Šolska uprava z ozirom na delitev Slovenije v dve oblasti. (Poročilo podpredsednika pov. UJU tov. A. Gnusa na seji širšega sosveta v Ljub- Hani. dne 19. jun. t. 1.) Resnica je, da je politično adiministrativna razdelitev sk>venskega ozemlja za dolx) bivše Avstrije povzročala ne saino slovenskemu učiteLjstvu neštetih krivic: za učiteljske pravice in zahteve se ni nihče zmenil. Mogočneži so pač zaiitevali od učiteljstva točno izpolnjevanje dolžnosti, toda njega pravice so gazili ter dopustili, da se ga je napadalo. teptala niega čaist i.n uničeva'1 ugled celega stanu. Tekotn let so se sicer te razmere polagoina tu več — tam manj — izboljševale, za kar pa se je zahvaliti smotrenemu delu in odločnemu nastopu učiteljske organizacije. Kolike važnosti je bi'!a naša »Zaveza« za naš stan. za naše narod.no šolstvo bilo bi odveč povdarjati. Še le do ustanovitvi naše osrednje organizaci.ie dobilo je slovensko šolstvo pravi razmah. V medsebotnem občevanju in stiku spoznavalo je učitelgstvo drug drugega. navduševalo se k delu za samoosvojftev. k složnosti, skupnosti ter odločnosti v borbi za zboljšanje svoiega duševnega in gmotnega interesa. Nastala ie cela vrsta novih podjetij, naprav. zadrug in pridobitvenih društev. katerih vsestranski razvoii pač najbd.i iasno dokazuje, kaka sila. koiik napredek ie v združitvi. Učfteljstvo si je ustanovilo v domačem ieziku lepo pedagoško literaturo za svoie iiadalijn.ie izobrazovanje. izdalo celo vrsto mladinskih spisov. ki naj goie in širijo narodno zavest. razna človekoliuibna pridobitna in gospcAlarska podjetja pa nali dado sredstva za olaišavo socijalne bede nripadniikom učiteljskega stanu — vdovam. otrokom. sirotaiin — vse pa naj služi povzdiigi ugleda in časti našega stanu med liarodorn. Po prevratn. koncem leta 1918. se je zlasti ookazalo, koflike važnosti je biila naša sloga. naša solidarnost. Složni smo dosegli luspehe. ki smo Jiih svoičas itneli za sanjarije. Z tivedbo. ki jo je izdal ministerski svet kraJjevime SHS na podstavi člena 59. v smisiu člena 135. ustave o razdelitvi naše države na oblasti so padle me.ie nekdaniih avstrijskih dežel. Ozemlje Slovenije se ie razdelifo v dve oblasti, ljubljansko in mariborsko. Ta delitev pa vsebuie nevaroost, da se po^javijo v po prevratu ujedinjeni Sloveniji zooet separatistična stremljenja, da se bo delil naš rod vnovič v Kran.jce in Štaljerce. Tako v interesu slovenskega šolstva kakor v interesu stovenskega učiteljstva ie. da ostane šolska uprava v Sloveniji, tedai za obe oblasti skupna — enotna. kajti le talkrat ostane med slovenskiim učiteljstvom trajna in prava vez, le pod tein po.iroiem se bo krepila in razvijala naša 'lena or^anizacija vsestransko in povoljno: le tedai se bodo našj stanovski, prosveto-pospešujoči listi izpopolnjevaJi. naša gospodarska. socijalna in kulturna podietia na cvetela in dala temelj novim ustanovam v blagor ifr dobrobit učit-el.;skega stanu. - Ti razlogi so vodili zastopnike učitefjstva v višjem šol. svetu in bMi edin-o merodaini. da si je plenurn višjega šol. sveta na emi svojih sei osvojil predlog za enotnoi šolsko upravo na slovenskem ozemlju. Iz navedenih razilogov stavim iaz nastoDiii predlo^: »Širji sosvet UJU — poverjeništvo Liubljana se izreče za enotno — nerazdelno. za obe oblasti v Sloveniji skupno šolsko upravo. V korporaciji, kateri se bo ncverila šolska uprava. oa morata biti obe oblasti enakomerno zastopani « Ker temelji predstooeči predlog edinole na tem. ohraniti našo stanovsko orsranizacijo neokrnjeno in čvrsto. ker nikakor ne krati pravic v eni ali drugi obIiasti službujočega učiteljstva, sem uverien. da more vsak glasovati zani in se nadejam, da to tudi stori.