jo imel biti javen, torej ob udeležbi vseh nas po- uka željnih. ali h kratu se je spremenil v zaupnega. Nft vem, li je to taktika iz- vestnih shode-prirediteljev v krajih, kjer čutijo, da bi utegnili s srojimi ožjimi soniišljeniki biti v rnanjžini, ali je zares vmes kak drugi prst visje previdnosti, — z jedno besedo: prvi prvak napredne, dr. Treo je proglasil, da je c. kr. okrajuo glavarstvo v Sežani javen shod prepo- vedalo in sicer že zadnji trenotek ter da se bode vršil zaupen. No, in zdaj jo stopil v „delovanje" navili aparat kakor že to na pamet zna, ko gre za to, nare- diti iz javnega zaupen «hod. Najprej ]o. bil< i treba pregledati vsacega, /al, da brez slovečih Höntgenovih žar- kov ! — ako je tudi goden za udeležho. Tu je igrnl poglavitno ulogo škocijanski učitelj, ki baje pozna vse Brkince od znotraj in od zunaj. S pomocjo tega „rogeneratorja" so pot«m dobili „ustop- nico'' nekateri posebno odbrani, dočim so je najožjG somiiljanike puslilo „notri" brez vsake vstopnice. Kdor je gledal to srnežno- komedijo razbiranja, ki se je vr- šilo ondi pri uhodu v drorižče, se ni mogel vzdržati snmha ali pa si je želel v roko biča, s katerim bi bil pognal od tod predrzno družbo, ki je priäla v Ma- tarun, da razbira med nami, kdo je zanjo, kdo ne. Na ta nacin se je posrečilo na- brati kakih 150 O8eb -- njih šlevilo v „Soci#i gotovo izdatno naraste*) — med njimi je bil tudi g. župnik iz Rodika. Na shodu si kmalu opazil, kako se živahno razgovarja prvak „naprodne" dr. Treo in tudi-prvak And. Gabršček z župnikom rodi^kim. Namen prvih je bil prepričati duhornika o — „nedolžnosti" prograina „narodno - napredne" «tränke na podlagi „čistega" narodn»ga načela ; ko sta pa „skušnjavca" spoznala, da g. žnpnik le predobro pozna „napredni" (jvangelj, postala sta h kratu njegova ljuta sovražnika. In to se je pokazalo v t prav grdi obliki poznoje. Ko je imel poz neje g. zupnik priliko odbijati razne ne- osnovane napade na duhovSčino ter za- vračati podle laži in bedasta podtikanja o konsumnih družlvih in gosp. zadrugah, planili so vsi židoliberalni hujskači z Ga- brst'ekom in žkocijanskim učiteljem vred nad gosp. župnika z namenoin, da mu tlajo občutiti svojo oliko. Zlasti se je odlikoval Arrdrej Gabr- iček, kateri spaja v zadnjih časih ves pojm o narodnem dolu s pobijanjem „farjev" in farovžkih kuharic (lepo spri- čevaloo VaŠi inteligenci, gosp. Gabraček!). — Ko pa je junaSka družba videla, da se g. župnik ne briga za iijen smošni naskok, se je zopet poinirila, le Gabr.šči^k in „Škocijanec-1 sta še renčala dalj(». Silno pa ju je jezilo, ko sta stala pred kmeti po g. župniku osramočena kakor polita pudelčka. O dr. Treotu pa je treba do- staviti, da je skesano preklical marsiknko bwsedo, ki je bila izraz njegovih slabih informacij o rečeh, o katerih se mu je zdelo potrebno „govoriti". K«r je nam- reč hodil po razne dokaze o „pogublji- vosti klerikalizma'' na Kranjsko in Šta- jersko, ga je g. župnik tu in tamzavrnil, bolje poznavSi one razmere kakor dr. Treo, ki bi bil seveda rajše iskal za- alombe na Gorižkem, ko bi jih bil mogel najti. No, napogled je prišel dr. Treo v nedostajanjuprimernišegagradiva ˇ smislu označenega dnevnega reda, tudi na žko- fove zavode na Kranjskem, za katere da on in „liberalci" nimajo niti vinarja. A zdi se, da je tu tudi nekoliko cikal na ,.Šolski Dom", čeravno to ni nikak „iko- Ibv zavod" ter da ludi za ta zavod on in „liberalci" njegovega obzorja, nimajo niti yinarja**). Knkrat pa da »e je le „spo- zabil" in je daroral za škofove zarode *) In je tudi narastlo na 250 oseb. Op. ur. **) Popolnoma umcvno, saj dr. Treotu „Sol- ski Dom" baje ni dostl „odliöen" zavod, da bi bil vpisal vanj svojo hčerko. Potem tudi ni treba da daruje zanj svoje — viuarje. Op. ur. ono krono, a se ne ve spominjati, je-li to storil kot „klerikalec" ali iz preraču- nenja, zatajivži za hip svoja prave na- zore. Tudi ljubljanikega škofa „zavaroval- nica" je priäla na mizo in to in vse, o čemer je 8e govoril ta prvak-kandidat, ni utrdilo v nas prepričanja, da j« bil njegov govor zares gospodarske in poli- tične ražnosti. Tako se nam je pojayil ta najno- vejši brkinski kandidat. Da je prišlo k tej jjlurni tu(Ji 500 poslužalcev, uverjeni smo, da jirn ni skalil vode ponesreč-eni hnmor glumačev naprednega tabora. Ali gotovo je, da bi jih ne bilo niti 150, da niso napolnili .-Uevila oni brezmiselci iz Rodika, Mislič in Lokve in pa „liberalci" od Se/.ane pa do Matayuna in celo iz Istro in Kranjsike z divaškimi socijalisti vred, kajti samih domacinov je bilo mnogo več med onimi, katerih prireditelji glume niso smatrali za svoje somišljeuike in lorej niso dobili ustopnic. Ves ta shod pa je napravil utis, kakor da „narodno-napredna" slavi svoje zadnje orgije po GoriSkem, zdrugimib,e- scdami, da — jemlje sloyo. Politični pregled. Državnf zbor. V cetrtek 17. t. m. se zopet snide državni zbor. Govoriti že danes o usodi tega zasedanja bi bilo prezgodaj, opomni se pa vendar lahko toliko, da znamenja niso prav ugodna, da bi državni zbor deloval, ker so deželnozborske volitve na Ceškem pokazale, da so radikalni življi na obeh straneh prisli se bolj na povräje. Lahonsko dlvjaštvo v Zadru. V Zadru so priredili lahoni za- poredoma grde demonstracije proti do- macinom Hrvatom. Te demonstracije so najgrži pojav lahonske podivjanosti, ki se kaže v pouličnih napadih, pobijanju oken itd. Vsled teh izgredov zahteva hrvatsko časopisje, da se zadrska policija podržavi. Volitve na Oyerskem. Sedaj so znani volilni uspehi iz vseh 413 okrajev. V 263 okrajih je zma- gala vladna liberalna stranka, v 20 ljudska stranka. v 75 Košutovci, v 11 Ugronovci. V 13 okrajih so zmagali divjaki, dalje 3 Slovaki, 2 Nemca in 1 demokrat. V 23 okrajili ho potrebnt» ožje in v dveh druge volitve;. Vladna liberalna stranka v novem državnem zboru ne bo razpolagala z dve- tretjinsko večino. Vojna v južnl Afrlki. Mali a junaski narod Burov se proti oholim Angležem bori tako uspežno, da postaja gospodoy Cliamberlain in vredna ilružba v Londonu strah. Da bi zadušili üvojo bojaztn ti Angleži, izdajati so začeli lažnjiva poročila o gibanju na bojnem polju, da bi s temi poročili ob jednem preslepili tudi augležke davkoplačevalce. Kajti le-ti so že silno yziiemirjeni zaradi strožkov, ki jih požre ta vojna in davč- nih bremen, ki jih jim nalaga. Ako se pomisli, da stane Angleže ta vojna vsaki t (i d e n 30 milijonov kron in da je pr- votni yojni proracun prekoračen ž« za 375 milijonov kron itd., tedaj je umljivo razburjenje augležkega prebivalstva. Ko bi plačali vojne ntro.ške le tisti milijonarji, ki so s svojo pohlepnostjo vojno prouz- ročili, ne bi bilo že toliko hudo, a te stroske bode po večini moralo plačevati ubogo ljudstvo. Zaradi tega pa tudi še tdko laskava izmiäljena poročila lorda Kitclienerja ne vzbujajo pri ljudstvu več nobenega zaupanja. Tudi baharije vojnega ministra Brodricka ue uplivajo več. Le-ta je postal poslancu Sir Howard Vincentu to-le sporoüilo: „Mi imamo okoli 200.000 mož in 450 topov v južni Afriki; okoli 100.000 rnož se oborožuje v An- gležki. Ako se bode zahtevalo novih močij, so nam na razpolago. Sedaj je na bojnem polju 69 vojnih oddelkov, ki so z vsem preskrbljeni in vsaki mesec odpo51jemo 10.000 konj". Tako zamore seveda govo- riti oni, kogar vojna nic ne boli, ljudstvo pa, ki največ trpi, je drugega mnenja. Da so te besede puhle, pa kažejo poro- cila, da je vsa angležka armada o s 1 a b- ljena, da so pošilja v Afriko že same otroke in «tarce ter da Buri pobijejo Angležein toliko konj, kolikor jim jih pošljejo. Angleži so izgubili vse ravnotežje v vojski, nobena operacija se jim več ne posreči. Minuü teden se je burski vodja Botha za hip nahajal v tesnem poh-zaju pred gwneralom Lyttletonom, a mu je v kralkern ušel čez reko Bevaan. Nad Kaplandijo in Port Elizabetom je Kitchener proglasil obsedno stanje, a. Buri so strli v teh pokrajinahl vso an- gležko moč, ki si rneni pomagati — se- veda zastonj — že s tern skrajnim sred- stvom. Domače in razne novice. Zaroka nadvojvodiiije Elizabeth. Nadvojvodinja Elizabeta Marija, hči po- kojnega prestolonaslednika cesarjeviča Rudolla, se je zaročila v soboto s kne- zorn Otonom Weriand-Windischgraetzom. Ženin nadvojvodinje Elizabetc je iz dru- žine jednakorodne vladarski hiši, vendar ne pripada vee vladajočim rodbinam. Zaroka se je sklenila po sreni zvezi za- ročencev. Premešoenje. G. Anton Spore, c. kr. okrajni orožnik v Tolminu je postal c. kr. kancelist v Novem Mestu na Kranj- skem. Česiitamo vrlemu možu iz srea! Se svojim vestniin spolnjevanjein ilol/- nosti in modrim postopanjem priljubil se je vsem. Svojega katoliškega in na- rodnega prepričanja ni nikoli tajil. Živili! Za „Solski Dour'je do.šlo našemu upravniätvu: E. G. v K 20 K. Hvala! Shod pri sv. Luciji na Mostu. — Shod, katerega je sklicalu drušlvo „Sloga" v nedeljo, je bil prav imeniten. Zbralo se je v prostorni dvorani nad poprej- šnjim občinskitn uradom nad 200 mož, samih volilcev, iz vseh obcin tukajšnje županije, pa tudi s Kozarišča., Čiginja in s Pecin. Prisotni so bili izmed duhov- nikov tukajšnji župnik. kurut z ldrije, vikarja s Pecin in Ponikev. Gosp. župnik Kocijancie je imel ob »stem času s Cor- kljani zaupen shod na Reki v soglasju z narni. Na našem shodu je predsedoval g. Andrej Monfreda s Kosmerice, prvi pod- župan volčanske županije. G. K la v ž a r, odposlanec .,Sloge", je v imenu društva in društvenega pred- sednika dr. Gregorčiča, najprej presreno pozdravil navzoce, potein je čisto stvarno pojaišnjeval današnji polltic':tii položaj v deželi, kako je naslal današnji razpor in kako poguben utegne postati, če ne za- prečimo njegovega nadaljnega razvoja s tern, da na podlagi prograina društva „Sloga" zjedinjeni izvolimo 10 takih za- stopnikov v deželni zbor, kteri bodo složno vsi kakor en mož delovali za bla- gor deAele. Povedal je, kako uspešno se je delovalo in koliko se je doseglo, do- kler je bilaše naša desetorica kompakt- na skupina -— in kako žalostno so se zasuknile stvari, odkar je eez noc priSel sovražnik ter je peklensko seme prepira zasejal v zbor in po eeli slovenski strani dežele. Govoril je z vnemo o Gregorči- cevih zaslugah za ljudsko Solstvo v Go- rici in o doticnih uspehih in kako ne- spametno in nehvaležno delajo učitelji, kteri so se združili z njegovirni zagrize- nimi nasprotniki, dasi se je dr. Gregorčič največ trudil v dosego zboljšanja njiho- vega grnotnega stanju — in to tako, da je istočasno skrbel. tudi za obdačence, da bi jim namreč iz povikšanja učitelj- skih plač ne narastla nova bremena. Hazložil je govornik naš program in tudi naloge, ktere cakajo bodoče dežolne po- slance itd. Na nektere interpelacije je odgovoril stvarno in v obeno zadovolj- nost. Ogibal se je vseh osebnih napadov; videlo se je, da ni hotel zadeti obeut- ljivosti posjjmeznikov nasprotne stranke, ki so se deležili shoda. Tako je tudi prav, kajti previdnejše je, pridobiü nu- sprotnike, nego odvraOati jih od nas. G. Klavžar je govoril zdržema pol- drugo uro in vsi prisotni smo ga prav zvesto poslušali ter z obenim odobrava- njem sprejeli njegov govor, pa tudi nje- govo priporočilo, da hi se pri prihodnjih volitvah vsi združili pod zastavo „Sloge". 0. g. župnik se je a toplimi bese- dami zahvalil za govornikovo prizade- vanje, opominjal zbrane može, naj se ne dajo zapeljati po onih, kateri mečejo okoli sehe z naslovi „liberaler' in „kle- rikalci" in z „naprednjaki" in „nazad- njaki" in naj bodo pri prihodnjih volit- vah zvesti svojim pravim prijateljern. S tern je končalo vseskozi dostojno zborovanje. Nihče ni ne pred shodom ne pozneje kalil miru. Tako je Sv. Lu- eija ta dan razodela svoje pravo lice ter pokazala, da je — v pravo m p o - menu besede — poštena narodno- napredna občina. Presrčna hvala društvu, ki narn je priredilo shod, in g. govorniku, ki nas je tako lepo poucil. Tmnov shod v Šmnrijuh. — Na povabilo župana Franca Gruntarja, ka- terega sin Albin je dovržil osrno šolo in potrebuje žtipendij ali podporo za vse- učilišče, prišel je deželni odbornik in <5lan deželnega šolskega sveta dr. Henrik Tuma preteklo nedeljo v Šmarije ozna- novat svoj lažiliberalni evangelij. Dospel je po svoji navadi med deseto in enajsto uro, ko so bili tukajšnji katoliški kri- stijani pri predpoludanski službi božji. Menda njemu na cast so slreljali ob eni popoludne na Svinem, kjer gospa Fur- lanka rada posojuje svoje možnarje, naj se strelja ž njirni Petru ali Pavlu. Nad- učitelj Janez Kavs se je spoštljivo po- klonil članu deželnega žolskega sveta ter zagotovil ga, da šmarijski naprednjaki se pobrigajo na vso moc, da prihodnje deželnozborske volitve izpadejo v zmislu narodne-napredne stranke. Pri zaupnein shodu, h katerem so bili vabljeni le za- nesljivi pristaši in nezavedni kalini, je dr. Tuma obečal obilno vinsko letino pet let prekmoisko kuppijo z rudečimi ja- godami, ladjostajo ob obronkih domač-ega hriba, železno cesto v Štanjel, kanal v Ajdovščino, vodnjak, ki bo dajal naj- boljšega vina, široko cesto v Rihemberk, sreeo pri živini, če ne bo bolezni, ter vse dobro onirn, ki njemu verujejo. Vsega zla na svetu in v d<»želi so krivi grol' Coronini, dr. Gregorčic, dr. Hojic in „kle- rikaler1; sploh, on (dr. Tuma) je pa poslan, da ozdravi vse rane, odvzame vse težave in pripelje splošno blagostanje v deželo. Najvecji sovražniki ljudstva so duhovniki, ki deri^jo ljudstvo od rojstva do groba, a najboljši prijatelji liberalni odvetniki ki polnijo svoje žepe z ljudskimi žulji ter Ličijo ljudstvo, koliko bi se lakko na- bralo in nakopieilo svetnih dobrot, ako bi znalo posnemati svoje dobrotnike od- v Bolaü'io, Josip pi. Giron- eoli, Franc Bortolotti, Peter Karol Leban, Ivan pi. Gasser, Josip Molar. Namestniki : Hugon bar. Codelli, Ladislav Jernay, Anton Orzan, Aleksander Pich, Franc Pinaucig, Anton Vilat, Karol Felik.s Fa- vetti, dr. Adolf Golob, Joaip Mulitsch. Živa /^orela. — V hiži 3tev. 3 v ulici Golonia v Stračicah stauuje družina Sužič. Jože Su^ic, oče treh otrok, je de- lavec v tovarni v Stračicah. Ker pa rnož premalo zasluži. da vzdrži svojo družino, zaslužila je tudi njegova žena nekaj novcev a tern, da je hodila pomagat v v tovarniško kuhinjo jedno uro dopo- ludne. Minuli petek je šla Sušič zopet na svoje delo, donia ])a je pustila svoje tri otroke, dekliee, jedno enoletno, jedno triletno in jedno petletno, ki jej je bilo ime Mercedes. Vse tri je zaprla v sta- novanje, naročivsa jim, da bodo rnirni, kl|uč od stanovunja pa je izročila v pri- tlicju stanujoei Katarini Mrak ter odi^la. Ne dolgo potem pa začuje Mrak neko otrocje vpitje, pogleda in vidi tri- letno deklico Sušičevo, ki je odrla okno in kričala doli, da njena sestrica Mer- cedes gori. Mrak se je tega tako pre- stra^ila, da se za hip ni mogla spomniti, kam je dejala kljuö od SuSičevega sta- novanja. K sreči je delal na strehi zidar, ki je tudi slišal klicanje dekliee. liitel je po lestvi skozi okno in tu se mu je pri- kazal strafen prizor: petletna Mercedes je klečala v kuhinji na tleh in bila vsa v plamenu. Zidar jej naglo odtrga z ži- vota obleko, a bila je strašno opečena. Da jej piti vode, a .pri tern je revica iz- dihnila svojo dušico. Ko so poklicali dr. Pitamica, je la konstatiral, da je dekliea vsled opeklin po životu, rokah in nogah umrla. Tudi lasje so jej popolnoma zgoreli. Vcselica „Kinctskega bralnega društva" v Biljah. — Preteklo nedeljo je priredilo imenovano druiLvo povodoru razvitja sroje zastave lepo veselico. Ob- cinsUa je prižlo obilo. PriSli so ljudje iz Renč, Vrtojbe, Mirna, Št. Andreža in celo iz Sovodenj. Dtorana g. Solerja, v kateri se je vržila veselica, je bila polna obeinatva. Vapored veselice se je dobro proizvajal, in je bilo oböinstvo prav dobre volje. Ako bi se smelo kaj opom- niti, dalo bi se reči le toliko, da bi bilo morebiti bolje, ako bi se mladi pevski zbor vežbal najprej v lahkih »kladbah. — S. Gregorčičeva deklamacija „Domo- vini'1 se je prav izvrstno doklamoTala. Krelanje in povdarjanje beiöd se je po- polnoma strinjalo z viebino dwklamacije. — lgra „Svoji k srojim" je bila prav srečno izbrana in želeti bi bilo, da bi se igrala večkrat na nažih odrih. Gg. igralci in igralke so pokazali, da so bili kos svojim ne prav lahkim nalogam. Po- sebno oče župan z dolgo brado in gospa županja z nje priljubljenim glasom sta se posebno odiikovala. Pa tudi hčerka županova in snubača llričao t fraku in priprost kmetski sin nista zaostajala v vršenju svoje uloge. Na »ploh je bilo občinstvo z vspehom zadovoljno in se lahko izreče cast proizvajalc§ru. Med vsako točko vsporeda je svirala vojaška godba iz Gorice prav vrlo, kakor ona zna. — Po veseliei je bil žirahen ples, na katerem se je plesa željna mladina zabavala ob prijetnih zvokih godbe. — Kar se tiče zastave, je naradna sloven- ska trobojnica z lepimi trakovi in zlatirn napisom. Pa saj se ne zahteva, da mora biti ravno svilena, glavna reč je ta, da se ostane zTesto pod njenim praporom! Udeleženoe. Tatvina v Korniinu a lie v Komnu. — T zadnji številki smo po- ročali, da je bil okraden gosp. dekan v Korminu. Mesto besecle Kormin pa je sta- vee po pomoti postavil bosedo Komen. Toliko v pojasnilo. Škrlutkii. — V Nabrežini in v Slivnern na Krasu je zaeela razsajali aadnje dni med otroci dkrlatica. Sole so zaradi tega zaprte. Požar v Monastrru. — V petek in v soboto je gorelo na posestvih Ritter Zahony-ja t Monasteru. Zgorel je mlin za riž in mlekarna. Okrožnica vsem županstvom, go- spodarskim svetorn in cestnim odborom poknežene grofovine Goriško-Gradi^ke. Sklicuje se na svoji okrožnici z dne 10. avgusta 1898 štev. 4Go4 in z dne 5. sept. 1900 štev. 4639 nalaga deželni od- bor vsem županstvom, gospodarskim sve- tom in cestnim odborom, naj mu zanesljivo do 1. novembra t. 1. predložijo svoje za- konito ustanovljene proračune za leto 1902 z vsemi dotičnimi dokazili. Občinskim proračunom je priložiti: 1. Razglas v zrnislu §. 65 občinskega l'eda; 2. aejni zapisnik obsegajoč razpravo proraöunov ; 3. razglas po dolocilu §. 81. obeinskega reda, razkazujoč naložene do- klade in davSčine; 4. sumar davkarskega urada o predpisanih izravnih davkih; 5. v občinah, katere še skupno plačujejo davke od občinskega posestva, priložiti je tudi potrjeno razdelitev davka med posamezne uživalce po §. 70. obö. reda. Priloge, ki se imajo priložiti pro- računom cestnih odborov so navedene v §. 33., drugi odstavek cestnega zakona z dne 21. mäja 1894 dež. zak. 'št. 13. Gospodje župani oziroma načelniki gosp. svetov in cestnih odborov so osebno odgovorni za točno izpolnitev tega na- roeila in za vse nasledke, ki bi občino zadeli vsled zakesnitve. Po preteku zakonitega roka, to je od 1. decembra naprej pridržuje si de- želni odbor, da uporahi proti tistim ob- öinarn, katere bi do takrat še ne bile predložile svojih proračunov, vsa do- voljena prisilna sredstva, zlasti da do- pošlje na trožke mudečega županstva ali načelništvadeželnega aradnika, da sestavi in občinskemu zastopu v reSitev predlozi proračune, — ali pa da uradoma naloži potrebne doklade v založbo ugotovljenih bolnižničnih troškov v zmislu deželnega zakona z dne 21. julija 1875 štev. 16 dež. zak. Slednjič se opaža, da je c. kr. li- nančno ravnateljstvo v Trstu z dopisorn 19 septembra t. 1. št. 32092 naznanilo deželnemu odboru, da ne bode več v stanu naročevati davčnim uradom po- biranje onih doklad, ki bi se prepozno naložile. Zato se vnovič priporoča naj- večjo točnost v predlaganju proračunov. Dežel-iiin glavarjein na Kranj- skvm je zopet imenovan dosedanji deželni glavar Oton pl. Detela. Boj proti ätajerskim Slovencein. — Pangerrnani so naredili nov načrt, kako bi prej ugonobili gmotno in narodno štajerske Slovenee. Začeli so prirejati ihode, na katerih ukrepajo vse raogoče in nernogoce za uničenje našega naroda v tej pokrajini. Na dveh shodih, v Mariboru in T Kadgoni, ki so jih imeli minuli teden, so sklenili to-le: Nemci se morajo polastiti vseh okrajnih in äolskih zastopov med Stajerskimi Slovenci, — proti slovenskimi posojilnieam je ustanovljati nemške po- sojilnice, — med ljudstvorn je sirili slovensko pisani list „Štajerea", ki dela za ponemeenje Slovencev, — otroci v šolah se morajo vzgajati v nemsko na- rodneni duhu, — slovenski ucitelji in profesorji morajo izginiti iz slovenskih Sol, zato je upeljati v šole slovenštiino za Nemce, da potem nastane večje število nemški mislečih učiteljev, advokatov itd. — na Dunaju in v Gradcu je ustanoviti informacijske pisarne za nastavljanje u- radnikov po spodnjern Štajerskem. Treba je ustanoviti še vec ponemčevalnih za- vodov in treba je zasledovati, kalem slovenska posestva se dajo dobiti v v nernške roke itd. itd. Proti taki „pošteni" politiki. Vsenemcev bodo žtajerski Slo- venci seveda morali podvojiti svoje moči. Idrijsko živo srebro na Ki- tajsktMii. — V Hongkongu ee vsako leto speča mnogo živega srebra, katero se poglavitno vporablja v izdelovanje ei- nobra, iz katerega se dobiva Kitajcem toli priljubljena rudeča barva. Nas zanima> to (lojslvo po^obno zaradi lega, kor do- lično živo srohro prihaja na Kitajsko vecinoina iz Idrije cez London. Lotos jo bila kupčija. zaradi kilajskih nomirov slabejsa in se jo prodalo lo kakili 0000 steklenic živoga srebra v Hongkongu ter so tudi cene bilo nostalne. Ako bi se našo živo srebro noposredno irnportiralo na Kilajsko, bi se pač dale doseči boljše in tudi stalnojše cene in bi so tako lažje tiasprotovalo vedno rastoči konkurenci manj vrednib korničnih surogatov, katori se uporabljajo v izdelovanje cinobra. Loterijske številke. 12. oktobra. Grac.......55 16 77 72 44 Dmiaj......20 40 86 34 31 Za iesensko zimsko sezono! Ha/no modno in drugo jesensko Kakor tudi zimsko blago, za dame in gnspode, toplo priporoca svojim rojakom v niostu in na dožoli, nova tvrdka : J. Zornik prva in jedina slovenska trgovina te stroke v Gorici, Gosposka u ica St. 7, tik „Krojaške zadruge", v hiši „Ljudske posojilnice". NajceneJM, najbolja in najlepša izber vsakovrslnib okrasknv za oblcke, zimskih svilnonili in volnenih rut, šorj», predpas- nikov, nogavic, rokavic, olroških oblok, dožnikov, blusen, perila za gospodo, kras- nib kravat, Jaeger podoblek, svile za lisp in bluso, žameta, pliš, čepic za otroko, domačih čevljev za dame, gospodo in otroko, modercev, cerkvenib čipk i. t. d. Najceneje skladižče vsih potrebžčin za gosp. sivilje in gospode krojače. Na- ročila iz dežele izvrSujejo so tocno proli pošlnomu povzetju. Brez vsakc konknrcncc! V Simene ^rie krČBiiar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" l(t(T|i laztiovrstna holn in črna vina Ivo pošil.,« tinli uzorco. Cene zmerne. Postrežba poitena. Tüdpisani naznanjam si. občin- stvu v inestu in na deželi, da sein odprl brivsko podruznico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo. nasproti trgovine Drašček). kjer bodein niogel postroči cenj. svo- je občinstvo, posebno spodnjega dela niesbi Lor one na deželi, bolj nego sem to Htoril doslei. Obe brivnici sia preskrbljeni z izhorninii delavskimi močmi, dalahko obljubljarn točno in hitro postrežbo.J V zalogi imam vedno v veliki izberi vse polrebščine le stroke kakor najfineja in navadna inila, vsakovrstne pai'fuinarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Kojakom z mesta in dežele se toplo priporočam udani A. Pucelj Lrire«. Oznanilo! Dve elegantno opravljeni sobi, ena velika, druga inanjša, oddaste se mesečno po zmerni ceni v najem Kjc, pove iz prijaznosti naše upravništvo. \ Josip Valentincic, Spekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. 4 priporoča j] vedno svcči kruk navadni B in najfmejši, II vsakovrst.no pocivo za godove in ^ di-uge razno ..po^rnjoiu'", prav V okusno kolaOe za birmo in po- 4 roke, razlicne torto itd. r V.sa naročila izvršuje točno in nalaneno po želji gospodov na- ročnikov po jako zrnornih cenah. Izvolt; naj ga toroj počastiti z | tnnogobrojnimi naročili cenj. gg. I rojaki v mostu in na deželi. I Zavod za slaiijo na sin Edvard Stuhl, i^radec, I H^or^awse Hi. 3. i/dduji' •slikana okna za eerkvein hiše v raznih slogih. Fodpisani si sleje v prijotno dolžnost, s tern iirmo za sli- kana okna g. Edv. Stuhl iz Gradca v vsakem oziru pripo- ročiti. V tukajsnji novi corkvi je ime- novani gosp. Stuhl uriskrbel vsa bar- vanaokna v splošno zadovoljnost in zelo po primerni ceni. Kurarijski uratl v St. Andrt'zu pri («orici dm- 19. diicoinbra 1900. Job. Kosovel, kurat. Videlo in potrdilo ! Olxunsko /upanstvu St. Androi, dm» Li). ilcctMiibra 1ÜUU. Andr. Lutman, župaii. Takil) priznavaiij iinain prcčastiti duhov- (jsiini na ra/.pulago še dokaj. L'ljudiio se pripuručain Ed. Stuhl. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica | v Gorici. I finton j^Fušie krojaški mojster in trgovec v Vrtni ulici St. 26. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju I ter za vsaki stan. 1 in2i fiuli bogato zalogo doiimčeg;a in an- glezkega hu Una v^eh vrst %a vsak letni ča». I Izdelke iz lastnega blaga jamci. ; 01 je za sluh i po višjem stabnem zdravniku i > dr. Schmidt-u ' je popolnoma proslo škodljivib tva- ' 1 rin iz etoričnih in r:istlinskib olj. ' • To olje je priporočono po slavnili i , zdravnikib za ušesne bolezni dr. G. , Hammerschmid in dr. Goldrnann, ka- kor najboljso in najgotovnjše zdra- 1 vilo za vse ušesno l)olezni ter se ' 1 vže nad 25 lot rabi z najboljšem ' i vspeboni. ( > Steklenica tega olja z navodom < , vdobiva se po 4 K v lekarni g. , CRISTOFOLETTI v Gorici. rodpisana priporocata slavnoinu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata ludi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec;, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Sens.) Giril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenab. Z odlicnim spoštovanjem Kopnc iVr Kutin, trgovca v Scmeni&ki ulici h. i»tv. 1. v lasliii liisi kjcr jo .,'J'rjr. obrt. zadr." Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. obcili- st vu v (iorici in z deželo. Prodaja kaviuo primeso, sladkor, milo, slauiuo, riž, mash) surovo in kuliano, olje, nioko iz Majdicevili | mlinov in vse jestvine. Zaloga zveplenk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi k na teden- f ske ali inesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter nnjboljše kakovosti. Priporoca se slav. f občinstvu. „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju —— TISKA bioiui'c, & diplomc, tr^ovsko racun«', © pisiiui in /avitkc s tii'ino, '38 cciiiike, $ vabila iia karton in $ 8$ na papii1 $ $ „Narodna Tiskarnau ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado",„Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske sole" „NARODNA TISKARNA" zizmzz v Gorici, ulica Vetturini St. 9 zzzz= je preskrfoljwui z povsem novinii erkaiiii, okraski i" iiiiini papirjoni, tiT niora pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. © © @ © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. --------TISKA = poNetiiice razno v«- likosti in oblike / zavitki,® zarocuicc in poročuice v ele- ^antiiih ter osinrtni- ce v raznih ohlikah „Narodna Tiskarna^ ======== tiska - „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, sietrt leta 2 K Pismena narocilatiskovln se izvrše z obratno posto; vsa druga v nnjkrajšem o o o o Času o o o o „Narodna Tiskarna" iÜPRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne eelo leto 3 K