Posamezni Izvod 1.30 III., mesečna naročnina 5 Šilingov.
-
L.v* *
SLovEnsofPrj*
> J/* A -

r
AlklšS
fetSIf
Izdajatelj, lastnik m zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klasenfurt, GasometerBassc 10, telelon St>-24. Glavni urednik: Rado Janciič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — 7,ift;n;c'Lt ;n riwL-<irtl<-> 11 mi Itn t n. i. Drava, ('elovec-Dorovlie. — Dooisi nai se ooiiliaio na naslov:
Tiska: Zalo/niJka in tiskarska družba r o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-RlaRenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIV.
Celovec, petek, 4. doeember 1959
Štev. 49 (916)
Razmerje med cenami in mezdami
Občni zbor
Slovenske prosvetne zveze
je spet predmet pogajanj med delojemalci in delodajalci
Enodnevna sfavka pekarskih delavcev je sPet z vso resnostjo opozorila na pereči Problem, ki ga za avstrijsko gospodarstvo Predstavlja razmerje med cenami na eni ter mezdami in plačami na drugi strani. To razmerje se je namreč znašlo v nevarnem Neravnotežju, ki postaja iz dneva v dan 'redno bolj očitno, kar je sprožilo že celo Vrsto pogajanj med predstavniki delodajalcev ter zastopniki s ndikatov.
Ravnotežje med cenami in mezdami ie Prišlo v nevarnost v trenutku, ko so se podjetniki mimo jasnih sklepov partefne komisije odloč li za tihe podražitve pri najrazličnejših predmet:h široke potrošnje. Tako opažamo v zadnjih mesecih, da cene na tiho toda vztrajno naraščajo in tako Vedno bolj poslabšujejo razmerje do mezd 'n plač, pri katerih so sklepi paritetne komisije slej ko prej veljavni.
Da je ta nezdravi razvoj dosegel že nevarno točko, najbolj kaže deistvo, da se *daj množijo zahteve posameznih panog delojemalcev po izboljšanju zaslužkov. S Polno upravičenostjo zahtevajo povišanie mezd in plač, zato je tud: paritetna komisija dovolila mezdna pogajanja, s katerimi naj bi dosegli sporazumno prilagoditev zaslužkov na rnedtem narasle cene. Vendar na strani delodajalcev ni vedno opaziti potrebnega razumevanja :n so včasih po’reb-n> odločni ukrepi sindikatov, kot se 'e 1o Pokazalo zdaj pri pekarskih delavcih, ki jim je |e s pomočjo stavke uspelo doseči Pristanek podjetnikov na novo ured tev delovnega časa in zaslužkov.
Nekoliko lažje je b:l dosežen sporazum delavce v kovinarski industriji in obrti,
kjer so podjetniki v glavnem izpolnili zahteve po zvišanju mezd ter tako imenovane božične doklade. Pač pa je bila hkrati napovedana tudi splošna podražitev izdelkov kovinarske industrije, kar bo razmerje med cenami in mezdami spravilo še bolj iz ravnotežja. Posledica takega razvoja bodo nujno tudi zahteve drugih panog delojemalcev po zvišanju mezd, kakor se to že kaže pri gradbenih delavcih na Tirolskem in Gradiščanskem. Če pa se bodo uresničile napovedi nedavne konference obrtnikov v Celovcu, kjer je bilo povedano, da bodo v najbližji bodočnosti potrebne korekture sedanjega ustroja cen, potem si lahko predstavljamo, da bodo splošni podražitvi nujno morale slediti tudi zahteve po splošnem izboljšanju zaslužkov.
Tak razvoj pa lahko postane zelo nevaren za gospodarstvo naše države, zato bi bilo nujno potrebno, da bi pristojni činite-Iji končno napravili konec neodgovornemu navijanju cen. S tem, da se govori o nevarnosti inflacije takrat, kadar gre za upravičene zahteve delavcev, problem gotovo ne bo rešen, če bodo podjetniki istočasno lahko brez vsake nevarnosti dvgali cene in večali svoje dobičke. Da ie konjunktura zadnjih let doslej v pretežni meri koristila le podjetnikom, je jasno, zato se bo treba čim prej odločiti za temeljito spremembo, ker le tako bo mogoče doseči zdravo ravnotežje med cenami ter plačami in mezdami, s lem pa tudi pravično razmerje med delojemalci in delodajalci.
je obravnaval pereče probleme našega prosvetnega dela
Včeraj je v modri dvorani Doma glasbe
v Celovcu zasedal občni zbor Slovenske prosvetne zveze, osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev. Udeleženci občnega zbora — delegati včlanjenih društev ter gostje iz vseh predelov lužne Koroške — so razpravljali o razvoju in uspeh'h našega ljudsko-prosvetnega udejstvovanja v zadnjem letu ter sklepali tudi o potrebah in nalogah, ki nas na tem področju čaka|o v bodoče.
Ker cb zaključku našega lista občni zbor še zaseda, bomo obširno poročilo o njegovem poteku objavili v prihodnji številki, opozarjamo pa na pregled prosvetnega dela v zadnjem letu, ki ga objavljamo na tretji strani današnje številke.
Kolonializem na zatožni klopi
Alžirska razprava v političnem odboru OZN
Zvezni prezident jutri na Koroškem
Jutri bodo v Frantschach-St. Gerfraud °lvarjali novo poslopje glavne šole. V ta l'amen bo obiskal Koroško tudi zvezni pre-*ident dr. S c h tt r f, katerega bodo ob JO.20 uri slovesno sprejeli in pozdravili na deželni meji deželni glavar Wedenig, predsednik deželnega zbora Sereinigg, ravnatelj Uradov Newole, okrajni glavar dr Karisch •er visoki predstavniki eksekutive in vojske.
Zvezni prezident bo imel v Frantschach-St. Gerfraud otvoritveni govor, po kosilu Ra bo spet odpotoval na Dunaj.
Po obravnavi vprašanja francoskih atomskih poskusov v Sahari in po izglasovanju resolucije proti tem poskusom na Glavni skupščini OZN je politični odbor Organizacije združenih narodov ta ponedeljek pričel z razpravo o alžirskem vprašaniu. Že I	pričetkom te. razprave ie francoski
predstavnik izjavil, da francoska delegacija ne bo sodelovala pri razpravi ter pripomnil, da bi morebitno posredovanje OZN v alžirskem vprašaniu samo zakasnilo m;r. Zdaj so v francoskih uradnih krogih zelo zaskrbljen , ko je kljub temu prišlo do razprave, ker se bojijo, da se bo OZN z veliko večino izrekla za pogajanja za mir v Alžiriji na podlagi samoodločbe, kar pa bi po mnenju francoskih krogov pomenilo dejansko priznanje alžrske vlade s strani Francije.
Zato je francoska delegacija na zasedanju Glavne skupščine OZN tudi tokrat blestela z odsotnostjo, ko se je v navzočnosti nekaterih ministrov začasne alžirske vlade pričela razprava o Alžirijk Res je ta razprava za Francilo silno neprijetna, saj je že prvi govornik, stalni predstavnik Tunizije Mangi Slim, izrekel ostro obsodbo na račun kolonialne politike. V svojem govo-
ru je poudaril, da kljub petim letom vojne ni bilo mogoče zadušiti alžirskega upora, ker ni mogoče unič;t! ljudstva, ki |e do skrajnosti odločeno priboriti si narodno neodvisnost. Tuniziiski predstavnik se ie zavzemal za alžirsko-francoska pogajanja in dejal, da je alž rska vlada že pristala na taka pogajanja ter tudi imenovala svoje zastopnike, medtem ko je na strani Francije opažati samo nerazumevanje.
Odsotnost francoske delegaclle med razpravo o Alžiriji so v svefovm javnosti ostro grajali ter je slišati mnenja, da je tako zadržanje le izraz slabe vesti. Tudi ugledni francoski lisf „Le Monde” je obsodil od-sofnost francosldh delegatov, hkrafi pa tudi vztrajanje Francije pri stalšču, da je alžirsko vprašanje izključno notranja zadeva Francije, ko pa ie v resnici poslalo eden od vzrokov največje zaskrbljenosti mednarodne politike. Lisf opozaria, da je odsotnost francoske delegacije lahko nevarna za nadaljnji razvoj, ker bo OZN brez dvoma dala podporo alžirski osvobodilni fronti, dočim Franciia prav zdaj, ko se zdi- da sc je njen položaj znatno izboljšal, tvega nov neuspeh, kajti — kakor pravi „Le Monde” — odsotni n majo nikoli prav.
Ob državnem prazniku Jugoslavije
so bile po vsej državi prireditve in proslave
Vsem delavcem, vsem demokratom!
Tako se glasi poziv, ki so ga naslovili predstavniki komunistični partij 17 evropskih dežel na vse delavce in demokrate v kapitalističnih državah Evrope, Poziv so sklen:!i na koncu večdnevnega posvetovanja v Rmu, ki so se ga udeležili zastopniki komunističnih partij iz Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Grči:e, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, San Mar na, Španije, Švedske, ^v:ce, in Velike Britanije.
V pozivu uvodoma ugotavljajo, de sc je pričelo mednarodna pomiritev, ki se bo •e nadalje razivfala in ki bo lahko privedla do likvidacije hladne vojne »er do vzpostavitve nove vrste mednarodnih odnosav na podlagi medsebojnega zaupan|a, cna-kopravensti, koeksistence in miroljubnega tekmovanja. Podpisniki pozivajo na skup-to borbo za hitro sklicanje vrhunske konference, ki naj bi privedla do uspehov v vprašanjih Neme je, ukinitve tujih vojaških oporišč, priznanja LR Kitajske in predvsem v vprašanjih splošne in popolne razorožitve, prenehanja atomskih poskusov ter prepovedi atomskega orožja.
Poziv vsebuje ostro obsodbo politike reake onarnih krogov in pravi, da hočejo vladajoči razredi ob podpori reakcionarnih krogov Amerike še danes napraviti iz te-9a dela Evrope trdnjavo reakcije, pri čemer se opirajo na napadalno polit ko atlant-
Med Poljsko in Turčijo še vedno neodločeno
Glavna skupščina Organizacije združenih narodov je doslej že 49 krat glasovala o zadnjem nestalnem članu Varnostnega sveta. Kakor znano, kandidirata za to mesto Poljska in Turčija, ki pa doslej nobena ni dobila potrebne dvotretjinske večine. Uspeha tudi glasovanje v torek ni prineslo, zato so sklenili, da odložijo nadaljnje glasovanje na prihodnjo sejo.
Letošnji Dan republike so po vsej Jugoslaviji proslav li s šfevTnimi prireditvami in proslavami, z veselicami ter novimi delovnimi zmagami, pa tudi s sponvnom na žrtve v borbi za osvobod tev izpod fašističnega nasilja. Posebno veličastne so bile proslave v republiških prestolnicah ter v glavnem mestu Beogradu, kjer je predsednik Tito priredil tudi svečan spreiem za domače predstavnike ter člane dplomatskega zbora. Sprejemi so bili tudi v vseh predstavništvih Jugoslavije širom sveta, pri nas v Avstriji na Dunaju in v Celovcu, kjer so se sprejema v petek zvečer udelež li poleg številnih drugih predstavnikov koroškega po!it:čne-ga, kulturnega in gospodarskega življenja tudi deželni glavar VVedenig, njegov namestnik Krassnig in deželni svetnk S:ma.
Za državni praznik ie prejel predsednik republike maršal Tito čestitke najvišjih pred-stavn:kov iz vseh delov sveta, pa tudi čestitke številnih domačih predstavnikov, delovnih kolektivov, organizacij, odborov in jugoslovanskih kolomj v tujini. Svetovni tisk je ob tej priložnosti obš;rno pisal o Jugoslaviji, njeni borbi proti fašizmu ter njen:h uspeh h pri obnovi in izgradnji po vojni.
Predsednik Tito je ob Dnevu republike odlikoval veliko število zaslužnih delavcev za njihove zasluge, pridobljene v gospodarskem, znanstvenem, prosvetnem in družbenem razvoju države. Odlikovane so bile mnoge mladinske delovne br gade, ki so delale na avtocesti, med odlikovanimi pa so tudi številni zaslužni duhovniki raznih veroizpovedi, izmed Slovencev poleq drugih dr. Stanko Cajnkar, dr. Maks Miklav-č c, Mafija Munda itd.
Velika živahnost v političnih krogih
*ega pakta. Zato zahteva borba za demokracijo, da je treba voditi boj za učin-
^vito omejevanje oblasti monopolov, da se jim prepreči dominacija nad gospodarim ;n političnim življenjem. Te cilje je mogoče doseči z nacional zacijo nekaterih Monopolističnih sektorjev industrije, z demokratizacijo upravn h organizmov javnih go-sPodarsk h sektorjev, z razvojem pobude in s posegom delavcev v vse seklorje gospodarskega življenja, z demokratičnim nadzorstvom nad načrti za investicije v industriji in kmetijstvu, z izvajanjem agrarn h reform in z obrambo male kmečke posesti, kakor 'udi drugih malih in srednjih proizvajalcev proti prevladovanju monopolov.
V boju za te cilje je treba združiti vse demokratične sile in se poziv obrača na v$e ljudi, ki jim je za napredek in svobodo, na vse delavce ne glede na politično °Predellfev z geslom: Združimo se v borbi za okrepitev miru, za napredek in ob-r*°vo demokracije, za blaginjo delovnih ljudi in boljšo bodočnost!
Le pičli trije ledni še manjkajo do božiča, vendar se bo v tem kratkem času odvijala še cela vrsta važn h razgovorov in konferenc, s katerimi se državniki Zahoda in Vzhoda pripravljajo na veliko srečanje, ki naj bi bilo spomladi leta 1960. Posebno na Zahodu so v teh tednih napovedana še mnoga srečanja predstavnikov zahodn h držav, ki jih bodo zaključili s sestankom najvišiih predstavnikov zahodnih veles i v dneh od 19. do 21. decembra v Parizu.
Priprave za to srečanje so zdaj v polnem teku. Ameriški predsednik Eisenhovver je nastopil svoje potovanje okoli sveta, v Londonu sta se zglasila predsednik italijanske vlade Segni ter zunanji minister Pella, v
Parizu pa je imel De Gaulle razgovore z nemšk m kanclerjem Adenauerjem. Posebno razgovorom De Gaulle-Adenauer pripisujejo velik pomen, ker je med obema državama še cela vrsta vprašanj, glede katerih doslej niso naši' sporazuma.
Poleg drugih državniških ob;skov bo pred srečanjem velikih zasedal tudi m nistrski svet Atlantskega pakta in se bodo v Parizu sestali zunanji, obrambni ter finančni ministri vseh 15 držav-članrc. Višek pa bo nedvomno zahodna vrhunska konferenca, na kateri se bodo končno sporazumeli o skupnem nastopu pri razgovorih s Sovjetsko zvezo. V zvezi s tem srečanjem pa bo velikega pomena tudi obisk Eisenhovverja v Moskvi ter ob;sk Hruščeva v Parizu.
Jugoslovansko gospodarstvo ob Dnevu republike:

Dosedanji razvoj odpira možnosti za nadaljne uspehe
SVETU
Na nedavnem drugem plenumu CK ZKJ je bilo v gospodarskem poročilu povedano, da je bil gospodarski razvoj Jugoslavije v zadnjih letih tri- do štirikrat hitrejši od razvoja v najbolj razvitih industrijskih državah zahodne Evrope, pa tudi hitrejši kot v vzhodnih deželah. Ta razvoj je tudi omogočil, da bodo osnovne naloge perspektivnega plana, katerih uresničitev je bila predvidena za leto 1961, izpolnjene že leta 1960, torej eno leto pred postavljenim rokom. S to perspektivo sta bila sestavljena tudi državni proračun ter družbeni plan za leto 1960, ki ju je prejšnji teden sprejel zvezni izvršni svet FLR Jugoslavije.
Osnutek družbenega plana za leto 1960
Svetovna trgovina z rižem
V letu 1958 je znašal skupni izvoz riža
5,400.000	ton, kar je za pol milijona ton manj kot leta 1956. Posebno občuten padec pri izvozu riža je bil zabeležen v državah Daljnega vzhoda (400.000 ton), vendar je izvoz iz tega dela sveta še vedno predstavljal 70 % skupnega svetovnega izvoza.
Povečala pa se je proizvodnja riža v egiptovskem predelu Združene arabske republike ter v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
„gfpoba po«fpe«lta“
Ker se koroško OVP-glasilo „Volks-zeitung" z ozirom na bližnje deželno-zborske volitve trenutno ne more preveč kompromitirati s protislovensko hujskaško gonjo — tudi slovenski glasovi odločajo pri razdelitvi mandatov! — je to vlogo, kakor vse kaže, prevzela graška „Siidost-Tagespost". Vendar je opaziti, da ljudje okoli tega lista očitno še nimajo prave izkušenosti, kajti tudi pri hujskanju in zavijanju dejstev se je treba držati v gotovih mejah da se ost, naperjena proti drugemu, v resnici ne obrne in zadene prav tistega, ki jo je sprožil.
„Groba pogreška“ v omenjenem listu (številka 273 z dne 25. novembra 1959) je namreč res tako groba, da priča o razumski omejenosti ali pa o brezmejni zlobi. Ponesrečeno filozofiranje in zbegano primerjanje južnotirolskega z južno-koroškim vprašanjem samo kaže, da si pisec sploh ni na jasnem, za kaj pri stvari pravzaprav gre. Saj noben razsoden človek ne bo verjel, da bi bil člen 7, ki je sestavni del avstrijske državne pogodbe, v mednarodno-pravnem pomenu manj vreden kot Gruber-De Gasperijev sporazum o Južni Tirolski, ki je le priloga italijanske mirovne pogodbe. Le ob taki zmešanosti pojmov je mogoče priti do čudnega zaključka da veljajo določila 7 le za posamezne pripadnike manjšine, medtem ko se južnotirolski sporazum nanaša na manjšino kot celoto. Zanimivo bi bilo vedeti, kako si pisec ob takem tolmačenju predstavlja na primer dosledno izvedbo j 3 člena 7, še posebej določila o dvojezičnih označbah in napisih topografskega značaja. Verjetno bi morali „posamezni pripadniki manjšine“ nositi posebna očala, da bi videli dvojezičnost tam, kjer bi za vse druge zemljane veljala enojezičnost! In končno § 5 člena 7?
Vsekakor bi bilo za avtorja „grobe pogreške“ mnogo boljši, če se ne bi loteval stvari, o katerih nima prav nobenega pojma, ker se mu potem ne bi mogle pripetiti tako „grobe pogreške", da mora biti vsakomur jasen pravi in edini namen njegovega početja: hujskanje proti slovenski manjšini in njenim pravicam. Če bi bil člen 7 državne pogodbe že dosledno in v celoti uresničen, potem bi pisec „Siidost-Tagespost“ zdaj na lastni koži spoznal bistvo in namen člena 7, katerega sestavni del je tudi § 5, v katerem je nedvoumno povedano, da se mora dejavnost, ki meri na to, da odvzame hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, prepovedati!
predvideva povečanje narodnega dohodka in proizvodnje. Narodni dohodek se bo v letu 1960 povečal za 8,1 °/o, računano na prebivalca pa za 6,7 °/o. Za industrijsko proizvodnjo je predvideno povečanje za okoli 14 °/o, medtem ko se bo proizvodnja v kmetijstvu z ozirom na letošnje rekordno leto povečala za 1,3 °/o. Hkrati je po osnutku družbenega plana predvideno tudi povečanje plač, ki naj bi z ozirom na nove najemnine znašalo 12 %. Vse to bo sorazmerno vplivalo na potrošnjo in računajo, da se bo osebna potrošnja povečala za 6,1 %.
S povečano proizvodnjo pa se bodo povečale tudi možnosti za izvoz, kar bo po družbenem načrtu privedlo do nadaljnjega zmanjšanja deficita plačilne bilance. Skupni obseg izvoza se bo povečal za 19,5 %>, pri katerem pa bo prvo mesto zavzemal izvoz kmetijskih pridelkov, ki se bo povečal kar za dobrih 56 %; o uspešnem razvoju mlade jugoslovanske industrije pa govori dejstvo, da se bo izvoz industrijskih izdelkov povečal za 8,4 °/o.
Za zagotovitev nadaljnjega uspešnega razvoja bodo močno povečane tudi vsestranske investicije, ki bodo v prvi vrsti služile dograditvi začetih objektov zlasti v industriji, ker so ti objekti važni za dosego proizvodnih nalog petletnega načrta. Skupne investicije v letu 1960 bodo po načrtu znašale velikansko vsoto 878 milijard dinarjev, od katerih bodo približno 538 milijard vložili v osnovna sredstva, približno 175 milijard pa v obratna sredstva. Za investicije v industriji in rudarstvu je predvidenih 238 milijard, za kmetijstvo pa 100 milijard dinarjev.
Da navedemo še nekaj številk o uspešnem razvoju v zadnjih treh letih: Narodni do-
hodek bi se moral po petletnem planu povečati za 9,1 °/o, vendar se je že v prvih treh letih povečal za 13,3 % letno. Industrijska proizvodnja, ki je v letih 1953 do 1956 zaznamovala letno povečanje za
12.9	%, se je v zadnjih treh letih povečala letno za 13,4 %, čeprav je bilo po planu predvideno le 11,2-odstotno letno povečanje. Še večji uspeh je bil dosežen v kmetijski proizvodnji: v letih 1953—1956 so zabeležili 4-odstotno letno povečanje, petletni plan je določil povečanje za 7,1 % letno, doseženo pa je bilo v prvih treh letih 8,8-odstotno povečanje na leto. Močno povečanje osebne potrošnje je omogočilo večkratno povišanje plač (na primer pri delavcih v industriji od povprečno 10.520 leta 1956 na 17.100 dinarjev julija letos), medtem ko se je splošni indeks cen na drobno v tem času povečal le za 4 odstotke. Bistveno vlogo pa so pri tem igrali tudi izdatki za družbeni standard, ki so bili v zadnjih treh tellh za 76 % večji kot v letih 1953—1956. Tovrstne investicije so namreč naraščale dvakrat hitreje kot gospodarske investicije.
Ob takem razvoju so pri sestavljanju družbenega plana za leto 1960 lahko ugotovili, da bo perspektivni plan 1957—1961 v glavnem uresničen že leta 1960, kajti: industrijska proizvodnja, ki bi morala biti leta 1961 za 54,1 °/o večja kot leta 1956, bo že prihodnje leto dosegla povečanje za 57,4 °/o napram letu 1956, narodni dohodek, ki naj bi se tekom petih let povečal za 45 %, pa se bo dejansko že prihodnje leto povečal za 50,9 %, dočim bo porast osebne potrošnje, za pet let planiran z
41.9	%, že prihodnje leto presegel stanje leta 1956 za 46,8 %.
V Zahodni Nemčiji se zaskrbljeno sprašujejo:
Kdo je ščitil nacističnega »morilca v beli halji"?
Skoraj deset let so po Zahodni Nemčiji krožile tiralice, s katerimi so iskali bivšega SS-ovskega zdravnika dr. VVernerja Heyda, »morilca v beli halji’, ki je igral vodilno vlogo pri »znanstvenih" institutih, v katerih so naestični zločinci v pičlih dveh letih umorili vsaj okoli 70.000 nedolžnih ljudi. In vseh teh deset let je dr. Heyde živel kot priznan in spoštovan uradni zdravnik v Flensburgu, kjer je imel za najboljša prijatelja župana in državnega tožilca ter je skoroda vsakdo vedel, kdo se dejansko skriva pod imenom dr. Sawade. Šele na anonimno ovadbo so se končno zganile tu-d	varnostne oblasti, ki	pa so imele pred SS-ovskim zločincem očitno	tak	rešpekt, da
so	mu z nerazumljiv m	odlašanjem najprej omogočile beg in so ga aretirale	šele pred
kratkim, ko se je sam javil.
Dr. Heyde je skupno z dr. Paulom Nitschejem vodil »znanstvene” ustanove, ki so bile osnovane na podlagi Hitlerjevega ukaza z dne 1. septembra 1939 in v katerih so delili »smrt iz usmiljenja" tako imenovanim »za življenje nesposobnim elementom'. Kot Hitlerjev posebni pooblaščenec za izvajanje programa evtanazije (evtanazija je grška beseda, ki pomeni ubijanje iz usmiljenja) je dr. Heyde razpredel po Nemčiji celo mrežo »znanstvenih postaj’, v katerih so do poletja 1941 pobijali razne neozdravljive bolnike ter »nenemške’ ljudi, pozneje pa so to zločinsko delo nadaljevala številna koncentracijska taborišča.
Proti koncu druge	svetovne vojne so dr. Heyda ujeli Američani	in	je	bil priča
na	enem izmed prv h	procesov proti SS-ovskim zdravnikom. Ko pa	bi	se	bil moral
tudi sam zagorajati za svoje zločine, je dr. Heyde pobegnil ter se do novembra letos pod imenom dr. Sawade »skrival’ v severnonemškem mestu Flensburg. Vendar je bilo njegovo skrivanje prav posebne vrste, saj je bilo splošno znano, kdo se v resnici skriva pod tem imenom. Kljub temu pa celih deset let nihče ni mignil s prstom, da bi prišel SS-ovski zločinec pred sodišče. Nasprotno mu je celo uspelo, da je kot »najožji prijatelj visokih osebnosti’ zadnja leta zavzemal položaj uradnega zdravnika.
Nemška javnost, ki je v zadnjih letih že pogosto doživela, da oblasti ne kažejo nobene pripravljenosti za kaznovanje znan.h nacističnih zločincev, se tudi ob tem primeru zaskrbljeno sprašuje, kako je bilo mogoče, da je SS-ovski morilec dr. Heyde cel h deset let živel svobodno in udobno življenje priznanega zdravnika, ne da bi se mu bilo treba bati kazni za izvršene zločine. Zlasti pa je vznemirjena zaradi dejstva, da so »morilca v beli halji’ ščitili visoki predstavniki pol tičnih in sodnih oblastil
Poljedelska proizvodnja v svetu narašča
S hitrim porastom števila prebivalstva v svetu se hkrati veča tudi potreba po prehrani. Vendar trenutno, če bi bile te dobrine enako razdeljene, še ne bi trpeli pomanjkanja in nikomur na svetu ne bi bilo treba gladovati.
Medtem ko se prebivalstvo sveta pomnoži vsako leto za približno 1,6 %, so na primer pri svetovni poljedelski proizvodnji zabeležili v gospodarskem letu 1958/59 povečanje za 4 % v primerjavi z zadnjima dvema letoma. Pač pa poudarja poročilo Organizacije za prehrano in poljedelstvo, da večji del povečane poljedelske proizvodnje ni namenjen potrošnji, marveč zalogam, ki se stalno večajo.
V navedenem letu se je poljedelska proizvodnja povečala v vseh delih sveta. Največji porast so zabeležili v Severni Ameriki, Oceaniji, Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi, namreč 6 do 10 odstotkov. V Latinski Ameriki, na Daljnem in Srednjem vzhodu ter v Afriki je porastek znašal 2 do 3 °/o, medtem ko je Zahodna Evropa le za 1 °/o povečala svojo poljedelsko proizvodnjo. Hkrati pa je iz zgoraj omenjenega poročila razvidno, da poljedelska proizvodnja v državah jugovzhodne Azije ter v delih Latinske Amerike in Afrike še vedno zaostaja za istočasnim porastom tamkajšnjega prebivalstva.
Neapelj. — V zvezi z incidenti, ki s o se dogodili 29. junija v Torre del Greco, so aretirali 32 delavcev. Takrat so bile velike demonstracije stavkajočih pomorščakov proti ravnanju vlade in proti nepopustljivosti pomorskih plovnih družb. Proti aretirancem pripravljajo proces pred neapeljskim kazenskim sodiščem. Tajništvi GGIL in Film-GGIL sta objavili izjavo, s katero izrekata popolno solidarnost * aretiranimi delavci ter opozarjata pristojne organe, naj se čimprej konča preiskava.
London. — V spodnji zbornici so predložili zakonski osnutek, po katerem naj bi bile v Angliji tudi žene obvezne, da plačujejo vzdrževalnino ali, kakor pravimo z že udomačeno besedo, alimente.
V poštev bi prišli primeri, kjer so bivši zakonski možje invalidi, bolehni oziroma sploh nesposobni za izvajanje kakšnega poklica. V takih primerih bo odločalo sodišče, ki bo naložilo dolžnost plačevanja preskrbovalnine v višini največ 540 avstrijskih šilingov. Pri tej odmeri bodo morali upoštevati pridobitne razmere žena.
Pariz. — Sovjetski veleposlanik v Franciji Sergej Vinogradov je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena na konferenco najvišjih ob vsakem času, torej to-di pred obiskom premiera Hruščeva ® Parizu. Sovjetski veleposlanik je na anglo-ameriškem združenju novinarjev ponovno pozval narode na miroljubno koeksistenco med Vzhodom in Zahodom.
Praga. — Predsednik gvinejske republike Seku Tura je obiskal Češkoslovaško republiko, kjer ga je sprejel predsednik Antonin Novotny ter z njim dalje časa razgovarjal. V Pragi so pozneje imeli politične razgovore med predstavniki obeh dežel.
Štrassbourg. — Evropsko združenje proste trgovine ie poslalo svetu šestih ministrov držav članic Skupnega trga spomenico, v kateri se zavzemajo za nujni sestanek zastopnikov teh gospodarskih organizacij Zahodne Evrope. Diplomatski krogi v Strassbourgu poudarjajo, da je sedem držav novoustanovljenega Združenja proste trgovine izrazilo pripravljenost, da odbijejo vse, kar bi pripomoglo h gospodarski razdelitvi in vzajemni blokad' med obema območjema.
Djakarta. — Prvi minister Indonezij® Djuanda je sporočil, da bo sredi prihodnjega leta odpotoval v Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabila sovjetska vlado-
London. — V Londonu so izkopali posmrtne ostanke sekretarja srbske socialdemokratske stranke Dušana Popov ča, ki je umrl pred 41 leti. Krsto s posmrtnimi ostanki bodo prepeljali v Jugoslavijo-
Bonn. — Predsednik zahodnonemške deželne vlade v Schleswig-Holsteinu j® govoril na kongresu, ki so mu dali naslov »Za nedeljivost Nemčije’. Poudaril je, da Zahodna Nemčija ne bo nikoli prl' znala mejne črte Odra-Nisa za mejo med Nemčijo in Poljsko. Hkrati je pozval Francijo, naj podpre Zahodno Nemčijo gle' de te meje.
Pariz. — Francoski bančni uslužbenk so demonstrirali po pariških ulicah in zahtevali povišanje plač. Odločili so se, d^ bodo organ:zirali krajše stavke in pr®" testna zborovanja, dokler ne bodo ug0' dili njihovi zahtevi.
Miami. — Najnovejši ameriški poska$' da bi z oporišča v Cap Canaveralu n° Florid; izstrelili umetni satelit, ki bi a*5' krožil Mesec, ni uspel. Po izjavi nekeg^3 ameriškega strokovnjaka poskus ni uspe ' ker je odpovedala druga stopnja tr de ne rakete tipa „Atlas-Able*. Satelit je težak približno 180 kg, opremljen pa * b i z raznimi znanstvenimi instrumenti 1 fotografskim aparatom.
Tunis. — Tuniška vlada je sklenil«3'
bo prevzelo upravo nad razdeljevanj® električne energije, plina in vode, kor doslej opravljala francoska družba. * je bo nadaljevalo delo pod nadzors v tuniške vlade.

Občni zbor Slovenske prosvetne zveze:
Vidna poživitev prosvetnega dela
in močna pomladitev v vrstah prosvetnih delavcev
Slovenska prosvetna zveza je imela včeraj v Celovcu svoj redni letni občni zbor Občni zbor osrednje kulturno prosvetne organizacije koroških Slovencev je pregledal delo upravnega in nadzornega odbora ter primerjal razvoj včlanjenih Slovenskih prosvetnih društev v preteklem prosvetnem letu. Istočasno pa je sprejel tudi smernice za delo v letu 1960.
Poročilo upravnega odbora je na občnem zboru podal tajnik SPZ Blaž Singer. Poročilo se je v prvi vrsti nanašalo na obnovo prosvetne dejavnosti Zveze in včlanjenih društev ter na njihovo reorganizacijo, s katero je SPZ pričela pred 2 leti in h kateri, kakor je dejal tajnik, „ni pristopil le eden ali dva ali morebiti pet, temveč so pristopili z združenimi močmi stari izkušeni prosvetaši skupno s prosvetnega izživljanja žejno mladino od Ziljske Bistrice do Žvabeka."
Ko je podrobno poročal o reorganizaciji društev in omenil rezultate, ki so bili doseženi v letu 1958, je prešel na poročilo o delu v letu 1959 in pri tem dejal:
Število prosvetnih prireditev se je močno povečalo
V	neposredni povezavi z obnovo društev smo posvetili posebno pozornost prosvetnim prireditvam. Rezultat ni izostal. V minevajočem prosvetnem letu so Zveza n včlanjena društva s skupno 92 prireditvami dosegla največjo število letnih prred-•ev v zadniih 5 letih. To je razveseljivo •oliko bolj, ker se je v tem letu vidno povečalo števTo prireditev, ki so jih dala društva ali pa Zveza samostojno s koroškimi slovenskimi prosvetnimi skupinami.
V	letu 1955, ko je bilo v primerjavi zadnjih pet h let poleg letošnjega najbolj Uspešno prosvetno leto, so Zveza in včla-njena društva dala skupno 55 prireditev. Med temi prireditvami je odpadlo na včlanjena društva 19 samostojnih prireditev, na Zvezo pa 7. Potom gostovanj iz Slovenije i* Zveza omogoč la nadaljnjih 29 prireditev. V leth 1956 do 1957 je število prireditev močno padlo.
V	prosvetnem letu, ki ga s tem občnim oborom zaključujemo, pa lahko ugotovimo,
da je na 92 prireditvah delež samostojnih društvenh prireditev narasel na 30 prireditev, delež Zveze pa na 20 samostojnih kulturnih prireditev In 24 predstav slovenskih filmov, ki jih je dal nlen potujoči kino. polet5 tega je Zveza Imela Je 4 tečaje, z °mogočenjem aostovan| kulturnih ansamb-*0v I* Slovenije in Trsta pa je posredovala našemu ljudstvu nadaljnMh 14 prireditev visoke kvalitete. Pri teh prireditvah so na po-
vabilo Zveze letos gostovali na Koroškem: Slovenski oktet v Ločah in Škofičah, Veseli planšarji v Kotmari vasi in v št. Janžu, Slovensko narodno gledališče iz Trsta v Celovcu, Šm helu, Žitari vasi, Glinjah in Ločah, Folklorna skupina in oktet Turističnega društva Bohinj v št. Primožu, Železni Kapli in Šmihelu ter pevski zbor „France Prešeren" iz Kranja v Železni Kapli in na Brnci.
Med velike kulturno prosvetne prireditve lefošniega leta lahko štejemo Slovenski ples 10. januaria, predstavo Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta v Celovcu 15. aprila, pevski zbor združenih pevskih zborov v Borovljah 21. junja, proslavo 50-letnice SPD „Edinost" v Pliberku 23. avgusta in proslavo 50-letnice SPD „Kočna” v Svečah 30. avgusta, pri kateri je med drugimi sodeloval tudi pevski zbor France Prešeren, pri proslav' v Pliberku pa godba ravenskih železarjev.
V zvezi s tem opravljenim delom in pripravo načrta za prihodnje prosvetno leto, ki ga z današnjim dnem začen'amo, je bilo tudi delo v upravnem odboru in v p'-sorni SPZ bolj živahno, kakor v prejšnjih letih. Od zadnjega občnega zbora pred letom dni je imel Upravni odbor 4 seje, od teh eno skupno z NadzornVn odborom. Poleg tega pa se je Izvršni odbor sestal še k 4 sejam. Pevovodskih n drugih delovnih sestankov je bilo v pisarni Zveze 5.
Pevski zbori imajo nad 250 pevcev
Jedro in steber prosvetne dejavnosti v Preteklem letu so bili pevski zbori in igralce družine. Minulo zimo so se vsi pevski *bori ob izdatni pomoči Zveze pripravljal: na veliko skupno turnejo v Maribor in Prekmurje, ki je bila 23. in 24. maja. Na turnejo je vabil Sklad Prežihovega Voranca in *o se je udeležili pevski zbor: Slovenskih Prosvetnih društev Pliberk, Železna Kapla, $t. Vid v Podjuni, škocijan, Globasnica, Rad'še, Kotmara vas, Bilčovs, Škofiče, Ho-
zborov. Podjuna je poleg moških dobila še združeni mešani zbor društev v Železni Kapli in št. Vidu v Podjuni, ki šteje 45 pevk in pevcev in ki si je nadel ime koroškega nbrodnega heroja iz NOB »France Pasferk-Lenart". Ta zbor, ki vadi šele od pomladi, je imel na Koroškem že tri koncerte ter bil na turneii v Bohinju. To je hkrati tudi naš najmlajši zbor, saj znaša povprečna starost pevk in pevcev komaj 23 let.
Poleg teaa zbora so lefos nastali novi zbori Je v Škocijanu, v Glinjah, v št. Janžu In Svečah, zadnjih 14 dni pa se je k novim rožanskim zborom pridružil Je novi pevski zbor v Borovljah. Na novo pa sta pričela vaditi tudi zbora v škofičah in Hodišah ter pričela delati družbo znanemu nevskemu zboru v Logi vasi. Skupno ima!o ti zbori, ki so od zadnjega občnega zbora dali 22 koncertov, zajetih preko 250 pevk in pevcev. Ta nedvomno najlepJi uspeh preteklega prosvetnega leta je v prvi vrsti zasluga naših neomajnih in požrtvovalnih pevovodij.
Nič manj pa ni razveseljiv napredek na oderskem področju. Tu je bilo v pretekli zimi granih 9 iger sedemnajstkrat. Poleg tega pa je bilo še 11 mešanih in družabnih prireditev s kratkimi oderskimi prizori. Igralskim družinam je Zveza pomagala s posredovanjem iger, prepisovanjem vlog in šolanjem režserskega naraščaja. V ta namen je bil lefos prvi režiserski tečaj,
v
Šopek tor
Prinesel sem ti šopek rož, jih sama si želela, a nisem vedel, da ti boš v ljubezni zagorela.
Kako naj slutil bi tedaj, da si me ti ljubila.
Kako naj vedel, da nekdaj solze mi boš točila.
O,	ko bi jaz takrat le znal, da v srcu boš trpela; nikdar bi rožic ti ne dal 4$	in mirno bi cvetela.
I
Sj	Prinesel sem ji šopek	rož,
0	jih sama je želela.
%	In z rožami je deklica
X	spomladi ovenela.
^1	Pavle Kernjak	1
1
■EKSMSMSH
ki se ga je udeležilo 9 mladih fantov in deklet.
Skupno s prosvetnimi prireditvami in kl-nopredstavami ter sejami, sestanki in tečaji zaključujejo SPZ in včlanjena društva obdobje od lanskega do letošnjega občnega zbora s 144 prireditvami v službi naše narodne samoobrambe, v službi prosvetljeva-nja našega človeka. V tem številu pa niso vključene neštete pevske vaje in vaje za igre.
Odnos do Slovenskih prosvetnih društev je treba zboljšati
dše, Glinje ter št. Iljski zbor društva v Logi vasi, skupno 152 pevk in pevcev. Med pevci je bilo 76 delavcev, 93 pa jih je bilo mlajših od 30 let, od tega 16 pod 20 let. Na Koroškem pa so isti zbori skupno nastopili na vel kem koncertu v Borovljah v spomin 50- letnic Slovenskih prosvetnih društev v Pliberku in v Svečah. Zbore je skupno bodisi v moškem ali mešanem zboru posnel tudi radio Celovec.
V tem letu je nastalo tud' neka; novih
Tajnik Blaž S nger je nato podrobno poročal o drugem delu SPZ, predvsem v delu v zvezi s potujočim kinom SPZ, dijaškim domom, kniižn'm darom in knjižničarstvom sploh. Končno je opozoril, da so po drug' svetovni vojni zaradi obče pospešenega napredka ter viharnega razvoia na področju znanosti in fehn‘ke bile tud nemške prosvetne organizacije postavljene pred težke preizkušnje, katerih številne od njih še niso prestale, navzlic temu, da stoji za njimi državni in družbeni aparat in i ih podpira z vsemi sredstvi, tako dejnimi, kakor tudi materialnimi in gmotn'mi. Niso se znašle, čeprav niso b'le v preteklosti preganjane in razpuščene in njihovo premoženje ne zaplenjeno; niso se znašle, čeprav jih tudi sedaj nihče ne zapostavlja.
Naše prosvetne organizacije so Imele v preteklosti dosti težji položaj. K že splošno težki preizkušnji so morale prestati udarec, k! ga je SPZ zadal nemški krški Škofijski ordinariat, ko Je nad njo izrekel ekskomu-nikacijo. Sedaj, deset let po tem, je taisti ordinariat likvidiral v šoli slovenski vero-
nauk. S tem je padla zadnja zavesa pred golo resnico, da k»ški škofijski ordinariat v odnosu do koroških Slovencev noče drugega kakor njihovo čimprejšnje ponemčen>e.
Kakor se dosedanjega napredka lahko veselimo, je zaključil tajnik SPZ svoje poročilo, tako smo si tudi na jasnem, da je pred nami še mnogo neobdelane ledine. Iz opravljenega dela sledijo vedno tudi bodoče naloge. Ko je govor i o teh, se je dotaknil tudi potrebe po reorganizaciji odnosov do Slovenskih prosvetnih društev ter zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da Slovenska prosvetna društva niso nepotrebna navlaka, niti niso članarina in prispevki za društvo nepotrebno zlo. Zaradi svoje obče koristnosti je nedostojno, da beračijo. Njim pripada na vasi dostoino mesto in dostojno priznanje tako s strani ljudstva, kakor s strani oblasti, kadar qre za to, da njene pomoči v tej ali oni obliki potrebujejo in prosijo. V odnosu do Slovenskih prosvetnih društev in njihove Zveze ne vidimo zgolj, kdo je do nes koroških Slovencev lojalen, ta odnos >e za vsakogar Istočasno merilo njegove osebne kulturnosti.
Dr, MIRT ZWITTER	139
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma
3. septembra 1959: Uradni list Republike Italije ob:avi Dekret predsednika republike št. 688 z dne 8. avgusta 1959 o »Izvedbenih določbah k Posebnemu Statutu Avto-n°rnnega področia Trenfino — Tirolsko ^oad'žje o uporabi nemškega jezika"
3. septembra 1959: Italijansko združenje »Odbor za obrambo narodne enotnosti" fQzširi po vsej pokrajini Božen letake, v katerih svari Južne Tirolce in Avstr jo pred nadaljnjim ščuvaniem proti Italiji in Italijanom, preti obnovitvjo nacistične miselnosti 'n metod in poziva Italijane na obrambo Enotnosti države in položaja Italijanov v Pokrajini Bolzano (Božen).
S. septembra 1959: V referatu v okviru »Mednarodnih visokošolskih tednov" v Alp-“cichu zahteva avstrijski državni sekretar Prof. dr. Franz Gschnifzer za Južno Tirolsko s°rnosfojno avtonomijo pokrajine Božen ter °d Zapadne Evrope podporo za težnje Ti-r°lcev po svobodi.
13. septembra 1959: Z nad peturno pa-r°do proslavijo desettisoči ob navzočnosti °vstrijskega zveznega prezidenta, celotne Qvsfrijske vlade, deželnih glavarjev vseh Pvstrijskih dežel in visokih predstavn kov •°Vnega življenja Avstrije ter Južnih Tirol-
cev 150. obletnico tirolske vstaje 1809 v tirolskem glavnem mestu Innsbrucku. Za več t soččlansko delegacijo pod vodstvom dr. Silvija Magnaga iz Južne Tirolske priredi tirolska deželna vlada poseben svečan sprejem.
17. septembra 1959: Parlament Evropskega sveta v Strassbourgu soglasno sklene resolucijo, v kateri ugotavlja, da je položaj narodnostnih manjšin, na katere se je nanašalo poročilo pravnega odbora, na splošno zadovoljiv. V kolikor bi v bodoče nastali med član;cami Evropskega sveta spori zaradi narodnostnih manišin, naj jih prizadete države rešujejo v skladu s statutom Evropskega sveta, v duhu Evropske konvencije o človečanskih pravicah in drugih mednarodnih obvez z dvostransk;mi pogajanji. »V kolikor bi taka pogajanja ostala brezuspešna, se pozivajo prizadete države, da se poslužijo za rešitev spornih vprašanj evropske »Konvencije za mirno rešitev sporov" (to je, da predložijo sporna vprašanja v razsodbo Mednarodnemu sodišču v Haagu). Glasom te konvencije so razsodbe tega sodišča za vse podpisnice obvezne.
17. septembra 1959: Avstrijski državni se-
kretar pref. dr. F. Gschnitzer v referatu pred kongresom »Svoboda v skupnosti" v Innsbrucku obso:a as'milacijo, izpodrivno priseljevanje ali druge oblike zapostavljanja narodnostnih manjš'n. Trditev, da je asimilacija »naraven pojav", |e Izgovor večine in da'e manjšini pravico silobrana. Avtonomijo spada med najbolj učinkovita sredstva zaščite manjša.
18. septembra 1959: Poslanec SVP v rimskem parlamentu dr. Karl Mifterdorfer predava na kongresu »Svoboda v skupnosti" v Innsbrucku »O pravicah manjšin". Za manjšine zahteva priznanje njihove pravice do popolnega lastnega obstoja kot sr mostojna skupnost na lastnem ozemlju, odklanja vse oblike odtujevanja in izpodr va-nja manjšin, zahteva enakopravnost in enak položaj za manjšino na vseh področjih ter popravo škode, ki jo je v preteklosti nacionalizem prizadejal narodnostnim mcn|-šinam.
19. septembra 1959: Avstrijski državni sekretar prof. dr. F. Gschnitzer izjavi pred svojim odhodom na zasedanje Glavne skupščine OZN v New Yorku v Innsbrucku, da je dobilo južnotirolsko vprašanje s sprejetjem resolucije Evropskega sveta priznanje kot mednarodno vprašanje. Naloga avstrijske delegacije pri OZN bo vodila v isto smer. Zvezni minister za zunanje zadeve bo v generalni debati postavil Južno Tirolsko kot glavno vprašanje, naloga delega-
cije pa bo, da pridobi za ta problem in za avstr jske zahteve razumevanje v svetu.
20.	septembra 1959: Avstrijski državni sekretar prot. dr. Gschnitzer dospe v New York, kjer se sestane z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Brunom Kreiskym ter podpredsednikom SVP dr. Friedlom Volgger-jem.
21.	septembra 1959: Avstrijski zunanii minister dr. Bruno Kreisky v generalni debati pred Glavno skupšč'no OZN v New Yorku po splošnih pripombah k položaju v Južni Tirolski zahteva s sklicevanjem na Pariški sporazum samostojno avtonomijo za pokrajino Božen. Ako dvostranska pogajanja med Avstrijo in Italijo ne b: rod la zadovoljivega uspeha, bo avstrijska vlada posiljena, da na osnovi Listine OZN prosi Združene narode, da čimprej obravnavajo to vprašanje.
22.	septembra 1959: Predstavnik itaFjan-skega zunanjega ministrstva v Rimu zavrne izvajanja avstrijskega zunanjega ministra pred OZN. Delno gre za notranja vprašanja Italije, druga pa so na dnevnem redu razgovorov med avstrijsko vlado in italijanskim poslaništvom na Dunaju. Avstrijski korak ne bo koristil niti boljšemu izidu teh razgovorov niti izboljšanju odnosov med Avstrijo in Italijo.
(Nadaljevanje sledi)

w
Se o protislovenskem odloku škofijskega ordinariata
Kakor smo v našem listu že večkrat poročali, je odlok generalnega vikarja Ka-drasa o nemškem veronauku izzval silno razburjenje med našimi ljudmi in so iz mnogih krajev poslali celovškemu školijstvu protestna pisma. V pismu, ki ga je celovškemu škofu dr. Kostnerju poslal zaveden Slovenec in oče iz št. Jakoba v Rožu, je rečeno:
Meni prepričanemu in globoko vernemu katoličanu |e pretreslo vest, ko se |e zvedelo o odloku celovškega knezoškofijskega ordinariata v zvezi z našim šolskim vprašanjem, ki ga je tudi kritiziralo vse slovensko časopisje kot ponovni poskus podpore germanizaciji ' s strani koroških cerkvenih oblasti.
Podpisani sem član cerkvenega odbora.
Bil sem ves čas borec proti nacizmu in to ne le iz narodnega, temveč tudi iz verskega prepričanja. Ne morem verjeti, da bi bila moja borba in borba neštetih mojih in naših somišljenikov za narod in vero obsojena tudi na zatiranje s strani naše cerkve.
Dobro se spominjamo vsi odloka Iz črne dobe naše zgodovine:	„Ktirntner sprlch
deutsch". Ta odlok je veljal tudi za cerkev. Po tem odloku so se morale naše stare mame in očetje, ki so molili ves svoj živ dan v svoji materinščini, učiti „očenaš' v nemškem jeziku. Ravno kot prepričan katoličan sem šel v borbo proti nacizmu za osvoboditev Avstrije in vsega sveta.
Kdo bi mislil takrat, kako bo ravnala enkrat z nami tudi z našo pomočjo osvobo-
Spet so govorili o Ljubeljskem predoru
Pred nekaj dnevi je bil v Celovcu občni zbor Avstrijske družbe za ceste. Na zborovanju je govoril zastopnik ministrstva za trgovino in obnovo dr. Buzzi-Quafrini o načrtu, ki zadeva izgradnjo evropskega cestnega omrežja. Povedal je, da je bila že lefa 1950 v Ženevi podpisana tozadevna deklaracija, ki jo je sopodpisala tudi Avstrija. Med drugim je dejal, da polagajo z mednarodnega stališča posebno važnost tudi na ustrezne cestne zveze med Avstrijo in Jugoslavijo. Na konferenci v Solunu, na kateri so bile udeležene Avstrija, Italija, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Bolgarija, so razpravljali o izgradnji cestnega omrežja v Južni Evropi. Ob tej priložnosti so razpravljali tudi o vprašanju Ljubeljskega predora.
Govornik je k temu vprašanju naglasil da je Jugoslavija v zadnjih treh letih zelo močno pospeševala izgradnjo Ljubeljskega predora ter se zelo prizadevala, da bi tudi Avstrija enako storila s svoje strani. Kakor znano, je Avstrija v zadnjih letih storila v tem pogledu zelo malo in pokazala tudi malo zanimanja. Pričakujejo, da se bo pristojno ministrstvo zaradi mednarodne zahteve o potrebi Ljubeljskega predora, hkrati karavanškega prehoda na jug, krepkeje zavzelo za uresničenje načrta.
Predsednik upravnega odbora družbe dipl. ing. Helmut Swietelsky je opozoril, da se je v Avstriji število motornih vozil dvignilo v času 1950—1958 od 258.899 na 790.444. Davek iz pribitka na mineralna olja je v istem časovnem razdobju narasel od 53,3 milijona šilingov na 1250 milijonov šilingov, denar, ki je izključno namenjen za izgradnjo cest.
Kljub temu bo v izgradnji avstrijskih cest treba še ogromno nadoknaditi, da bodo ustrezale vedno gostejšemu motoriziranemu
prometu in bo z tem omejeno tudi število prometnih nesreč. Kakor je ing. Swietelsky dejal, je v državi 1423 mest na cestah, kjer se letno primerijo povprečno tri prometne nesreče, na 133 krajih pa ugotavljajo letno po 10 in več prometnih nezgod. To dokazuje, da so slabe cestne razmere zelo pogosto vzrok hudih in usodnih prometnih nesreč.
V zvezi s temi ugotovitvami ne moremo nikdar dovolj naglašati, da so po naših krajih cestne razmere ponekod skrajno obupne, kjer se kvarijo motorna vozila in je oviran tudi tujski promet kljub naravnim pokrajinskim lepotam.
jena Avstrija. Še manj smo pričakovali tako sovražnega stališča do koroških Slovencev s strani cerkvenih oblasti.
Kaj bo dosegla cerkev s tem odlokom) Po mojem prepričanju bo odbila od cerkve in Boga več vernikov s slovenske strani, kot bi jih morda pričakovala z nemške strani za uslugo, ki jo je s svojim odlokom storila v podporo prav tistim krogom, ki so nekdaj ustvarjali vero, ki se je imenovala „gottgltiubig".
Če so se po odloku koroške deželne vla de lahko odločili za pouk nemščine ali tud slovenščine starši sami, v kolikor niso stal pod gospodarskim pritiskom odvisnega po ložaja — in to v največ primerih —, po od loku ordinariata starši niti te pravice nima jo. Zaradi tega čutimo koroški Slovenci s strani ordinariata nič manj sovražnega šovinizma do nas in nič manj brezobzirnega postopanja, kakor smo to čutili nekdaj s strani nacističnega režima, — manjka samo še dejansko zatiranje z zapori, izseljevanjem in podobnim.
Nerazumljivo mi je, kaj je pravzaprav hotel doseči s tem odlokom ordinariat. Da bi po mnenju cerkve slovenski otroci ne smeli učiti se veronauka v svoji materinščini, se ml zdi neverjetno in sem prepričan, da bodo mnogi tudi začeli dvomiti o resnicah, ki nas uči naša cerkev. Mislim, da to ni v interesu cerkve.
Nismo mogli protestirati proti Hitlerjevim ukrepom. Upam pa, da v svobodni demokratični Avstriji tudi naš ordinariat ne more mimo mnenja svojih — čeprav slovenskih — vernikov, kajti pred cerkvijo in Bogom naj bi bili vsi enaki.
Razne vesti iz Koroške
Minuli teden se je na koroških cestah primerila spet vrsta prometnih nesreč, namreč 99, pri katerih je bilo 77 oseb poškodovanih, ena pa mrtva. V istem časovnem razdobju se je v vsej državi pripetilo skupno
1198 prometnih nezgod s posledico: 850 poškodovanih in 23 mrtvih udeležencev prometa. Spet so ugotovili žalostno dejstvo, da je 55 brezvestnih šoferjev pobegnilo ter se kratko malo niso zanimali za nesrečne žrtve
na cestah. Kakor ugotavljajo pri vsakotedenskih krvavih bilancah motoriziranega
cestnega prometa, so tudi prejšnji teden sedeli za volani ponesrečenih vozil šoferji
v alkoholiziranem stanju in to kar v 87 primerih. Vsa čast velja varnostnim organom, da so zelo za petami pijanim šoferjem in če katerega zalotijo, mu ne pustijo štartati vozila, često odvzamejo tudi dovoljenje za vožnjo. Povsod pa seve tudi ne more biti oko postave navzoče in marsikateri se iz-'iuzne. V takem primeru pa bi morali biti
Življenjska pot proletarca
Borovje. — Minulo soboto ponoči je umrl Hanza Messner, znan v vsej okolici pod imenom Žik. Kdo ga ne bi bil poznal, saj so ga v tem kraju naše zemlje morali poznati vsi, saj je v svojega življenja dnev.h delal in pomagal na neštetih domačijah. Življenje ga ni obdarilo z materialnimi dobrinami, pač pa mu je bila naklonjena močna narava in njegovo imetje so bile vsa desetletja pridne roke, ki j h je udinjal vse življenje v napornem delu za druge. Lahko bi rekli, da je pripadal v vrsto onih, ki jih imenujemo proletarce, torej Ijudi-de-lavce, brez lastnih sredstev za proizvodnjo, prisiljenih, da prodajajo svojo delovno moč lastnikom proizvajalnih sredstev, ki izkoriščajo delavce. V njegovem primeru ni bilo tako hudo, ker se je preživljal med ljudmi v kraiu, ki imajo tudi srce za delovnega človeka. Delal je na kmetih, predvsem pa je bilo njegovo delo v gozdu in sploh gozd njegova velika delavnica. Ljudje vedo povedati, da je v pomladanskih in poletnih dnevih vstajal zgodaj, s svojo sek ro in žago je dramil perjaste gozdne pevce, ki so ga bržkone že poznali in so glasovom njegove sikajoče žage in žvenku sekire pridružili svoje žvrgolenje, da je odmevalo v rosno jutro kot lepa, plemenita in vzvišena pesem dela. Ko so mnogi drugi šele vstajali in zaspani začenjali svoje dnevne posle, je imel razžaganih in nacepljenih že pol klaftre drv.
Tako so mu minevala leta življenja iz dneva v dan, človeku, o katerem bi Cankar dejal, da je na Klancu doma. Le včasih se je malo oddahnil, ga nekoliko obilno popil, česar mu pa nihče ni zameril, kajti ljudje so ga na splošno imeli radi povsod. Ko se je po napornem delu oglašal pri znanih kmetih v okolici, so ga z veseljem sprejemali ter se radi pomenkovali z njim, ko je vedel toliko pripovedovati iz svojih dogodivščin. Predvsem je rad obujal spomine iz prve svetovne vojne, ko je moral kot vojak za imperialistične namene bivše monarhije prestati mnogo trpljenja in grenkih doživljajev tudi zaradi tega, ker v svojem preprostem in zdravem razumu ni soglašal z vsemi ukrepi ter akcijami različnih njegovih komandantov.
Svoja zadnja stara leta, dočakal je preko 80 let življenja, je užival skromno rento iz preskrbovalnega fonda. Z ženo Zofijo sta skupno skrbela, da sta se v zadnjih letih pr lagojeno danim možnostim in razmeram preživljala, kakor sta pač vedela in znala.
Mnogo ljudi se je od pokojnega Hanza poslavljalo minulo nedeljo ob mrtvaškem odru in lepo število žalnih gostov ga je pretekli torek spremilo na njegovi zadnji poti na libuško pokopališče. Več jih je dejalo „tudi siromaku iz našega kraja moramo izkazati zadnjo čast in spoštovanje", kar je lepo spričevalo o plemenitem in socialnem mišljenju prebivalstva.
trezni potniki tako previdni in pametni, da bi dejali: S pijanim šoferjem se ne vozim! — Požarov je bilo minuli teden na Koroškem sedem, v vsej državi pa 64. Doslej ugotovljeno skupno škodo cenijo na okoli
2,175.000	šilingov.
Kakor poroča tiskovni urad Rdečega križa za okraj Celovec, je imel nedavni poziv v radiu, ki je pozival darovalce za gotove krvne skupine, lep odmev. Okrajni glavar dr. Marko se je zglasil z osmimi uradniki v deželni bolnišnici, kjer so se vsi stavili na razpolago kot darovalci krvi. Celovški okrajni urad Rdečega križa se zahvaljuje vsem za globoko in plemenito razumevanje darovanja krvi ter upa, da bo dejanje okrajnega glavarja in njegovih uradnikov lep zgled tudi za druge.
V Celovcu obstojajo tri lovske zadruge.
Pred nedavnm so imeli odbori zadrug sejo v mestnem magistratu, ki ji je predsedoval župan Ausserwinkler, ki je hkrati načelnik lovskega odbora. Iz poročila je razvidno, da so na področju Celovca v lovskem letu 1957/58 odstrelili 65 srnjadi, 191 zajcev, 25 lisic, 1 jazbeca, 4 dihurje in 24 fazanov. Prispevke iz lovske najemnine v znesku 3444 šilingov, ki jih posamezni posestniki niso dvignili, so namenili krajevnemu kmečkemu odboru za nabavo pripomočkov za uničevanje škodljivcev, ki se j.h lahko poslužujejo vsi člani lovske zadruge
VABILO
na občni zbor
SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA ,.BILKA" V BILČOVSU
ki bo v nedeljo, dne 6. decembra 1959 ob 14.30 uri pri Miklavžu v zgornjih prostorih.
Člani in prijatelji naše ljudske prosvete vabljeni k številni udeležbi!
Hranilnica in posojilnica Bilčovs
r. z. z n. j.
vabi na svoj
letni občni zbor
ki bo v torek, dne 8. decembra ob 10.00 uri dopoldne pri Miklavžu v zgornjih prostorih. Dnevni red običajen.
Zadružniki, udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
Beljak
Pri okrajnem glavarstvu v Beljaku so premestili naslednje urade: Zdravstveni urad, mladinski urad ter gradbeni okrajni urad iz barake v Pestalozzistrasse in Kaiser-Jo-sef-Platz v poslopje na Glavnem trgu štev. 7, v bivšo poslopje policijskega komisariata. Tudi urad okrajne agrarne oblasti so preselili v poslopje na Glavnem trgu štev. 7-Zdravstveni, mladinski in gradbeni urad so dosegljivi pod telefonskimi številkami okrajnega glavarstva 6093 do 6095 in 7222.
Sele-Kot
Kaj je z današnjim napredkom vse mogoče, doživljamo prav sedaj pri nas v Kotu. Če bi vstajali iz grobov stari Kočanii ki so še z ročnimi sanmi vozili oglje v Baj-tiše, ter si ogledali napeljano žičnico * * * * v Zgornjem Kotu, bi najbrž majali z glavami in dejali: „Gremo nazaj, odkoder smo prišii, to ni več za nas".
V poletnih mesecih so naši marljivi drvarji Neča, Kristl, Tomi in Heli iz Sel sekali les za Majerjem. Pomagal jim je še Majerjev najemnik Franc, dokler mu je pač dopuščala njegova „havžinga". Dela so se lotili v kraju, odkoder doslej še ni bilo mogoče spravljati lesa. Odvozne poti do tja ni nobene, na spuščanje hlodov po zelo grdem grabnu in skalah navzdol pa sploh ni bilo mogoče misliti, ker noben hlod ne bi prišel cel v dolino. Edina možnost zO spravljanje lesa v dolino je ostala pot p° zraku.
Lesni trgovec Unterrassinger iz Beljaka je kupil ta les. Privedel je Tirolce, da bi mu spravili hlode k cesti, ker imaio gotovo oni najboljše izkušnje pri takem delu, saj sc\ sinovi najbolj gorate dežele v Avstriji' Izkušeni Tirolci so postavili okoli tisoč metrov dolgo žičnico ter spravili les s precej visoke senčne strani na sončno stran naše doline. Na Hirsovem polju je nastalo veliko skladišče lesa, odkoder ga s traktorjem prevaža prevoznik Waldhauser iz Podsinje vasi nekaj sto metrov daleč k cesti. Tam pa na' lagajo težke bukove hTode na fovorrie avtomobile, da jih odpeljejo dalje. Vse to je danes mogoče, v času modernega tehničnega napredka.
Kakor kaže, se tirolski delavci počutij0 kar dobro pri nas. Ne razburjajo se in n® sprašujejo, zakaj v tej okolici vsi ljudje g°' vorijo slovenski ali zakaj se starši v občevanju z otroci ne poslužujejo nemščine i*1 podobno, kar kakšnega Celovčana v nje-govi narodnostni nestrpnosti tako rado z a-nima. Pošteni delavci z neizmaličenimi poj' mi se zavedajo, da delajo v slovensko g°' vorečem kraju naše dežele ter da so prisl' med Slovence. Zaradi tega se prav nič n® vznemirjajo, nasprotno se zanje odkriv° v našem kraju posebna zanimivost naše domovine, ki jo naseljujeta obe narodno* sti. To pomeni, da živijo daleč od kraj0 kalilcev dobrega sožitja med narodi sosedi ter niso zastrupljeni s hujskaštvom. Ede® izmed teh je celo tako vzljubil naše domače ljudstvo, da se že pridno uči slovenščine.
Tirolski delavci so najprej nočevali v na-ši gostilni pri Maleju. Dobra postrežba i° gostoljubje Malejevih so vidno dobro vph' vali na vse. Prav je tako, ker o tem bod° radi pripovedali tudi v svojem domačem kraju, kar more našim Selam in okoliškim vasem samo koristiti. Kakor tirolski delaV' ci zagotavljajo, so se dobro počutili v n°' š> domači gostilni; ki je znana po svoji p°" štenosti pa tudi odločnost1, kadar je treb^ braniti naše pravice proti komur koli, k' nam jih hoče jemati.
Ko so delavci iz Tirolske dogotovili žičnico, so se od Maleja preselili k Hirs®’ Upamo, da se bodo tudi tam prav tak0 dobro počutili in po končanem delu od*'1 od nas z lepimi spomini in vtisi.
IIOBOOBESBIIE
Petek, 4. december: Barbara Sobota, 5. december: Saba
Nedelja, 6. december: Nikolaj Ponedeljek, 7. december: Ambrozij Torek, 8. december: Br. sp. M. D.
Sreda, 9. defcember: Valer ja Co rtek, 19. december: Jodila
Pcsfro in zanimivo
INeke aprilske noči pred 100 leti je mladi jezdec Richardson vzpodbodel z ostrogami svojega konja in na vso moč zdirjal Prek kanzaških prerij.
Komaj nekaj ur pozneje je 3000 kilometrov od njega onstran celine mladenič Hamilton zdirjal od Sacramenta v Kaliforniji Po cesti, zmehčani od dežja.
Oba sta nosila pošto v posebni vreči, ki ie visela v konjskem sedlu in ki so jo prav v ta namen skrojili tako, da jo je lahko jezdec zavihtel v nekaj sekundah na naslednjega svežega konja.
Te poštne torbe so potovale več kot 3000 kilometrov daleč v neverjetno kratkem času — za tiste dni — po deželi, ki so jo namakala močvirja, sekale puščave in gorski grebeni. Kljub dežju, snegu, toči in Indijancem!
Tega podviga niso opravili le enkrat, nad tri stokrat v letu dni in pol. V tisti noči, ko sta si oba jezdeca zdirjala s svojimi konji nasproti, se je namreč pričela najbolj nenavadna pošta v ameriški in najbrž v vsej svetovni zgodovini — tako imenovani Pony 6xpress.
Ena sama poštna vreča se je izgubila v listih 18 mesecih, čeprav so konjeniki skupno prejahali pot 24 zemeljskih obsegov. Na videz preprosta pošta je zahtevala ne-verjetno dobro organizacijo, saj je ko-
Alkohol in slava
Včasih kdo zagovarja alkoholne pijače, češ „vsi veliki možje so pili". Spet drugi, abstinenti, pa dokazujejo, da so bili slavni 'ludje sovražniki alkohola. V resnici pa najdemo pivce in abstinente med slavnimi možmi. Galilei in Nevvton sta bila skoraj popolna abstinenta. Največji nemški pesnik Goethe ni pil niti čaja in kave; bil je nekadilec, pil pa je vino. Ni bil sicer alkoholik, vendar se sladkemu vincu ni mogel odpovedati, čeprav bi se rad, kakor je zapisal V svojem dnevniku. Med filozofi je bil Kant Popoln abstinent, prav tako sta bila nasprotnika alkohola Descartes in Pascal. Nietzsche pa je bil celo goreč sovražnik alkoholnih pijač. Tudi Benjamin Franklin je
b'l abstinent.
Nasprotno pa je dolga vrsta prijateljev alkohola med številnimi drugimi slavnimi možmi, zlasti umetniki, kakršni so bili n. pr. Beethoven, Rembrandt, Gluck, Poe itd.
Vendar življenjepisci velikih mož trdijo, da je večina velikih umetnikov in znanstve-n'kov živela zelo zmerno v razdobju svoje največje ustvarjalnosti.
Žival, ki ima 700 nog
To ni več stonoga — imenujejo jo „ti-s°čnoga". Odkrili so jo v Ameriki na področju ob Panamskem prekopu; to je žuželko, ki ima 700 nog. Trup sestavlja 175 obročkov, ki ima vsak po štiri noge. Vsak Naslednji par nog se lahko premika hitreje počasneje kakor sosedni.

EXPRESS
Zgodba o najbolj nenavadni poštni službi preteklega stoletja
njenike na poti pričakovalo 119 postaj s 500 svežimi konji, in 80 jahačev, ki so bili pripravljeni na vse. Čas prihodov v posamezne postaje je bil podoben voznemu redu in konjeniki so zamujali le po nekaj minut. Za vsak kos poti so bili drugi konji. Za prerije hitri kentuckyjski žrebci, za gore in puščave pa žilavi mustangi. Jezdece so izbirali izmed najboljših. Bili so mladi ljudje okoli 20 in po možnosti majhne postave. Niso smeli preklinjati, piti, kockati se in pretepati živali. Povprečna plača je bila okoli 50 dolarjev na mesec, razen tega so imeli seveda zastonj prenočišča. Približno 3000 kilometrov dolga pot je bila razdeljena na pet delov. Vsak jezdec je pre-jahal od 100 do 150 kilometrov in pri tem zamenjal konje na vsakih 20 kilometrov. Hitrost v preriji je bila povprečno 20 kilometrov na uro. Ko se je jezdec bližal postaji s svežimi konji, je streljal v zrak, da je bil novi konj že pripravljen in marsikakšen poštar je, da bi rešil sekunde, kar v diru zavihtel poštne torbe na spočitega konja in se prav tako v diru vrgel v sedlo.
Ne smemo pozabiti na nevarnosti. Posebno zahodni del proge ni bil preprosta zadeva: gore, puščave in Indijanci. Samo nekaj izrednih primerov: VVilliam Cody je komaj 15 let star prejahal 190 kilometrov in ugotovil, da so njegovega predhodnika ubili Indijanci. Zamenjal je konje in jahal naprej še 100 kilometrov, nato pa se obrnil in jahal z obratno pošto nazaj. Torej brez počitka čez 600 kilometrov. O tem fantu je bilo pozneje še slišati — le pod drugim
Ste že kdaj pomislili, da bi valili kuščarje v cvetličnem lončku? Najbrž še ne. In vendar je nekemu novozelandskemu naravoslovcu to uspelo. Na Novi Zelandiji živijo namreč pristni potomci zmajev, ki so pred pet sto milijoni let gospodarili na zemlji, so pa danes povsem nedolžne, pol metra dolge kuščarice. Naravoslovec — piše se Dawb n — je pri raziskovanju nekega osamljenega otočka v Cookovi ožini našel v pesku dva in pol centimetra dolga jajca teh redkih živali. Vložil jih je v cvetlične lončke in pokril z zemljo. Štirinajst mesecev je potrpežljivo čakal, pa ni bilo ničesar. Potem pa je zalil jajca z vodo in že nekaj dni pozneje so prilezli na dan drobni kuščarji, najbrž prvi „zmaji", ki so se kdajkoli rodili v cvetličnem lončku. S temi poskusi nameravajo nadaljevati, da bi spet razširili že skoraj izumrle živali na Novi Zelandiji.
*
Žolne so povsem uničile vremensko hišico neke sibirske meteorološke postaje, ker so
im.enom. Bil je sloviti Buffalo Bill. Bob Ha-slam pa se je nekoč podal na pot, ker se je njegov prednik vrnil iz strahu pred Indijanci. Po 36 urah v sedlu se je pretihotapil med indijanskimi plemeni skoraj 600 kilometrov daleč in varno prinesel pošto na cilj. To so bili strahotni napori. Dva jezdeca, ki bi se morala srečati, sta nekoč vsa začudena ugotovila, da se nista srečala, čeprav sta jahala po isti poti. Šele pozneje se je izkazalo, da sta oba nesrečnika od utrujenosti spala v sedlu.
In kako je sploh prišlo do te nenavadne poštne ustanove? Bilo je v letu 1860, ko so Severno Ameriko pretresale hude notranje krize in so na Zahodu željno pričakovali novic o tem, ali je že izbruhnila vojna med Severom in Jugom. Menda najbolj drama-
„S VEŽE“
Ko so nekega dopoldneva v nekem nemškem mestu kolporterji s hrupn m glasom ponujali posebno izdajo »svežih novic", so jih mimoidoči kupovali, prepričani, da kupujejo — kot običajno — najnovejše novice. Toda »sveže novice" so bile tokrat sveže v doslovnem smislu. Te so namreč še tisto jutro bile topoli, ki so rasli na obronku, nedaleč od mesta.
Ta zanimiv poskus je napravila mestna tovarna papirja, da bi pokazala brzino svoje proizvodnje.
Zjutraj ob 7.35 so bili topoli nedaleč od mesta posekani in prepeljani V tovarno. Tu
v njej neprestano tiktakali razni instrumenti. Ta glas je tako podoben trkanju ličink v drevesnih deblih, da so se žolne zmotile. Hkrati je to tudi dokaz, da pripelje žolno do hrane sluh.
*
Žirafe, ki so jih imeli ljudje prej za neme živali, se vendarle sporazumevajo med seboj. Ti orjaki afriške stepe imajo svoj kratkovalovni oddajnik in sprejemnik. Angleški biologi so namreč odkrili, čemu služijo žirafi izrastki na glavi, kar so do zdaj zaman ugibali. Vedeli so le, da ti „rožički" niso niti orožje za napad niti za obrambo. Zdaj vemo, da so le prave pravcate antene sprejemnikov, ki so v velikih izredno zavitih notranjih ušesih žiraf. Središče te kratkovalovne postaje je možganska žleza, hpofiza.
*
Zajci lovijo poljske mišil Slišati je kot lovska latinščina, vendar je dokazano, da sicer plahi dolgoušec s prednjimi nogami pobije miš in se posladka z njenim srcem,
tična novica, ki so jo konjeniki prinesli na Zahod, sta bili le dve besedi: Lincoln izvoljen. Lincolnova prva poslanica kongresu leta 1861 pa je doživela hitrostni rekord na poti, saj je potovala le nekaj ur dlje kot sedem dni do Sacramenta.
Pristojbine za to pošto so bile vedno visoke, obračunavale so se po teži in so zato pisma pisali na tanek cigaretni papir. Običajno je vsak jezdec nosil v svojih torbah okoli 7 kilogramov pisem in časopisov.
Pa kljub temu ustanova organizatorju ni prinesla dobička. Stroški so bili veliki, zadnji udarec romantičnim časom pa je napravila oktobra leta 1861 brzojavna linija čez celino. Niti najhitrejši konj se ni mogel meriti z elektriko in tako je 26. oktobra 1861 Pony Express nehal poslovati, vendar ga Američani niso tako kmalu pozabili. Zanimivo je, da je po poteh teh poštnih jezdecev stekla pozneje tudi železnica in povezala leta 1869 Vzhod in Zahod.
NOVICE
so jih obdelali, razdrobili na kose in jih dali v kotel, kjer so se s pomočjo kisline spremenili v celulozno kašo. S tem pridobljena vlakna so se vrstila od stroja do stroja. Ti so jih zmleli, manjšali, belili, valjali in sušili — in ob 9,34 so s stroja sneli namotek z debelim valjem papirja.
Iz tovarne so papir hitro prepeljali v tiskarno, ki je takoj spustila v pregon svoje tiskarske rotacijske stroje in že ob 10. uri dopoldne so kolporterji po ulicah vpili: posebna izdaja res »svežih novic!"
Od surovega topola, ki je rastel nedaleč od mesta, do časnika v mestnih kioskih je bilo potrebno vsega skupaj 145 minut!
pljuči in krvjo. Njegov bratranec, snežni zajec pa je znan po tem, da tudi, če ga imamo udomačenega, ne zavrača mesa, koščkov klobase in žuželk.
*
Različno brenčanje čebel lahko posnamemo na magnetofonski trak in izrazimo z notami. Takšni poizkusi pripeljejo do presenetljivih rezultatov. Mlade čebele, ki morajo prinašati hrano za svojo kraljico in ličinke, brnijo v as-duru. Čebele, ki se pripravljajo na rojenje, pa oddajajo zvok, ki je enakovreden podčrtanemu cisu ali celo fisu.
*
Najsvetlejša žuželka na svetu je hrošč kukujo. Ta živalca, ki živi v Indiji, je tako svetla, da jo domačini uporabljajo za žep-no svetilko. Če napolnite steklen co s temi žuželkami, je luč dovolj močna, da zdravnik ob njej operira. V Južni Ameriki pa živi hrošč, ki s svojo svetlobo privablja samico. Vsakih šest sekund se zabliska in če mu je samica voljna odgovoriti, se tudi zabliska — vendar v presledkih po dve sekundi. Ženske so vedno neučakane!
OOCXXXXXXXXXXX)OOOCXXXXx:XXXXXXXXXXXXX:OOCXX)COC OOOCOOOO OOOOOOOC OOOOCOOOOOOOOOOCCX^XXXXX X X>OOOOCOOOOOOC jOOOOOO.tjr ,01)1»
Drobiž iz živalskega sveta
m
ipriP^-ppiPH'"	■ ..................m
sr	i
K/e ste,
Eamulovi?
I Amon Ingolič
c_! ____________________hiiiimJilii!.Jll
Bil sem pobit, kot že dolgo ne.
Nekdo me je prijel za roko. Ko sem se °*rl, sem zagledal ob sebi dečka širokega obraza in zelo svetlih las in oči.
»Nisi ti Marko?"
Pogledal sem bistreje.
»In ti si Nejček, ne?"
»Seveda," je odvrnil moj po pol brat, v Zadregi obmolknil, potem pa pokazal na ^ugo stran groba. »Tamle so mati."
Stopil sem k Molanki.
»Bral sem o nesreči," sem rekel, potem sem ji segel v roko.
»Prihajaš iz Merlewalda?”
Hudo se je postarala.
•j. »Ne, iz Pariza, zdaj sem pa v Mensu." renutek sem se obotavljal, končno pa le vPfašal. »Kje je Marta?"
»V Lillu. Ne vem, zakaj ni prišla."
Klambosova dečka sta se z objokanimi Crni obrnila k materi.
"Ne bi šli?"
»Si bil na očetovem pogrebu?" sem vpra-*Q| Nejčka.
"Prepozno smo izvedeli. Marta mi je ob-
ljubila, da me bo odpeljala na njegov grob."
Ko je bilo pokopališče skoraj prazno, sem se odpravil še jaz. Stopal sem proti zahajajočemu soncu, ki je z zadnjimi žarki obsevalo črne piramide, najbližja je z vrhom segila v sredo krvavordeče sončne oble.
Morda me bodo pokopali tu, morda v Mensu, morda v Merlewaldu. (Na katerem pokopališču so me obhajale podobne misli? Nisem se mogel spomniti.) Tamle so tudi moji spomeniki. Eden med njimi, tisti tam na skrajni levici, je proti vrhu nekoliko zelen, gotovo je najsfarejši. Čez sto let bodo zeleni tudi ostali. Od vznožja do vrha. Tedaj bo lepše tod. Ravnina in iz nje bodo moleli v nebo zeleni stožci. Najprej bo rasla na njih samo trava, prišel bo kdo in zasadil cvetlice, morda pa bo le veter zanesel tjakaj cvetlična semena. In med zelenjem bodo vzcvetele cvetlice, bele, rdeče, vseh barv. Ko bodo rudarji prišli iz jam, jim bodo zvedrili pogled. Kajti to ne bodo več spomeniki smrti, kot so zdaj, marveč spomeniki življenja, zmage.
Vrnil sem se peš v Mens, legel, a drugo jutro sem stopil spet v dvigalo in požrl me je šaht.
Nič bolje ni bilo kot prvi dan, toda ko sem se okopal in stopil na sonce, sem odločno zavrnil misel na odpoved. Najprej moram dobiti Martin naslov, moram izvedet', kako je z njo, moram .. . Pravzaprav
sam nisem vedel, kaj vse moram; vedel sem le, da moram ostati.
Šele konec tedna sem izvedel, da je Marta v Lillu služkinja, in dobil njen naslov.
V nedeljo sem se s prvim vlakom odpeljal v Lille. Do poldneva sem si ogledoval mesto:	središče kot Pariz, kolikor dalje
greš od središča, pa kakor Mens, ponekod celo kakor Merlevvald, le da se med rdečimi hišami dvigajo velike tovarne in prostorna skladišča. Opoldne sem poiskal hišo, kjer je služila Marta. Zakaj je služkinja, ko je delala prej v separaciji? Poročena torej ni. Bedak, namesto da bi bil sam stopil k Molanki, sem naprosil Kobala, da je v imenu slovenskega društva pisal Molanki, naj sporoči Martin naslov, da ji bodo lahko poslali neko knjigo. Stal sem pred visoko hišo z neštetimi okni in držal v rokah droben listič. Marta Molan chez M. Gustave Narain, direeteur etc. Popoldne imajo služkinje ob nedeljah prosto, počakam jo, da pride. Hodil sem pred hišo gor in dol. Čas mi je potekal zelo počasi, čeprav je bila ulica živahna, najrazličnejših vozil je kar mrgolelo, meščani so trumoma odhajali iz mesta, na zelene trate, na nogometno tekmo, na deželo. Že so se mednje mešale služkinje; same ali z vojaki. Ura, ki je bila razstavljena v veliki urarski izložbi onstran ulice, je kazala že eno, pol dveh, dve, Marte pa ni bilo.
Odšel sem v hišo in se povzpel po belih
marmornatih stopnicah, na katerih se je lesketalo popoldansko sonce. Počasi sem stopal s stopnice na stopnico, kot da vsako posebej preiskujem, če je dovolj trdna. Ko sem prišel v prvo nadstropje, so se nad menoj odprla in spet zaprla vrata. Marta! sem si rekel. Obstal sem. Po stopnicah navzdol je prihajalo visoko dekle, oblečeno v poletno, rožasto obleko, sonce ji je sijalo naravnost v oči, zato me ni mogla videti, jaz pa sem videl, kako so se ji bleščale oči, kako ji je na obrazu igral nasmešek, kako je imela ustnice nekoliko odprte. Še lepša je bila kot kdaj koli prej!
»Marta!" sem zaklical, ko je s soncem v očeh prišla do mene.
Zdrznila se je, potem je obrnila glavo k meni, ki sem stal ob zidu. Lice ji je zagorelo, ustnice so se še bolj razprle in izza njih sta se pokazali dve vrsti belih zob.
»Me ne poznaš več?"
»Kaj te ne bi poznala!"
Segla mi je v roko.
šele spodaj na pločniku me je vprašala: »Od kod si prišel, kje živiš? Kod si hodil vsa ta leta?"
Na kratko sem ji povedal, potem pa vprašal še jaz.
»Leto dni sem tu, prej sem bila v Trielu. Ni slabo," je takoj dodala, ker je opazila, da bi rad nekaj vprašal, »gospa je ljubezniva, gospod dostojen, otrok pa nimata, šele jeseni bosta dobila prvega."
Šla sva počasi po ulici v tisto smer, ka-
VtfS&OL NAPREDNIH GOSPODARJEV
Koliko fermc imam na zalogi?
Čeprav na isti površini, pridelamo vendar vsako leto različne količine sena, si-laže, žita, krompirja in pese, ki so naša najpoglavitnejša krma za živino in prašiče. Kakor moramo vsako leto računati s količinsko razliko v pridelku krme, tako si moramo biti tudi na jasnem, da se hranljivost te krme še bolj razlikuje. Narava, od katere smo v kmetovanju najbolj odvisni, je zelo muhasta. Nikoli nam naš trud in našo skrb ne povrne z enakim pridelkom ne po količini in ne po kvaliteti. Vpliv toplote in vlage ali — bolj preprosto povedano — sonca in dežja v dobi rasti in dozorevanja je za količino in vrednost pridelka večji, kakor od človeške pameti in roke vložena oskrba in spravilo posevkov.
V krogotoku kmetijskega leta imamo za proizvodnjo krme na razpolago omejen čas, ki se konča z možnostjo strniščne setve okoli 10. avgusta. To je zadnji termin, s katerim še lahko povečamo zalogo poznojesenske in zimske krme, predvsem za govejo živino. Za prašiče pa so možnosti za zagotovitev potrebnih zalog krme, predvsem pltovne, dosti neugodnejše. Krmno žito moremo sejati le še pomlad', od krmnih okopavin pa moremo pridelek povečati praktično le še s saditvijo kolerabe in pese v strnišče ozimnega ječmena ali poznovi-gredne zelene njivske krme. Te možnosti vendar ne moremo povsod in vsako leto izkoristiti. Ovirata nas vreme in število ljudi, ki so za delo na razpolago.
Prav vreme in število ljudi, ki so za delo
Po razvoju v zadnjih tednih evropska tržišča za les kažejo, da se je cena za hlodovino ustalila in do gotove mere tudi zboljšala. Za pozno jesen in bližnjo zimo računajo pri hlodovini povsod z ustaljenimi in zadovoljivimi cenami. Za razvoj v prihodnji pomladi pa na področju lesa še n* gotovosti.
Skladno s tem razvojem je sedaj tudi povpraševanje za hlodovino zelo živahno. Če bo vreme prihodnjih tednov kolikorto-liko ugodno, da bo mogoče hlodovino spravti iz gozda, bodo jesenske in zimske prodaje lesa dokaj ugodne in je še računati, da bodo tudi cene nekoliko narasle. Kmetovalcem ta ugodni razvoi na trgu omogoča, da potom lastne sečnje in s takojšnjim spravilom lesa na žage sedaj izkupiček iz gozda še posebej zboljšajo.
V zadnjih tednih je na Koroškem cena smrekove hlodov ne, dostavljene na žago, znašala 460 do 500 šil. Hlodovina macesna in bora za to ceno še nekoliko zaostaja. Tržišče za drobni les pri brusnem lesu s ceno 320 šil- loco postaja kaže neizpreme-
na razpolago, nam zaradi tega v naši živinoreji in vsakoletni proizvodnji mleka in mesa narekujeta zelo prožno gospodarstvo.
Uspeh v govedo- in prašičereji ni odvisen od števila goved ali prašičev pitancev, temveč v prvi vrsti od tega, da bodo Imeli tako pitanci kakor krave molznice ter mlada In pifovna goveja živina čez zimo tudi res dovolj cenene domače krme. Doma pridelana krma je najcenejša krma. Ako Imamo te dovolj, bo tako pro’zvodnja mleka, kakor tudi mesa, bodisi pri govedu ali prašičih, še vedno rentabilna. Rentabilnost je odvisna v prvi vrsti od tega, ali dobijo naše živali tudi res dovolj te krme, da dajo polno količino mleka oziroma možni prirastek na dan.
Ko sedaj prihajamo k odgovoru na postavljeno vprašanje »Koliko krme imam na zalogi?”, je treba, da najprej dobimo odgovor, koliko kilogramov ali metrskih stotov imamo stlačenega sena in otave, sila-že, krompirja, pese in žita. To pa je stvar merjenja in računanja prostornine, ki smo se ga učili že v ljudski šoli. Kubike naših zalog sena, otave, silaže, krompirja, pese in žita pomnožimo s specivično težo teh predmetov. Pri tem je prav, da upoštevamo zgubo, ki bo čez zimo nastala pri senu in otavi zaradi zdrobljenja, pri silaži, krompirju in pesi zaradi gnitja ali druge
njeno in še vedno ne prav zadovoljivo ceno. Drogove plačuje Italija po 420 do 450 šil. Tudi za jamski les se je cena precej popravila.
Zavarujmo sadna drevesca in opravimo delo v sadovnjaku
Sedaj je čas, da se podamo v sadovnjak in tam opravimo jesensko delo. H temu delu spada najprej gnojenje s hlevskim gnojem, ki ga zakopamo pod drevesni kolobar. Drugo opravilo je obnova drevesnih kolobarjev pod mladim sadn m drevjem. Pregoste drevesne krone na vsak način razredčimo prej, preden pade sneg. S tem bomo preprečili snežne polome v sadovnjaku. Porezane veje pustimo v sadovnjaku, da bodo imeli zajci čez zimo kaj glodati in da se ne bodo lotili mladih debel. Mlada debla zavarujmo pred zajci z ograjami iz žične pletenine, desk, papirja ali slame. Rane po odžaganih vejah lepo obrežimo in jih zamažimo s katranom ali drevesnim voskom.
Uspeh gospodarjenja z našimi domač-mi živalmi se prične in konča pri količini in krmni vrednosti krme, ki je za zimsko krmljenje na razpolago. Doba zimskega krmljenja traja pri nas po navadi od 15. oktobra do 15. maja ali 7 mesecev. Čeprav tu in tam še po 15. oktobru in pred 15. majem lahko pasemo, krmimo zeleno ali sveže s polja, moramo pri ugotavljanju zalog zimske krme in prmerjanju teh s številom goveje živine, ki jo bo treba prekrmiti, računati dobo zimskega krmljenja s 7 meseci ali okroglo z 200 dni. Pri praš:čih morajo naše zaloge segati še dalj; potrebno bi bilo, da bi segle, vsaj pri žitu, do prihodnje letine, pri krompirju pa kolikor mogoče daleč v pomlad, tja do pričetka poletja.
okvare. Upoštevajoč to bomo za suho krmo, to je seno in otavo vzeli, da tehta nerazrezan kubični meter v seniku povprečno 60 kg, dočim bomo za zrezano seno n otavo vzeli, da tehta kubični meter 100 kg. Kubični meter silaže tehta v povprečju 750 kg, krompirja in pese pa 600 kg. Od krmnega žita tehta kubični meter koruze v
Ta primerjava pove, da seno ni seno in da je od njegove kvalitete najbolj odvisna molznost in prirastek goveje črede. Seno v zimskem krmljenju namreč ni samo nosilec beljakovin temveč istočasno tudi sušine. Sušina daje živali občutek sitosti in omogoča zadostno izrabo hrani v govejem vampu. Kako pomembno je seno v goveji krmi, vidimo iz naslednje primerjave: Kilogram dobrega sena ima po beljakovinah šest do sedemkratno vrednost silaže, krompirja ali slame, po suš ni pa štirikratno vrednost sušine v silaži ali krompirju in osemkratno vrednost pese ali repe.
Če potrebuje krava z 9 I mleka dnevno 13 kg sušine, potem moremo tej potrebi zadostiti le, ako dobi krava poleg 40 kg silaže ali krompirja še 10 kg sena. Pri krm-lienju pese pa je poleg 80 kg pese potrebnih 10 kg sena, da ima krava občutek sitosti in da krmo v polni meri prebavi. Pri dobrem senu ta dnevni krmni obrok po beljakovinah in škrobnih enotah zadostuje za proizvodnjo 12 I mleka, kar pomeni, da bo krava, ki dobi za 9 I mleka sušine, dala tega več in da bo ostala pri lepi reji.
Primanjkajočo sušino sicer lahko nadomestimo s slamo, vendar nam bo pri tem zmanjkalo tako beljakovin kakor tudi škrobnih enot. Po drugi strani pa je tudi napačno, če bi mislili, da bomo s samim senom
povprečju 700 kg, ječmen 600 kg, oves po 450 kg.
Če imamo v glavi ali zapisano prosfor-ninsko izmero in težo naših zalog krme, po-tem je prvo vprašanje, koliko te krme bo treba za prekrmljenje goveje črede. No* pačno pri tem bi bilo, če bi v senu gledali samo seno. To smemo kvečjemu pri koruzni l sTaži, pesi, krompirju in žitu, ki imajo svojo določeno hranilno vrednost, ki jo danes najdemo v vsaki živinorejski knjigi ter kmetijskem koledarju in priročniku. Pri noben' te vrste krme ne niha odstotek beljakovin tako močno kot pri senu. Dočim je v odstotku beljakovin v silaži razlika med koruzno silažo in mešanico koruze ter detelje ali trave kvečjemu za Vj % ali v dnevnem obroku 30 kg silaže 15 dkg beljakovin, znaša ta razlika pri senu lahko 5 do 7 °A* ali v obroku 8 kg sena na dan 40 do 56 dkg. Zato je pri določanju krmne vrednosti sena zelo potrebna temeljita presoia, kakšne vrste seno smo pridelali in pod kakšn-mi vremenskimi prilikami smo ga spravili pod streho. Namreč ne smemo pozabiti, do n pr. 8 kg dobrega sena lucerne po belja-kovnah zadošča za osnovno krmo in z o 12 I mleka, da pa je 8 kg ostarelega in opranega sena že premalo zgolj za vzdrževalno krmo molznic.
zadostili potrebi krme s strani krave z 9 I mleka. Tu bi tudi pri 15 kg sena dob lo krava premalo sušin in premalo škrobnih enot.
Iz te primerjave vidimo, da je v goveji krmi odločilen regulator seno in da je njegova hranilna vrednost odločilna za uspeh tako v mlečni kakor tudi v mesni proizvodnji v govedoreji.
V prašičereji je račun enostavneiši. Prvič imamo tukaj kot pitovno krmo v glavnem krompir in žito. Pri hitram pitanju potrebujemo na pitanca ca. 800 kg krompirja in 150 kg ž ta. S precejšnjo gotovostjo lahko računamo, da bomo za to krmo dobili pr' p;tancu prirastek 70 do 90 kg žive teže. Ta kalkulaciia ima večjo gotovost na svojo pravilnost, kakor pa katera koli kalkulacija v govedoreji.
Ko gremo sedaj preračunavat svoje zaloge krme, temeljito presodimo, ali imam0 res dovolj krme predvsem za našo govej0 čredo. Pri tem bodimo posebej pozorni n° seno kot regulator beljakovin in sušine 1 krmi. Če se nam zaloga ne ulema s številen' živine, potem pravočasno zmanjšajmo število. Bolje je, da imamo čez zimo v hlevi* manj glav, zalo pa več kg teže, kakor p° številčno dosti živine, na kateri ne bo priraslo nič mesa, niti ne bomo dobili začelje-ne količine mleka.
Seno ni vodno steno
Kaj je novega na lesnem trgu?
Cd sena pa je odvisen uspeh v govedoreji
mor so še vedno drveli avtomobili in kamor so vodili vojaki in drugi preprosti fantje in možje svoja dekleta in svoje žene. Tudi midva sva se uvrstila mednje. Marta, Marta! je klicalo v meni, to je moje dekle, to bo moja žena! Ne izpustim je več, ne grem več od nje, v Mensu ostanem, da, ostanem, dokler se ne pogoriva, dokler. . .
Prišla sva do križ'šča. Obstala je in mi v zadregi ponudila roko.
»Vesela sem, da sva se videla, da si v Mensu, da . . ."
Kakor da me je kdo treščil z višine na lla.
»Pospremim te," sem izjecljal.
»Ni daleč,” se je branila.
„N'č ne de,” sem rekel in stopil za njo.
Na prihodnjem križišču sem opazil, da ne ve, ali bi šla naravnost ali krenila na levo ali desno. Torej ima sestanek in na vsak način želi, da bi jo pustil? Prišel sem prepozno, že spet prepozno.
»Nisi prosta?"
»Sem," je odgovorila, a se takoj popravila, »pravzaprav nisem, po nekoga grem dogovorjeno je." Pogledala je na uro. Imela je lepo zapestno uro, sploh je bila lepo oblečena, nihče je ne bi mogel imeti za služkinjo. »Dve je že minilo. Čaka me." Spet mi je ponudila roko. »Gotovo se bova še videla. Kmalu pridem v Triel, Klam-bos je umrl, na pogreb nisem mogla, ker
je bila gospa nekaj bolna; spodobi se, da mu odnesem cvetja na grob. Srečno, Marko!"
Nasmehnila se je, veselo in žalostno obenem.
Ko sem izpustil njeno desnico, se je hitro obrnila in odšla. Gledal sem za njo. dokler ni pri prvem križišču zavila na desno. Preden se je izgubila za vogalom, se je obrnila. Pomahal bi ji bil, pa sem imel roko tako težko, da je nisem mogel dvigniti.
Nekaj časa sem še križaril po skoraj praznih ulicah, potem pa odšel na postajo in se s prvim vlakom vrnil v Mens.
Naslednje dni ni bila plast premoga, ki smo vrtali vanjo, nič debelejša, odkop nič višji, tudi ni bilo nič manj prahu in zrak ni bil nič manj zadušljiv, sploh se ni nič spremenilo, meni pa je bilo delo vendarle lažje, roke mi niso tako kmalu otrpnile in mislil sem lahko skorajda do kraja šihta. Mislil sem seveda največ na Marto.
Naslednjo nedeljo nisem čakal tako dolgo in z Marto, ki se ni nič manj kot prvič razveselila mojega obiska, sva šla pa široki ulici prav do kraja, do parka, kjer so bile pod visokimi drevesi razvrščene zeleno popleskane klopi.
»Marko, nazaj moram," me je zadržal Martin glas, ko sem stopil proti eni izmed prazn'h klopi.
»Kam?"
»Čaka me ..."
»Kdo te čaka?"
Nisem slišal in videl ne avtomobilov, ki so drveli po cesti, ne ljudi, ob katere sem se zaletaval, ničesar in nikogar ni b:lo, bila je samo Marta, Marta s svojo skrivnostjo, ki so jo razodevale zbegane oči, rdečica na licih, vsa njena postava.
»Kdo, Marta?"
»Madelon," je odgovorila komaj slišno.
»Madelon? Kdo je to?"
»Moja hčerka ...’
»Tvoja hčerka?" To ni b i samo vzklik začudenja, marveč tudi olajšanja. »Ali je jaz ne smem videti?”
»Smeš, seveda smeš . . ."
»Potem pa pojdiva skupaj . .."
»Da bi šla skupaj ponjo?"
»Zakaj ne?"
»Pa pojdiva!"
In vsa šla. Vso pot nisva spregovorila. Sicer pa ni bilo daleč do vel ke rjave hiše, v kateri je bilo otroško zavetišče, kakor je pričal napis, ki sem ga prebral, ko sem ostal sam pred širokimi vhodnimi vrati. Nisem mislil na to, kdo naj bi bil oče Martinemu otroku, ne, to mi ni prišlo niti na misel, zame je bilo najvažnejše, da je Marta prosta in da je vesela, ker sva se spet našla.
Nasmejana je stopila na ulico z deklico, ki ji ni moglo biti več kot tri leta, bila je
debelušast otročiček z nakodranimi, črn m* lasmi. V ničemer ni bila podobna Marhi svoji materi.
»Vidiš, Madelon, to ie Marko, stric AAar-ko!" je dejala Marta francoski, ko je boli rdeča, kot so bile tiste češnie, ki sem j ^ bil prinesel s Strmca v Podlog, pripeljale* dekletce do mene.	' j
Madelon je dvignila oči k meni, tedai sem šele videl, da ima tudi oč' črne.
»Kakšen velik stric!" je dejala z občudovanjem.
Potem smo šli vsi trije v park. Mala M°' delon. Lenka, kakor jo je Marta nekajkr<* tudi poklicali, je vso pot govorila in Čeh' Ijala; na klopi ni ostala dolgo, pri rožne^1 grmu je zagledala otroke svoje starosti odhitela k njim.	,.
»Tudi jaz imam otroka," sem spregovo*'1 v molk, ki se je usedel med naju.
»Tudi ti ga imaš?" se je zavzela Marto-»Sinčka, hčerko?"
»Ne vem, ali je s:n ali hčerka."
»Ne veš?"
Povedal sem ji, kako je bilo z Louis0*1 pod Pic de Nuit.
Spet sva molčala. Medtem je prišla delon k materi in jo prosila za češnje, jih je imela Marta v torbi.
»Prosim, veliki stric,” je ponudila še o1®11!
Vzel sem nekaj češenj in jih pozo a Marta se je nasmehnila. Ali se je tudi °n spomnla češenj s Strmca?
(Nadaljevanje sledi)

1933—1939 —
EVROPA PRED VIHARJEM
I. Reichstag v plamenih
Himmler je sovražil Rohma, kateremu je til kot šef SS formalno podrejen, ker so bile jnote SS podrejene generalnemu štabu SA, čeprav je bilo nasprotstvo med SA in SS skoraj nevzdržnoi Ko bo prišla ura obračuna, todo prav elitne čete SS likvidirale voditelje SA.
Vzporedno je tekla še posebna akcija. Rudolf Hess (Hi lerjev namestnik), Martin Bor-'Uann (sekretar nacistične stranke) in njune Pisarne vztrajno zbirajo gradivo o prestopkih oddelkov SA in o škandalih, ki jih delajo Ernst Rohm in drugi voditelji SA. In teh Je precej!
Rohm je imel v nacističnem vodstvu le malo prijateljev. To sta bila Goebbels in — Hitler. Goebbels se je nagibal k Rohmu, ker je til sam skrajnež in mu sporazum z »reakci-)o“ ni bil blizu. Ostal je z Rohmom vse do sredine junija. Šele v zadnjih dneh pred likvidacijo voditeljev SA je preskočil v nn-sprv Ini tabor. Hitler je bil navezan na Rohma. Ernst Rohm in Georg Strasser sta tila edina človeka, ki sta ga lahko .tikala ves čas njegove politične kariere. Hitler ni mislil na Rohmovo likvidacijo vse do druge Polovice junija. K temu sta ga nagovorila Goring in Himmler. Prepričala sta ga, da Pripravlja Rohm prevrat. Fiihrer je sicer nasprotoval Rohmovim načrtom, toda do zadrega ni mislil na fizično likvidacijo. Za ta korak se je odločil šele zadnje dni pred obračunom. Rohm je končno poveljeval oddelkom tA, ki so bili pomembna sila in vsi voditelji ^A — obergruppenfuhrerji — so bili Rohmo-bližnji prijatelji. Toda res je tudi, da so °di Rohm in njegovi prijatelji silno nepopularni zaradi izgredov, luksuza in moralne po-kvarjensoti.
, Rohm je opazil, da se nekaj dogaja in da le SA v defenzivi, zato je 16. maja izdal pošlje lokalnim voditeljem SA, naj beležijo Vse obtožbe in napade proti oddelkom SA.
Prihodnji tedni so zaviti v skrivnost. Kasnejša poročila o teh dogodkih in pričevanja očividcev si nasprotujejo. Dokumentov ni več. v.? porazu Nemčije o teh dogodkih niso na-' 1 n°benih dokumentov. To je del zgodovi-ne Hitlerjeve Nemčije. Za njim ni smela °sta ,i nobena sled.
ostal do svojega žalostnega konca.
Hitler je govoril kasneje (13. julija 1934) pred Reichstagom in pred poslanci pojasnjeval Rohmovo krivdo. Hitler jo je tolmačil takole: „Rohm naj bi obnovil zveze z generalom von Schleicherjem (nekdanjim kanclerjem), s katerim se je dogovoril za določeni program:
1.	Vreči sedanjo nemško vlado;
2.	armado in vsa nacionalna združenja zliti v eno samo organizacijo;
3.	tej novi organizaciji bi načeloval Rohm;
4.	general Schleicher bi postal podkancler in tako zamenjal von Papena. Kasneje bi Schleicher vstopil v vlado."
Vse je kazalo, da sta se sporazumela, naj bi Hitler še nadalje ostal kancler. Ker nista verjela, da bi Hitler pristal na ta načrt, sta skovala zaroto. Program bi izvedla „z udarom", v katerem bi glavno vlogo odigrala garda štaba SA. (Spomnimo se, da je na to gardo opozoril Hitlerja že prej general von Blom-berg.) To bi ne bilo vse. Hitler je dejal, da sta se Schleicher in general von Bredow povezala z neko „tujo velesilo". Mislil je Francijo. Tako bi bila zarota popolna. Med upornike naj bi vstopil še Georg Strasser, ki je od Hitlerjevega prihoda na položaj kanclerja živel sam zase in se politično ni več udejstvoval.
Hitler je še poročal o Rohmovem načrtu,
da bi se polastil vladne četrti v Berlinu in da bi tako zajel njega — Hitlerja. Rohm je bil po Hitlerjevih besedah prepričan, da bodo oddelki SA uspeli ukrotiti ostale vojne sile v državi (SS in armado!). Akcijo naj bi izvedli konec meseca junija.
Težko je iz te Hitlerjeve zgodbe o Rohmo-vi zaroti izluščiti resnico. Če so voditelji SA pripravljali „udar“, tedaj ga niso pripravljali za konec junija, kajti Hitlerjev „protiudar‘‘ jih je zadnjega dne meseca junija v celoti presenetil in jih našel nepripravljene. Zgodba o Rohmovi zaroti je bržkone laž. Po vojni je nekdanji notranji minister Frick izpovedal, da je Hitlerja prepričal o Rohmovi zaroti Himmler. Če je Hitler samo igral užaljenega fiihrerja in se pretvarjal v svojem besu, je na dan obračuna zaigral veliko vlogo. Ljudje, ki so Hitlerja dobro poznali, pravijo, da je tudi sicer znal odlično igrati in se pretvarjati.
Mesec junij 1934 je bil mesec temnih pričakovanj. V Berlinu je bilo ozračje naelektri-zirano. Širila so se razna napovedovanja in vsepovsod so ugibali, kaj se bo zgodilo. Brii-ninga (nekdanjega kanclerki) in Schleicherja so opozorili, da ju kani Flitler ods raniti, če bi prišlo do obračuna. Briining je verjel opominu in odpotoval v Švico. Schleicher je tudi odpotoval, toda že čez nekaj dni se je vrnil v Berlin, kjer so ga nekaj tednov kasneje pokosili streli iz esesovskih revolverjev.
Hitler obišče Mussolinija v Benetkah
V juniju 1934 je Hitler prvič odšel kot kancler na obisk v inozemstvo. Obisk je bil namenjen njegovemu tedaj še »starejšemu bratu" v politiki — Benina Mussoliniju. Srečala sta se 14. junija v Benetkah. Hitler se je počutil kot učenček. Mussolini je bil na vrhuncu svoje slave in je sprejel Hitlerja v bleščeči uniformi, s kratkim mečem ob boku.
Hitler je prispel v skromnem dežnem plašču in z .mehkim klobukom. Tega prvega srečanja ni Hitler nikoli prebolel, saj se je zdel ponižan, ko mu je italijanski diktator svetoval:
volucijo, da bi uresničevali marksistični program? . .
Nacistično propagando je von Papen oši-bal s temi besedami:
»Velikih ljudi ni ustvarila propaganda, temveč rastejo, dokler zgodovina ne prizna njihovih del in niti bizantinizem (spletkarjenje) ne more izigrati tega prirodnega zakona. Kdor govori o Prusih, mora najprej mi-
sliti na mirno, nesebično službo, a kasneje na nagrado in priznanje."
Von Papen je zaključil svoj govor takole:
»Če kdo želi bližji in edinsetveni stik z ljudmi, tedaj ne sme podcenjevati njihovo pojmovanje. Pridobiti si mora njihovo zaupanje, a ne jih držati venomer na uzdi . . . Nobena organizacija in propaganda, pa naj bo še tako izredna, ne more zadržati za dolgo takšnega zaupanja . . . Čas je, da se zedinimo v bratstvu, prijateljstvu in spoštovanju vseh naših državljanov, da ne oviramo dela resnih ljudi in da umirimo fanatike."
Istega dne je govoril Hitler v Geri o »pri-tliklavcih, ki mislijo, da morejo z nekaj frazami zaustaviti gigantsko obnovo življenja nacije".
Papenov protestni govor je bil pomemben. Goebbels je takoj prepovedal vsem časopisom njegovo objavo. Vendar so posamezni izvodi zaplenjene »Frankfurter Zeitung" prišli prek meje. Inozemstvo je govor ponatisnilo. Nastala je senzacija, ki je prodrla nazaj v Nemčijo. Ko se je von Papen 24. junija pojavil v Hamburgu, so ga ljudje burno pozdravljali. Tako so potrdili njegov govor.
20. junija je von Papen šel k Hitlerju in zahteval, da ukine prepoved nad njegovim govorom. (V resnici ni bil sam avtor tega govora. Policijski general Daluege je prek svoje mreže ugotovil, da je govor sestavil novinar dr. Edgar Jung — Papenov prijatelj. Govoru sta botrovala še Papenova tajnika von Bose in Klausener, ki je bil voditelj nemške katoliške akcije.) Papen je zagrozil z ostavko in izjavil, da bodo odstopili tudi drugi konservativni ministri.
Goebbels mu je odgovoril prek berlinskega radia:
»Nekateri ljudje, ki danes izjavljajo, da so naši zavezniki, so bili na oblasti, ko smo se mi borili, da jo osvojimo. Ali so nam tedaj pomagali? Ravno nasprotno, hoteli so nam prekrižati pot. In danes? Danes, ko končno imamo oblast v rokah, bi nam prav ti ljudje hoteli onemogočiti njeno izvrševanje."
Nato je Goebbels še zagrozil:
»Ti ljudje predstavljajo reakcijo, nazad-njaštvo. Niso dojeli naše velikodušnosti; nedvomno bodo bolj dojeli našo ostrino!"
Kocka je padla
Popolnoma jasno je samo dejstvo, da je "tler ostal pri sporazumu z armado in je Jato 4. junija poklical na razgovor Rohma. Kasneje (že po obračunu) je Hitler o tem sestanku dejal, da je opozoril Rohma, naj ne Poskuša začeti drugo revolucijo. »Izrecno in ‘Zadnjikrat sem ga prosil, naj se upre tej nc-li,Uno:,ti, naj uporabi svojo avtoriteto, da bi *aus nvil razvoj stvari, ki bi v vsakem primeru mogla privesti le do katastrofe." Hit-
ler
je tudi dejal, da je zagotavljal Rohmu,
da. ne namerava razpustiti SA oddelke, toda °,Pozoril ga je na njegove škandale in na raz-s"'~~ čudno življenje njegovih najbližjih - vodstvu SA. Najbrž, mu je tudi
s'Pno m t0varišev v
Povedal o svoji nameri, da postane Hindenburgov naslednik in da mu naj ne dela te-zav s svojimi spori z armado.
. Rohm ni nikoli povedal, kaj sta s Hitler-Jem govorila. Če bi hotel to storiti, bi moral Povedati takoj, kajti šestindvajset dni po tem 'Stanku ni več živel.
Vrnimo se raje k dejstvom. Dva dni ka-speje — 6. junija — je Hitler odločil, da po-
y *	• J	JO.	JC J lllivi izuiuvii)	r '
sijejo oddelke SA na enomesečni dopust. Na dopust naj bi oddelki odšli 1. julija; vrnili b' se 1. avgusta. Dan za tem je izjavil Rohm,
J	’ O  •   JV- ia-jev t .....................*
va odhaja na bolniški dopust za nedoločen C,1S’ Oddelki SA ne bodo smeli nositi na do-Pustu uniforme in se ne bodo smeli udeleženi nobenih prireditev in vojaških vaj. In ne ki prišlo do kakšnih govoric, je ,uhm izdal za oddelke SA svoj naslednji Ukaz:
»Pričakujem, da bodo oddelki SA 1. avgu-yta_ popolnoma spočiti znova pripravljeni slu-U i častnim nalogam, ki bi jih pred nje lah-*° postavilo ljudstvo in domovina. Če so-Vražniki SA gojijo upanje, da se člani SA 11 e bodo vrnili z dopusta, ali da se bo vrnil Saino del, smo pripravljeni, da jih pustimo U?ivati v tem upanju kratek čas. V primer-j1?1)1 trenutku in v primerni obliki bodo do--U' primeren odgovor. Oddelki SA so in bo-
do
ostali usoda Nemčije.'1
»Sporočilo zgovorno dokazuje, da Hitler ,'ohma ni mogel pregovoriti. Rohm je odšel jjz Berlina trdno prepričan, da se v bližnji °dočnosti ne bo zgodilo nič posebnega. To v°^°ri tu<B proti kasnejšim Hiierjevim na-I edbam, da je Rohm pripravljal svojo revo-,’Cl)o za konec junija. Saj je vendar bil na vpPustu in so ga zadnji dan tega meseca na-^1 nič hudega slutečega v postelji. Odšel je letovišče Wies-See blizu Miinchena in tam
»V svoji hiši mora'e uvesti red...“
Flitlerju je svetoval, naj levemu krilu stranke prepove delo. Hitler se je vrnil iz Benetk potolažen, toda razdražen kot sršen. Morda ga je tudi to srečanje sililo, da se je odločil za Goringov in Himmlerjev načrt.
Najbolj zapletena je vloga Georga Stras-serja — če je le-ta igral sploh kakšno vlogo. Njegov brat O: to Strasser je po vojni pri zaslišanju izpovedal, da je Hitler poklical Georga k sebi, preden je odšel v Benetke. Ponujal mu je ministrstvo za gospodarstvo. Georg je baje postavil pogoj, da Hitler odpusti Goringa in Goebbelsa. Hitler ga je zavrnil in tako sta se razšla za vedno. Otto Strasser je še povedal, da se je tedaj Goebbels tajno sestajal z Rohmom v neki miin-chenski krčmi. (Pravijo, da sta v Rohmovi čistki postala žrtvi tudi krčmar in natakar te krčme!) Ko se je Hitler vrnil iz Benetk, mu je Goebbels poročal o teh svojih razgovorih z Rohmom.
Skoraj bi morali verjeti, da je Hitler še vedno upal, da se bo Rohm unesel in da bo tudi Strasser popustil. Vedno bolj se je nagibal na zmerno stran v stranki in to tem, bolj, ker ga je skrbelo še nerešeno vprašanje predsedniškega mesta, ki ga bo kmalu izpraznil betežni Hindenburg. Vendar je še odlašal in se izogibal akcije.
Tedaj se nenadoma oglasi iz ozadja von Papen, ki je dne 17. junija obiskal univerzo v Marburgu. V govoru, ki ga je tu imel, je v glavnem govoril o »drugi revoluciji" in o zlorabi nacistične propagande.
»Razumljivo je samo po sebi" — je izjavil von Papen — »da prevzamejo položaje v oblasti najprej tisti, ki v revoluciji sodelujejo. Toda ko je revolucija končana, tedaj mora vlada predstavljati vse ljudstvo . . . Ne moremo si zamisli i razdelitve ljudstva po starogrškem modelu Spartancev in Helo-tov . . .“
Ko je govoril o »drugi revoluciji", je dejal:
»Kdorkoli se neodgovorno igra s takšno idejo, ne sme pozabiti, da bi po drugem valu revolucije lahko prišel tretji in da bi tisti, ki pretijo z giljotino, lahko postali njene prve žrtve . . .
Mnogo se govori o prihodu socializacije. Mar smo zato šli skozi antimarksis ično re-
Hitler je spoznal, da je pred veliko krizo in da ne more več odlaša l z akcijo. K temu ga je silil tudi sprejem pri starem, hudo bolnem predsedniku Hindenburgu v Neudecku 21. junija. Zdravniki so mu komaj dovolili kratek razgovor vsega petnajst minut. Ta razgovor ni bil najvažnejši. Tu je srečal von Blomberga, obrambnega ministra. Njun razgovor pa je bil zelo važen.
Stari predsednik, ki je bil istočasno tudi vrhovni poveljnik armade, je Hitlerju o notranji politiki dejal:
»Nemčija potrebuje red. Tudi armado je treba spoš ovati. Zvedel sem stvari, ki so me razjezile ... Ta Rohm ...“
To je bilo vse, kar je dejal stari Hindenburg. Von Blomberg je bil bolj jasen. Njegov razgovor s Hitlerjem nam bo to zgovorno potrdil.
Hitler: »Jutri, jutri ko armada ne bo imela več svojega vrhovnega poveljnika, ko bom ostal v Nemčiji samo jaz kot branilec reda in naroda, kaj bo jutri storila armada?"
Blomberg: »Samo ena osebnost je, kateri lahko armada priseže zvestobo, ki jo je vezala na njene cesarje: novemu šefu države, ki ga bo izbrala Nemčija."
Hitler: »Kaj razume-« pod besedami, ki ga bo izbrala Nemčija?"
Blomberg: »Nisem politik in ne vem mnogo o tem, kako se mora rešiti s strogo ustavnega gledišča vprašanje naslednika predsednika Reicha. Kolikor vem, vaša ekscelenca ni spremenila Weimarske ustave, temveč ste odpravili samo nekatere člene. Ali je med temi tudi postopek za imenovanje šefa države?"
Hitler: »Vendar ne boste dovolili, da bi prišlo do s rankarskih bojev in pustili Nemčijo več tednov v negotovosti?"
Blomberg: »Bilo bi bolje, da ne bi bilo medvladja in da bi armada takoj vedela, kaj je njena dolžnost. Toda.. . Toda armada je v tem trenutku vznemirjena... V tem trenutku govorijo o nekakšni »drugi revoluciji". Armada potrebuje mir, da bi se lahko rekonstruirala. Vaši ekscelenci so znane zahteve nekaterih šefov SA . . .“
Hi Jer: »Bodite mirni, general, nacionalsocializem je režim reda. ,Druge revolucije' ne bo. Prav tako ne bo nihče povzročil armadi škode. Dajem vam svojo častno besedo."
Ali se je Hitler res odločil? Njegove bese-
de vsaj tako kažejo. Če je tako, tedaj je to pomenilo, da je Rohmova obsodba že padla. Priprave za likvidacijo SA sta vodila Goring in Himmler. Hitler tu ni sodeloval, toda njegov molk je pomenil tih pristanek. Armada se je tudi pripravljala in zato je načelnik šiaba general von Fritsch proglasil 25. junija stanje pripravljenosti. Preklical je vse dopuste in ukazal, da se vse enote umaknejo v vojašnice... Tri dni kasneje so Rohma izključili iz nemškega oficirskega združenja . . . Priprave je zaključil članek generala Blomberga, ki ga je objavil »Volkischer Beobach-ter" 29. junija:
»Vloga armade je jasno določena: rešiti m*ora nacionalsocialistično državo, kar bo storila z najglobljim prepričanjem... V naj tesnejši povezanosti z vso nacijo.. . stoji armada zvesta in disciplinirana za voditelji države, za predsednikom feldmaršalom von Hindenburgom ... za fiihrerjem Reicha Adolfom Hitlerjem, ki je izšel iz njenih vrst in njen osial...“
Hitler se je pravkar vrnil iz Bavarske v Berlin. Tu je bil poročna priča Karlu Ernstu in že je 28. junija spet zapustil prestolnico. Odpotoval je v Essen, spet na poroko gau-leiterja Terbowna. Obiskal je tudi Kruppa in Thyssena — dva največja nemška indu-strijca. Kot drugi industrijci sta tudi onadva opozarjala,. da proizvodnja pada zaradi izostankov članov SA, ki odhajajo z dela na sestanke, mitinge in vojaške vaje. Morda je Hitler odšel iz Berlina prav ta zadnja dneva zaradi tega, ker ni hotel vzbujati suma, da se pripravlja pokol. Morda ni hotel sodelovati v končnih pripravah, s katerimi se je samo na pol strinjal. Ko je bil že na poti, sta Goring in Himmler 28. junija odredila, da je stopila policija v stanje pripravljenosti.
Voditelji SA so dočakali 30. junij nepripravljeni. (Le berlinski oddelki so bili 29. junija poklicani v s anjc pripravljenosti, toda v akcijo sploh niso stopili.) Rohm je sklical za 30. junij konferenco voditeljev oddelkov SA v Wies-See, kjer je bil na dopustu. Hitler je obljubil, da bo prišel. Ko je Hitler 29. junija popoldne obiskal Kruppa, mu je adjutant izročil Rohmovo brzojavko:
»Ker predvidevam, da bi mogel priti sem pred kosilom, sem za vsak primer zate naročil vegetarijanski obrok."
(Nadaljevanje sledi)
Stran 8
Ceiovec, petek, 4. december 1959
Štev. 49 (916)
Pomoč SZ nerazvitim državam ...
V prvih desetih mesecih tega leta so Sovjetska zveza in njene zaveznice potrošile B82 milijonov dolarjev v razne načrte za gospodarsko pomoč nerazvitim državam. Sovjetska zveza nud: ne le gmotno pomoč, temveč pošilja na razpolago tudi strokovnjake za različna področja. V tem času je število nevojaških izvedencev, ki so jih poslali iz Sovjetske zveze in njenih zaveznic v tujino, naraslo od 2760 v letu 1958 na 4675 do konca junija letos. V vsem letu 1959 nameravajo Sovjetska zveza in njene zaveznice potrošiti za pomoč nerazvitim državam nad 1059 milijonov dolarjev. Skupno so v ta namen izdali v zadnjih petih let h okoli 3,4 milijarde dolarjev. Skoro polovica denarnih sredstev, ki jih bodo potro-
5,	Jemen 1, Afganistan 87, Indija 420, Indonezija 63, Nepal 7,5, Argentina 2,5 in Gvineja 35 milijonov dolarjev.
... in kulturni sporazum z Zahodom
Pred nedavnim so v Moskvi podpisali dvoletni kulturni sporazum z ZDA. Sporazum se nanaša na sodelovanje na znanstvenem, vzgojnem in kulturnem področju. Predvideno je sodelovanje glede radijskih in televizijskih oddaj.
Predsednik sovjetskega komiteja za kulturne odnose s tujino je odletel v London, kjer bo s predstavniki urada zunanjega ministrstva, ki organizira kulturne stike s tujino, pripravil vse potrebno za sklenitev kulturnega sporazuma tudi z Anglijo.
Velikanske vsote mečemo v zrak
Ko si prižgemo cigareto in z nekim užitkom puhnemo dim v zrak, gotovo ne po-mislimo, da mečemo s tem velikanske vsote takorekoč v zrak, v nič. Res, pri eni sami cigareti še ni mogoče govoriti o visokih vsotah, saj znaša pri nas povprečna cena za cigareto le 25 do 30 grošev. Toda stvar dobi takoj drugačno lice, če si predstavimo velikansko štev lko .porabe" cigaret skozi celo leto in v celi državi. Ugotovljeno je namreč, da pokadi vsak Avstrijec povprečno 2370 cigaret na leto, kar pri okroglem številu 7 milijonov prebivalcev znaša (pri ceni 25 do 30 grošev za cigareto) velikansko vsoto 4,2 do 4,9 milijarde šilingov. Za ta denar bi ob drugačni uporabi lahko marsikaj ustvarili, kar bi bilo gotovo mnogo bolj koristno.
Pri tem pa Avstrijci niti ne spadamo med najbolj močne kad Ice. Prvenstvo v Evropi zavzemajo Grki, kajti v Grčiji pride letno na vsakega prebivalca 4680 cigaret. Med močne kadilce spadajo tudi Angleži s 3040 cigaretami na osebo in leto. Njim sledijo Belgijci z 2700 cigaretami. Francoz in Irec pokadita na leto po 2270 cigaret, Holandec 2200, Danec 2180, Nemec 1850 cigaret. Zanimivo pa je, da kljub staremu pregovoru, „da kadi kot Turek", spadajo Turki med zmerne kadilce, saj navaja statistika, da pokadi Turek povprečno le 1490 cigaret na leto, kar približno odgovarja tudi stanju v Jugoslaviji. Španec pokadi še malo manj, Norvežan pa pride	„komaj”	na 1260 cigaret na	leto, Šved	celo le na	1000 in Portugalec sploh	samo
na	600 cigaret na leto, kar ga	uvršča na zadnje mesto v predelnici.
Še bolj	presenetljive pa so	številke, če	na primer	računamo celo Evropo skupaj:
V letu 1955	je Evropa pokadila	568.592 fon	tobaka ali	približno 587.000,000.000	ciga-
ret. Pri povprečni ceni 25 grošev za cigareto smo Evropejci v enem samem letu vrgli dobesedno v zrak velikansko vsoto 150 milijard šilingov. Edina „tolažba" nam je v tem, da pokadijo v Združenih državah Amerike še znatno več. Čeprav štejejo ZDA dobrih sto milijonov prebivalcev manj kot Evropa, so lani pokadili 425 milijard cigaret . . .
RADIO, PROGRAiM
zveza
namenjena Indiji ter bo indijska vlada prejela 420 milijonov dolarjev in 470 strokovnjakov. Pomoč Sovjetske zveze in njenih zaveznic so letos prejeli: Etiopija 120 milijonov, Iran 3,5 milijona, Irak 137,5, Turčija
Umrl je ing. Bloudek
graditelj skakalnic v Planici
Več kot deset tisoč ljudi — športnikov in prilateljev — se je zadnio soboto poslavljalo v Ljubljani od ing. Bloudka, graditelja svetovno znanih smučarskih skakalnic v Planici. Slovo je b>lo težko, saj je bil ing. Bloudek vse do svoje smrti najtesneje povezan s športnim dogajanjem doma v Sloveniji In drugod ter je dobesedno do zadnje ure življenja delal in se trudil na tem področju.
Pogreb ing. Bloudka je bila mogočna manifestacija športnega tovarištva ter izraz velike ljubezni, ki so jo športniki gojili do pokojnega. Ob smrti ing. Bloudka so imele športne organizacije tudi žalne seje ter sta Športna zveza in „Partizan" Slovenije sklenila ustanoviti poseben sklad ing. Bloudka, ki naj bi bil namenjen gradnji športn h objektov, ki jih je pokojnik snoval še tik pred smrtjo.
V	novembru 92 000 brezposelnih
Socialno ministrstvo je sporočilo, da je bilo ob koncu novembra javljenih pri delovnih uradih 91.890 brezposelnih, med katerimi je bilo 33.683 (36,7 %>) moških in 58.207 (63,3 %) žensk.
V	primerjavi s stanjem ob koncu oktobra letos se je število brezposelnih zvišalo za 23.048 oseb ali 33,5 °/o, medtem je v pri-
Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. št. Vid v Podjuni.
merjavi s koncem novembra 1958 za 13.902 ali 13,1 % nižji.
Na Koroškem ie bilo ob koncu novembra letos javljenih 8799 brezposelnih, kar je za 3406 oseb več kot ob koncu oktobra, vendar za 79 oseb manj kot ob koncu novembra lani.
Brezposelnost v Ameriki
Mnogo delojemalcev je tudi v Ameriki brez dela. Koncem oktobra so zaznamovali v Združenih državah Amerike 3,3 milijona brezposelnih delavcev. V tem številu pa niti ni zajet obseg jeklarjev, ko jih je takrat
500.000	stavkalo. Brezposelne razdeljujejo na več vrst. Za prave brezposelne imajo v Ameriki tiste, ki ostanejo brez dela dolgo časa. Takšnih je 725.000. Ti so bili do tedaj brez dela 15 tednov ali več. Okoli
400.000	delavcev je bilo brez dela 27 tednov ali več. Najteže najdejo delo nekvali-fic rani delavci.
2*lemenshi sejem v Trgu
V Trgu (Feldkirchen) bo v petek, dne 11. decembra s pričetkom ob 9.30 uri zadnji letošnji plemenski sejem za bike, krave in telice pinegavske pasme. Na sejem bodo prignali 90 plemenskih bikov ter 60 krav in telic.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Vsak dan razen ob sobotah in nedeljah ob 14 00 poročila in objave.
Sobota, 5. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nerelja, 6. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 7. 12.: 14.00 Tam v zraku po snegu zadiši. Kaj pravi zdravnik? — 17.55 Za ženo in družino.
Torek, 8. 12.: 7.30 Voščila.
Sreda, 9. 12.: 14.00 Domači vrt. Kar želite, zaigramo, četrtek, 10.	12.:	14.00 Slovenske narodne in umetne
pesmi.
Petek, 11. 12.: Mladinski obzornik.
Sobota, 5. december:
I.	program: 8.00 Fantje, bodite veseli — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Slovenska oddaja — 14.00 Pozdrav nate — 15.20 Za filateliste — 16.00 Znanstveni pogovor — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta
—	17.10	Glasbene predrznosti — 18.40	Pestro	pomešano
—	19.00	Dober večer, dragi poslušalci	— 19.30 Odmev
časa —	20.15 »La Boheme”, opera —	22.10	Pogled v
svet — 22.25 Glasba za konec tedna.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Mali kalendarij — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 9.30 Glasba za predpoldne
—	10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba od tu in tam — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 13.35 Slavni umetniki — 14.15 Zveneča domovina — 14.45 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 17.40 Običaji okoli Miklavža
—	18.10 Iz dobre kronike — 19.15 Oddaja vicekanclerja
—	19.30	Zabavna oddaja: Radijska družina	—	20.00
Dobro zabavo — 21.50 Šport — 22.15 Vi želite, mi igramo.
Nedelja, 6. december:
I.	program: 6.50 Naš domači vrt — 7.30 Slovenska oddaja — 8.05 Kmečka oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.00 Jutranja melodija — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo pelje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura
—	14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 19.00 Spori — 20.10 »Kdo je storilec", kriminalna uganka — 21.10 Igra veliki orkester radia Dunaj — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Polka in koračnica — 8.00 Zborovski koncert — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 13.15 Za avtomobiliste
—	14.54 Fotografiraj boljši — 15.00 Operetni koncert —
16.00	Plesna glasba — 16.30 Popevke — 18.25 Nazaj k šolski klopi — 19.10 Melodija v mraku — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Opereta sveta — 21.45 Šport.
Ponedeljek, 7. december:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Operni koncert — 14.00 Slovenska oddaja — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 16.30 Koncertna ura
—	17.10 Romantične fantazije — 17.55 Slovenska oddaja
—	18.20 Za Vas, za vse — 18.30 Mladinska oddaja — 19.20 Pestro pomešano — 19.30 Odmev časa — 20.15 Brati in razumeli — 21.00 Koncert — 21.30 Popevke —
22.10	Pogled v svet.
II.	p r o g r a m : 6.45 Mala n^elodija — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Koncert jugoslovanskih kandidatov za Belcanto-tekmovanje v Bruslju — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Za veselo popoldne —
17.10	Kulturne vesli —	17.15 Znanje za vse — 17.55
Glasba za delopusl — 19.30 .Kdo je kdo?’, dnevna zabavna oddaja — 20.00 Orkestralni koncert — 21.30 Otvoritev dunajske borze — 21.55 Šport — 22.10 Operetni koncert.
Torek, 8. december:
I.	program: 6.55 Bavarski plesi —	7.00 Jutranji
koncert — 7.30 Slovenska oddaja — 9.00 Mala melodija
—	11.00 Car antene — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Olroški oder: »Pravljica o tujem klavirju" — 18.10 24 ur v Tangerju, reportaža — 19.00 Šport — 20.10 Kalmannova opereta »Bajadera" — 22.20 Pogled v svet.
II.	p r o g r a m : 6.10 Vesele melodije — 7.05 Zveneče
malenkosti — 8.00 Pisan venček melodij — 9.00 Operni koncert — 10.05 Promenadni koncert — 11.00 Komorni koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operetni koncert — 16.30 Ženska oddaja:	Sorodniki v Franciji —
17.05 Gledališče po sveiu — 18.10 Tiho se nagiba dan
—	19.10 Popevke iz treh desetletij — 19.30 Ljubosumnež,
zabavna oddaja —	20.00 .Vihar", drama Shakespeara
—	21.45 Šport — 22.10 Večerna slavnosl.
Sreda, 9. december:
I.	p r o g r a m : 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Slovenska oddaja — 14.45 Glasba za mladino — 16.30 Knjige za božič — 17.10 Glasba, ki so nam dopade — 19.00 Od plošče do plošče
—	19.15 Kako bi se vi odločili? — 19.20 Pestro pomešano — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Moč glasbo" — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Mali kalendarij — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja: Eno leto v večnem ledu — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avlomobiliste — 13.30 Za prijatelja opero — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura: Vsako leto znova ... — 16.30 Glasbeno sanjarjenje — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba za delopust — 19.15 Za prijatelja planin — 20.00 Štirje proti štirim — 21.55 Šport.
četrtek, 10. december:
I.	program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 12.50 Prenos iz parlamenta, proračunska razprava — 14.00 Slovenska oddaja — 14.30 Ura pesmi —
15.00	Posebej za Vas — 15.45 Človek v konzumni dobi
—	16.00 Glasbene šale — 17.10 Lep je bil čas — 17.25 Kulturne vesti — 17.40 Prenos iz parlamenta, proračunska razprava — 19.30 Odmev časa — 20.15 Slušna igra —
21.00	Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Glasba
na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 10.15 Veliki operni prizor, šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Zaljubljene gosli	—	17.10	Kulturne vesti	— 17.55
Ples in zabava — 20.30 Zveneči filmski magazin — 21.55 Spor! — 22.10 »Melodija velemesta”.
Petek, 11. december:
I.	program:	8.00	Orkestralni koncert —	8.45 Ko-
roška domovinska kronika — 14.00 Slovenska oddaja
—	15.30 Kulturno zrcalo — 15.45 Novosti na knjižnem trgu — 16.00 Glasba Nica Dostala — 17.10 Nekoč je bilo — 17.55 Na zapečku — 19.30 Odmev časa — 19.45 Dogodivščine sprehajalca — 20.15 Halo, teenagerjil —
21.00	Orkestralni koncert — 22.10 Pogled v svet.
II.	p r o g r a m : 6.05 Mladi glas —	7.15 Jutranja
glasba — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 10.35 Medigra
—	10.40 Šolska oddaja: Najstarojši Dunaj — 11.00 Za
ljubitelja resno glasbe —	12.03 Za avtomobiliste —
13.10	Pestro pomešano	—	13.30	Za prijatelja	opere —
14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja: V tovarni Puch	—	15.30	Glasba Johanna in Jo-
sefa Straussa — 16.00 Otroška ura — 16.30 Južni zvoki
—	17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.55
Glasba za delopust — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja —	19.30 Pozabljeni humoristi, zabavna oddaja
—	20.00 »Osuplost srca", igra — 21.00 Večerno srečanje
—	21.55 Šport.
Tolevizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 6. 12.: 17.00 Za otroke — 17.55 Za družino: »Od obale do obale” — 19.30 Pregled programa — 20.05 »Utrujeni Theodor", veseloigra, prenos iz nemške televizije.
Ponedeljek, 7. 12.: 19.30 »Inšpektor Garrett", kriminalni film — 20.20 Aktualni šport — 21.35 Perry Como-Show.
Torek, 8. 12.: 17.00 Za mladino — 17.30 Iz mladinskega filmskega programa — 17.45 Za otroke — 19.30 »Vrsta dokazov", kriminalna zgodba v nadaljevanjih — 20.20 »Kakor vam drago", filmska komedija po Shakespearu.
Sreda, 9. 12.: 17.00 Za otroke — 17.40 Za družino: Poslastice iz vsega sveta — 19.30 »Oče je najboljši", film
—	20.20 »Pot na sever", filmsko poročilo — 20.50 »Konec dejanja’ — 21.20 »Jeklena mroža".
Četrtek, 10. 12.:	16.30 Podelitev Nobelovih nagradr
prenos iz Švedske — 19.30 Šport — 20.25 .Patriot”, igr0
—	21.35 To bi hoteli videti — 22.00 Tekma v namizne^1 tenisu med Avstrijo in Nemčijo.
Petek, 11. 12.: 19.30 To mi gre proti računom — 20.20 »Sladka dunajska glasba”.
Sobota, 12. 12.: 19.30 Kaj je videti novega — 20.20 »Vedno so tri možnosti", glasbena igra v nadaljevanji^
—	21.15 Boksarska tekma med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00.
Sobota, 5. december:
5.00	Dobro jutrol — 8.05 Radi bi Vas zabavali — 9.30 Straussove melodije — 10.10 Tisoč taktov za zabavo —
11.50 Tri narodne pesmi — 12.00 Pet pevcov — pet p O' pevk — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači nape''" izpod zelenega Pohorja — 12.45 Klavir in hammon-orgle
—	13.30 Arijo iz znanih oper — 14.10 Pesmi iz Islre Dalmacije — 14.40 Voščila — 15.40 Na platnu smo deli — 16.00 Slovenska pesem od romantiko do dan®*
—	16.30 Melodije za razvedrilo — 18.00 Jezikovni p°'
govori — 18.15 Poje Slovenski oktet —	13.45 Okno *
svel — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Melodijo za prijeten konec tedna.
Nedelja, 6. december:
6.00	Budnica — 6.10 Nekaj domačih — 6.30 Godba n«* pihala — 7.35 Popevke za nedeljsko jutro — 8.30 10 nut z otroškimi zborčki — 8.40 Zabavna matineja 9.35 Iz staro dubrovniške muzike — 10.55 Lahka glasb«*
—	12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lahek spored za podeželje — 14.15 Voščila — 15.30 Godb«* na pihala — 15.45 Polke in valčki domačih vižarjev 16.20 Melodije za vas — 20.05 Ali jih poznate? — 20.30 Melodije za zabavo.
Ponedeljek, 7. december:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Petnajst minut * pevko Marjano Deržaj — 8.20 Češki plesi — 8.40 N«*' rodne pesmi — 10.10 Zabavna rulela — 12.00 Parad«* orglic — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Ve**' ček narodnih —- 12.45 Makedonske narodne pesmi 13.30 Zabavni potpourri — 15.40 Listi iz domače knji' ževnosii — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Sreč' no vožnjol — 20.00 Portreti z Broadwaya — 20.45 Kul' turni globus.
Torek, 8. december:
5.00	Zabavni jutranji spored lahke glasbe — 8.05 albuma popularnih orkestralnih melodij — 10.10 Iz fd' mov in glasbenih revij — 11.30 Za otroke — 12.15 Km®' tijski nasveti — 12.40 Igra Kmečka godba — 13.30 Arij® iz oper raznih narodov — 14.40 Voščila — 15.40 NaŠ' popotniki na tujem — 16.00 Izberite melodijo ledna — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Ne*' rodne in umetne pesmi.
Sreda, 9. december:
5.00	Dobro jutrol — 8.30 Izbrali smo za Vas — 9.0® Jezikovni pogovori — 9.40 Sodem pevcev — sedem p«*' pevk — 10.10 Dopoldanski koncert — 11.00 Ritmi Lati*1' ske Amerike — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.2^ Pisani zvoki z Dravskega polja — 12.45 Ciganski n«*' pevi — 13.30 5 slovenskih narodnih pesmi — 15.40 N«*' vosti na knjižni polici — 16.30 Koncert po željah y
17.10	Sestanek ob petih — 17.30 Glasbene razgledni«* — 18.45 Domače aktualnosti — 20.00 Izberite melodij tedna
četrtek, 10. december:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Francoski, italij«*'1* ski, španski in južno-ameriški napevi — 8.40 Poje Ak«*' demski pevski zbor — 9.00 Iz naše glasbene preteki«*' sli — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetijski °a' sveti — 12.25 Pet pevcev — pot popevk — 14.00 Sovj®*' ska zabavna glasba — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižn®«?0 trga — 16.30 Od tu in tam — 17.30 Ljubljanski jazz-on sambel — 18.00 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov ve čer domačih pesmi in napevov.
Petek, 11. december:
5.00	Jutranji glasbeni spored — 8.05 Poje Ljublj«*0*^' komorni zbor — 9.20 Operetne melodije — 10.10 Iz arhiv«* zabavne glasbe — 11.00 Radi bi Vas zabavali — 11‘ Družina in dom — 11.45 Pojo« Slovenski oktet —
Trio Dorka škoberneta —	12.15 Radijska kmečka unl
verza — 13.50 Za ljubitelje domačih in narodnih pevov — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 koncert ob štirih — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 slušajmo skladbe bratov Avsenik — 20.15 Tedenski z^ nanje-politični pregled — 20.30 Mozartovi koncerti 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.