■p

j„ rase« Hit*1 '
PROSVETA
* M^. ^V^r ^jp V ML 1 /Tl
OLA8ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
hmd dally
•z c« p I SwiUyi aad Holidays.


CHICAGO, ILL., PETEK 25 MAJA (MAY) 1917
STEV »—NUMBER 123.
^davčna pred- En sam kupec za toga sprejeta v vse potrebščine
zbornici.
UdAVCINO JE V8B DAKEI-
■PSf5niS IZDATKE.
-^onToTc. - Največja JnTTčna predla ki jo e
S sprejela katera država, je
l^ilTzvwna zborica, ko je o-vojila h 329 glasovi P1?11 75 0000,000 vojnega davka, r^dioga pojde *dej v zvezni kjer zopet prerešetajo po-avk'o za postavko. Vzelo bo mo-a, |l meneč dni, preden bo prejo« definitivno sprejeta. Zbornic« je prvotno predlogo, ot jo je odobril proračunski od-it v toliko spremenila, da je po-fcU dohodninski davek, davek dedsčino, profit, opojne pijače, obak aniodke opustila je sedanjo ,roHtd carinsko listino, in izvršila ie druge spremembe, ki so bile , priobtene v "Prosvetl." Nijvažnejše spremembe so sle-
. .
Pomnožitev dohodninskega lVb za 25 odstotkov od $«0,000 tnih dohodkov naprej. Stopnjevaje naraščajoč davek j, poštnino drugega razreda, ki upi v veljavo po stirknesečnih ledkih in pričenja s prvim ju-jem 1.1. in doseže najvišjo svoto marca 1018.
Črtanje davka na mnoge predrte, od katerih bi bito treba plati deaet odstotkov uvoznine od jih vrednosti.
Kongresni ki, ki so glasovali i predlogi, so republikanci, oeislbitični kongresnik Meyer idon se je vzdržal glasovanja, irautno pa misliti, da so republi nci glasovali proti predlogi, r ko mogoče principijelni nas-rotaiki indirektnegs davka, ki naložen na najnujnejše ljudske
UtetitiM. „______-
0 treh postavkah so glasovali Otfbej: o davku na avtomobile, ohodnimkeni davku in o spremen eni postavki za poštnino drugega aireda.
Pri glasovanju je propadel spre-rabni predlog o davku za uvto-»bile, ki jc določal, da tovarnar-ne plačajo 5 odstotkov davka, jim njrh glavniea ne nosi 8% rofita. Postavka ostane taka, kot Hila predložena v originalu. Poizkus, da propade stnpnjevo-naraščajoča poštnina drugega aireda, ni imel uspeha. Lenro-ov predlog, da se poviša dohodki davek, je bil sprejet s 845 mi 60 gla»>ovom. Glsrno opozicijo, proti predlo-j* vodil Mann, vodja republi-n*ke manjšine. Ponovil je staro wljico o možu, ki je ubil gos, ki Hwila r.\ata jajca. Tarnal je, dn odloga uniči industrijo in odlo-breme na ljudska ramena. Iri čr m Mannu res prihajale i * srca, ko je govoril, ds
*	ljudstvo nonilo največje bre-*akaj ni porabil prilike pri
** P«Mavkah, da se odloži bre-.»« ramena tistih. ki ga lakko J®J0 'Odlagal 1» bil lahko, da
*	dohodninski davek, ki pre-
*	Mm letnih dohodkov za 'fk '"da ves profit, ki presega » 'hI sto od glavnice gre v
Hhgsjno. (V hi Mann to
1,1 '»» verjeli vse do pike,
v	0 butari, ki jo na-
ljudtsvu
aliirancev.
V ENEM LETU POJDE DESET MUJARD ZA POTREBŠČINE.
IZVRAENO DELO.
M. m~ UgiHlaturna
dl0,°' »"Opravlja smrtno ka-'2	Izvzeta sta le
^rej«. v aenatu, pre-
iT ]}r*]" v zbornico, v zborni-
* *»Jo glasovala «4 poslan-
^"'Jipa -,1.	" -
JS Uwden., <la cahHdyjf. laki uk "«P'-dek v ks
Popolno dele Si
* »2: ku"U' ki > preosts-r moderni
'•■OlMKUji
"lunlaji
v*Hsr js pa >
Washington, D. C. — V načrtu imajo, da nastavijo enega naku-povalca za vse potrebščine Amerike, Velike Britanije, Francije, I-talije, Ruaije, Japonske, Belgije in Srbije. Na ta način so izločeni razni prekupci, blago bo mnogo ceneje, ker ga bodo kupovali v velikih množinah. Sedaj še aiwo odloČili, če bo nakupovalec ena o-seba ali pa majhna komisija, sestavljena iz izvedencev.
Zavezniške države so za načrt in odvisno je sedaj od Amerike, v koliko je pripravljena, da se izvede načrt.
Amerika ima za armado svoje nakupovalce.
Armad ni in mornariški izvedenci cenijo, da bodo v prvem letu vojne potrošili približno $3,500,-000,000 za potrebčšine. Aliiranoi bodo izdali približno $6,000,000,-000. za njih potrebe-
Kako si predstavljajo nakupovalno organizacijo 1' Organizaciji predstoji le ena oseba, ki se deli zopet v podorganizacije in podod-seke, ki imajo nalogo, da kupujejo le ene vrste potrebščine.
'Najtežja naloga čaka nakupovalen živilskih potrebščin. Kupovati ima živež za vse aliirance in ga razdeliti enakomerno med nje, obenem pa ima skrbeti, da amert-šekmu ljudstvu ne primanjkuje živil.
' Nič manj važna ni naloga naku-povalea za municijo in druge vojaške potrebščine. Kako važno je delo takega nakupovalca, govori dejstvo, da je treba n. pr. za Ru-sijo kupiti 50Q lokomotiv iu 10,000 Rlezntškfh voz.
Ce se nakupovanje osredotoči, odpadejo mnogi nepotrebni troSki in razni agentje, ki so prejemali visoke provizije.
Dokler je Morgan najemal posojilo za aliirance in kupoval zanje potrebščine, je seveda prejemal provizijo, ki mu je pri ogromnih svotah prinesla lepe milijone čistega dobička. Odkar je ameri-i^ca vlada pričela pogojevati denar je odpadla provizija. Tako bo tudi pri nakupovanju potrebSčin, če ustanove centrani nakupovalni biro za vse aliirance.
Kompromis isče|o Kaj se godi vse v glede časniške i ameriškem glav cenzure. nem mestu.
WILSON APELIRA NA SENAT, KO BOJ POSTAJA VROO.
SO VAŽNE STVARI, KI JIH MORA LJUDSTVO VEDETI.
Washington, D. O. — Določba o
časniški cenzuri v predlogi o špi-j jonaži 8e ni popolnoma črtana. Senat je črtal ves odstavek o cen-, zuri iz predloge, kongresno zbornica je pa sprejela za cenzuro milejše določbe, kot ho bile v originalni predlogi. Vsled nesoglasja med zbornico in senatom je bila predloga izročena kongresnemu konferenčnemu odboru, da se se-dini glede cenzure: jo odpravi, sprejme ali se pn združi na kompromisni predlog in jo potem zopet vrne senatu in zbornici v potrdilo.
Do sedaj Se ni prišlo «do sporazuma v konferenčnem odborty glede cenzure in boj za cenzuro in lih izdal v državljanski vojni proti nji postaja z vsnkim dnem Proti proračunu je g I asov« 1 le Me-silnejši in odločnejfii. V aredo je yer London, socialist iz New Y predsednik povabil senatne člane konferenčnega odbora v Belo hišo, da jim razloži, zakaj je cenzura potrebna za nekatere stvari
Predsednika so informirali, da s cenzuro ne bo nič, če se ne doseže kompromis na kakršenkoli način. Kasneje popoldan je kongresnik Webb obvestil1 kongresne člane konferenčnega odbora, da je odsek pri volji sprejeti kompromis, ki naj bi bil sestavljen iz Mc Cormickovega in Cummlnaovega dodatka. Taka cenzurna določba bi natančno določila, kaj se ne sme priobčiti. Zabranjcnti bi bilo priobčiti gibanje čet, ladij in takih vesti, iz katerih je jasno spoznati, da koristijo sovražniku.
Po* glasovanju v senatu in zbornici, je težko sklepati, če konferenčni, odbor sprejme kompromisni predlog. Senat je eenauro od MU>ttil v celoti, zbornica joi * omilila v toliko, da pride vsakdo pred porotnike, ki krši določbe o cenzuri v predlogi za špijonažo. V takih razmerah j« pw težko govoriti, da pride sigurno do kompromisa in kakšen bo ta kompromis. Počakajmo, v par dneh se isbistri položaj v toliko, da smo na jasnem glede cenzure.	•
VIHAR V OKRAJU MADISON.
Anderson, Ind. — Ciklon je obiskal mestece Lappel, ki se nahaja v jugozaipadnem vogalu okraja Madison. Vihar je prihrumel ml jugozapada. Zdrobil je Šipe na domu farmarja Woodwarda, ki so priletele a tako ailo vatij, da ao ga težko in hudo obrezale na rokah. Zdravniki izjavljajo, da mogoče isgubi eno roko.
Vihar je v bližini Lappela podrl nad tri sto dreves, poškodoval je telefonske in brzojavne naprave. Odkril je tri hiše in podrl več šup Ln Ikednjev.
V tovarni Windfall Cauning kompanije je vihar napravil za $10,000 škode. Tovarna se nahaja v Tiptonu, Ind.
STAVKOKAZI SO PROVOCIRA-U IZGREDE.
Alliance, O. — Vsled provoka-toričnega nastopa stavkokazov je prišlo do izgredov, pri katerih je bilo ranjenih šeat atavkokazev in tri kare poškodovane.
Kasnejše poročilo pravi, da jc Morley, predsednik cestnoželezni-ške družbe, priznal organizacijo, 5 centov povišanja me*de na uro in da sprejme pet odpuščenih uslužbencev zopet r delo. Stavka je končana.
VREME.
Chicago in okolica: V petek ja *no iu gorkejše. Vevemozapa<lni vetrovi. Povprečna temperatura v zadnjih 24 urah j 80. Holnce izhaja ob 4:21, zahaja ob 7:12.
STAVKA ODLOŽENA.
Jerome, Aria. — Stavka, ki je imela pričeti v bakrenem rudniku United Verdz v sredo zjutraj, je odložena za par dni. Druižba je priznala povišanje mezde, .noče pa priznati organizacije, kl je glavna zahteva rudarjev.
Če rudarji od lože orodje v tem rudniku, ac wtavka kmalu razširi -na druge rudnike!
LINČJARSKI UMOR.
Lttlton, Ky. — Drhal je vdrlu v mestno ječo in izvlekla h nje zamorca Lawrence Dcmpaeyja, ki je bil obtožen, da je napadel ki ranil z britvijo železniškega detektiva Clarence DnbHna. Drhal je obesi-la 11a to zamorrca na bližnjem telefonskem kablu, nekaj čevljev proč od ječe.
SREČA ZA SIROMAKE.
Lafayette, Ind. — Ko je tovorni vlak na Wabash železnici ropot s I mimo meats, se je odprl voz, naložen n premogom. Na vozu je Win naloženih 50 ton premoga, ki se je atresel iz voza na daljavo ene milje. Siromašni ljudje, ki stium-jejo of) železnici, *o prišli takoj v košarami it. vrečami in so |wbr«1l|d . p fborf||co
premog. Preden ao -prišli neleania- "T	_____
ki detektivi, ni hilo videti na pm i	%UjhA
gi tako debelega panoga kol le-	ŽIVUENJE.
šnik.
Washington, D. O. —- Vojna je draga reč. Kongrena zbornica je sprejela vojni proručuu, ki določa $2,700,000,000 za vojne namene- Tako visok vojni proračun ni bil do dunes ftc predložen nobenemu parlamentu na svetni Oe razdelimo to vsoto ua vse prebivalce v Združ,enih državah, na moške, ženske in otroke, tedaj odpade na vsakega $27. Nekdo je izračunil, da znaša srednji letni delavski zaslužek $600. Po tem računu pojde za vojno v enem letu, kur za služi 5,000,000 ameriških delavcev v enem letu. Svota je višja kot vsoto, ki jo je Lincoln v dveh letih izdal v državljanski voj '
il le 1 "or-
ka. Drugi kongresniki, demokra-kje in republikanci, ki so'glasovali proti vojni in proti obvezni vojaški dolžnosti, so glasovali zn bred logo. Pri tem jih je vodilo napelo, če je napovedana vojna, je .treba tudi sredstev za vojno.
Po tem glusovanju bi morale logično odhajati dcputacije raznih "kapitalističnih interesov v Washington in reči: "Nn|M»vcda-tio je vojno stanje, sprejet Je vojni proračun in sprejeta je splošna vojaška dolžnost, treba je, du tudi mi doprineaemo Žrtve. Sprejmite zakon, ki določa, du gre ves letni dohodek nad $5,000 in ves prifit nad 6 od sto v davčno blagajno, da davčna butara ne sade-jie ljudstva."
Kapitalistični interesi niso odposlali deputocije, ki bi t uko go-forile. Poslali so sicer depulae.ije,
nalog, da aa|W pritisek, da se zniža davek imovl-temiu razredu.
Kako gospodje kapitalisti mislijo o davčnem bremenu, pripoveduje dogodek, ki gu je doživel kon-greanik Keating iz države Colorado
Keating sc je sešel z zelo bogatim gospodom, ki je nasprotnik povišanegu dohodninskega davka, ki mu je dejal: "Mnogi ljudje se vznemirjajo radi agitacije za povišanje dohodninskega davka. Poznam gentlemana, ki je odpustil že deset poslov."
'Ali jc lastnik prelirnnjevnli-Sča?" je vprašal Keating.
Ah, kaj še!" je odgovoril bogatin. "On ni človek te vrste. Menil sem, da je odpustil deset poslov na svoji vili na deželi. Veste, spoznal je potrebo, da je treba hraniti."
"Koliko poslov piuje ipielT" je vprašal K cut ing.
"Oh, ne več kot dvajsevj a)i pet in dvajset^" je dejal bogatin -"Ah, tako," je pričel sarkastično Keating. "Seveda človek, ki ima le dvajset ali pet in dvajset poslov v vojnem času, je seveda de-ležen naše simpatije. Vendar pa ne veste, da je v tej deželi mnogo ljudi, ki niso imeli nikdar enega posla — ne enega - in ti ljudje doprinašajo Žrtve v tej vojni!"
Bogatin je utihnil.
Ju zakaj imamo lake dogodke? Na to vprašanje je odgovoril brit-xki poslance Thomas, predsednik organiziranih transportnih delav-cev v Veliki Britaniji, ko se je mudil v Chicagu. IWkel Je. Če so sprejete protidelavske postave, je lemu krivo delavstvo, ker ne Iz-voli svojih zastopnikov v zakono-
MORNARIiKI TAJNIK DANI ELS PRIPOROČA SUAO O KOLI MORNARIŠKIH POSTAJ.
Washington «D. O. — Moms
Los Angeles, Cal. — Blizo rek« M at tole hi «msttra Kure k a, <'*!, je Jame« Porter blodil Rc«t dni v mežnem viharju, dokW tii nale-iH na eapuščano kočo. v kateri je mislil umreti. Tu je našel pf-«t fifrda, ki mu ga ostavili prejšnji
r;::, lu. .i. D«—M,.. * « vv^A*;
Zakoniti osemurni Talliani so dosegli delavnik za žen- uspeh pri Kos-
ske ubil.
tanjevci.
"WBSM5000 A*W|eev «ie«h.
Springfield, 111. — Leglslutur-na zhornioa je s GH proti tMi gluso-vom črtala osenmnni delavnik za ž^ne iz zakonodajakega koledarja. Nazadujaki, nasprotniki socialne zakonodaje, so napeli vse moči, da so porazili ta vozen.zakon za varstvo žene, ki je imel varovati žene pred izkoriikfavanjem nikdar sitih podjetnikov.
Izkoriščevalci vriskajo od veselja, uli njih veselje je prezgodaj. Dflavstvo srtv bo odnehalo od o-seinurnegn delavnika za žene iu nadaljevalo bo z bojem, dokler ne bo ose murni delavnik zo žene zakonito priznan. Odklonitev takih vniiiih soeijalnih zakonov odpira tudi nezavednemu, ptditično nezrelemu debuvstvu m^i. <ln ae mors organizirati politično kot razred v socialistični stranki, če hoče, da slifiijo njegov glas v zakonodajni zbornici.
maxim ima iznajdbo
proti submarinkam.
iNew York, 24. maja. — Hudson Maxim izjavlja, du je isnašel napravo, ki bo obvarovala psrnike pred napudi iz submarink. Maxiin trdi, da z njegovo iznajdbo zuva-rovun parnik bo varen pred torpedom, čeprav eksplodira na boku ladje. Vludn v VVnshingtonu ima že vse podrobnosti njegove iznajdbe io poskusnje na morju belo knuiln v tiru.
"Iznajdba se lahko pričvrstl na vsuko ladjo," pravi Maxim.
V pur mesecih jo lahko imajo vse atarc ludje po zelo nizki osni. Kdinu sprememba ns starih parni
boku. M o ju iznajdba je iz masivnega msterljala, ki pnkrije vso ladjo na obeli bokih od riles do zadnjega konca. Iznajdba nI sli -čnu nobeni mreži."
Washington, 24. Ainja. ■— (Hant italijanske vojne komisije, ki so dunes poaetili predsednika Wilso-na, so Izjavili v svojem prvem u-pelu ua Ameriko, da jc sredstvo proti submarinkam najvažnejša potreba. V to svrlio je poslala I talija s komisijo svojega največjega iznajdltelja, Viljema Markonija, ki je iznušel brezžični brzojav. Murkoni se Že dolgo časa buvi z vprašanjem, kuko premagati podvodne čolne in rezultat svojih štu-dj je prinesel v Ameriko. Se te Ini se snide Markoni z Edisonom in Maximum, nakar bodo vsi trije iznujditelji združili vse avoje iznajdbe in izpopolnili sredstvo, ki mora biti efektivno v boju zoper Niibmsrinke. ,
Italijanski komisarji izjavljajo, la Italija zelo potrebuje premo-ga, katerega moro dobiti Iz Amef rike- Potrebujejo tudi živežu iu Iruglh reči, sli premog je glsvns potreba. Ker je pa izvoz premo, gu v Italijo najbolj izpostavljen submarinaki nevarnosti vsled dolge morske poti, mora biti prva skrb Italije in Amerike ~ pravijo komisarji — da ae čim prej dobi sredstvo, kl bo premagslo In uni-Čilo ksjzerjeve podmorske gsds. Kakor hitro Iki tO doseženo, vojns kmalu končana.
IO
ZADNJE VESTI.
London. 24. maja. — Lord Robert js naznanil v niljl sbornioi, da je priplulo v Sredozemsko mor-je ved malih japonskih ladij, da operirajo skupaj s ladjami alilrau-oev proti potapljačam.
Paris, 24. — Havaika agentura poroda ia Lisbona, da so prenehali iagredi, ki so bili posledica viso. kih oen aa iivljensks potrebščine. Več oseb je bilo ubitih ln mnogo hiš je poškodovanih.
Madison, Wis., 24. maja. — Legislature je odklonila s 40 proti 42 glasovom predlogo governsrja Philippe, ki prepoveduje prodajati žganje po 1. juliju 1017 v dr-lavi Wisoonsin.
Rim, 14. maja. — Italijanske dete so prodrle na gdrliki fronti skoai avstrijsko črto od Kostanje-vioe do morja in vjele nad 0000 moA.
Proti vsčsni m avstrlpske čete iavriile protinapada, ki pa niso imeli uspeha.
Pri ofenaivi je sodslovalo 18014-tal ln letalci so mstall bombe na ■ovraJne čete.
Dunaj via Iterlin in London, 24, maja. — Na fronti ob Soči je bil včeraj ves (lun mir; šele proti ve. čeru so Italijani |xi topniški pro. pa racij i napadli naše zakope isto* čnn od (lorice- Bili so odbiti z velikimi izgubami Zgodaj zjutraj so začeli Italijani bombardirati s ve> llko silo naše pozloije na Krasu.
,"kl--je pot're^-jV'pov^'attiebiliyi. JB-J^sljuj«.
^ 1	Na Koroškem in Tirolskem ao p<w
Javlja yr«čr ^ffjevapjt? na neka* torijt krikih,	( ' m , k (
pllnv ^V maju— Poročila s,fruu. te pokuzujejo, du so imeli AvatrU" ' ci Je zučtptcu uspeh na Tirolskem,, kjer so začeli n nroflbfegfvo. Avstrijske i^ele so držnle okupirane pozicije btiilndvujsct ur, toda ko je gcnerul Csdorna poalul rezerve v dolino Travignole, so se Avatrlj. ci umaknili v svoje stare linije.
Italijanski geuerAlni štab poro. čut (loriškn fronts: Vroča artile. •ijsku bitka sc nadaljuje, Sovruž-il protinapadi na naše črte severno od gore at. Marku so bili odhiti po niišcm topniškem ognju. ■iHrobtku fronta: Med (brniškim jezerom in Breuto Je litis avstrijska artilerija včeraj manj aktiv* • na. V dolini TrsVignoln so se ps vršili ijilti boji. Po silovitem boni. bardirsnju, ki Je uničilo naše po* /ielje nu gori pleeoln (!olbrieott, Je sovražnik napadel z vso močjo iu posrečilo se rnu ji^prodreti v nsše linije kljub trdovratnemu «hI-poru naših čet. Tedaj so pa prišle naše rezervne čete na pomoč in po krvavem boju. ki Je trajal včeraj popoldne, smo premagali Avstrijce in reokupiruli vse izgubljene pozicije. Sovražnik je ostavll sto-tlne mrtvih na lM>jišču, IV) mol smo ujeli, dočim znaša naš boj. ui plen tri at roti Je puške In večjo /alogo stelivo.
Angleško francosks ofsnsivs.
Pariz, 24. maju. - Kraneosl so se čvrsto utrdili v svojih novih po. zi^jah, s kslorisil l^niitrolirsjo dolino ob reki Ailetie. Po ljuteui boju so pregnali Nemca iz zadnjih pozicij; v katerih bi imeli ugro. žeti traiieonke pridobitve ua točnem koncu ('hemiu-des-Dsmr-•.a. Več kot 4tM» Nemcev je bilo , ujetih v včerajšnjih bojih. V S« at i pMiiiji mi Nemei potisnjeni s severnega pobočja »Horonvillersklh hrilsiv- Frsneonke čete sti dsues
greMtie zIkihim*, da zbornica isetanovi suh pas mornariških p«»ataj.
okolij mor je kmalu dospel In Je našel zavetje.
200,000 BRAZILCEV
NA PRONTO
Buenos Aires, 24. msjs. — Tu-kaj prevladuje mnenje, da brazilski kongres nu|>ovednl vojno Nemčiji v par dneh. .Vplivno brazilsko časopUje v Hio de Jaiteiru iu drugod zahteva, da kongrea ne aamo napove vojne, temveč poob-
lasti predsednika, da pošlje 200,- _____
000 moZ t ameriškimi fetnmi vr<*d . v dekrih postojankah zspadno ln na francosko bojiš/e .	|južno od trdnjave I,sons, kakor
Kio de «1 a ne iro, 24. oiajs. Di tudi v Sampanijl, kjer bo nem-plornstski odsek brarilske zborni - škenm kronprincu ve ne zdaj bsvi v tsjni seji s prsd-1protiofenzlvo. sedaikovo poslsniee, ki vsebuje) Čeprav itn« TTnpoTorttny da Mrsnilija iimskiiA	'itl'J|). ,
atan.e neutralmsrti in ^ pridruži [hoj, /IshIi ».s jTOnoft otTTrtt j Ze.linjeiiim drž.svsrn v vojni zoper lette in naokrog l,aona, eo njene Nemčijo.	• .. . I Dalje os 3. str. L keL
težko začeti s ima fraueonka armada
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
Ithaja dnavno riMn nadalj ia praznikov
LASTNINA SLOVENSKE NAEOPNE PODPORNE JI Cen« oglasov po dogovor«. KokopUl ss b« vračajo.
• 1 60 sa
|2 26 ta
Naročnina: Zadinjsae driave (lsv«n Chicago) In Canada ft nn leto. ) km pol l«ta in 76c ta tri raeaac«; Chicago ia inozemstvo $4.60 na Mo,
pol l«ta, $1.18 ta tri masses.
Naalov aa vm, kar fant »tik s
"PROSVETA"
2887 So. Lawdala Avta-, Cfcfai
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of Um Slovaaia Natloaal BaaafH So*Uty.
I saved dally
Sunday and Holiday*.
Chicago
Ow—d ky Slor—k Natl—I E—fit S—lty. Advortiaing rata« oa agreement.
Snbacription: Unltad Stataa («ic«pt Chicago) and Csaada $8 per yaar;
and*
foreign countries, $4.50 par year.
Address:
"PROSVETA"
7 Saw Lewads 14 Ava«—, Cklaaga, lWa«4s.

»I
Datum v oklepaju n. pr. (Aprila 31 17) poleg vaAega Imena ln naslova pomeni, da vam Ja s tem dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno,
Ua n« vsm ne ustavi Ust.
AMERIKA NI IZVZETA.
za žico, bodo Kari, Ferdinand in sultan naglo poskočili,
pogledali v Berlin in salutirali.
Most do Carigrada je momentalno gotov fakt in kaj-
zerjevo časopisje v Berlinu lahko piše o veliki zmagi — ne o zmagi nad zavezniki, temveč o sijajni. zmagi nad Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo.
Toda narodi v Avstriji, na Ogrskem in Balkanu še niso podpisali pogodbe, da sme pruski kajzer zidati most preko njihovih glav. Podjarmljeni narodi, predvsem tlačen proletariat bo imel zadnjo besedo, in kadar spregovori, bo kajzer spoznal, da je delal račun brez krčmarja. Današnji vojni zemljevid še ni bodoča Evropa.
Napoleon je tudi zidal mostove čez kontinente in risal zemljevid cesarstva, v katerem ne bo zahajalo solnee. Napoleona je zadavilo njegovo svetovno cesarstvo. Kajzer sanja, da ima že na krožniku vso centralno Evropo, ali nekega bližnjega dne so bo zdramil in videl, da je zalogaj prevelik tudi za njegov veliki pitanec. Kajzer bp obležal zadavljen.
DOPISI.
West Frankfort, 111. — Kar hc
delavskih razmer tiče, ne ne morem pritoževati, ne manj pa hvalili. Seveda velikokrat ne do-
vet ur. Sieer mi pa tam nič ne u-guju, vhuj meni ne. Mogoče koga drugega veseli.
Nu ročni k.
ško predstavo; aa kater«, se ie daj pripravlja. Kakšno igro in kedaj, pa ie ne vem povedati, ampak toliko vem, da bo nekaj izredotf
ga. Kolikor sem mogel ujeti na u-ieaa, vem da take predstave ie ni bilo v t£j naselbini. Igralci se že jako pridno pripravljajo in učijo, da bodo svoje vloge dobro izvedli. Opozarjam že sedaj vse rojake v tej naselbini iu bližnji okolici na to predstavo.
Ljubitelj napredka.
I'/! I'AAiuJt^W
Ameriške vesli.
UDOBNOSTI NA ŽELEZNICAH 'ODPADEJO
Cleveland, 0. — Neki višji že -lezniski uradnik se je izrazil, da mogoče v j unij n že odpadejo mnoge udobnosti pri osobnih vlakih. Opustili bodo razgledne vozove in mogoče tudi obedne vozove.
lokomotive bodo potrebovali za prevažanje vojakov.
Finančni kralj in njihovi zvesti oprode, ki sede na uredniških stolih številnih ameriških dnevnikov in ostalih organov velikega businessa, ne morejo razumeti, kako in po kakšni pravici bi bile v Združenih državah potrebne "socialistične naredbe", odkar je vojna. Tako namreč imenujejo gibanje za državno nadzorstvo živil, kontrolo nad železnicami in industrijelnimi podjetji itd. Gospodje tožijo v dolgih jeremijadah, da te reči so morda potrebne in — vrag t^vzemi I — praktične kjerkoli v Evropi, Avstraliji in na Kitajskem — naj bodo v božjem imenu tam, kjer so — ampak v Ameriki je drugače. Združene države so velik narod, večji kot vse zavezniške države skupaj, vzdržujejo se lahko brez uvoza,* gospodarski sistem je tako praktičen, da boljšega ni — in koncem konca, čemu je treba teh sprememb!? Zakaj ne bi ostalo tako, kakor je bilo pred vojno? Cemu delati paniko? Ljudje si samo domišljujejo, da primanjkuje življenskih potrebščin in da jih drago plačujejo! Je že dobro, če delajo poskušnje t socialističnimi naredbami na Angleškem ali v Rusiji, ali kaj je tega treba v Ameriki? Nekatere predloge v kongresu so naravnost revolucionarne! Ali se naj Amerika zaleti kar v par mesecih iz starega, praktičnega in lepo se razvijajočega gospodarskega sistema v brozgo eksperimentov, ki pokopljejo sedanja gospodarska podjetja?
Tako jadikujejo zagovorniki starega roparskega sistema,ki občuti zadnje čase precej potresnih sunkov. Strah ima velike oči in gospodje finančni baroni vidijo revolucionarne spremembe v vsaki naredbi, ki ugrožava njihovo oplenjevanje ljudskih žepov; paniko vidijo tudi tam, kjer je ni. Ce bi ameriški kapitalisti, finančni roparji in oderuhi velikega kalibra mogli izbirtfti med porazom ameriške armade in abdikcijo svojega profita, smo prepričani do dna srca, <kt bi brez pomisleka izbrali prvo.
Združene države so v vojni. Cim pridejo ameriške čete na evropska tla in ameriška mornarica v bojni pas, bo vojna za nas ravno to, kar je vojna za ameriške zaveznike v Evropi: vojna, ki bo žrla človeško kri in imetje. Vojna ni za Ameriko nič drugačna.
Ce so torej v Združenih državah notranji sovražniki ali velezidajalci, ki ovirajo vojno in indirektno pomagajo zunanjemu sovražniki, so to predvsem finančni roparji, oderuški carji živilnih trustov in razna druga dolarska veličanstva. Ti notranji sovražniki Amerike so najboljši zavezniki Semškega kajzerja in Viljem jim lahko z vso pravico pripne na prsa železni križec.
V Ameriki ni nič drugače. Ameriška demokracija je lepodoneča fraza, dokler je ameriško ljudstvo odvisno od piratskih trustov,-ki so republiki ravno tako škodljivi kakor kajzerjeve submarinke prekomorski trgovini.
Toda sedanja svetovna vojna prehaja vedno boljin-l)olj v revolucijo in Amerika ne bo izvzeta. Dejstvo, da kapitalisti vidfjo revolucionarne naredbe v Washingtonu, dokazuje, da so prvi simptomi revolucije že tukaj. Amerika ne bo izvzeta. Vojna-revolucija ne bo podrla le črvi-vih tronov kronanih monarhov, temveč pojde dalje in pomete tudi s troni, ki so zgrajeni iz žakljev zlata.
Vse "začasno nujne" naredbe, ki jih bodo sprejeli kajšnji okolici ho vhI premogarjl v kongresu, ostanejo trajne. Država, ki je zmožna uprav-1 organizirani. Kdjno eden rov, ne ljati svoje industrije in druge gospodarske zadeve ob času vojne, je še toliko bolj zmožna v mirnem času. ln Amerika
ni izvzeta.
tfaukegan, Jll. — Ker že nekaj
I časa nI bilo iz naie naselbine po* lienegu dopisa v kakem časniku, godi, du moramo v sredi dneva	omeniti neknj stvari.
ti domov, ker primanjka vozov.	Življenje v tej naselbini je zo-
Včas.l. že (d, devetih dobimo po-	f bw)j ^^ 0(lkflr jf p() dol.
št o, du moramo iti domov. Volem'	m Hsu vemkr pri*]a zlat(l ve.
nuj si pu prihrsmmo v tej dra	kl){ere Hmb tak(J te?ko u,a
giujipj
V nedeljo se nam je pripetilo neknj, kar i umnim poročati, da bode drugim rojakom v zgled in svarilo- — Neki tnkajšni rojak je obhajil svoje godovunje ter je vsr svoje prijatelje povabil zvečer na svoj dom in nas pogostil po svoji moči. Seveda smo se zabavali med seboj s plesom, petjem in pijačo. Kavno smo se pripravljoji za odhod, ko pridejo trije možje posta vc in nam zapoved o, da se moramo vsi pi^taviti v vrsto in iti z njimi. Vsi, možki in ženske, kar smo seveda tudi naredili. Samo o-ne žesnke, katere so imele otroke s seboj, so pustili. Toda drugi smo pA morali iti vsi proti zaporu, kjer smo ostoli čez noč. Drugi dan 21. maja je pa nas sodnik začel zasipavati ter je nos vsakovrstne stvari izpraševal, Seveda nas je tudi vprašal, kakšne narodnosti da smo. Ko smo mu odgovorili, dn smo "Slovenians", je bil zadovoljen. Obravnava se je vršila ves dan. Nazadnje so nas obsodili na $5.00 denarne globe, kar smo plačali in šli svobodni domov. Rilo nn« je petnajst moftkih in dve ženski.
Opozarjam vse rojake sirom A-merikc, bodite previdni, ka] bodc-te govorili in kje, da se vam kaj cuukegu nc prigodi, ko^j se je meni. Ako vaa kdo vpraša, kaj da ste, mu brez strahu povejte, da ste Slovenec (Slovenian) in nc' "Austrian,"' ker te narodnosti in jezika sploh ni nikjer na svetu. U-rudniki zvezne vlade tudi veliko bolj vpoštevajo, uko kateri odgovori na vprašanje kakšne narodnosti je, da je, Slovcnec iu ne Avstrijec. Zapomnite si rojaki, da nikjer na svetu ni avstrijske narodnosti in ne avstrijskega jeziku, ampak Slovenec in slovenski jezik. Lahko se kakšnemu prigd-<li kaj neljubega, uko ho rekel, da je Avstrijec in dn govori avstrijski jezik, ker gn znajo uradniki i-ureti za Nemca. Posebno sedaj pri registraciji povejte odločno da ste "SLOVENIANS" in jezik iatotako. Toliko v poduk vsem rojakom- Nadalje Čltajte pridno Ust "Prosveto*', kntera vedno prinaša podučne članke in ravnotnko svarilne, kako se morate sedaj v tem času obnašati, da ne hodete 1-ineli kake ncprfllke.
Kden izmed prizadetih.
Dunlo, Pa. — V tu kaj* ni okoli-ei ne še precej dobro dela in tudi zn«lu?ck ni prenlnh, samo to je vrag, da nobenemu nič ne ostane, ker moro vso dati za živež. V tu-
MOST DO CARIGRADA.
kako 4 milje ml tukaj, ne mara | priznati unije. T** je llarcnwaH Coni Co. 'Pri tej promogiikopui družbi vo sedaj premogitrji za-štrnjkali ln zahtevajo priznanje unije, kot jo priznavajo druge

kovali- Toda starka zima nam še vedno časih pouagaja, tako da se človek že malo boji, da bi se ne ]Kivrnila.
Ker smo delavci in si moramo s težkim delom služiti svoj vsak danji kruh, zanima vsakega, kakšne delavsko razmere vladajo tej ali .oni naselbini, radi- tega hočem tudi jaz najprvo nekoliko omeniti tukajšnje delavske razmere. Dela se tukaj okoli še do kaj dobro iu tndi plače niso pre slabe, Seveda bi bilo dobro, ko bi bile plače dvakrat večje, potem bi se že dalo živeti v tej neznosni draginji. Tako pa le s težavo ri nentb. Vsak se mora zadovodjiti, akoravno nerad, s tem kar dobi, ter se mora boriti za svoj obstanek kakor kdo zna in more.
Brez dela ni jel a, praivl prego vor. Ali da bi človek le samo delal in delal in si ne privoščil nobenega duševnega užitka ali zabave in razvedrila, tudi ni dobro. Kajti vsu^ £lovek potrebuje razvedri la in zabave, pqsebno pa še dela vec, kateri mora «el dan težko delati v tovarnah uli kjersižebodi. £ tem ravno tako koristi svojemu telpsu, kot z vsakdanjo hrano. Ka kor je hrana potrebna za telo, ta ko je tudi potrebna zabava in raz vedrilo zdravju.
Tukajšnc narodno podporno društvo "Slovenski Sokol" se je jako zavzelo za našo mladino. Za naše otroke jc jako potrebna te lovadbu, ker ni s tem utrjujejo mišice in eelo telo, in je jako dober pripomoček proti otroški bolezni paralizi. Marsikdo se bo gotovo vprašal, kako mora telovadba koristiti zoper paralizo f— flotovo vdakdo ve, kakšna je ta bolezen katerti je že toliko otrok pobrala Pri tej bolezni otrpnejo vse mišice in celo telo. Torej, katero zdravilo je najbolje proti tej bolezni? Telovadba. 'Proste in krepilne vo je. Radi tega bi bila sveta dolžnost Ktarišev, da poAiljajo svoje otroke k telovadbi, kjer si krepijo telo in mttice. Poživljam vse tukajšnje sta riše, da pošiljajo svoje otroke v telovadnico, kjer telovadijo brezplačno- Ne odlašajte, češ, da je še čas in sedaj šc ne bo te bolezni. Da, sedaj še ni te bolezni toda čim prej se bodo začeli otro-ei utrjevati svoje telo, tein bolje bo^zanje, ker hodn imeli svoje telo utrjeno in lahko kljubovalo boleznim. Saj veste, da jo človek, kateri imn slabotno telo in je ves poiuelikužen, veliko bolj podvržen raznim lsileznim, kot pa oni, kateri ima svoje telo utrjeno in je močan. Kakor otroci, tako bi bilo tudi želeti, da mladeniči zahajajo k telovadnim vajam. ,Ra-vnotako, kot zn otroke, je tudi za odriiačenn mladino zelo koristno, ako telovadijo. Kajti pri tem si ne utrjuje namO tele*a, ampak krepčajo si tudi razum in voljo. Potnncjo neknko bolj Hamozavst-ni in ponosni. Torej un noge, roja-
dal-je tudi we*tn0 ,ta*.
i« npravil denar SL? proč 2,500 opek T,J4'
uiL0:— - -
GIASOVI IZ AV
Od desetih listov n. V hiithibieah Jalo deset časnikov^?* "d sebe preneha
P« 8o prepoved* tako je mesto ostalo br,^
Zaplemba imetja ~ p,
>roča dne 22. msrra ,
boj za ohranitev
"MOKROTE'
Ohcago, DI. —Prihodnjo nedeljo se vrši dvanajsta letna kon -veneija združenih- društev za lo -kalno vlado*-
Leopold 'Neumann, tajnik organizacije, pravi, da konvencija iz dela bojni načrt proti prohihici jonistorrr, ki so trudijo, du posu še Chicago;* < f	i
obvezno delo.


zaplembo imetju Joaip Tmi poljedelca izKr,„i„a n.QJ m Luke Miško vira, U-ij I rem an t ure pri h,|j,,, ker sumljena, da »ta ol.a kot čarja e. in kr. baterije pobegnila k sovražniku.
Lakota v Dalmaciji. -
nost" od 26. marca pij*, i dalmatinski list "K,„<)lni [ tinska" poroča: "Od vseh« se čuje, da uživujo poljedelci danji bedi semena, tako ,U w jo kaj posejati. Nikar tako l dje. Mučite se, jokajte, denar, da dobite hran«, to^ uporabljajte semena za drugega, kakor edinole Težko nain je danes, toda h bomo posejali semena, nam I tri ie hujše. Ne pričakujte od vladine pomoči, ne raf-u samo na dovoz iz drugih kr blizo je čas, ko bo težko volj kruha in soeivja, ko nai morala hraniti samo naša zeml Namestništvo je s trudom vilo nekoliko semena, toda ga semenn se žal, veliko poje.
Charleston, W. Va. — Legisla-tura je sprejela zakon, ki določa, da mora vsak zdrav in krepak državljan v starosti od 16. do 60. letu deluti najmanj :i<> ur v tednu.	Vi Zakon velja tudi za osebe, ki la- .dfl zahtevajo in hko žive od kapitala in rente. 0-sebam, ki krfiijo postavo, preskrbe delo.
Bogati postopači bodo že na&li izhod. Ce bo treba, se poslužijo člena 13 v ustavi, ki prepoveduje neprostovoljno hlapčevstvo. Bogatinom je igrača nastopiti proti takemu zakonu pred sodiščem-
potres NA pacifični obali
Richfield, OftL — Tukaj je bilo občutiti dva potresna smuka. Pri prvem sunku so se zazibale hiše in zažveniketale so žipe. Drugi potresni sunek, ki je sledil prvemu eno uro kasneje, ni bil tako močan.	' 1 OJ
Potres so občutili) tudi v Santa Aini, Cal., ki pa ni bM tako silovit.
ženski se uttta ZA pismo-NOŠO.
Marion, Ind. V okraju Grant sta nastavljeni kot namestniei^i-smono&e ma deželi dve ženski. OdČ. Ireme Brewer in gdč. Minnie Cas-ky se učita za ptemonolo.
usod adelavoa.
Indianapolis, Ind. — Ko je £5-letni pleskar Gtaydon Hill delal na visečem od ni na poslopju Ford Motor kompanije, je prišel v doti-ko z živo električno žico in je bil na mestu ubit. Skozi njega je Alo 5,000.
1 i
milloarja utonila.
duulto. Toda ta družba jc unio glava in vpira t vsemi štirimi, j kl, skrbimo v vsakem osiru za ns-
zdravem telesu bi-
Viljem II. je s pomočjo svoje militaristične mašine 'j" l>™"",ft J*^™" * uA"> * * ,	J '	% r* '	o ii«	M * *	ft	va sdrana duAa.
Easton, Pa. — Ko sta se dva miličarja peljala v čolnu na I^e-high Riverju, ae je čoln prekucnil. John Smith je privlekel sicer oba iz reke, a življenje je v njima že ugasnilo. Vsi poizkusi, da ju o-bude zopet v življenje, fo bili zastonj.
mlekarska industrija se rasirja
Hannibal, IKo. — Od lanske jeseni se je Čretta pomnožila za 2000 krav v 26 okrajih. £a razširjenje mlekarske industrije se je potrudile "Industrijalna in poljedel-nkn zvezaM v severozahodnem Mi-souriju, ki je preskrbela farmarjem z jniekaricami čiste pasme.
sin zupana obtožen.
V ('ntopiftih berem, da vec zn g««dove
zgradil most od Hamburga do Carigrada. Srbijo, Črno
j/on i iti kos Kumunske je okupiral nasilno — Avstro-Ogr-I^i,,,
Kka7TfolganJa~Tn Turčija so prt kapitifliralr pniMovolj«o.^
Tuje monarhi na Dunaju, v Sofiji in Carigradu lahko še
. , ...	. i » '	xi i i malo preveč
ostanejo, toda vsak teh monarhov je privezan na ziei in |ikn nr R„,wl,lll4, Tukllj ^lu«|.|katerl miali ,da je aaspala. v kmt
katlar njegovo silno veličanstvo, kajzer Viljem II. potegnejo komaj 84 do ns o«em sli de- kem času priredila veliko gledali-
delo. Totln zdi. Saj
Omenil sem žc preje, da je za-VTi«m Vir-1 lis va rsvnotsko potrebna zs člo-XiiW-kot^e Ju »na^.Radi ta. gn Imi tukajšnja "Slov. Narodna Čitalnica*^ o ksteri mogoče že
to hv meni m' tukaj to-
Bloomington, D. C. — Edward B. Harris, cestui kofnissr v Bloom-ingtonu in sin župsns, je obtožen, da je izvršil petnajst katnjlvih prestopkov. Obtožnica ran očita, da je na^ Ima .Intm-Kvensa i« Ja mc* (lordona zahteval napačno plačilo za delo. Knaiat prestopkov znaša $174.7«. V dveh drugih slučajih si je prilastil tft. Pro-
jo to semenje tudi premo?1 posestniki, katerim gu ni trehs — ga pojedo. Tako gospoda z uvoženim semenom je pravi čin."
Edinost temu pristavlja: je vse nepobitna resnica- Na gi strani pa obstoja dejstvo, da želodec ne samo nesrečen, ter tudi neznosen gost, ki ne po nikakih ohzirov, kaj in kako jutri. On hoče in zahteva — nes. Vsled te|a se v imenu nega naroda obračamo do kor tentnlh krogov z najnujnejio šnjo, da se kolikor jim je potrudijo, da omogočijo p~ narodu preizkušnjo, na katero stavlja želodec." — To je vstv la vojna iz nekdanje Dalmacije,
kateri je bilo dosti kruha in vr
itf« ■• "
Italijanski imperijaliiti umetni iredenti. — (Idea naie, 11. marca.) Na balka polotoku je bil slovanski na ki ni hotel ničesar slišati o atrijskem pokroviteljstvu in naj je storil, da se je rodila j slovanska ideja za ombof Srbov in z megalomsnijo H tov in Slovencev. Na oni it Donave je' bil latinski narod, je živel v svobodi, in 1'elta« trudila, da prepriča erdeljske mnne, da nimajo oni pnVak osvobojenja od osvobojenih, t več svobodni od njih, M ft" madžarske ku^fure.
Tako ao Avstro-Nemci *t» iz principa narodnosti, ki J« kakor zastava razvit proti V orožje proti svoji msovrslaiW Oni stvarjajo "neodvisno r sko v slnžbi srednje Kvrope, bodo delu bratskega naroda nekaj, kar se » Hamska "svoboda", "tvorili germansko Litvo, svsti Ukrajino, habsburško * vijo", avstrijsko Albanijo, »A
Laž za lažjo, maškarsda ^ škarado. Manevri, katere ^ ci nedavno tega počel'. ^ jejo nekak flamski pekffM giji, 88 morajo meriUi^
teri sadaj ia tri ** ■JBT nam JagosUvijo, kateri ti
žrtvovati nalo (71) ia Oriko, velikeft«-VaiLk*a, kateri bi-oral vali _ Smimo
Italijanski imperija!'*^ ski mogotci in H-gf
v vlsdohlepnosli
drugemu Vsi bo<>J«^ dru g) mi aarodi.
Smola.
"Ali ste še liri,
di nesrečne ljubezni
do."	.
41 Ds, ps pomi«h". Šel tja Je bila reka »»
y
(Sti I evrops*^ bojisia.
ta K«
vrata za nadaljne ope-— -Na angle-
nif in
OtataU.«*
d, ^verno-Mpadno in iito-
V- ,,fvarne r;:;
, T Francozi *> vzeli tn
Zd <-ra«nne in BHmon -
ki w>
proti Uonu. on 91. maja
včeraj bl,e PrasK*
iiatruljaini in topniški dvo -
,Wkuje	^».ar-
llal>f »pat par dni odmora Kti-. dakler ae medtem Trte artiljerij»ke priprave za » napade. SwsSke ponsys •• 1 j fronti ho v tel« resnem ju Sa bregovih reke Sear-j&gltži odprli dvanajst milj k0 luknjo v nemški fronti; rBi skoraj nobenih zemeljskih Severno od te luknje se
iii dri« v Oppy in *rtš-t dariia na južnem koncu, milj od Hcarpe še vise v £ jardov širokem zakopu •no od Bullecourta. Vse te je Nemcev so odcepljene od omamljene in zasedene na bokih, kar pomeni, da ne jo prenesti ponovnega napa -Ugleiev.
rlin via London, 24. niaja. — jeralni it ali je javljal sinoči,
nima poročati ničesar važnega.:
Ruska fronta.
etrograd, 24. maja. — Kompa-Nemcev »e je včeraj bližala m rakoponi v okolišu Bogušs; roittočno od Kreva, toda naš je sovražnika razpršil. Skn-treh sovražnih eroplanov je _jj vrgla deset bomb na vaa inov, severoiztofno od Gališa. ?rlin via London, 24 maja. ogenj ruake artiljerije, ki je li na več krajih, »mo odgo -% i efektivnim protiognjem.
Turška fronta.
24. maja. — Kurdi »rzijski meji prirejajo zahrbt-ie.
etrograd,
Macedonaka fronU. •
ari!, '<H. maja. — Včeraj je bil izvzeinši ob Stnjmici, kjer jc artiljerija aktivna, in v oko-Krahtala, kjer. »o .paše, Že te. ogledno partijo.
rlin via l^ondon, 24. maja. — viharnega vremena ae je boje ua macedonaki fronti o« 'lo na lokalne praske.	.
v»!
armada na Ruskem?
ttle, Wa«h., 24. maja, -^-Potki ao prišli iz Orijenta z ja-im parnikom 'Inaba Mam',
vedujejo, da pošilja Japon-čete vlak za vlakom čez 'jo na iztočno bojišče.
o iz inozemstva.
VESTI IZ RUSIJE.
elrograd, 24. maja. — Vojni šter Kerenskij hc je danea od-poHcimiiu vlakom iz Petro-
J» na fronto-
iwkva, 24. moja. — Zastopni-stohamedaneev, katerih jc o-I dvajset miljonov v Rusiji, 0 tukaj zborovanje, na katero M- včeraj izrekli k 446 proti Klasovom za federativno ro-republiko.
Jvrf. Francija, 24. nvaja. — tij«ki minister za zunanje za -,f S prejel telegram od Mihae-Tereitenka, ruskega zunanjega Jtra. T.restenko pozdrav-hitijo in nadaljuje: "Rusija nadalje vala vojno ne v osvojf-»vrhe, temveč zato, da za --•> narodom pravico uravnava-*)"iih »adev in <la izvojnje
augtpr
ško obrežje iz zrsks. Štiri ali pet eroplsnov je izrabilo gosto megio, ki je pokrivala pokrajino ob morju in napadlo okolico Norfslka. Padlo je več bomb in ena oseba je bila yatnrcena. Pro tir. ra čna o. bramba na tleh je bila nemogoča vsled megle in angleški avijatiki, ki ao ae naglo dvignili v zrak, ni so mogli najti sledu za napadalci.
WMlfrifliim, D. T*T ~ .Tntfre mpam, sta povedali, da se itnennje.
ki l>o
varen pred novimi na -
ZOPET BDBN TRANSPORT r ' "POTOUJ&N; 41» MRTVIH
i m • • —p
Umcuju, 24. maja. —' Admirali-teta je ie le danea objavila, da je nemška gubmarinkp 4. maja tor-p^difsM angleški ^transportni parnik 'Transylvania' m 413 mož je izgubilo življenje. Parnik je imel 14,Mr> ton in pred vojno je. bil lastnina družbe Anchor Line.
Pariz, 24. maja. — Francoski parnik Sontay na poti iz Mar-Reillesa v Solun s 345 potniki je bil torpediran 16. aprila. 45 potni-kov je izgubilo življenje. 'Sontay' je imel 7247 ton- Kapitan Mages ni hotel iti v rešilni Join in je utonil ii parnikom vred.
27 britiikih ladij potopljenih v prešnjem tednu.
London, — Admiral itet a poroča, da so subnmrioke ali mine potopile v prejšnjem tednu 18 pam, nad 1600 tonami in devet ladij izpod te tovorne tež«. Raizen tega ao bile potopljene tri ribiške ladje. Subnrarinke »o brezuspešno napadle Idevet parnikov.
V pre&njem tednu je priplulo v angleška pristanišča 2664, odplulo pa 2759 trgovskih parnikov vseh narodnosti.	< .
Madrid via Buenos Aires. — V Liaaboni so .bili včeraj veliki izgredi in poulični boji vsled pomanjkanje hrane. Neka bnzojavka se glasi, da ao se policisti in po-ntoršdaiki pridružili Izgrednikom in iz druzega vira porožajo, da »o portugalske bojne ladje bombardirale mesto. Anrnada je lojalna, ali do zdaj ae ni v stanu potlačiti iegredov. Nemiri ae vrfie tudi po drugih tk raj ih Portugalske. Vlada dolži nemške agente, da Puntajo ljudstvo k uporu.
I Ameriškipsroik tocpediran.
New York — Brzojavka poroča, da je bil torpediran to /potopljen na Sredozemakenn morju neki ameriški parnik z 8000 tonvani, Parnik je vozil blago za ft vico. Tukaj pravijo, da edini parnik te velikosti« ki bi bil v tem času na Sredozemskem mor ju» je zasežen nemški parnik, kateri je pred kratkim odiplul proti Italiji.
Amerilka mornarica vlagala aub-marinke.
London. — Admiraliteta javlja, da ameriiki razruievalcl v bojnem pasu »borno vrie svojo nalogo. Žrtve submarink so se temeljito znižale in upati je, da s« bodo fie bolj. To resnico potrjujejo tudi v Berlinu, ko izjavljajo uradno, da upajo na uničenje angleike trgovske imomarice do 1. oktobra t. L, medtem iko so prej upoli do 1. junija.
Dumba v gospodaki zbornici.
Dunaj via Berlin in London. — Cesar Kari je imenoval dosmrtnim poslancem v avstrijski gosposki zbornici drja. Konstantina Dum bo, bivšega poslanika v Združe nih državah, dalje feldmaHiala Hoetzendorffa» Moriz Benedikta, i/xlajatelja dwiajske "Xeue Freue Presse", barona ftkodo, lastnika tovarn za kanone in 57 drugih.
VA KRIZA NA OORAUM
. 24 maja. — Dimainja
. »• kablnrtni krizi v Buda-v konfliktu. Kaa br/ojav. ^^ 'la resif„a,.ijH grofg Ti-strjena, a druga, ki pH-rj[w'*irlas|tda jesTisar> aiinUtmtvo. Zs4-
da ni
" notranje politične rsz-
v zvezi y. mirovnim
jMJElASLAJIt------
na angleškem
aj
J4
maja.
»jot raj
80
Danes na-Nstaci po
Kajzer jev tron ae maje.
Ženeva, ftvlca. — Dr. Aristide* Aguero, kubanski poslanik v Nemčiji, ki potuje proti domu, je izja-vfl tukaj sledeče: "Prinašam do bre novice. Štirinajst let sem bil v Berlinu in zato se Ishko zanese te, da dobro poznam »nsčsj neših soVt*«hikov. Onkraj Rene se gode reane re*i. Pročelje eeserske pala fe sirer izgleda trdno na eunaj, to-da v nesnici gtjajo v palači velike raapnke Tla pod nem*ko monsr.
ke tresejo In nič se n^ bom čudil, če bo nekears bliinje«« dne ns njenem mostu vHik kup rszvs-
Viviani sta <Kiaia n parairkoni ig
New Yorka 15. maja. Za njun o4-bod so vedeli le vladni uradniki m n«»kaj Časnikarskih poročevalcev, ki »o ae ps akriaio jxikorili prdkttf-voljni <>enxut*i. Odpotovala sta na ravno intent parniku, kl ju je pri-vedel semkaj in v spremstvu francoske kriiarke. Kako Wkrbno je bil prikrit njun odhod »z Amerike, dokazuje dejatvo, da so fte včeraj prihajala vabila h raasnUi krajev Amerike na Joffra, da jih naj obišče.
Ameriški ženijati v Londonu.
London. — Prvi oddelek ameriških amiadfiih žen i jat o v Je dospel na Angleško. Načelu je jim major Parsoita.
ta Kii za bet b in Myron Brown, stari 7 iu 12 let; stanujeta v H ins. dale in Kta tukaj v Ohieagl ob-inkali teto, katera je prej stanovala zraven njih atarišev. Vzeli sta materi denarnico, v kateri je bilo $5 in sta se peljali k avoji teti. Mesto da bi Ali k svoji teti, sta se raje zabavale po iiientu ves dan (Jo večera in aedaj bi ne rade |>eljali domov. Deklici sta bili izročeni otroškemu sodišču.
Francija ae pripravlja za aprejem Perahinga.
Pariz. — J tile« CaniJx»n, generalni tajnik za ministrstvo zunanjih zadev, je dejal včeraj, d« se bo Francija dostojno pripravila za aprejem ameriške aim ude pod generalom Persbingom. Armada bo sprejeta na enak način, kakor Nt a bili sprejeti v Ameriki Joffre, Viviani in ostali člani francoske komisije. I Francosko ljudstvo smatra, da prihod ameriških čet Je zadnji večji dogodek pred kontno zmago, n
"Washmgton, D. C. — Kakor pravijo v vojnem departmentu, bo general Pershing z anierVSktmi četami pod vrhovnim poveljništvom angleškega generala lTa;ga.
Vladna kriza na Kitajskem.
Peking. — Predsednik Lijan-hung je odslovil dosetranjega ministrskega predsednika Tuaneiju-va m imenoval na njeogvo mesto drja. Vutingfanga, biv>iegn ]w>sla-nika v Združenih državah, kateremu je poverjena naloga, da sestavi nov kabinet. Ta akcija bo menda naredila konec neslogi v parlamentu in ugodno rešila vprašanje vojne z Nemčijo.
Kemiki socialist« — veleizdajalci? Amsterdam. — iz Berlhia Jav-
Ijajo, da namerava kajzerjeva vlada aretirati Ledelroura iu več drugih socialistov manjšinske frakcije in jih porsok utira ti zaradi veleizdaje. Vlada je Že uvedla preiakavo proti voditeljem« ki so organizirali štrajk iminicijakih delavcev. Ledebmtr je nedavno tega govoril o revoluciji in nemški republiki v rajhstagu.
Konakripcija z 20 letom v Kanadi.
Ottawwa, Out. — Ramaduka vlada »e je odločila, da na temelju novega vojaškoobveonaga zakona pokliče v armado vae fante, ki ao doaegii dvajseto leto starosti. Maksimalna starost Še ni določe-na.
Zahteva $26,000 odškodnine —
Ode. <'ore Woodard toJsi Arthur 9. .Maltbva r.n (Kiškodiiiin» v znesku #215,000, ker ji je menda obljubil zakon, sedaj je pa nemara poročiti. M a It by ran i kuje, »la bi jej bil obljubil zakon. Stvar je sedaj pred višjim sodiščem.
Mestne oblasti vaele materi o-troka. — So<lišče za varstvo otrok je vzelo materi Kulavie njeno li-/etno hčerko, katero je imela celi dan zaprto v svoji nobi, doMm je oiiu pohajala po meatu.
Sv, piamo virok ločitve. — V
drugem slučaju je bilo sv. pismo vzrok, da je žena zahtevala ločitev zakona- Pritožila se jc, da jej jc mož zagnal sv. .pismo v glavo, ko je prišla domov. Kadi tega za'bte-vu ločitev zakona.
Ker je ljubdek vojak postal. —
Ker je Walter Fesselinayer prostovoljno stopil v vojaški stan in bil pi idcljen dritgenm ilinoiftke -mu pešpolku z namenom, da gre na francosko bojišče, je njegova ljubica Irena Mutz obupala. Ku sta se zadnjikrat skupno sprehajala in sla mimo Jackson stavbe, je ona vzela strup. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico in bode najbrže umrla. Fesselinayer sc bode moral zagovarjati pred aodiftčein.
Žalostna udova.
44Vi ste bili aamo štiri tedne poročeni z vašim pokojnim možem t"
Oh; da! Za te revne štiri tedne moram sedaj celo leto žalovati 1
Ma potu.
Jurij (pri studenfeu),: "C'uješ, Matija, dajva se tu napiti vode; do krčme je še celo uro!"
Matija: "Bog varuj — bi ai vso žejo j>okvaril.
Chic&ftke vesti.
Tehten dokae.
Oospa (svoji sobarici): "Tinea, ti ai bila ainoči pri meni, ko je prišel moj mož domov. .Je li bil pijan T"
Sobarica': Brez dvojbe, milostljiva gospa, ker če je trezen, vaa nikdar ne poljubi."
POTREBUJEMO 100 SLOVENSKIH RUDARJEV.
Rlektrlčno razsvetljen rudnik, odprte luči, nove kompanijske hiše, stalno delo, ni pomanjkanja voz, ni kompanijekih prodajaln, premog do šest čevljev visok, nI vode ne plina v rovu. Pridite z orodjem pripravljeni za delo« Ako ne morete priti, nam pišite. Zgla-
Oompera p6zvan v Chicago. —
Strojniki družbe I/>ew-Vietor Kn-gine Co., kateri ao v ponedeljek popoldan proglasili štrajk, so pozvali Samuel Gomperaa, predsed- M prj Huperinteudentu, Mea nika ameriške delavske zveze, dn (jow Lands ("oal Co., Mine No. 2, naj pride v Chicago In natančno ^rden, Pennsylvania, P. C. C. St. pojasni, kaj je a tem mislil, ko hc j 0ujm j|ttjj rov štev. 3, Avella, je izrekel, da v vojnem času de- j j»tt f (Wabash Railroad.
lavstvo ne sme atrajkati. Ntavku-joči strojniki zahtevajo od Goni-persa, da naj jim j>ove, ali so de-lavci dolžni sedaj z ozirom na voj-ni čas v interesu domovine optl -1 stiti zahtevo za oaemurni delavnik, ali pa morajo družbe radi ravno iatega vzroka priznati delavcem paemurni delavnik, kateri je bil od predsednika Wilsona pri znan kot normalen delavnik za vse delavce. — Loew-Vietor Kn -gine Co. ima nanrreč velika vladna naročila in uradniki te dru-ibe ao izjavili, da bodo valed tcg». gtrajka zelo pri/.a<lcti vojaki v| strelnih jarkih. Strojniki so sc postavili
(May 2f>, 31.)
POZOR ROJACI
Naznanjam rojakom, da eem odprl trgovino i mešanim blago«
in ae priporošam za oeilen eeie* _ Vsakemu bom bvaleino po sirs gel po zmerni eeni.
arov somnx,
, HBRMINIE, PA KROJAČI POZOR:
T * Joffre ta Viviani doma
Parit, Vrattcija. ^ Marlal Joffre m bivši ministrski predsednik Viriani sta se včorsj izkn sls v Brestu in dsties sts že v _ "ttifa" st a naVdtiše i io k]ire jeXXrKjv'
ns pot iz Amerike je bik aranžira- di-klic« vozni listek na tako tajno, d. ni nihče vedel o Ker sta MU še j.ko mlad., sta o
njunem prihodu ra«a	^
Potrebujem do»>ro fzu/letiega krojača za •delo pri meni ali pa
ko %r posm v ii i n»	j«, /.udovol jen kdo Itt /. menoj
stališče, da s tem štrajkoui nič nc v j^pgnijoj js/. imam v»»o prrtre. škodujejo drrmovrni, -ako zabte-jJU0 QpraVo In tudi denarja ne xa-vajo to, kar je v vseh vladnih de-jf,tevam, da bi moral T<aJ /alo^ilT, lavnienb vpeljano in ao tudi nine- ff|HVno ^ katerega veseli iu nja, da gotove družil«, katere ima (||| ^ fam krojsč. Ako Vterega jo vladna nsročils ne smejo tc	mmoo ze dek» ali p* T drušbo
prilike izrsbiti. ds bi ne dovolile f [tt#Aoj Mj m, liilro ptfts sli pa evejim dels vsem to, ksr je eeU. Jiaj m 4me\mn /glasi pri meni na vladnim uslužbencem dovol j^io. ||J|h|ov . Frmnk	unijaki kro-
— Odgovor (»ompersov pričsku ^ Hickory »t , Jeliet, lil. a veliko napetostjo.
Slovenski Narodni.
Ustanovljeni 9. aprila 1904.
Podporni Jodnoti
lakorp. 17. juuijs 1907 v drl. Illinoia.
OLAVNI 8TAN: 2657—5» RO. LAWNUALB AVE., CHICAGO, lI.LINOtH.
upravni ODBOR: Tredaeduik: John Vogri^, box 290, I,« Kelle, III,
I.	Podpredsednik: J. Bmtknvl«, H. K. D. A, boi 80, Qlrnrd, Rana.
II.	Podpredaednik: Joief Kubflj, 94«» Kwing av«., Bo. Chieagu, lil. Tajnik: John Verderbar, 970S bo. Lawudale Ava, Chicago, Ui. blagajnik: Auton J. Terbovea, P. O. Uua 1, Cle*ro, IU. Zapianikar: John Molek, 4008 W. Slat Bt., Chicago, UI.
NADZORNIODtfiK: Joto Ambrolifl, 351 box, Caaoual»urg, Pa. Paul Berger, 741—lat Bt., 1* Bali«, IU. F. S. Taucher, 674 Ahaay Avs., Rockapring, „Wyo.
POROTNI ODgBK: Anton Hraat, 811— 9flth Av«., New l>«luth, Mlaa. Joie Radiiek, 679 box, Hmlthon, Pa. Rudolf PleterAek, 436 box, UrldgoviU«, Pa. Jakob Mlklav*^. h. Ho* 3, Willoek, Pa. M. Petrovieli, ^81.1 Hate Ave^ Collluwsad, o.
UREDNIK "PROBVETE"!
Joie Zavertuik.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D., 6208 Bt. Clair Av«., Cleveland, Ohio.
VSE DENARNE ZADEVE IN BTVARI, ki m tMejo gl. upravnega odbora in B. N. P. J. naj ae poAUjajo na naalov t
JOHN VERDERBAR, 8057-49 go. Lawndal« A vs., Qbloatfo, HI.
PRITOŽBE O LEDE GENERA LNEOA POSLOVANJA M poAUjajo ua na
alov:
JOŽE AMBROftlO, BOI UI, Oannonsburg, Pa •
ZADEVE PREPIRLJIVE VBBBINB, kl Sta Jih r«illl prva la druga ta stanca, a« poailjajo aa naslov;
ANTON HRAST, III — 95th Av«., N«w Dulutb, Mluo.
VSI DOPISI, rasprav«, Članki, naiaantla Itd. aa ,<Prosv«to" m polil j a Jo ua naalov:
UREDNIŠTVO "PROBVETE", 8657—69 So. Lawndal« Ava, Ohloago, IUlaols.
V8E UPRAVNIŠKE STVARI, naročnina, oglasi, m poMljajo na naslov: UPRAVNIŠTVO " PBOSVBTB", 8657-69 So. Lswadals Avs., Chicago, IU V korospodeacl a tajnUtvom A N. P. 9* vrsdalltvom la upravnUtvoai "Proavet«" n« rabit« lm«n uradnikov, marv«6 napllits aaalov, ko J« tu aav« den ako telit«, da bo vaaka stvar hitro rolsna.
S«J« slavnega upravnega odbora ss vrtijo vsako prvo srodo la tratjl Aetrtek v laeaecu. ZaOetak ob «nl url popoldn«.
SALOON IN POLDRUGI AKER SVETA NA PRODAJ.
Pod zelo dobrimi pogoji in na dobrem bizniškem prostoru jo na prodaj gostilna, dobro založena z raznimi likerji iu vinom. Poleg je lep prostor za revstaracijo, 1'rl-lika je zelo ugodna iu v prijaznelu kraju. Poslopja iu puldrug akrr sveta se proda po zmerne nizki ceni. Lastnik želi ustaviti gostilniško obrt in radi tega prodaja. Kogar veseli gostilniškim obrt in resno misli na kupčijo ,to je, da kujii saloon in ves svet, naj se obrne za naalov na upravništvb •Proavete', 2<k'»7 So. Lawudale Ave., Chicago, ill.	(May 25, 26, ,U>
VI imate
mrzle noge.
Pazite nanje predno bo prepoano.
Kdor ne puzi na svoje noge. ni dovolj izobražen. Moč brez nog ni mož in mož s slabimi nogami je ravnotako kot, da je b rez nog. Dandanes le čvrsti delavec ima prednost. Le taki imajo boljša dela in imajo boljši* prLslužfkc. Pazite na vaše noge šc danes, ako ac vam potijo, pečejo, so ožuljene, i-mejo kurja <*'eaa ali /aguljke, to pomeni, da njib živel polagoma iz-mira jo. S takimi nogami ste na-,j>ol pota v groini,
No, ako veste vse to, torej ce* mu ne ordravite vuših nog? Na-rodite si takoj veliko škat ulju PKDIHI VA za en dolar. PBDIHIN je zdravilo i zk I j tu" no le za nog" Zavaruje pred potenjem „nog' smradom, utrujenimi jx t k i iu pred žulji, zagulki iu .kurjimi <H'-tni. Naročite takoj. Naročite še dancu!
OROWN PHARMACY, 2812 E 79. BT. f ., Cleveland, Ohio,
robert w. LAYER
ARCHITECT
I It8 I. Ll Sllll St„ Chicago,
ki Js Izdelal nsČrt ta gl. urad jrlporocs Slo-vencem ts isdelovsnj« .
S. N. p. J. m prij
atavblnaklh načrtov. | Tel. Franklin MOl TEL. N A DOKU AUSTIN HftOOd
Dr. Koler
ILOVPHIEI ZDRAVNIK ISA Pea* A v., Plttaburgk, Pa.
■wymiliiiiwntirnwn..........
pr. Bela« h aaJeWaill ale-veatki i4r*r>
kl Im M let M prafc ae *
• laae vIMaa
rH-VJ
trii Kril«8.
f. bjrx r:
U. iarifci pe u-lea«, f MM.
Imiolt lu. idiHg. _ Lu^ -Jit.-
In unTffi ZL WkrTw. ZTCalU. aer U
SLWt'saw
««Mitoaja eeda, eadraetaa a (S*«h(J*
■	tea^u L^Au« steitkw
iTOli rfiii BBj hmmmi
? e&z^vsixsias?."-
OraSae arei V MaeSellfelb, m4U to
tMZM%5ErrsrJ
tT^iril*wČUa ' B,*mt*'* S*
e «eMe ae i
Ma
pxfggnggn
bMO , _____.J.I PUJ
Alixander Dines
Zsg'itovlienr In zboljfta* nl. — Ako Imute dobro _ __ ^ - ml ^	pošljite nam
^Isbo all Vzorec za brezpla(*TK», preiskavo In \unodnoat o vrednosti zn patentiranje. - "	"
131 East ?3ri St., Nt« Yirk.N. V. •li VICftR IUHIII8, Veskisgtes, I. 0. Naglalrlra«il on
Dve mladi begunki — Na aeve-roz« padu i postafi ata v ponede
Uiii-. mladi.,
do Hinsdale.
KADITI TILLMAN OIOARE.
Unisko izdelane Ibyku« Otgars	l^c
S M. F. J. Oigare........U*
Tttlmaa Oigar Oo.
AURORA. M INN
NORTH SIDE STATE BANK
hock stuimgs. *uyo. IMA KAPITALA IN REZERVE 1100,000.00
Jc» izredno prfjiravljen in opromljen za poaloysnie s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI ln drugimi SLOVANI
—jir^j^-ii^^-v^	...........
n«»s|«M«l odvlissc o ar Ml I mm k«a*» vloge.
MOČNA. aoNZasVATIVNA IH NAfaBONA IMTIfUiljA.
krogof.
PlOSVlfl
■1IMI J JI J J J J J J IWW»;jJJ!Mim^M
ZORIM.
Spkal Josip Stritar.
i

Ne huduj »e ml, ljubi moj, da govorim tako brnabožno. Zdi ne mi, da knain vendar tnalo i«, govora pred nojatrožjean sodnikom, če nd uide grenka beseda. Saj je bila edina. Včeraj eem bil tV/. dol go časti spet enkrat v Louvru. Nisem ie) iskat tolažb«; dejal sem, da se vendar f nato raz-ihmIhii, Vse zastonj! Mrzlo, mrtvo so me a atene gledale znane podobe, nekdaj moje veselje! To-rej je resnično, da ue vidimo stvari, kakoršne so same na nebi. Lepota je v nss, iz sebe Jo pofcla-dumo v zunanje stvari. V mojem srcu Je razdrta
lepota, mir pokončan!
Oil t<*l moram iti, in pojdem, kakor se malo okrepčam, ker oslabljen sem tudi telesne, — morebiti že jutri. Kaj bi tarjHf Ne upam si prav; iz-kušujavo, je /nočna in mlado je ke moje junoštvo. Dal sem wvojo besedo. Kaj je beseda t Nepremišljeno si jo dal; nikdo ni imel pravde zahtevati je od tel»e! O srce je nevaren modrijan ; izgubljen je, kedor gu posluša. Zato pojdem.
Zbudilo se mi je hrepenenje, ds vitdlm še en-krat svoj ro jat veni kraj. I« vendar se boj inn vt-uiti se domov. Vse bode izpremenjetvo, vae eni neznano, tuje. Nikdo me ne bo<le poznal, maUikedo hc me tomno še spominjal k nekodanjih časov. Tu mi lw>de še le živo stopilo pred oči, ko bodem videl vsakega na svojem mest u, kako izgubljeno je moje življenje! Tujec sem povsod, nikjer doma. Tuj mi je celo moj doni; in vendar me žene, dn gn vidim še enkrat. Tako se gibljem med tftraliom in Željami, -ter danes ne vem, ksj se zgodi jutri.
XII.
Prijatelj Zorinu. \
Ne boj ae, ne bodem te tolažil, /en*ke se tolažijo in otroci. Trpečemu moškemu srcu Je tolažba, kar je kaplja vode razbeljenemu železu. Malo se pokadi, (kamor je kanila, potem ni sledu za njo. Tolažil te ne bodem, kakor te nisem svaril. Pognani tvoje srce, kakor bi je no*il na dlani; vedel sem, kaj mora priti, prej ali pozneje — zastonj vse s varjen je!
Vendar pa moram resno l>e*edo s tabo govo-riti; stori potem, kar se ti zdi. Pravico Vnvaan go-variti, dal si mi jo sam, morebiti t tuli dolžnost. Izkusil šem mnogo na svetu; nwern več mlad, toda postarale so <tno bolj šakuinje nego leta. Več ne igrani v žalostni komediji, ki jo imenujemo življenje, zdaj sem samo gledalec, nem a ne brezčuten gledalec!
Imenoval ai me prijatelja. Prijatelj je tobi, kakor meni, mnogokrat oskrunjeno, a vedno aveth ime. Prijateljstvo daje pravice, o tudi dolžnoati. Tuko je zdaj moja dolžnost, da nnTavnost steboj govorim.
Prijatelj, ti m samopridnež! Vem, kaj ti gre po glavi, če tudi mil nisi povedal, kaj namerjaš; zato ti pravim na rawnost, ti ai samopridnež in pa — strahljlvecl Ordo ime eno in drugo, a za-.slu/* m o oboje.
Življenje se tohine »di posebno velika dobrota. Niti meni ne. človeku ga ni ravno /potreba, lahko bi bil brez njAga prebil, in velika nesreča Iii ne bila, ako bi ne hil nikoli noben flovek «a-glodal aokioa. Ker smo pa že enkrat prišli, če tudi brca svoje volje, m svet, skrbeti nssn je, to je e-dino pametno, da izhajamo tako dol>ro kakor je mogoče.
Kaj loči človeka od živali? Kaj Je Ideja človeštva t
Žival, vržena v življenje, kakor mi, hrani in bruni se, kakor se mora in more, v*aka zase; dobro jc nji kar nji koristi; kar je zunaj nje to ji je tuje, sovražno, narava hi žival; v veAnd vojski tf vi z vaem, kar se giblje, kar ji prostor krati in hrano. Pravico ima, kdor kna moč; nine se, kar se more. Žival ne nihali, kako se gesli drugi živali; mirna, zadovoljna, srečna je samo, če je zadoati-ls u voj i m potrebami. Tako žival.
Kuj pu "človek? — V čem se loči od živali, ako tnisli in dela, kakor ona? človek ne vidi samo sebe nn svetu; Irrst mu je, kedor nosi njegovo podobo. Vesel ne more biti sam, če vidi brata trpeti. Ve, da, če njemu pomaga sebi )>omugs. Posameznik je ud velike druftimN zvezsne v sreči in nesreči. Zanjo živeti, zanjo trpeti, nji, n!ko treba, svojo srečo žrtvovati, to.si šteje v dolžnost. Kdor ne uistli tako ta ni vreden človeškega imena.
Zakaj ti v*e to pravim! Ali ti hočem s tem povedati kaj novega? Stare, attane stvari ti ponavljani. Kdo je s toliko navdušenostjo, s tako gorečo zgovornost jt) i»6U ta nauk, kakor ravno ti? Kedo je glohočejc čutil v svojem aroi gorje, v ks-terem zdihujc veweljno človeštvo? Kedo Je tako /onh ljivo, m tuko sveto jezo govoril prorfl »amo-prid »ost i, ki le sobe vidi, zase akrbi?
S k n k i m veseljem sem te slišni govoriti takc\ h kakim upanjem sCin gledal ta blagi, mladostni ogenj, ki je ogrevsl in vuemal srca p<»dt»šaleem l Dejnl sem : Kadiir pride njegov »'aa, ta ImmIc delal \ pismu in govoru na pnid domovini, človeštvu; kar »iti želel n ne mogel, to vse wtori v <«bi1i meri
n
Vse to je minolo. Vsfoji neareči nj ti več maku j se tr«nli »ikrug tebe. Ali ui to *nnvopridnost t Svojih mnijiN več, za katere bi ti bilo skrbeti. Dobro! Ali si aato že prost? Ksj si storil do adsj n\ človeštvo, zn domovino? I/ s\eta hočeš iti, kskor »biJžmk, predno je po plsčal avoje dolgove? Ah i no mliiti utmi* dolžnosti! Iliačeš li tako zatajili vwo svojo pretekloat? .Ic li to nu»tvo! Atvar
-mu*v"ThT Hetn»v katera tri frtfna *\«bru* rrnlnostT,
iznebiti se neprijetnega bremena, katerega dalje i m isit i nrmaš volje, - nli je to jitua4tvo?
" t i le j, dva »tn »la po tem poti pred tabo, M.igi i'm-i iitin. t voj s prijatelj« in moj«, za njima n *i«><|<i in k ij stn obetnla! Hočeš li iti ra njima? <» juinki' K otar pride tnijoa nra, orožje od m»I><», |i.i ic-iin \ beg- Kedo pa nnj »e bori? O ko bi uiu'' it j mori ilti tebe, zarolil bi te za vse, kar ti
je bilo nekdaj aveto! Glej, ubogo našo domovino, pa zdaj ti ni več v mislih; ko bi se je še spominjal, ko bi ti tlela ie iskrica tistega ognja, ki ti je nekdaj zanjo gorel v sreu, ujunačil bi se in pozabljivši svoje bolečine, živel bi zanjo.
Kako si ti poznal njene potrebe, kako glo->r ko si čutil bolečine njene, kako si hrepenel pomagati ji, posvetiti ji vse svoje moči.
O asujal sem lepe sanje, in središče teh sanj bil si ti — zdaj smetn govoriti — sanjal sem, da bede* ti nsm mož, ki gs potrebujemo, kateri vi deč, da je ljudstvo lačno, ne bode dajal kamena onim kateri prosijo kmhs; ki bode kszsl z besedo in dejanjem bratom svojim pot, po ksterem se bodo bližali bolj in bolj dušni in telesni blaginji. Resnice »atn je treba in bratovske ljubezni. Kedo je gorel za resnico kakor ti? Kedo je ljubil svoje brste rsje z vsem svojim srcem kskor ti? Ia zdsj je vse to minulo! ,
A kaj bi govoril! Morda pričukuješ, da ti znč-nemVpdaj še mečiti srce, kakor ženske, češ, da se spomni ttitli mene, najinega prijateljstva, ne pu-ščuje me samega na svetu!? Ne boj se, nič tega! M ? možu ne govori tako. Pojdi in stori, česar ne moreš pustiti!
In vendar, strašno mi je misliti, ds bode to polno, bogato srce skoraj morebiti jed #ladnim črvom! Ne smem in ne morem misliti, da se vse te visoke misli, vsi ti globoki čuti izgube in poginejo za zmerom brez sadu, bre« sledu za sabo.
Govoril sem in storil svojo dolžnost, več ne morem. Vse drugo je v tvoji moči.
Dobil sem pianio od Eveline, Preprosti otrok nie prosi, naj pridem in te potolažim, ka^or se tolaži dete, ki je palo in.se t^čelo pobilo! In vendar me je čudno ganjlp otročje pismo. Pošljem ti je. da je prebereš) morebiti imajo večjo moč do tebe nedoLžne otročje	&orke prija-
teljeve prošnje!
>/ ' 'i ii.
Zorin prijatelju.
Kako težko sem pričakoval pisem tvojih! S kakim veseljem sem čital ter zvesto v srcu hranil vsako tvojo besedo! ln zdaj? Besedo čitam za besedo, znan mi je njih pomen, ali komaj umejeni, kako se vežejo. Znan glas mi bije iz tvojega pisma na uho, ali ne budi mi kakor nekdaj v srcu sorodnega odmeva. V mojem sreu je vse mrtvo!
O prijatelj, kako žalostno se motiš o mojem stanu! Hpominjaš me nekdanjih dni, oživljaš mi nekdanje misli in čute! Kaj pomaga? Kedo mi vrne nekdanjo moč? egleno zagrinjalo mi krije vse, kar je za mano. potrte so mi dušne in telesne moči. Kako ftočeš vjadati in voditi ladijo^ko ti je nevihta zdrobila krmilo! Druaega ne vem, nego da sem truden in pokoja željan pokoja, kjer nič več ne čuti pi dnh ui telo, kjer mi prestane utripati nemirno, utrujeno srce.	( • we -a a * a «r-.
Sinoči aem bil na pokopališču Pere Lachuise. Bil je lep, tih večer. V daljavi samo se je raaltgal mestni hrup. Znano ti je, da ni kraja na svatu, kj^r'bi bilo na'tako majhnem proatorn »brahih toliko slavnih ršož vseh časov ln krajev —r pod zemljo. Kamor pogledaš, -sijajna imena na si-jajhtti spomenikih. Pod njimi uživajo sad svojega truda možje, ki so živeli in trpeli, delali, in se trudili človeštvu v korist. Ta je razsvetljeval z lučjo svojega uma ter razkrival najglobokejše skrivnosti; ta je pel iz dna svojega srca nesmrtne pesmi, katere bodo ogrevale in navduševala pozne rodove. Kaj je nijh plačilo? Kaj so dosegli zase z vsem trudom svojim? Slava — prazno ime je Kak razloček je zdaj med njim, katerega ime jc zapisalo z neizbrisnimi črkami v zlato knjigo hvaležno človeštvo, in med njim, katerega grob je pozabljen, brez imena, brez spomina? Dosegli so, kar je zadnji namen vsega bitja in gibanja na svetu —pokoj!
Čemu vse življenje in gibanje, čemu trplje -nje in solze, če je tak njih smoter in konec!
l*ri kraju pokopališča zagledam na grobu brez spomenika, kafco je klečala žalujoča ženska podoba. Ko se ji približam, vidim ubožno oblečeno dekle, vse objokano. Ne gane se o mojem prihodu; saj njene .miali zdaj niso nad zemljo. Nisem je mogel vprašati, po kom žaVuje. ('emu tudi? Slišal bi pač, da. ji tu počiva oče ali mati, edina njena podpora, da zdaj nima sirota nikogar na svetu. O da človek še na pokopališču ne najde mirn. Pojdi, kamor hočeš, povsod te spremlja kskor senca trpljenje človeško. Neumirjen, ne-potolažen šel sem tttto domov.
Kvelina je res dobro dete. Kaj si prizadeva sirota, da bi mi za samo trenotje razvedrila čelo I Kako je srečns, ssmo če me tako daleč pripravi, da se ji malo nasmehnem.
Srčno hvalo, dragi moj, edini moj prijatelj na svetu, za tvojo ljubezni polno skrb, ki mi gls-sno govori iz vsske besede tvojega pisma! O da ti je ne morem povrniti, kakor bi rad! Imej potrpljenje z menoj. Obljubiti ne morem ničesar; sam čakam, križem roke držeč, kaj ml prinese prihodnja ura. —
Dala Zorinu.
«. Ozdravela aem. Vsaj trdijo vsi, da sem zdrava, oče, Julijeta, mati Venier in tndi zdravnik, in ta mora vedeti. Vidijo me da jem in hodim, tudi lica, pravijo, da ae mi zopet rdeče; kaj hočejo več? Meni aieer ni zdravo pri arei, a nečem Jim kaliU veaelja. Zopet se * Julijeto sprehajam po vrtu, sopel obiskujem ljubljene kraje. Vse je, kakor je bilo, in vendar vse ispremenjeno. Zdi
w kil; tiiwrffiwrwff m*w rwmkoicnko nrr- ■
glo prepreženo.
All bi mi ne bilo bolje, sko bi počivala v hladni semlji? Mllsn. Milsn! bres tebe ni zdrsvjs, bre« tebe ni življenjsl Silim ae upati, rada bi ae pregovorila, ni mi mogoče. Notranji glas mi go-vori, da meni ni tipanja. MIlan, ti ai itpanje moje, ln ti al daleč od mene, ti ne Hodeš nikdar moj!
(Dalja prihodnjič.)
Spisal: Fran S. Tauohar.
ffS ss v • • •
Trije ženini.
Salo-igTa v dveh dajanjih.
George: Milena, moja draga Milena? — Rekla si, da me ljubiš . . . Vem da zate ni posebno prijetno tukaj, zakaj bi ne šla z manoj . . . (Milena se »gane). .Jaz sem danes pripravljen na vse. Usoda življenja me je privedla-do tega i .. /f
Milena: Pro*im Te, ne govori tako! — Kdaj odide vlak, s katerim odpotuješ?
George: Vlaki gredo vsak dan,Moda zdaj še nevem, kdaj odpotujom, ker — ker mislim Tebe počakati, da greva akupaj. —	' '
Milena: Ah, — George ... 1
George: Napraviva po stari amerffikf navadi: Pusti moža in pojdi z menoj, v tuje, neznane kraje .. f kjer bova žiyela v ljubezni ...
Milena (vzdihne): Ni mogoče, George, ~ jaz sem omožena . . .
George: Tvoj mož je kvartač; — saj preaedi /vse noči pri kvartopircih! Milena, jaz bi ne bil tak ;jaz bi svojo ženo nrkdar ne zanemarjal.
Milena (vstne): Kaj Ti je danes, Oeorge? Tako Te še nikdar nisem slišala govoriti.
George (jo objame): Ljubim Te, Milena . . . Če me tudi Ti ljubiš, pojdi z menoj, (jo misli poljubiti, ona se mu iz vije iz objema).
Milena: Ne morem! — Ne smem! ... Oh! kaj sem zakrivila, da imam tako težko življenje t . . . (Sede k mizi in ihti).
George (stopi k njej): Ne jokaj Milena.
Milena (mirneje):. Prosim Te, George, :odpo-tuj, — obema bo. lažje.
George: Tvoja želja mi je ukaz, toda primi« sli dobro. Ako se pa odloČiš za potovanje z ikie noj---(Nekdo potrka).
Tretji priaor.
(George, Milena, Jera). .
Milena (si obriše solze in gre odpirat): O, Ti si Jera! Le bližje.
Jera (vstopi, pogleduje njo in Georga, ae o-zre po hiši): Dober večer!
Milena: Vaedi se Jera, vem da si trudna. Ali veš kaj novic?
Jera (grdo pogleduje Georga).: Nič posebnega nevem ... O, kaj sem že hotela povedati... že vem, — novo obleko imam.
Milena: Novo obleko! Kaikšno par
Jera: Bolj zelenkasta ie » Se lepši je kot od Ufarične^itT^1 nedeljo. - No, pa kaj-aem še	+
ali njega ni doma!	— •
Milena: Ni ga ne. (Pogled, (;f0Pg|t
George (nekaj časa gleda v opozuje): Iti bo treba... LabJ^^ ti vratom).
Milena (vstane in atopi ra njitui-1 it George! (3nu poda roko). Zdravstvi 11 rs ju presenečeno gleda, (le<„^ ^ '*•!
Jera: Kaj pa ta hodi v vašo hiš«t lin zl kaj delaš!
_ Milena (vzdibne): Ne draži m hft
Ti ne . . .	'Jtrt-
" Jera: Pa žalostna si videti, Mil«,. v . vendar jet	nr Vi
Milena: Nič mi ni. Človek veisU, » re biti vedno dobre volje! Ali si Ti ved,, * Jera? 1 i
Jera: Zmeraj ne; kadarkoli »e NpomBw nisem omožena, som po vselej vesela ('.Ji mi zdi, da sem bila še toliko pametna da nobenega marala ...
Milena: Morda ai bila pametna, mo«* u tudi, da je bilo temu kaj drugega vzro*
« Jera (jo reano pogleda): Kes je, yflwi se s temi dedci prav nič ne menim, zato s ne delajo nič preglavic, kot na primer tm nam!
Milena: Čudim se Ti, .Jera, <1« %\ ^ naška.
Jera: Vidiš Milena: Tvoj mož Te p,t0f| ljubi, — igra in pije vse noči in še dru*e i nosti uganja; vede se prav tako, kot U mL Žen jen. Zdi se mi, da je popolnoma pozabil bi je zakonake dolžnosti ...
Milena: Hudo je, hudo. Srečna si Jm nisi omožena. —
Jera: Saj pravim, — taki m molki! lazi za žensko in ji vae mogoče in nemogok ri obljubuje, po poroki pa ni nikjer nič. E, ji dobro poznam, zato se pa ne dam vjert na nice! ...
Milena: Kdo bi Ti Štel tako korajžo! menda rea ne daš en groš za vse moj&e, k« je na avetu. —
Jera: Tudi počenega ne; predobro jih znam! (vatane). Zdaj pa moram iti. Mm glasi ae kaj pri nas.
Milena (jo spremi do vrat): M^aV« Lahko noč I
Jera: Lahko noč! (Odide).
(Da^je prihodnjič.)
Sirom Amerike.
Gostilničar ubijalec. — Iz Danville, III. se poroča, da je gostilničar Andrew Appanatw ustrelil premogarja William Haimiltona,
ker se je branil z njim piti. Krogla je Haaniltona zadela ravno v čok).
Appanatitt se sedaj Izgovarja, da ni vedel, da je bil samokres nabasan in da ga je nameril samo v Safr•"*.:<Ji*' i : vm-,
t pekleta maže j o železniška vozova. Baltimore & Ohio železniška družba je naznanila v časopisih, da sprejme precejšnjo število ddklet za mazanje železniških voz. ker je veliko moških uslužbencev odšlo k vojakom. Oglasilo se je že precej dekJgt, katere so prevzele to delo, nekatere pa tudi niso hotele. Plače dobijo iste, kot so prej dobivali moški delavci. —
Vojaška straža ustavila vlak. —
Osobni vtok Southern - Kvanimlle železniške proge, kateri je odšel iz Louisvile ob 5 tiri zjutraj, je ustavila vojaflka strsža -pri nekem mootu, ker so bila v*a okna pri vozovih odprta. Sprevodnika Jefferson Davim so poklicali na od govor, zakaj da ni oken zaprl, predno je vlak prišel na most, kot predpisujejo , vojsške določbe. Sprevodnik se je izgovarjal, da je on zaprl vsa okna, toda potniki so jih zopet sami odprli. Kn so to tudi druge oaebe potrdile, je vlak po dvajsotminutni zamudi zopet lahko nadaljeval svojo por.
Mati in pat otrok agorelo. —
Blizo Mkldlerports, O. Je v soboto zvečer že precej pozno vpepelil ogenj hišo Mr. Betzinga, v kateri je bivala ta u*odepolni večer samo njegova žena s petimi otroki. Zgoreli ao vai. Mr. Betztngrr Je hit daleč proč pri ribolovu.
Kako sa v Maksiki odpravlja draginja. — Ir. Mekniko OHjr se poroča, da je meksakanaka trgovska zveza, v kateri ao največji trgovci, »klenils, ds narorfH večje število Železniških voz XhU iz krajev. kjer jih je v preobilici v vef. ja mesta, kjer ljudje trpe pomanjkanje 4n thr žWtfa prodajajo--po-lastnih eensh. Te ccne so veliko nižje- kot ao ps nrvsdne tržne.
Prvi uporniki splošne ragistra cije v Ječi. — V Sesttle, Waah., je policija zaprla R. K. Rieeja in A-aron Fialfrmena. ker sta obdolže-na, da sta razpošiljala nekake eir-
kularje, v katerih sta poživljala ljudi, da naj se nikar ne registri rajo. Fisermon je tajnik tamoš njega socialističnega kluba, Ricc je pa čistilec oblek. Varščina za Rieeja je določena na $4,000 in Fislermena pa $2,000. Kazen za njiju zločin je določena na $5>000 denarne globe ali šest lei Ječe.
Pričakuje ge, da bo policija ate tirala še več oseb, za katera je po-izvedela, da ao pripadali^No Conscription'Migi, ^ \ '
Brata ustrelil. — V Cumber larn-du, Md. je uirtrelil James W. Hawes, 33 let stra, svojega 6 let mlajšega brata Scotta. Bila sta pri ribolovu in podkušala neko pištolo, katera »e je izprožila v roiki Jo mesa in strel je tako nesrečno zadel brata, da je bil takoj mrtev. James W. Hawes se je tako vstra-šil« da ga je kap zadela od same ga strahu in čez dva dni je umrl.
Slika auhe nadalje. — Policija v Kansas City. Mo. je zadnjo ne deljo aretirala 34 oseb radi proda janja pijače, in oddajanja sob v nemoralne in igralne s vrhe, in 176 oseb, ki ao bile soudeležene. Polo ženih je nad $100.000 same varilči ne ze arettr&nce in veliko jih je pa moralo ostati v ječi; —^ To ne-' deljo je policija napravila splošen progon pk> celem mestu, ker je policijski načelnik izdal povelje, ds morajo preiskati celo mesto, kjer je kdo na sumu, da krši prohibici-i mišk o postavo.
Največ oseb je bHo aretiranih v 19. policijskem distriktu, kjer je bilo aretiranih od sobote pa do nedelje večera nad 300 oseb. Samo v nedel jo je bilo položemlh varščin v znesku $20,000. —
V	pondeljek wo bile obravnave in sodišče je dobilo ssmo na kaznih* katere so plačali obsojenci, nad $12,061. Toliko *e niso nikdar dobili na tem sodišču v enem dnevu. Največja kazen je bila $000 in najmanjša $25. — Obsojenci so bili v večini aasne privatne osebe in nekateri lekarnarji (dmgisti). Izthed Mslunrjev je bil samo eden. kateri je prodajal v nedeljo popoldne pijačo. Ksznovan je bil aa ♦100, ravnotako tudi tijs^ov bar-teatder. Ona dva, katera sta pa pi-1», pa vsak po $2^.......—..........................
V	vseh alučsjih so bili udele ženoi, t. j. oni, kateri so pili, kaz nov an i po $25 do $30. — Rojaki bodite previdni, ds pe pridete v teke sitnosti. —
Za Frisco žalaanico r določana voanina. — Zvezno vr-
hovno nadsodisče v Wi ip potrdilo sklep nižjega katero je odločilo jnininah zno ceno v Arkansaa za ton 2c na roil jo za popotnike. -
Kapitalisti obdolžeal to protiatrustnaga Radi kršitve protitniHUit|^i na se bod© morale poDOrne valjati ''United Skates Big poration," " Internatiotial ster Company," "United Machinery t,olupftny,,, "1 VaWey" - in "Reading Rail Co.'' tema dvema druihana Ijona je prem ogokqpna
1. junija pred zveznim vr sodiščem.
Obravnava proti 'Toka te« »Steel Corporation" *e j« la že 1. 1911 pred ofkrajni« ščem v New Jerseyju, kata pa sodišče po štirih letih »» Toda potem je pa zopet »trir šla pred sodišr-e. —
Obravnava proti "Tnteniit Harwester Co." se je pr 1912 pred zveanim sodiM Minnesoti. Pred vrhovne je bila predložeaia 1. 1M5 aprila. —	,
Obravnava proti "l"11'^ Machinery, Co.M «e je T** 1911 m nižje sodišče )* } navo takoj poslalo na rrh<*s
dtšče.
Obravnava proti ^"J"* ma dntžbama se je prW« l v New Jerseyju.
. Pšenica ie ni dovolj
Veliki pekovski mojstn * -Wash, so mieli sejo, na vm razpravljali, da ne<laj k ** znižati cen kruhu, »ližala cena pšenici »o bili zaat(rp.M.i tudi f« raznih restavramtov
zahtevali, da peki
i, ker je cena P*^-
i peki s«
% še ni dovolj po""'* znižati cene kruh-J"
znižajo <*n\P"[Th* i »amo hlebce r **
m uo utemeljevaliJ*-
večjem hlebcu ^
t majhnem. -
.i r	Mi
i. «1 k.r -J f
po čemu a« »■
. ** Pofns« i1,; meni ukra^'
kruha, Toda
niča
mo
goče
moka
kateri
pol notna
in pekli
predlog j«
kot t
Znamenje
rasti
te, ds do J
videli; znali?"
Pričs ki jo je