Ptätno tekoči račun št. 24. — Gonto corrente con la pista. Posamczna šlevilka 20 stotink. Izhaja : vsakpondcljekin četrtek popoldnc. Mane za cclo lcto 15 L. „ pol leta 8 „ v, . » tort „ 4 „ *a mozcmstvo cclo Icto M 25 L wu naročila brcz do- Poslunc naročnine se ne morcmo ozirati. udfrovorni arcdnik: Poldc Kcmperlv. mßujLJ. št. 68 V Gorici, v pondeljek 1. septembra 1924 Leto VII. Nejrunkiruna jiiania se -" KDrejemajo. O^lusi jo p6 dogovoru ičajo v nuprej. jja konsorcij SKE STRAŽE" idružne thkarne v siorici Hazzutta št. 18. >a in uredništvo: ulica Mamcli štev. 5. -" (Prvj Scuole). — Pismo notranjega ministra. uj ?ai!es jcprejcl poslanec dr. Bescd- nioi iz ^'Ina Pismo notranjega mi- nistra, ki se glasi: %°ma, Afiosto 1924. Onorevole Deputato. '« or dine a quanta Ella ha fatto "Tffvnte circa il riconoscimento wile Socicta denominate »Circoli 1 Coltura« Le comunico ehe e Muto proveduto mi sensi da lei de- Vederzoni I. r.« ^r,.0 s'<>vensko bi se reklo: *Kltn> v avguslu 1924. Oospod poslanec! la ? °.zirom m io> kar sie Vi Pwd- l8(fli idede priznanja iako zvanih 'zovraževalnih društev, Vam na- \wnjam, da sem odredil, kakor ste Vl zeleli. Federzoni I. r.« vjinu Sc bodo znali naši Ijudje pra- pfiti/ rav»ati, jim moraiiio razložiti 7cn Pisina: ^ljuč "ašiM krajin Jc v vcljavi iz- Je ijl ° itolijanski zakon, ki dovolju- { Vt0 lIstanavlia»ie društev. l^J ,cJ ' Prepovedana društva- so jpl oovoi.lClia in smejo Nvommnu ^'ovati. Nobeno oblastvo in noben dr??n^ iiima pravice prepovedati j^Wu, (ja obnovi svoje dclovanje. k /efekt, podprefekt ali orožnik, ki n Zj*branil obnovitcv društva, bi rav- \i |?r(iti zakonu in proti ukazom no- 4"^Ka ministra. n- • ^a ustanavljanje novih društev n. ]>otreba prositi nobenega dovolje- C\ nretliožiti ni treba oblastvu no- ^L Pravil. trei ^a Javne društvene prireditve ni re n Prositi dovoljenja podprefektu- kh Prircditvtili ne odloča podpre- p^!lr.a. mnpak žiipanstvn, kakor tr., Pisuje zakon in potr.iu.ic to no- nji minister. . Ravnajrno se po zakonu. Hai \ ^aJ^no iiašemu ljudstvu nasvet, ngJ s^ strojio in do pičice drži zako- ^ rjidovedni snio pa zelo, ali se bo- drv59sP°djc podprefekti in orozniki turj Zakona. Na «oriski podprcfek- ita.r-Se ^c na primer po raztcgnitvi v^|Kuiskü^' zjikona na naše krajc p rat in ponovno kršil zakon. ?a .OtlPrefektura jc dajala dovoljenja p0 UlVne prireditve, čeprav ni inicla p^ikoiiu do tctfa nobene pravice. Dra.1^1110 "nnistra Fedcrzonija naj na- ilarl.twnu koncc- '^enelialo bo ven- fjjnt tlstQ brezkončno ronianje našiii ie ?v Ila' Koriško podprefekturo, ki trpii } t()li^o tnida, časa in nepo- pn.cKa denarja pr.,r' nüs jiaj velja isti zakon in ista JCa l kakor v ostali državi, dniffc- pJle. zahtcvanio. fUm0z'vanio še cnkrat nase niože in etier naJ sc str°Ko drže postave, ob- rob nu^ se Pa odlDČno postavijo po in ! vsakomur, ki bi hotel odrejati n^rn UZ0vati Preko zakoiia- Javijo naj 2aIf! Vsuk' tucli najmanjši slučaj nc- 7?»>tosti. D0JUtlstvo, ki ne zna braniti svojili *Uv]'lYlil1 pravic' ie samo krivo> ak(] '^¦d nad njiin krivica. Kaj se gocli po svetu? Zadnjič snio poročali o zborovanju v Londonu in dokazali, da je potcg- nil nov veter v evropsko politiko. Di'Ii francoskega imperializma in nacionaliznia, vtelešen v Poincare.iu, je zloniljen, položen je prvi temelj za sporazum med narodi. Da bodo naši bravci dobili še bolj jasno sliko, o nečlovcški in protikrščanski politiki, ki jo je vodil Poincare v imenu na- cionalizma, hočemo osvetliti njegovo postopanje proti narodnim manjšjnam v Saarski kotlini. Važno je za nas, da spoznaino to politiko, kajti enaka ali slična je politika, ki jo žene nacio- nalizem in imperializcm v vsej iiv- ropi. SamoodloČba narodov. Ko je Francija zmagala svetovno vojno, se ni zadovoljila, da sc ji vrne zgubljcna Alzaci.ia - Lorena. ampak je obrnila svojo polilepnost po čisto nemškili deželali, o katerih ni niliče slulil, da bi jih mogli Francozi zah- tevati zase. Na mirovni konferenci v I^arizu so prcdlagali francoski za- stopniki, naj se priklopi Franciji ta- kozvana Saarska kotlina, v kateri žive Nemci strnjeno in neixMiies'ano žc od pamtiveka. Malokje se najd6 dežela, ki bi bila po svoji narodnosti i- I- » • . . . — kotlina. Med 700 tis-oč domačimi Nemci ne živi niti 100 Francozov. Dežcla jc ncmška po svoji kulturi, po svoji krvi, ]w čustvovanju, po zgodo- vini in običajih ljudstva. Francoski državniki so med sve- tovno vojno oznanjali cclcinu svetu, da se bore za svobodo in samoodloč- bo narodov, sedaj so pa nenadoina liotcli podjarmiti proti njihovi volji 700 tisoč Nenicev. Amerikanci so bili tako ogorčeni, da so lioteli zapustiti konferenco in se vrniti ccz morje, Anglezi so kazali globoko nevol.io in tako je Francija nekoliko popustila in sc zadovoljila s polovično rešitvijo. Konfcrcnca jc sklcnila, da se spre- nieni Saarska dežela v avtonomno državo in se postavi pod oblast Zve- ze narodov. Vsi rudokopi v deželi, toliko državni kolikor zasebni, pre- idejo v last Francozov, in sicer za vcčne case. Po 15 letili, to se pravi I. 1935. se ima vršiti v Saarski kotlini i plebiscit, v katcrein naj sc Ijudstvo ! izreče, ali hočc pripadati Franciji ali 1 Ncmciji. Tako se je rešila nsoda 700 tisoč ; saarskih Nemcev. i Verolomnost in nasilnost po- ganskega nacionalizma. l^ne 20. februarja 1920. je prevze- ¦ la Zveza narodov vlado v Saarski ko- tlini. Po mirovni pogodbi je bila v to ! določena pctorica vladarjev: en Francoz, en Nemcc domačin in trije zastopniki nepristranskih ncvtralnih držav. Že pri sestavi te petorice, se je očitno pokazala vsa brezvestnost in podlost moderne imperialistične politike. Da bi spravili svoj narod do ! odločilncga vpliva, so Francozi hu- do ogoljufali Ncmcc. Prcdsedstvo petorice je prevzel Francoz, kot dru- g\ clan je bil imenovan Belgijec, ki jc glasoval vedno s Francozoin, za zastopnika »nepristranske« nevtralne države so določili nekega Danea, ki | je živel že mnogo let v Parizu in dr- 1 žal seveda s Francozom, četrti je bil neki Anglež iz Severne Amerike, peti j zastopnik domačega nemškega pre- i bivalstva posestnik von Boch. Z zvi- | jačo in goljufijo so Francozi dobili v odboru večino in mesto Zveze naroJ dov je postala Francija prava gospo^ : darica avtonomne saarske države. Mesto pravice raznarodovanje. | Cim je začcla petorica vladati de- i : želo, so se brž odkrili naineni fran- I coskih imperialistov. Vse odredbe, j ki jih je izdala vlada, so bili nemške- ' mu prebivalstvu sovražni, bili so kri- I : vični in nasilni, zaslcdujoč samo en ; načrt in en cilj: da pride dežela po- \ | lagoma v roke Francozom in se do- ii!ače prebivalstvo potujči. V znak protesta je Anglež odstopil in tudi Nemec von Boch se je umaknil, ker je hotel ostati zvest svojernu narodu ! in ni hotel ^lednti, kako se tlači in | pruganja njegova lastna kri. Toda ! našla se je med Nemci prav kmalu j narodna izdajica, ki se je prodala j Francozom in jim pom a gal a gaziti ! lastni narod. Neki dr. Hector je stopil kot nemški član v vlado in začelo se je z njegovo podporo najbolj ognusno ! Bivši italijanski ministrski preds Nitti je izdal ravnokar knjigo: «'l'ra- gedija Evrope«, v kateri popisuje na- i zorno vse zločine in nasilstva, ki so jih izvršili francoski imperial isti s po- močjo narodnih izdajic v saarski de- zeli. Navesti hoccmo na tern mestu \ dobesedno, kaj pravi italijanski dr- žavnik o Poincarejevi politiki v Saar- ski kotlini. Domači uradniki in delavci vrženi na cesto. »Nemške uradnike,« — pravi Nitti — »in sicer tudi take, ki so se rodili na Saarskem, so po veliki večini izgnali in jih nadomcstili s francoskimi: ča- sopisjc, v kiiterem se čuje svobodni glas l.iudstva so zatrli. Najbolj koc- Ijive sluzbe so izročili zločincem, ka- kor je dr. Hector, ki se je trudil, da bi se stariin uradnikom ne izplačale borne pokojnine in vojnim invalidom podpore. Ko je postala Francija lastnica sa- arskih premogovnikov, je začela od- puščati vse ncmsko dclavstvo. Izga- "janje in zatiranje saarskega prebi- valstva je započelo kar prvi dan z vso kr^itostjo: mnogim Nemcem je ix)stalo življenje neznosno in so se seveda izselili. Proč z nemškimi šolami. Versaljska mirovna ix>godba je da- la in zajamčila saarskemu prebival- stvu nemške sole in Nemcem se je zagotovila pravica, da smejo uporab- | Ijati v javnem življenju in v uradih ' nemški jezik. Saarska vlada pa ni mislila na drugo ko na to, da zatre neinski jezik in nemško kulturo in iz- roči vse sole v francoskc roke. Na- silno se je vpeljal v sole pouk v fran- coskcm jeziku. »Nemci« — pravi Nit- ti — »ne marajo pošiljati svojili otrok v šolo, obdržc jih raje doma in tako so se v ninogili občinah morale sole zapreti.« Napisi na znamkah in v uradih so francoski, potujčili u* celo domača krajevna imena. Vladna stranka. Da bi domačine boljše tlačili, so francoski oblastniki ustvarili med Nemci stranko narodnih izdajalcev, kakor so to naredili tudi v Poruflu. Nitti pise v svoji knjigi o teh izdaji- cah z največjim zaničcvanjem, gnusi- jo se mu do dna duše. Njihove vodi- telje imenuje zločince, breznačajne- že in goljufe in v vseh deželali, v ka- terih se bo čitala Nitijeva knjiga, bo- do pošteni ljudje zasovražili te brez- vestne zatiralce lastne krvi. Ko so se vršile na Saarskem /,au- nje deželnozborske volitve, je vlada podpirala z vsemi sredstvi stranko odpadnikov. Razsipala je denar, gro- zila in strahovala, pritiskala in pre- ganjala, a vse je bilo zarnan. Značaj- no in zvesto domače prebivalstvo je dobilo 26 poslancev, izdajalci pa le dva. Nikjer pomoči! Francosko uradništvo, orožniki in policisti, združeni z domačimi pro- danci, so uganjali v Saarski kotlini li — so se čutili tujce na lastni zernlji. Oblastva so pa tudi ravnala ž njimi ko s tujci in vsiljenci. Kam naj se preganjano Ijudstvo obrne, kje naj isce pomoei? Ali naj se pritoži pri Zvezi narodov? Saj irnajo v zvezi <>d- locujcxxj besedo zastopniki francos- kega iinperializmii, ki saarsko prebi- valstvo ravno tlačijo in preganjajo! Kedaj sino že slišali, da bi iskal za- tiran človek pomoei pri svojem zati- ralcu? Kdina rešitev za preganjano nem- ško Ijudstvo je bil polom nasilne na- cionalistične politike Poincareja. Žele ko se je z mago Herriota raz- bil vladajoci sistem na Francoskem in je s tern zavel tudi v Zvezi naro- dov bolj demokraticen duh, je moglo saarsko prebivalstvo upati, da sc raz- mere zboljšajo. Narodne manjšine ne bodo prišle nikdar do svojih pravic, ako se ne ubije v Evropi #vladaj(jči poganski nacionalizem, ki uči, da je dovoljeno v jmenu svojega naroda tlačiti in preganjati druge narode. V imenu svojega naroda tlačijo tuje je- zike. ubijajo kulturo tujih Ijudstev, jim ropajo njihove sole, vničujejo njihove organizacije, mečejo na cesto njihove uradnike in delavce in rav- najo z njimi kot s pritepenci in so- vražniki. Dobrota za vso Evropo. Dokler se v Evropi ne ubije ta duh in se ne iztrebi iz politike nasilni in krvoločni nacionalizem, ne bodo pri- šle manjšine do svojih narodnih pra- vic. Zrnaga demokraci.ie na Francos- kem je zc.dala hud udarcc celotnemu evropskeinu nacionalizmu in irnpe- rializmu, kar vzbuja v manjsinah vseh dežel upanje na boljše case. SiriteJoriškoStražoM! Stran 2. »QORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI. Strašna tragedija v Avčah. Ena oseba mrtva, trije ranjeni. V soboto zvečer, krog devete ure se je odigrala v znani Gabrijclčičevi gostilni pretrcsljiva žaloigra, ki je na- polnila z grozo vso kanalsko dolino. Bivši podnajemnik Oabrijelčičevih Lusiczky, rodom Poljak, se je sprl z Gabrijeleieevo družino in začel nanjo streljati. Najprvo je nameril na staro gospo Gabrijelčičevo in jo ranil v glavo, nato je ustrelil in smrtno ranil mlado gospo Qabrijelo Gorjup, roj. Gabrijelčič, ki je takoj izdihnila. Na- daljni strel je pa padel na njegovo lastno ženo, nato si je še sam pognal kroglo v glavo. Gosp.a Gabrijelčičeva je»ostala v domači oskrbi, oba Lu- šiczka sta bila pripcljana z Zelenim križem v Gorico. Vzrok tega strašne- ga zločina je najbrž ta, da bi moral Lusicky ravno z današnjim dnem za- pustiti gostilno in trgovino. Pred od- hodom je imel še z Gabrijelčičevimi poravnati račune, pri čemer je prišlo do krvavih dogodkov. Omeniti mo- ramo, da je bil Lusiczky pred letom vrl društvenik in zaveden Slovan. Pred volitvami so ga na kanalski fa- šisti natepli in od takrat je držal zve- sto ž njiini. Ko so ga preiskali, so dejstveno dobili pri njem fašistovsko izkaznico. — Pogreb se je vršil da- nes, v pondeljek ob 10. uri dopoldne. Oblastvo je prepovedalo službo božjo. Kovk je mala vasica visoko v go- rah nad Šturjami. Daleč na okoli ni nobene cerkve, tako da se ljudstvo le poredkoma udcleži sv. rnaše. Zato pa je starodavna navada, da se en- krat na leto vrši na Kovku sv. maša, ktere se lahko udeležijo vsi vaščani. in skonjski ordmarijat je dovolil in določil duhovnika, ki naj bi opravil božje opravilo. Pojavili pa so se orož- niki in zapovedali pod pritiskom pre- fekture g. župniku: »Mi Vam dovoli- mo mašo, le ako vi jamčite da po službi božji ljudje ne bodo prepevali po kremah. Kaj se to pravi? Če bi edcii ali drugi fant v krčmi začel pre- pevati, bi oblastvo prijelo župnika? G. župnik seveda ni mogel sprejeti tega predloga. Kako naj on pazi, da se ljudje ne ustavijo v krcmah? Za to so vendar poklicana varnostna ob- lastva. Maša se ni vršila in tako je videmska prefektura zopct enkrat kršila najelementarnejše pravice dr- žavljanov in dušila iznova svobodo Cerkve. Telovadni nastop v Mirnu, ki se bo vršil v nedeljo, due 7. sep- tembra, bo največja telovadna prire- ditev na Goriškem po vojski. Zjutraj ob 7. se bo vršila telovadna tekma; popoldne javni nastop s sledečim vsporedoni: Rajalni pohod, proste vaje članov, članic in dcškega naraš- čaja; mične vajice s cvetličnimi kro- gi, ki jih bo izvajal dekliški naraščaj iz Mirna, skupinske vaje s člani ba- tujskega odseka in proste vaje naraš- čajnic iz Bilj. Nato siede skupine in orodna telovadba. Tclovadbo zaklju- či skupni pohod članov, članic in na- raščaja. Pri nastopu bodo sodelovali ! člani iz Idrije, Batuj, Črnič, Dorn- | berga in Mirna; članice iz Vrhpolja, Idrije, Rihenberga, Dornberga, Gori- ce in Mirna; deški in dekliški naraš- | čaj iz Mirna in Bilj. Pri telovadbi bo igral goriški »Godbeni krožek«. Po telovadbi prosta zabava. Prireditev se bo vršila na obširncm dvorišču , »Čevljarske zadrugc«. Javna telo- i vadba se začne točno ob 4. uri po- poldne. Pričakujemo obilne udeležbe. ! Kokoši in zrakoplovi. [ Neki amerikanski kmet pripovedu- i je, da se niegove kokoši silno razve- ; sele, ko začujejo zrakoplov. Iz vese- I Ija začnejo krepko kokodakati in zne- i sejo potem mnogo večja in lepša \ jajca kot navadno. Kaj se vse ne do- gaja v zlati Ameriki. j Univerza v Trstu. Kr. višja trgovska šola v Trstu je bila prcd dnevi prekrščena v univer- zo za trgovske in gospodarske zna- nosti. Za rektorja je bil imenovan Alberto Asquini, prof, trgovskega prava. Za zelezničarje. je izšel v »Gazzetti Ufficiale« odlok od 23. maja 1924. št. 995, ki urejuje pokojninski položaj vpokojencga avstr. želczničarskega osobja. Izsla je tudi že izvršilna naredba k temu odloku. Smcmo pričakovati, da pri- dejo vpokojeni želczničarji vendar enkrat do svdjih pravic. Za Idrijo. V »Giornale d'Italia« je priobčil našim čitatcljem že znani Armando ! Zanetti uvodnik »Obmejni problcmi«. Mož govori o tern, da so vsa mcsta v slovcnskem ozemlju ita- lijanska, dočim so vasi slovenske. ; Resnica pa je samo ena: Vse, kar je | bilo prej slovensko, je tudi danes še i slovensko. Močno se je urczal g. Za- netti, ko trdi, da je idrijski rudnik pasiven. Imamo vtis, da je g. Zanet- tija odposlala v Idrijo industrijska družba, da bi agitiral proti idrijskemu rudniku. Koliko mu smenio mi in koli- ko mu sme it. javnost zaupati, nam dokaznje izjava, ki jo je priobčilo ministerstvo za narodno gospodar- stvo v vseh listili. lz izjave posnc- mamo, da je bila bilanca vsako leto kljub povojnim ncugodnostiin vedno aktivna za dva milijona in da je v letu 1923—1924 aktivna za 5 milijo- nov. Umestno bi bilo, da bi se gosp. Zanetti od sramote skril in da bi nc napisal o prilikah v slovcnskem ozemlju nobencga članka vcč. Smrt slovenskega izseljenca v Franciji. V rudniku Charles Ferdinand se je ponesrcčil Stefan Suligo] iz Avč. Od- potoval je 15. julija 1924 iz Gorice. Pokopali so ga preteklo soboto. I)ra- gemu rojaku, ki ga ni mogla domača zemlja rediti, želimo vcčni mir in po- koj. Znižani vizum za Jugoslavijo. Da pospcši kolikor mogoče clotok tujcev v zdravilišča, kopališča in le- tovišča Jugoslavije, je dovolilo mi- nisterstvo financ v Bcogradu vscm jugoslovciiskim konzulatom in posla- ništvorn, da izdajajo poscbne turistič- ne vizume proti znižani taksi 10 di- narjev v papirju. Ti vizumi so vcljavni brez izjemc za celo Jugoslavijo za dobo treh me- secev. Potniki, ki naj uživajo te olaj- save, morajo prebivati najmanj 14 dni v nekem zdravilišču ali lctovišču v Jugoslaviji. V nasprotncm slučaju jih bodo obmejna oblastva pri izhodu iz kraljevine prisilila, da poravnafo razliko. Vzgojevališče v zavodu šolskih sester v Tomaju na Krasu. ljudskošolski dobi. Pouk se bo vrsil v vsch predmetih ljudske sole, kakor tudi še posebcj v italijanščini, pctju in raziiih ročnih dclili, na poscbno željo proti zincmi odškodnini tudi v i^granju na klavir in gosli ter v nem- ščini. Hrana je zdrava in dovoljna, zrak izboren. Mesečnina znaša 150 Hr, ta svota se zamore znižati samo v res ozira yrednih slučajih. Natanč- nejša pojasnila daje vodstvo zavoda pismcno ali ustno. Naslov: Zavod šol- skih sester v Tomaju (Tomadio sul Carso, Trieste). Osemdesetletnica. Gospod dr. Aleksij Rafael Rojic v Gorici praznujc te dni oscmdesetlet- nico svojega rojstva, praznuje io žal v globoki žalosti, kajti dne 11. t- jj1' mu je Vsemogočni odpoklical hčerko Melito, ki mu je bila v veselje in Pod' poro, poscbno odkar je njena inatl zapustila v begunstvu na Rcki leta 1916. to solzno dolino. Vsi poznajo njegovo plcinciiito sr-C» ki jc toliko dobrega storilo za nase dijaštvo in revncjsc slojc. Nudilv Ji1» je brezplačno zdravniško pomoc ter je imel celo določene ure, v katen je brczplačno zdravil.. Pctdesct let)^ že preteklo, odkar je nas doktor na- stopil svoj poklic kot zdravnik v u°j rici. V najkrajšem času je zaslovc med našim ljudstvom, za katero ) dclal in se trudil in katero mu klice danes iz srea: na mnoga leta! Opomin izseijencem v Francij0« Prejeli smo pismo naročnikj1 M. A. iz Hattange Grande v Francs v katerem opozarja izseljeiice, .^ naj ne izročajo na obmcjnih P.05^-^ nikomur svojih listin. Ako izroCl^ agentom svojc listine, so potern , njili odvisni. I ma jo velike sitn°vj[1 prcdno jih dobijo nazaj. Na ta i'a^ se liocejo prisiliti izscljenci, da ost nejo tarn, kamor jih posljc i^scl.icn1 ki urad na goriški podprcfektun. ' scljenci poslušajte svarilne nasVj?e, j svojih tovarišcv, da se ne boste K ! sali. Kongres italijanskih časnikarj v Gorici. i V mesccu septembru se bo vrsi i Gorici kongres italijanskih casniK^ , jev. Razmerje Italijanov do ^lov cev bo gotovo eden izmed problc^" ' | ki bo moral zanimati italijanske & nikarje. Zelo jc potrebno, da se * ^ lijanski časnikarji poglobijo v -0 vprašanje z veliko rcsnicoljubnos ^ Opravičeno ugotavljamo, da vU.p do danes v njihovih vrstali ve gj, zmedenost in nepoznavanje Množine vina se morajo prijaviti. Od 1. do 5. septembra morajo vi|jj ski trgovci in vinogradniki priJaVj vse vino, ki so ga imeli v klcti j»' avgusta, če niso plačali davka. Ka^ nc prijavi, ali pa če prcpozno Pjiiay se lahko kaznujc z 20—500 lif- k prijavi mora stati: 1. Ime, prü"1^ in očctovstvo, 2. občina, vas, uüca \ hišna številka, 3. Žtcvilka licence, ' '¦ Xakovost vina od vsakega soda; v1' j pod 5 stopinj ni treba prijaviti. OP. ! zarjamo vinorcjee, da se nor* ^1' ! pJačevati brcz vsakega noziv.'i ysa.fl dva meseca od 1. do 5. pri poštne uradu. Cerovšckov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža Lovrenčič) (Dalje.) Zaporedoma so ga premagali v več bitkah in iztirali iz vseh nefrancos- kih dežel. Tudi iz Goriškega so se morali Francozi umakniti. Ko so se umikali iz Soške doline, so razstrelili most v Kanalu in tako odrezali vse Tolmin- sko od Gorice. Avstrijci so se pač vr- nili, a vlada je imela toliko skrbi in opravka, da ji še na misel ni prišlo, skrbeti za svoje .podložne1 gorjance v kanalskih, tolminskih in bovških gorah. Sami so si morali pomagati. Poiskali so izvedenca, ki jim je na- pravil načrt za zasilen lesen most. Ročinjski gospod je načrt preglcd:ü in odmajal z glavo: »Predrago bo to! Moramo že ka- ko drugače napraviti!« »Kako pa?« so bili ljudje rado- vedni. »Kako? Jaz sam vam napravim načrt in zastonj vam bom vodil delo. Poskrbite samo za potrebni les!« In se je lotil dela. Preden ie mogel načrt izdelati, je moral vedeti, kako globoka je voda na tistem kraju, kjer so hoteli narediti most. Pa kako Sočo zmeriti, ki ni samo globoka, ampak tudi zelo deroča! Čolna niso imeli pri rokah, kaj začeti? Ročinjski gospod je bil iznajdljiv in ni prišcl v zadrego. Z enega brcga na drugi je potegnil in pripel debelo dolgo vrv, potem pa ukazal prinesti velik sod, mu izbil dno na enem kon- cu, vrgel čez napeto vrv drugo in privezal nanjo sod. Ljudem se je za- čelo svitati, muzali so se in zbijali sale: »Gospod, zdaj pa v sod!« »Pomagati si je treba znati, pa gre!« je menil gospod, vzel dolg drog, stopil v nenavadni coin in ga. z dro- gom potiskal od brega, vedno mere", koliko je Soča globoka. Kanalci so gledali z enega brcga, Gorenjepoljci in Rocinjci z drugega. In so se pikali in dražili. Pa so jo Kanalci izknpili. »Če vam naš gospod nc na pravi mostu, nc boste imeli kam hoditi trc- I bit zob, ko se najeste niočnika!« ! Tako so Ročinjci zaprlj svojim ba- j havim sosedom sapo in sc gospoda so spravili v dobro voljo, da sc je na glas zasmcjal. Ncpreviden jc bil, Ka- nalcem se je na vse večne case za- ; meril... Pa kdo bi na vse mislil! -— ! Soča je bila. premcrjena, gospod : se je vrnil na desni breg in šc isti dun je bil načrt gotov. In že drugi dan se , jc gibalo ob Soči in na Soči sto in sto j delavnih rok, cesta je z obeh strani oživela. dovažali so matcrijal in gospod sam je bil med dclavci naj- živahnejsi: cclc dneve je ukazoval in svetoval, pa tudi sam je tupatam dob- ro vzdignil ali inahnil, vihtel sekiro, kar'je bilo pač treba. Most je vidoma rastel in v štirinaj- stih cinch sta bila desni in levi breg spet zvezana, spet je začelo staro življenje. S Tolminskega je šel tistc dni voz za vozom; nadomestiti so hoteli, kar so bili zamudili, ko so bili odrezani od Gorice. V Ročinju so se ustavljali pri Martinu. Tarn jc prišel Stanič med Tolmince in jih začcl prcgoVj«r jati, naj napravijo vendar drii!?aCJa vozove za prcvazanje zivili telet, <¦" : ne bodo tako trpcla. Hotcč jih sprav: j ti do tega, da bi bili tudi do W* usrniljeni, jim je povedal zgodbo: »Kako veselo je pač danes vse,«] rckel Andrcjčck svojcmu očctu ^% vročega polctncga due. »Kako vese' goveda skačejo, kako gibeno sc $> yeda salijo, oh, in kako lepo in Pr jetno ptiči na drcvesih pojo.« v ^ »To me veseli,« — od govori occ^ da rad vidis, ko sc tudi živali sv°J ga življenja veselijo.« Med tern govorjenjem srcčata v^ ki je bil ves s strašno zvczanimi l< leti obložcn; glave so jim čez ]® vice visele. Ravno ta čas sfa dva c° vcka cno tako tele na trda tla vr^ To je Andrcjčka bridko ganilo; ^°L živinče je ječalo in skoraj vo&f od žeje: jezik mu jc von mold, K^ marji in obadi so mu bili oči tako oP1 kali, da so bile skoraj vse zateklß- »Kako rnorete tako ncusmil.ie1!?A ubogo živino ravnati,« jc Andres voznika nagovoril — »rcsitc ji" vf dar letih trdih zavez.« (Daljc-' >OORIŠKA STRA2A< Stran 3. Kako je mislil Lenin o Katoliški cerkvi? »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana, jc objavilo dne 23. avgusta t. 1. oscbne spominc nekega katoliš- kega duhovnika — na ustanovitelja ruskega koniunizma Lenina. Ker je opazovalcc katoliški duhovnik, jc njegov opis Lcninovc oscbnosti tem- bolj zanimiv. Piscc pravi: »Spoznal scm bil Le- nina prcd innogimi lcti v Parizu in najini oscbni odnošaji, izvirajoči iz skupnega časnikarskcga poklica, so Dili zclo pogosti in prisrčni. Malo me- secev prcd njegovo smrtjo sem liotel Še enkrat obiskati starcga tovariša ter sein odpotoval v Moskvo. Lcnin me je sprejcl v svojili zascbnih pro- storih v Krenilu z vso ljubeznivostjo tet mc nujno povabil, naj ga čim več- *rat obiščem. To sem mogcl storiti orez posebnih težav, ker razcn Leni- na niiiče ni vedel, da sem duhovnik; vrliu tega mi je Lenin preskrbel iz- vrstne listine. Po stari navadi najini pogovori ni- So bili toliko konverzacija kakor raz- Pr|»va, v katero sem se spušcal tcm raJe, ker je Lenin oliranil vso svojo nckdanjo priprostost in odkritosrč- n°st, tako da nie je spomiiijal bolj na prijatelja in časnikarja nego na voditc]ja cue najstrašnejšili revolucij v zgodovini. Njegov značaj se je razodeval še vedno kot blag, kakor sem ga bil po- znal v Parizu: tista blagost, ki je la$tna ljudein, ki so veliko trpeli. Tu- di on je poznal grenkosti dolgcga Pfcganjanja, deset let izgnanstva v ^biriji, prognanstvo v inozemstvu, Petlo; zalo mu ni bilo težko raznmeti JJ1 sočustvovati z nesrečo drugih; to- Y na drugi strani je ideja, ki je po- st.^la njegovo poslanstvo, dušila v ^Jpm čustva zasebnega človcka in '¦-- j,."Ki' prosto roko dlktiilorju, (Jolo- *eneniu, po njegovem mnenju, da od- resi človeštvo na ta način, da na ves Svct razširi sovjetski sistem, o kate- re8a dobroti jc bil najiskrencjše prc- Pričan. — Kaj liočeš? — mi jc rckcl nekc- ga dne — kakor mi je samemu zo- P.rn9' ni()I''i1110 sovjctisti posili uporab- ljati najradikalnejša srcdstva, da iz- lrebiino iz našcga naroda vse ele- nicnte, ki so nasprotni nasemu pro- Kramu. Z njirni ne mores umovati ka- i°r ne z gadom, ki tc piči: ubiješ ga. Jc. Pač lc prcvcč takili, ki iz nevedno- ^1 ali izprijenosti ne morejo pojmiti, ?a ie potrebno žrtvovati svojc preo- v'^c na korist veliki množici, ki ni- Cc$ar iiima; zato je treba ncizprosno raz[astiti in iztrebiti vsc, ki scnpirajo. ^^ej, mi je rckel drugikrat, človcš- ®l.vo neizbežno koraka nasproti so- vjetizinn ... To je samo vprašanjc }f)'ike med omikanimi narodi. Kljiib *cmu lnislim, da bo mod razvaliiiami *edanjih ustanov še živela Katoliška crkev, ker si sistematično vzgaja ti- a^» ki so določcni, da vodijo druge. ri^°f ali papcž sc ne rodi, kakor se je r°;'ej rodil kncz, kralj all car; kdor >lOce postati voditelj ali vladavcc v J>at()liški cerkvi, mora preje dokaza- l svojo sposobnost. V tcj modri usta- ^1 Je moralna moč katolicizma, ki zato fe dyatisoc let kljiibnjc vscm viliar- jni in octane nepremagljiv tudi v bo- °ce. jv\oč tvoje ccrkvevjc vseskozi JOrajna in ne nasilna. Človeštvo po- .e|)lije prvo kakor dnigo moč. Zato ^!Ulm — je zakljtičil Lenin z odloč- JJ71 glasom — v sto letili samo eno *Hdiio obliko — sovjetizem — in sa- j°Cno vcr(> ~ katoliško. Tvoj idea! ^f oo urcsničil pravtako kakor moj... K°da samo, da naju ne bo več... jj."- Lenin — scm mn odgovoril ga- v, n — nimaš prav: tudi midva bo- ll- in ninogo prej nego v s-to letih bova v drugem življenju videla ures- ničeno pravo enakost v zrnagi kato- liške resnice. Zamišljen je molčal. Od popolncga racionalista niscm mogel pričakovati pritrditve, a od uljudnega človeka, kakor je bil, tudi oporekanja ne.« Spored evharističnega shoda v Tolrninu. od 31. avfiusta do 8. septembra 1924. Sv. misijon vodijo čč. oo. frančiš- kani. Vsak dan so navadni niisijonski govori in pobožnosti z ozirom na presv. Lvliaristijo. Skupna (general- na) sv. obliajila bodo ob dnevih: Sre- da 3. sept, za otrokc do 14. leta. Ce- trtek 4. sept. za dckleta. Petek 5. sept. za žene. Sobota 0. sept. za može in mladcniče. Nedelja 7. scpt. za vsc. Ponedejek 8. scpt. za vse. — Iivha- ristična tridnevnica. Dnevi evharis- tičnega shoda so: sobota 6. sept., ne- delja 7. sept, in ponedeljek 8. sept., ki je praznik rojstva Marije Device. Poleg navadnih govorov in pobožno- sti sc bodo vršiii še naslednji sliodi: V nedeljo 7. spt.: Ob 11. uri sliod mladcničv. Ob 2. uri pop. shod tretje- rednikov in blagoslov zastave tolmin- ske skupščine. Ob 4. uri pop. shod Marijinih družb iz vseh dekanij — govor — blagoslov — posvetovanje odbornic. — Nedclja 7. sept, zvečcr. a) Izpostavitev presv. R. T., ki osta- nc izpostavljeno v javno češčenje cc- lo noč do 8. urc nasledtijega dne. — b) Slavnostni govor č. g. Al. Koder- mac-a: »Testament Jezusa Kristu- sa«. — c) Litanije presv. Srca .lezu- sovega. — Do polnoči ura češčenja j posameznih občin tolminske dekanije. j Pondeljek 8. scpt. — praznik rojstva M. B. Slovesni dan cvharistinw^a ahoda, O polnoči: ev. iuü5u <^>ha- jilo — češčcnje, ob 2. po]X)lnoči: sv. maša — obliajilo — češčenje, ob 4. zjutraj: sv. maša — obliajilo — čcš- čenjc, zlasti za vernike, ki bodo pri- hajali iz raznili duhovnij v procesi- jah, ob 6. zjutraj: slavnostni govor č. g.. Alojzija Pavlina: »Sv. Evharistija In mladina«. Nato sv. maša. — Ob 8. uri zjutraj: sv. maša — depositio SS. — Ob 9. uri a) slovesni vhod prev- zvišcnega nadškofa iz župnišča v de- kanijsko cerkev. — b) govor č. g. .los. Abrama: »Evharistija, zdravilo našili duš in družin«. — c) pontifi- kalna sv. maša. — Ob 11. uri: sv. maša pred Najsvetcjšim, ki ostane izpostavljeno do konca slovesnosti. Ob I l/ii pop.: Cesqenje presv. R. T. vseh duhovnikov — govor č. g. Ivan Lebna: »Triumf prcsv. Evliaristije«. — Ob 2V2 uri pop.: a) slovesna pro- i cesija z Najsvctcjšim po Tolminu. — | b) po procesiji se izpostavi Najsve- tejše na posebnem oltarju prod cer- ; kvijo. — c) govor vlč. Ivana Rojca: | Sklepni govor. — Posvetitev presv. Srcu Jczusovemu — č) podelitev papcževega blagoslova po prevz. nadškofu. — d) Te Deum — Tantum ergo. — Sklep. Mestne novice. i * Strindbergov »Oče« v Trg. domu. Pod vodstvom glcdaliskega igralca g. Košute iz Trsta so vprizorili pretc- klo soboto tržaški diletantje to lepo dramo v treh dejanjih. Ulogam, ki zalitcvajo že posebncga igralskega umevanja, je ta krožek preccj ustre- zal. V glavni ulogi ritmojstra je po- kažal g. Košuta svoje igralske zmož- nosti in žel priznanje občinstva. Vi- del sem v ti ulogi g. Skrbinška in priznati moram, da mi jc ravnotako ugajal g. Košuta. Pokazala je globo- ko umevanje za ulogo ritniojstrove soproge Lavre g.čna Zora Košuta. Spominjala me je v več slikah na gospo Borštnikovo. Igrala je tempe- ramentno. Hčerka Berta (g.čna Nada Bizin) je bila povsem srečno izbrana, motilo je le večkrat enakomerno pre- davanje. V nji se opaža mladi igral- ski talent. Pastor (g. J. Tence) je ka- zal premalo častitljivosti, saj je on vendar nasprotstvo ritmojstra in zdravnika, (Dovšek) kateri je bil mi- mično dober, a v govorjenju pretili, da ga ni bilo čuti v najpoinembnejšili trenotkih. Ravno tako je bila izpočet- ka pretiha dojilja Margerita (g.čna Oustinčič), toda v drugem in tretjem dejanju se je bolj oživela in pokaza- la nam ono dobro Margerito, do ka- tere je imel ritrnojstcr edino zaupa- nje. Oospod Sirk nam je podal pra- vega oficirskega slugo, ki ume obdr- žati ravnotcžje tudi v družinskih spo- rih svojih predstojnikov. Scenerija je bila priprosta, a okusna, motila je le plava kulisa na stropu, kar je de- lalo sobo prenizko. Elektrotehnik ni poznal moinentov izprerninjanja. Ve- : trovpiš je bil na mestu. Mnogo bi še ; pisal o ti drami, ki je po svoji psibo- ; loški vrednoti ena izmed biserov ! Strindbergovega peresa. 0. Košuta je /mdil s to uprizoritvijo pošteni in ; pravi užitek, za katerega mu ostane | gorisko občinstvo iskreno bvaležno. Hratuž Marij. ¦r ' .^f/iosno siov. zcnskn društvu v (iorlci* ¦ vabi vsc odbornice in njih namestnice k od- ' borovi stji v srcdo, 3. scpt. ob 3 popf>ldnt v društvciii sobi v iil. Sv Iv;m;i šf. 7 Prosirno obilno udeležbo. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Ker nam je oblastvo ukinilo delo- vanje našega kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi, se je ustanovil namesto razpuščenega društva nov klub, ki se imenuje Sportni klub »Ja- dran«. Namen društva je podpirati in gojiti šport, posebno kolesarstvo in nogomet. Zanimanja je mnogo, po- sebno pri mladini. Novoustanovljeni klub priredi dne 8. sept. t. 1. večjo športno prireditev, na vsporedu je društvena dirka, polževa dirka in še druge zabavne športne tekme. Iz Kozane. Pretekle dni se je smrtno ponesre- čil pl. Reja Josip, sttir komaj 16 let. Mudil se je na delu pri sosedu. Tru- den je sedel pod ncko skalo, da bi se odpočil. Ker je pa bila skala premo- čena, se je utrgala. Skala se je zva- lila na njega, zlomila mu je obe nogi in cadobil je šc imicrgis üiu^Üi \nj- škodb po telesu. Še isti večer so ga pripcljali v bolnico usmiljenih bratov v Gorici. V bolnici je urnrl v par urab. V pondeljek so ga ])ripc!jali iz Oori- ce skozi Vipolže v Kozano. Sprevod je bil veličasten. Pokojni je bil od- bornik »Bralnega društva«. Domači pcvci so mu zapeli več žalostink v slovo. Sveti naj mu večna luč, žalu- joči družini pa iskreno sožalje. Potica in moCnik v Brdih. Okoliščine me večkrat nesejo okoli po Brdih. Pa sein slišal o delitvah občin. Kcr ni bilo o tem se nič v »Oor. Straži«,sem napisal tiste vrstice (> malem Kojskem in velikem Dobro- vem. Nisem pa hotel napeljevati vode ne na kojsčanski, ne na dobrovski lulin, še manj pa komu škodovati. In vendar je moj močnik razburil dobro Vipol/žce in Medance. kateri upajo skupaj jesti dobro potico. Bog blagoslovi že naprej! Res imajo Vi- polžci bliže v Oradič rod Medano. kot pa v Kojsko v grad. Ce bodo pa rajši za nckatere reči hodili v Kor- min, za druge v Gradišče. in za ne- katere še vedno v Gorico, ko sedaj labko vse to opravijo v Gorici, ne vem. Tudi medanskim vasjanom ne bo preveč po potici disalo, kadar bo- do občinsko »marajno« proč peljali. Vipolžci in Medanci pričaknjejo v občinski blagajni dobiček. Ako bi bile občine še autonomne, bi ga z dobrim občinskim gospodarstvom lahko do- segli. Sedaj je pa že tako vpeljano, da so občinski stroški vserod ogroni- ni. Ako bi bila medanska občinska bßgajna lani prazna. bi bila komi- sarska doba najbrže krajša. Ako so zunanje sile pomnožile osobje v ob- činski pisarni, ga pač ne bodo zniža- le, če se priklopijo še Vipolže. (10- spodarska potica v danasnjih razine- rah ne bo mogla biti predobro potre- sena. Kako stališče zastran občin- skih meja bo zavzela oblast, inz ubo- gi dopisnik ne vem. Slišal sem pa, da v Drnovku, kjer delajo politično vre- me za Brda, še hranijo obširen načrt za »bei comune Castel-Dobra«. Po trgatvi — če ne poprej — mis- lim zopet pogledati okoli po Brdih. Ker slišim, da bo takrat po Brdih birma, upain, da najdem povsod — dobro potico. Prijateli Brd. Dobrovo. (K dopisu »Iz Vipolž - Medane.«) Dopisniku iz Medane bodi ocito povedano, da niso Dobrovci nikdar prosili ne Vipolžce, ne Vedrijance, ne Višnjevce, ne Jiruševljce, niti ko>- ga drugega, da bi se pridružil k novo ustanovljajoči se občini na Doliro- vem. Kakor vsi drugi, so tudi Vipolz- ci spontijno — prostovoljno ix;dpisali izjavo, da ždijo biti združeni z novo oDCino uoörovo. Kot prvi so podpi- sali izjavo g. Anton Skolaris. podžu- ! pan, g. baron Teuffenbach, g. vjkar Pirih, itd., vsi Vipolžci. Ako so za ! tem vsi Vipolžci podpisali drugo iz- i javo, da želijo biti združeni z Meda- no, je to stvar, ki nas Dobrovce ne more, in ne zanima, kakor nas ne rx> i de zaniinalo, če Vipolžci jutri podpi- ! šejo izjavo za kakšno tretjo združi- tev. Toliko v splošno pojasnilo na omenjeni dopis o molzni kravi itd., ki I bi pristojal bolj .^aljivim piveem kakor 1 resniin ljudem, — ker »bstn;i hv.ila — cena mala«. Iz Brd. (]Jobiranje občinske užitnine.) KojSčansko županstvo jc objavilo svojčas tarifo za pobiranje občinske užitnine, objavilo pa ni ixistranske pristojbine za pečate, fašete itd., ta- kozvane »accessori«, ki jih pobirajo užitninski organi kar suinaricno brez nikake špecifikacije, napišejo na kratko na boleto »accessori« L toli- ko in toliko, tako da krčmar ali tr- govec plača, ne vedoč po kaki tarifi in od kakih predmetov. Vzlic poizve- dovanju in povpraševanju se ni inogla izvedeti tarifa za take ix>stranske pristojbine, odgovor sledi vedno dvoumen. In ravno zato je odrnera takih pristojbin upravičeno suinljiva in se opravičcno misli, da su plaču- jejo zdatno vi^je, kakor je predpisa- no. V kolikor je bilo mogoče, se je dognalo, da »e smejo postranske pri- stojbine nikdar presegati višino dolo- čene občinske užitninc, kar je pa pri nas pogostoma nasprotno. Vzcmimo le par primerov: Za pokalice (pasV rete) znaša občinska pristoibina za vsak liter 5 stotink, med tern ko za postranske pristojbine (fašete) se po- bira — ne vedno enako — okoli 15 do 25 stotink za vsak liter, torej bi bilo 3 do 5 krat visje kakor znaša ob- činska užitnina. Za cikorjjo (kavino Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« primes) znaša občinska užitnina za vsak kg 25 stotink, ker je pa pri ma- lih komadih 13 kosov za I kg, sepobi- ra postranska pristojbina po 5 stotink od kosa (mnogokrat tudi po 10 sto- tink), kar znaša za vsak kg 65 st. (oziroma L 1.30), torej več kakor znašajo obč. pristojbine. Razni drugi užitninski konzorcji pobirajo za zape- čatcnje enega soda 20 st., pri nas se pa pobira za vsak pečat 20 st., ker pa vsak sod mora biti zapečaten s 6 pe- eati, znaša pristojbina L 1.20. Veči- noma se dogaja enako tudi z vsemi drugimi obdačenimi predmeti. Vprašarno prizadete užitninske or- gane kakor tudi županstvo, ali ne veljajo za vse enako in povsod to- zadevui prcdpisi? Prosimo pojasnila! Na prvi pogled se dozdeva to ma- lenkostna stvar, a prizadetim se od- nese morda po krivici letno po več stotakov. Drežnica. Slovesen dan je obhajala Drežni- ca prcteklo nedeljo. Dopoldne ob 5. uri je začelo veselo prit^kavanje. Zvonovi so vernikom naznanili, da je prišel po dolgem času med nje prev- zvišeni knez in nadškof. Na stotine veselili obrazov je pričakovalo nad- pastirja pri slavoloku pred vasjo, ki je bil prav okusno napravljen. Ob- činsko starešinstvo z županom na če- lu je sprejelo našega nadpastirja z iz- razi udanosti in spoštovanja. Qanljiv je bil sprejem pri otrocih birmancih; marsikatero oko se je na tihem ro- silo ob ganljivem govoru nedolžne deklice, ki se je premilostljivemu le- po zahvalila za njegov prihod. Pro- sila je božjega blagoslova za prev- zvišenega, našo občino in celo deže- k). Sprevod se je pomikal po vasi; pred*župriiščem je pričakovala nad- pastirja dekliška Marijina družba, ki mu je napravila krasen špalir ob ce- sti. Po sprejemu se je sprevod podal v cerkev, kjer je bil blagoslov. — V pondeljek na dan sv. binne je daro- val prevzvišeni sv. mašo ob asistenci duhovnikov; po sv. maši nas je prcv- zvišeni v krasni pridigi navduševal za kršcansko popolnost. Po pridigi je bila daritev sv. birme. Na vsakem obrazu si spoznal zadovoljnost in ve- selo srce, žal da smo se morali ob 5. uri zvečer zopet posloviti od Ijublje- nega nadpastirja. Iz dna srca smo mu hvaležni za skrb in trud ter mu kličemo: Mnoga leta. tnilost sveta, naj Ti še, doživet da. Iz Sv. Križa na Vipavskem. Odkar imamo novega komisarja v naši občini, se je ustanovila podruž- niea občinskega urada v Restavra- ciji pri postaji na cesti. Občinska po- šta se odpira zjutraj kar pri žganju, uradni spisi se rešujejo pri litru, prošnje zvečer pri čašah. Obžaluje- mo vlado, da ne napravi v naši občini reda. Plačdni. * * * Od 21. t. m. imamo novega obč. komisarja; doina je nckje iz Furlani- je in ne razume slovenski. Prišel je od prefekture z dekretom, ki mu do- loča tudi dnevno L 35. Vprašamo j_samo oblasti, zakaj niso pustile raz- pisati volitev bivšemu komisarju, ki je že pred dvema mesecema omenil gosp. podprefektu, da bi bilo to naj- umestnejše. Podprefektov odgovor ; se je pa glasil: Ni še primeren čas! Vprašaino vlado, kdaj bo konec nasi- lja? Lulik je konečno uvidel, — ali i prostovoljno ali neprostovoljno ne vemo — da enkrat mora biti nasilja konec, zato se je odpovedal. Odpove- dal se je tudi ker mu vlada ni pustila razpisati volitev. Toda še nekaj: Lulik je imel L 15 dnevno, novi ko- misar pa ima L 35 dnevno. Kam bo prišlo naše občinsko gospodarstvo? Toda potrpimo, enkrat bo gotovo prenehalo tudi nasilje. Slap ob Idriji. Oddahnili smo se. Po večletnem službovanju med nami jcmlje slovo g. finančni brigadir. Navadno je vsa- ko slovo težko. Mi v tern slučaju te- | ga ne moremo trditi in ne bomo po- točili nobene solze za njim. Le tisti ve, ki je čutil njegovo moč, kako je na vse načine pritiskal naše ljudi. Ne le na Slapu, ampak v spominu ostane tudi našim hribovcem, zlasti Ponikovcem in Pečanom. On ni de- lal za bratstvo in prijateljstvo med obema narodoma, tudi ni bilo njego- vo delovanje napram Ijudstvu službc- na zadcva, temvcc je bilo pretirano nasprotovanje našim ljudem. Oorje ; mu, ki se mu je zameril. No pa po ' višji volji gre sedaj proč. Jokali, ka- i kor rečeno, ne bomo za njim, a zeli- j mo mu dnigorl več razumevanja in | spoštovanja do tujerodncga ljudstva. i Nasprotno pa moramo pohvaliti naše- ga g. brigadirja karabinerjev. On razumeva težnje našega ljudstva, vr- ši sicer točno svojo službo, a ne nad- leguje ljudstva po nepotrcbnem. Zato ga pa imajo ljudje vsi radi in ga spoštujejo. Upamo, da bo tudi novi brigadir finančne straže deloval ta- ko, da bo službo dobro opravljal, a ne ljudstva šikaniral po ncpotrebnem kot njegov prednik. V tern smislu ga pozdravljamo! •_____________ Darovi. Za »Alojzijcvišče«: Gospod A. je daroval o prilik svojc zlatc porokc 2d L za »Aloj- zjeviščc«. Srčna livala! SPREJME se 14 do 16 stari vaje- nec v trgovino usnja v mestu. Naslov nove Lipravništvo Straže v ulici Ma- meli 5. I. Objava.*) Stavbena zadruga Miren-So- vodnje v likvidaciji, ; ki jo zastopa podpisano načelstvo, ob- ' javlja, da je občni zbor due 3. avgusta t. 1. dal likvidacijskemu odboru z vsi- : Ijivim A. F:erlatom na čelu popolno nezaupnico in da ga jc odstavil. Ra- zven tega so bili izključcni kot Skodljivci zadruge Ursič Peter, Beltram Ivan, Ba- tistie Vinko in Ferlat Ida. Svarijo se vse prizadete stranke, ki imajo obveznosti napram imenovani zadrugi, da ne sklepajo z A. Ferlatom nikakih opravil, ampak da se še nadalje obračajo na načelstvo oziroma na po- obla^čenca gosp. dr. Leopolda Bobič; kajti napravljeni so potrebni koraki, da se pri soilišču doseže vpis novega li- kvidacijskega odbora pod vodstvom gosp. dr. Bobiča. Jasno mora biti vsakemu, da volja sedmih članov mora zmagati nad tr- masto vsiljivostjo štirih bivših članov, ki so bili izključeni na zadnjem občnem zboru. 1 V Mima, dne 30. avgusta 1924. za „Stavbeno zadrugo Miren - Sovodnje v likvidaciji." Načelnikov namestnik: Odbornik: Avgust Pelikan 1. r Kosič Franc 1. r. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredniStvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno novico, da smo danes pnkopali našo prelj'ubljeno soprogo, mater, hčer in sestro gospo Gabrijelo Gorjup r. Gabrijelčie, soprogo šolskega voditelja v Avčah, katera je dne 30. avg. 1924 ob 9. uri zvečer nenadoma preminula v starosti 35 let. AvČe, 1. septcmbra 1924 Rihard, soprog Avgustina Gabrijelčič mati Dušan, sin prof. Klavdija, sestra abs. ing, Mirko, brat Brez posebnega obvestila. POZOR! Pri Jos. Sborsil v Gorici, via Ascoli št. 18 pritlicje, se dobi velika izbera kurjega in gosjega perja za postelje in podzghtvnike po naj- niz'nh konkurenčnih cenah. POZOR NA ŠTLV. 18. Kar ne veš vprašaj univerzalni informacijski biro »Argus«. Knez Mihailova ulica 35, teles. 6—25 Beograd Pasaža Naučne akademije. Lloyd Sabaudo V kratkem odideta iz Oenove v Severno Ameriko velika parnika: »Conte Rosso« 30. 9. 1924. »Conte Verde« 14. 10. 1924. Vožnja iz Genove do> New Jorka traja 9 dni. V Južno Ameriko poštna brzoparnika: »Re d'Italia« 12. 9. 1924. »Tomasa di Savoia« 29. 9. 1924. »Principe di Udine« 29. 10. 1924. Vožnja iz Oenove do Buones-Ay- res traja 19 dni. V Avstralijo postrežba točna za potovalce ist blago. »Principessa Giovanna« 21. 9. 1924. »Principessa Maria« 15. 10. 1924. Za pojasnila in vpis obrnite sc na agencijo F. Rosich, Oorica, ulica Contavalle 4. NA PRODAJ JE NOVA OPREMA za spalnico in kuhinjo. Naslov pove uprava lista. STROJNO ključavničarstvo zelo dobro vpeljano se po ceni proda v večjern rnestu v Jugoslavsi. Naslov pri upravi »O. Str.«. NA PRODAJ so mladi prešički 6—7 tednov stari, ncmške pasrnc, jako lepi, po zmerni ceni. Kje, pove uprava. POSESTVO z gostilno se zelo ugodno proda blizu mesta Celje ua Štajerskem. Pojasnila daje Jos. Ko- fol, Drobočnik Sv. Lucija ob Soči. Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preseiil na Travnik st. 5, I. (nasproti lekarne). Nas zobozdravnik dohtop Lojz limber specialist za bolezni u ustih in na zobeh, sprejema za vsa zobozdrniniSkn in zobo* tßhniSha oprauila v GORICI - na Travniku 20. Prodajalne „Čevljarske zadruge" y Mirnu Gorica, Corso Verdi 32 - Trst, Via dei Rettori 1 ter komisijske zaloge po celi Julijski Benečiji so založene fV^ 2E „Adria-Sandali" 4PV letošnjega izboljšanega izdelka. Pi*va sBovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovinn najizvrstncjših Šivalnih strojev iz svetovno znane nemšketovarne .MUNDLOS'.dvokclcs znamkcorig. „KOLUMBIA", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vngal ulica Rabatta). Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Uelika zaloga češhego platna iz znanc tnvarne Regenchart I Raymann, vsaho- vrstno blaqo za poročence hühor tudi veiiha izbira moSricga in zenshega subna. Blago solidnoS Cene zmerne!