r5 A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P . P.126 66001 KC1PE& v/kSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini r*“ /« i» Abb. posuie i gruppo Cena lir Leto XXXV. Št. 81 (10.300) TRST, torek, 10. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V nedeljo v Kulturnem domu ob plebiscitarni prisotnosti Slovencev in demokntičnih predstavnikov izvoljenih uprav in strank Občni zbor SKGZ - mogočen dokaz enotnosti in odločnosti v zahtevi po globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji IZČRPEN PREGLED DOSEDANJIH PRIZADEVANJ ZA DOSEGO POPOLNE ENAKOPRAVNOSTI Z VEČINSKIM NARODOM IN ZA ZAŠČITO NARODNOSTNIH PRAVIC JE PODAL PREDSEDNIK BORIS RACE. OBČNI ZBOR JE ODOBRIL DOKUMENT SKGZ O PRAVICAH SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI. MNOŽIČNA PRISOTNOST PREDSTAVNIKOV IZVOLJENIH U-PRAV, POLITIČNIH STRANK, PREDSTAVNIKOV SZDL IZ MATIČNE SLOVENIJE, ITALIJANSKE MANJŠINE IZ JUGOSLAVIJE IN KOROŠKIH SLOVENCEV TER DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV. BRZOJAVKA PREDSEDNIKU REPUBLIKE. ODLOČNA PODPORA DEMOKRATIČNIH SIL NAŠIM ZAHTEVAM IN ZAVZETA RAZPRAVA DELEGATČV rija Ferletič in Marijan Terpin, KD: Raul Pupo, nekaj časa je občnemu zboru prisostvoval tudi radikalni prvak Giacinto Pannella. Na občnem zboru so bili tudi župani Edvin Švab (Dolina), posl. Albin škerk (Devin - Nabrežina) ter Andrej Jarc (Doberdob). Kraško gorsko skupnost je predstavljal njen predsednik Miloš Budin, kraška rajonska sveU pa predsednika Slavoljub Štoka in Karel Grgič. Občnega zbora so se še udeležili Ester Pacor in Laura Sardella (UDI - ZŽI), Mauro Gialuz in Da-rio Varin (CGIL), Gianfranco Rados in Adriana Janezich (ARCI), Damjan Paulin (SSO), Vladimir Kenda, Dušan KošuU in Renar (ANPI -VZPI), Cosolini, Turk, Furlan (ZK MI), Postogna, Cosman in Zidar «Slovenski narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom zagotoviti Polne pravice na celotnem narodnostno mešanem ozemlju. Za pravice Slovencev v Italiji, za napredek in ustvarjalno sožitje.* Pod tem geslom je v nedeljo od prvih dopoldanskih do poznih večernih ur potekal v Kulturnem domu v Trstu občni zbor SKGZ, ki je še enkrat s svojo mogočnostjo izpričal neomajno voljo vseh pripadnikov naše skupnosti, da se borijo za celovito priznanje pravic, ki nam Po ustavi in mednarodnih dogovorih pripadajo, da bodo v tem boju kljubovali koncentričnim napadom na naše zahteve in pravice ter pri Jem ustvarjali plodne stike z demokratično občutljivimi pripadniki italijanskega naroda. V tem smislu je občni zbor SKGZ predstavljal tudi Priložnost neposrednega soočanja z zastopniki demokratičnih strank ter družbenopolitičnih organizacij večinskega naroda. Ob koncu občnega zbora so dele-gati soglasno potrdili ((Dokument SKGZ o pravicah naše narodnost-oe skupnosti« in torej nedeljivost zaščite, ki jo zahtevamo enotno vsi Slovenci na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. O pomembnosti in manifestativ-hosti tega občnega zbora priča tudi tako rekoč plebiscitarna udeležba, saj so delegati in gostje do zadnjega kotička napolnili Kulturni dom. fTav tako so veliko zanimanje pokazali posebni poročevalci najbolj Razširjenih italijanskih časopisov (Corriere della sera, La Stampa, Liorno, Unita, Paese sera, Manifest0 in Espresso), tržaške radijske postaje, osrednjih jugoslovanskih časopisov (Politika, Borba, Delo, Oslo-°°djenje, Slobodna Dalmacija, Popita, Komunist in drugi) ter vseh televizijskih hiš iz Jugoslavije. Občnega zbora so se udeležili vidni predstavniki italijanskega in jugoslovanskega družebopolitičnega življenja. Naj omenimo predsednika deželnega sveta Maria Collija, predsednika tržaške pokrajine Lucia Ghersija, delegacijo SZDL Slovenije, v kateri so bili Beno Zupančič, Jože Smole, Andrej škerlavaj, Vida Mikuš in Tatjana Kosovel, predstavnike obalne konference SZDL iz Ko-Pra (črt Kolenc, Raul šiškovič in Dušan Fortič), zastopnik občinske konference SZDL Nova Gorica Loj-z® Lah, predstavnik medobčinskega ?pbora SZDL severnoprimorskih ob-SJ® Vlado Uršič, predstavnik RJC SZ DL Hrvatske, generalni konzul SF v Trstu Štefan Cigoj s konzuloma Lucjanom Benoličem in Lojze-Kantetom. Nadalje so še bili Predsednik in tajnik ZSO na Koroškem Franci Zwitter in Feliks Wie-*eL tajnik NSKS Filip VVarasch ter delegacija Unije,Italijanov za Istro je vodil pre“ Prisotni so bili tudi predstavniki strank. KPI so zastopali posl. Cuf-Raro, sen. Jelka Gerbec. Rossetti, f:?11,. »n Monfalcon, PSI: posl. Ca-• glione, Carbone, Pittoni, Seghene ln Pečenko, SSk: Zorko Harej, Ma- Brzojavka z občnega zbora SKGZ predsedniku Sandru Pertiniju Slovenci iz dežele Furlanije-,Julijske krajine, zbrani na 12. občnem zboru Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu vam izrekajo zaupanje, da boste v smislu duha, členov 3 in 6 ustave in vaših zagotovil enotni slovenski delegaciji vplivali na politične sile, ki zavirajo ureditev pravic in enakopravnosti slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prosimo vas, da to uredite v duhu idealov miru, prijateljstva in sporazumevanja med ljudmi in narodi, v duhu novega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. (ANPPIA), Ursini (ANED), Kerše-vanova, Čebohinova, Slavec in Udo-vičeva (za odbor bivših deportirancev), Lisjak (tržaški urad gospodarske zbornice SFRJ), Markuževa in Bregantova (Ženski iniciativni odbor) ter številni drugi izvoljeni predstavniki krajevnih organizacij in ustanov, prosvetnih in športnih društev. Občni zbor je slovesno odpri pred- sednik SKGZ Boris Race. Zatem je Miroslav Košuta, kot prvi predsedujoči (med razpravo so izmenično predsedovali občnemu zboru tudi drugi člani izvršnega odbora SKGZ), predlagal izvolitev verifikacijske in volilne komisije, ki sta bili potrjeni s ploskanjem. S ploskanjem so prisotni odobrili tudi predlog za sestavo delegacije, ki je v popoldanskih urah v imenu SKGZ ponesla venec k spomeniku 71 talcem na Opčinah, ko je bila v teku tradicionalna vsakoletna komemoracija ob obletnici ustrelitve. Dopoldanski del občnega zbora je obsegal poročilo predsednika Borisa Raceta, ki je podal izčrpen prikaz dosedanjega boja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za priznanje in uzakonitev njenih narodnostnih pravic, ugotovil da je ta boj privedel po eni strani do široke podpore našim zahtevam v vrstah demokratičnih sil italijanske družbe, po drugi strani pa tudi do žolčnega odpora nacionalističnih in fašističnih sil, da bi nam te pravice bile priznane in do sovražne protislovenske gonje zlasti na Tržaškem in v Beneški Sloveniji. Po dolgotrajnem aplavzu, s katerim je nabito polna dvorana pozdravila in potrdila predsednikova izvajanja, je dr. Karel šiškovič orisal politični dokument z zahtevami glede vsebine globalne zaščite, ki so ga prisotni prav tako sprejeli z aplavzom. Sledili so pozdravi predsednikov oblasti, političnih strank in organizacij. Predstavnik KD se ni oglasil. V svojih pozdravih so predstavniki demokratičnih strank in krajevnih ustanov poudarili pomen stališč SKGZ in obnovili obvezo, da se bodo zavzemali za rešitev problemov slovenske narodnostne skupnosti in jo podprli v njenem boju za enakopravnost. Po krajšem opo'canskem premoru se je občni zbor nadaljeval s poročilom tajnika Dušana Udoviča ter z daljšo in poglobljeno razpravo, o kateri bomo še poročali. Član nadzornega odbora SKGZ Peter Sanzin je prebral poročilo o dejavnosti v dobi od zadnjega občnega zbora, število članic (22) se ni spremenilo, izvršni odbor se je v nekaj več kot dveh letih sestal 37-krat, glavni odbor pa osemkrat. Poleg tega pa so se sestajali posamezni odbori, bilo pa je tudi nekaj posvetov o specifičnih vprašanjih. Sanzin je opravljeno delo ocenil pozitivno ter predlagal razrešnico glavnemu odboru, kar so delegati sprejeli. Ob koncu je predsednik SKGZ Race povzel še glavne misli iz diskusije. Delegati so nato odobrili besedilo brzojavke predsedniku republike Pertiniju. Sledile so volitve novega glavnega odbora SKGZ. Niceovo Delegati in gostje na občnem zboru SKGZ v Kulturnem domu v Trstu med poročilom Borisa Raceta PO SOBOTNIH ARETACIJAH PRIPADNIKOV «DEIAVSKE AVTONOMIJE« Prof. Toni Negri osumljen sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani in uboju Mora Nepredirna molčečnost preiskovalcev - Danes zasliševanje osumljencev PADOVA — Namestnik državnega pravdnika dr. Calogero, ki,.vetji-preiskavo, bo danes začel z zasliševanjem pripadnikov tako imenovane «delavske avtonomije«, ki so jih na njegov ukaz karabinjerji m a genti digosa v soboto aretirali v Padovi in v drugih severnoitalijanskih mestih. Med aretiranimi so, kot smo poročali, najvidnejši voditelji najbolj skrajnih kril izvenparlamentar ne levice in bivši ustanovitelji giba nja «potere operaio«, ki je bilo za marsikoga predsoba v oboroženi boj proti državi in njenim demokratičnim ustanovam. Kaže, da je dr. Calogero podpsal okrog 20 zapornih nalogov, policija m karabinjerji pa naj bi doslej izsledili kakih 13 osumljencev. S sobotnimi aretacijami pa akciia vsekakor še ni končana. Kot je v kratkem razgovoru s časnikarji pou daril državni pravdnik dr. Fais, gre le za najpomembnejšo in najbolj zahtevno fazo, ki je dozorela po dolgih mesecih vztrajnega dela vseh preiskovalnih organov. Fais je dodal, da sicer ne more in ne sme povedati ničesar o akciji, ker bi s tem kršil tajnost preiskovalnega postopka in uspešnost dela, poudaril pa je, da je sledil preiskavi dr. Calogera in da'soglaša z njegovimi ukrepi. Pa-dovskega kolega je odločno branil tudi namestnik rimskega pravdnika Vitalone, ki se je včeraj vrnil, iz Padove skupno s preiskovalnima sodnikoma Galluccijem in Imposima-tom, Vitalone, ki je skupaj s kolegoma pregledal zaplenjeno gradivo, da bi ugotovil morebitne povezave jo ter ubojem Alda Mora, je poudaril, da sploh ni mogoče govoriti o ideoloških prekrških«. Dr. Calogero je po njegovem mnenju strogo spoštoval zakonska določila. Zaradi nepredirne molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče izvedeti niti, kdo vse so bili aretirani in česa so -točno osumljeni. Kaže vsekakor, da so vsi obtoženi združevanja v prevratniške namene, približno polovica pa tudi ustanavljanja oboroženih tolp, češ da so vodili »skupi-no rdečih brigad«. Edini, ki naj bi bil neposredno osumljen sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani ter pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Mora, naj bi bil prof. Toni Negri, eden od ideologov «delavske avtonomije«. Za enkrat ni znano, na kakšnih indicijah je o snovana obtožba (dr. Gallucci naj bi vsekakor že podpisal zadevni zaporni nalog), govori se pa, da naj bi dr. Calogero prišel do teh indici j in dokazov že pred časom v okviru preiskave o umoru dveh desničarskih skrajnežev v sedežu padovske MSI. Kot znano so si odgovornost za t i umor prilastile rdeče brigade. Govori se nadalje, naj bi bil profesorjev glas zelo podoben glasu terorista, ki je zadnji telefoniral More vi družini in sporočil, da bo smrtna obsodba izvršena, če ne bo Zacca grmi «osebno odločilno posegel«. Zaradi tega bo Negri v kratkem pre mtščen v rimski zapor na razpolago tamkajšnjemu sodstvu. Aretacija voditeljev »delavske av-to-nomije« je bučno odjeknila v državi. krščanska demokracija je sestavo objavljamo na zadnji strani. | s pokolom v Ul. Fani in z ugrabitvi- zrekla priznanje preiskovalcem za .....................................................................................................imiiitiiiiiimmiimmmm.m Italijanska javnost seznanjena z našimi zahtevami 0 nas so tokrat pisali turinska «la Stampa», rimska «la Repubblica», milanski «il Giorno» in glasilo KPI «l’Unita* «'Kongres Zveze se je tokrat odre-*el mtimnosti, da bi opozoril javno nJienje s pozivom za polno prizna-pravic te manjšine». Tako je v svojem prvem poročilu označil občni zbor SKGZ posebni poročevalec lurinske cStampe* Giuliano Marche-®,m>, W je, kakor drugi italijanski časnikarji, prisostvoval zboru v Kul-tornem domu. On, kakor drugi, tokrat seznanja italijansko javno mne-*le z našimi problemi in zahtevami ler dokazuje, če je to bilo še po-rebno, da so italijanska občila na sedriavnem merilu znatno bolj od-Pr(a za manjšinsko problematiko, K°t pa domači listi, ne glede na to, a 1 ishajajo v Trstu ali Vidmu. Tržaški «I( Piccolo* je vsekakor tokrat vsaj delno prekinil svoj molk 0 nas in objavil članek s sintezo raz-PRWe in sklepov občnega zbora SK D-d Objavil ga je na tržaški kroniki * naslovom čez dva stolpca. «Skup-scina Slovencev o problemu zaščite». Turinska rStampa» je našim zahtevam posvetila že v nedeljo, se pra-Vt Pred občinim zborom SKGZ, čla-nek in naslov čet štiri stolpce: tSlo-Penci v Italiji proti emarginaciji — nočemo biti svobodni kot vsi dru-?'*• Mnrchesinija. kakor tudi dopis-™ka pa so v tem trenutku evropske volitve, ki bodo 10. junija. Kot je znano, je župan Cecovini javno napovedal, da se bo lista predstavila na volitvah pod znakom Union Valdotaine, to pa je povzročilo negativne reakcije nekaterih etničnih gibanj, ki so prav tako nameravala nastopiti na volitvah skupaj z Aostanci. O ter., so razpravljali na nedeljskem srečanju v Veroni med predstavniki vseh organizacij, ki naj bi sestavljale volilno koalicijo. Predstavniki Slovenske skupnosti so jasno povedali, da ne bodo kandidirali skupaj z «melonarji» zaradi njihovega protislovenskega stališča. Isto stališče so zavzeli tudi predstavniki Furlanskega gibanja in zastopniki Okcitancev. Tajnik Union Valdotaine Salvadori je skušal posredovati, toda pokazalo se je, da je skupen nastop žare., nemogoč. Tu di župan Cecovini in podžupan Au-relia Gruber Benco, ki sta v Veroni zastopala Listo za Trst, sta skušala pregovoriti Slovensko skupnost in Furlansko gibanje, češ da niso šovinisti. Sestanek se je tako zaključil brez dogovora. Union Valdotaine si je prevzela odgovornost, da sama zbe re zaveznike, kar bo storila že jutri. V primeru, da bi se odločila za manjšinsko - etnično usmeritev, ne pa za avtonomistično, bi ostala Lista za Trst na cedilu. V tem primeru, pa bi ji še preostajala možnost da bi se za evropske volitve povezala z radikalci. Sam Pannella je na svojem nedeljskem zborovanju v Trstu spet ponudil povezavo, pa čeprav jo je Lista pred enim tednom že odločno zavrnila. V spremenjenih okoliščinah pa bi seveda Cecovini svoj sklep utegnil spremeniti, pa čeprav se je sam Cecovini pred e-nim tednom dokaj grobo obregnil ob radikalce in njihovo sodelovanje s homoseksualci od FUORI. Glede Pannellovega nedeljskega zborovanja v kinu Nazionale naj še mimogrede omenimo, da je bil radikalni prvak t.i. preč. zborovanjem nekaj časa na občnem zboru SKGZ v Kulturnem domu. Prav zaradi tega smo pričakovali, da bo na radikalnem shodu omenil tudi problem Slovencev in obsodil sramotno protislovensko kampanjo, ki je v teku v našem mestu. Toda Pannella je o vsem tem previdno molčal. Glede na dejstvo, da je prišel v Trst snubit melone, se pravi glavne pobudnike te kampanje, je to povsem razumljivo, a prav nič opravičljivo, (tm) čevi dvorani dvajseti redni občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke. Skupščine se je udeležilo skoro dve tretjini članstva. Po dnevnem redu so bili prečitani poročilo upravnega sveta, poročilo nadzornega odbora in bilanca poslovnega leta 1978. Zelo obsežno poročilo u-pravnega sveta, ki ga je padal predsednik Libero Polojaz, je v uvodu podčrtal še vedno splošno kritično stanje v državi, ki ga danes potrjujejo padec vlade in nove predčasne volitve. Vzroke tega položaja v Italiji pa ni iskati samo v domačih problemih, temveč v zagonetnosti svetovnih problemov, ki ostajajo nerešeni in povzročajo neprestane motnje in negotovosti. Glede Trsta in dežele poročilo u-gotavlja, da je konjunktura malo- j lijonov lir in znašajo skupno 5.829 milijonov lir. Obveznih in prostih vrednostnih papirjev ima banka v svojem portfelju za 6.458 milijonov lir. Zelo dober uspeh žanje zavod na še novem delovnem področju mednarodne trgovine, še posebej na avtonomnem računu in z menjalnico. Med drugim si šteje zavod v veliko zadoščenje, da se prav ob 20. obletnici svojega obstoja po radikalni preureditvi prostorov predstavi s sodobnim sedežem. Sedaj je Banka res pripravljena prevzeti v mestu in deželi vlogo, ki ji pripada, in prispevati k razvoju krajevnega in deželnega gospodarstva. Po zelo živahni diskusiji, med katero sta predsednik Libero Polojaz ^ in ravnatelj Žarko Simonič dala j izčrpne odgovore na postavljena fllltlltlf Mirni MIHI tltllltl IttllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiOlIHIIIIlilllllllllll na sinočnji seji pokrajinskega SVETA OBRAZLOŽITEV OSNUTKA RAZVOJNEGA NAČRTA DEŽELE V šlirilelju 1979-1982 naj bi vložili okrog 4 tisoč milijard Imenovani zastopniki pokrajine v razne ustanove gre podcenjevati, vendar vidi dolgotrajnejšo rešitev za Trst in deželo in njuno gospodarstvo v čimprejšnji realizaciji gospodarskega dela osimskih sporazumov. Določeni tržaški krogi nasprotujejo tej realizaciji, nadaljuje poročilo, in se ne zavedajo, da zaradi j svojega ozkega gledanja škodujejo mestu samemu, medtem ko Tržaška kreditna banka trdno veruje v uspeh te pobude in je zaradi tega zaprosila pred nekaj , • leti, da bi odprla svojo poslovalnico 11 pri Fernetičih, tik ob predvideni prosti industrijski coni. Njena prošnja je bila na žalost zavrnjena, tako kot prošnje za tri druge poslovalnice v Trstu in deželi. Nato je podana v poročilu natančna analiza posameznih postavk bilance in njihova primerjava s postavkami prejšnjega leta. Iz podatkov izhaja, da celotna bilančna vsota z evidenčnimi računi vred znaša 47 milijard 466 milijonov lir, čisti dobiček pa lir 159 milijonov 963.200. Skoro vsi sektorji dejavnosti so zabeležili nove uspehe. Vloge so narasle za 3.148 milijonov lir ali za 22,2 odstotka in znašajo na hranilnih knjižicah in tekočih ročilo in bilanco ter sklenil, da se od dobička dodeli v redni rezervni sklad 20.000.000 lir, ostalo pa prenese na novo. k o poimenovanju šole na Proseku-Kontovelu V Soščevi hiši na Proseku je bil sinoči sestanek, ki ga je sklicalo Združenje staršev tamkajšnje osnovne šole, da bi seznanilo vaške organizacije s Proseka in Kontovela o naporih, ki jih je združenje vložilo doslej za poimenovanje šole po domačem revolucionarju Ivanu Regentu. Izčrpno poročilo je podal predsednik združenja Bruno Rupel nakar so v plodni diskusiji številni prisotni dali svoje predloge in mnenja, da bi še enkrat za vselej ta problem dokončno in pozitivno rešil. O sestanku bomo podrobneje še poročali. Furlanije ter razigrani štajerski izbor. ostale nespremenjene. Plesni del programa so še sestavljali privlačni belokranjski splet ter živahna izbora iz slavonjske, oziroma srbske folklore, ki sta požela največ aplavza. Plesalce sta spremljala glasbeni ansambel v različni sestavi in tamburaški ansambel prosvetnega društva «F. Prešeren* iz Boljunca. Z veliko bogatejšim repertoarjem kot lani, ko so dejansko pevke šele začele skupaj vaditi, pa je v sežanski novi telovadnici nastopila ženska pevska skupina «Stu ledi». V letu delovanja so namreč pevke veliko nastopale tako same, kot s plesno skupino in pridobile na ubranosti ter sproščenosti. V kratkem bo folklorna skupina «Stu ledi» gostovala v Kranju in Velenju, maja pa bosta predvidoma kranjska in velenjska skupina nastopili pri nas. (bp) Lojze Spacal v Kraški galeriji Kraška hiša v Repnu, ki je bila čez zimo zaprta, bo za veliko noč spet odprla vrata obiskovalcem. Toda še prej, in sicer v četrtek 12. aprila, se bodo odprla vrata Kraške galerije, ko bo uradna otvoritev letošnje prve slikarske razstave. Letošnjo sezono bo odprl naš priznani umetnik Lojze Spacal, ki bo prikazal nekaj slik in grafik novejšega datuma. Na otvoritev razstave, ki bo ob 20. uri, vabi zadruga «Naš Kras» vse ljubitelje likovne umetnosti. • Z odlokom ravnatelja pokrajinskega urada za delo in polno zaposlitev z dne 16. februarja t.l. je bil ponovno imenovan pokrajinski odbor so-cialnoskrbstvenega zavoda INPS. V njem je tudi zastopnik Kmečke zveze dr. Stanislav Oblak. Delegacija tržaške pokrajine v Ljubljani Delegacija tržaške pokrajinske uprave pod vodstvom predsednika Ghersija bo danes na obisku v Ljubljani na povabilo tamkajšnje občinske skupščine. V središču pogovorov s slovenskimi predstavniki bo predvsem gospodarsko sodelovanje med sosednima deželama, obravnavali pa bodo tudi druge aktualne probleme obojestranskega interesa. Tržaški pokrajinski svet je posvetil sinočnjo sejo srečanju s podpredsednikom deželne vlade Ser-giom Coloni jem, ki je obrazložil skupščini osnutek razvojnega načrta za Furlanijo-Julijsko krajino. Dodal je najprej analizo družbenogospodarskega položaja, ki prikazuje trdnost proizvajalne in demografske strukturo obširnega osrednjega dela deželnega ozemlja, v nasprotju z zaskrbljujočim slabšanjem razmer na goratih področjih in na območju Tržaškega in Goriškega, kjer upada zaposlitev, zlasti v industriji. Smotri deželnega načrtovanja bi zato morali biti utrditev razvoja na osrednjem predelu, spodbujanje turizma in male industrije ter obrtništva na hribovitih področjih. Za tržaško pokrajino bi si bilo treba prizadevati da bi prišlo do uravnovešenja gospodarske strukture, ki sloni sedaj pretežno na zaposlitvi v javni upra vi in v terciarnem sektorju. V ta namen je treba preokreniti težnjo k zmanjšanju zaposlenosti v industriji, tako, da bi se povrnili na vsaj 46 do 47 tisoč zaposlenih na tržaškem ozemlju v tej panogi. Orisal je nato smernice, ki jih je sestavil deželni odbor v dogovoru z večino v deželnem svetu, za izdelavo razvojnega načrta in njegove smotre: obramba in krepitev zaposlitve, razširitev proizvajalnih dejavnosti in integracija dežele s sosed- rtliliiiiiiliiiiilMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliliiiilliiiiiiliiniiiiiiiilliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilliiiiitiiviMiiiiiiiillliiliiiiliiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiliil Ni dovolj prižgana lučka... Kaj je pravzaprav strah, ta sila težko opredeljivi občutek, ki spremlja tako rekoč slehernega človeka skozi otroško dobo in pogosloma celo še dlje tja do odraslosti, ko se lahko sprevrže v takšen ali drugačen psihološki kompleks? Vpra sanje si je le malokdo od nas kdaj zastavil in še to zelo verjetno izhajajoč iz napačnega pojma, da je strah pač nekaj prirojenega vsakomur. skratka, nujno zlo. Pa ni tako in tega bi se morali zavedati še predvsem starši, ki prečeslo že iz navade vzbujajo v otrocih nove in nove oblike strahu, ko jim za kazen žugajo, denimo, z zdravnikom ali poboljševalnico, namesto da bi v malčkih s potrpežljivostjo in razumevanjem utrdili vero, da strahu kot takega sploh ni, da si ga je človek sam ustvaril in začel prenašati podzavestno na potomstvo z nesmotrnimi vzgojnimi metodami. Vprašanje ?o si na dokaj svoje vrsten način postavili tudi učenci in učenke gropajsko-padriške osnov ne šole «Karel Destovnik Kajuh* ter skušali prav tako izvirno nanj odgovoriti s pomočjo socialne de lavke Sonje Baiss ter učiteljice Sa vice Grgič na sinočnjem snidenju s starši in psihologinjo Zdenko Štiajn. Najprej so sestavili vprašalno I znijo. Pri vsem bi se bilo vredno polo. v kateri žele zvedeti od «Stra- zamisliti ob občutku krivde; da ga hm. čemu jih sploh straši, od kod namreč odrasli, starši, ne bi poj prihaja, če se tudi sam česa boji, I movali samo enosmerno, kajti tud1 če ga ima kdo rad. če straši tudi odrasle itd., nato pa na navedena in druga podobna vprašanja odgo varili. V odgovorih se odraža neizpodbitno dejstvo, da se otroki res ne boje tistega, česar ni, temveč le onega, kot na primer kač. pajkov in miši. o čemer z občutki strahu ali gneva govore njihovi o-četje in matere. Res je, strahovi so v doraščajo-čem otroku nekaj povsem normalnega, kolikor so povezani z razvojem njegovega nestvarnega mišljenja, nerazlikovanja med sanjavimi in dejanskimi doživetji, kakor je poudarila psihologinja Štrajnova. Mali ima premalo informacij o svetu, ki ga obdaja, zato te informacije sam razpleta ter vanje vple ta domišljijo. Polagoma otrokovo mišljenje dozori, strah pa ostane. Zakaj? Ker se ga navzame od star šev, ki ga nanj navajajo in drugič, ker si zaradi določenih usta Ijenih avtoritarnih norm, ki urejujejo naš vsakdan, ne upa na dan z resnico v zvezi s katerim od svojih stvarnih doživetij, od tod občutek krivde in strah pred ka njimi legijami, v okviru obnove po potresu in usklajenega razvoja na vsem deželnem ozemlju. V ta namen bo deželna uprava vložila v štirilet-ju 1979-1982 okrog 4 tisoč milijard lir, od katerih je 410 milijard še nevezanih. Velik del naložb je namenjen cestnim, železniškim in luškim infrastrukturam, bi bodo utrjevale mednarodno vlogo Furlanije Julijske krajine. Predsednik Ghersi je izrazil na men pokrajinske uprave, da izvede o osnutku razvojnega načrta dežele široko posvetovanje s krajevnimi u-pravami, sindikalnimi organizacijami in drugimi ustanovami. Sledila bo, preden bo sporočila svoje mnenje deželni upravi, poglobljena razprava v pokrajinskem svetu. V zaključnem delu seje so svetovalci izvolili zastopnike pokrajine v komisijo za slovenske šole (Marta Ivašič, Josip Pečenko, Jurij Slama), v deželno središče za eksperimentiranje v kmetijstvu (Marjan Gregorič) in v nekatere druge usta- Danes se sestane deželni svet Po enotedenskem presledku zaradi sočasnosti vsedržavnega kongresa KPI se danes, 10. aprila, ob 9.30 ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu bodo razna vprašanja ter interpelacije in razprave o nekaterih zakonskih osnutkih, tako o osnutku, ki vnaša popravek k zakonu iz 1. 1976 v korist združenj krajevnih ustanov in ki ga bo obrazložil komunist Proserpio. • V dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 bodo drevi ob 19. uri predvajali zanimivi dokumentarec o življenju čebel. Sindikalne vesti očetje in matere so zmotljivi, tore; (četudi nehote) dovzetni za krivič no ravnanje z otroci. In dobro vemo. kakšne notranje konflikte lahko takšno ravnanje sproži v nedoraslem. To je prišlo do izraza tudi v mi kavnem skeču, s katerim so osnov nošolci prikazali utrinek iz vsak danjega življenja brezimne, popreč ne štiričlanske družine: oče kupi Alenki barvice. Jurček skoči po konci, češ, ka j pa jaz, žena nah ruli moža, otroka sta si v laseh, mati ju za kazen pošlje spat. A lenki in Jurčku se prikažeta strahova — pajek in kača — in ju pokarata. ker da sta razsrdila star še, v sobo pi ivihra mali in otro koma zažuga s strahovi. Moralo naj bralec kar sam izlušči. Sledila je krajša debata. Matere so tožile, da se njih malčki boje teme. Bržda bi jim bilo treba pu stiti čez noč prižgano lučko? Re kli bi. da ne. Kot je pravilno na glasila Štrajnova, je potrebno z otrokom navezati globlji dialog o teh vprašanjih, prižgana lučka je j | lahko le začasna rešitev, (dg) Delavska skupščina tovarne testenin «Miramar» in enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL sta včeraj iz protesta proti zadržanju lastnika tovarne Pauluzzija oklicali stavko. V poročilu je poudarjeno, da bolj kot na industrijca, Pauluzzi spominja na kakega gospodarja železarn iz prejšnjih stoletij, pozablja na izvajanje delovne pogodbe, se ne drži danih in tudi podpisanih obljub. Stavka se bo nadaljevala tudi danes, delavski svet in enotna zveza pa bosta sproti sprejemala vse potrebne uklepe, dokler lastnik ne bo spremenil svojega zadržanja. Za valorizacijo Glinščice V, soboto sta se dolinski župan Švab in podžupan Pečenik sest la s podpredsednikom deželnega odbora Colonijem in prefektom Marrosujem, s katerima sta razpravljala o vprašanjih dolinske občine in o valorizaciji Glinščice. Skupaj so se nato podali do cerkvice na Pečah, ki so jo fašisti pred kratkim oskrunili. S tem v zvezi so govorili o nekaterih ukrepih, ki naj bi preprečili podobna vandalska dejanja. Domenili so se tudi, da se bodo zavzeli za valorizacijo celotne Glinščice in v ta namen sklenili, da ustanovijo posebno študijsko skupino, ki bo izdelala primeren program. Seminar o škodljivosti tovarniškega okolja V knjižnici univerzitetnega zavoda za arhitekturo in urbanistiko v Ul. Universita 7 bo danes, ob 9. uri seminar o «škodljivih učinkih tovarne znotraj in izven nje*. Govor bo zakonodajnih in normativnih sredstvih za preprečevanje in nadzorstvo človeku nevarnih dejavnikov v tovarniških ohratih. Uvodni poročili bosta podala ravnotelj omenjenega zavoda prof. Roberto Costa in ravnatelj zavoda za medicino dela prof. Ferdi-nando Gobbato. Ob smrti Valerije Košute izrekata PD Vesna in ŠD Mladina svojcem iskreno sožalje. PD Slovenec izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Emilu Pe-tarosu ob izgubi drage none Emilije. Dekliški pevski zbor Vesna izreka Ildi iskreno sožalje ob izgubi drage none Valerije. Godba na pihala Breg izreka iskreno sožalje svojemu članu Ljubomiru Pctarosu ob izgubi drage mame. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat in nono VIKTOR ŠKAMPERLE Pogreb bo danes, 10. aprila, ob 17. uri iz hiše žalosti, Kon-tovel št. 157, na proseško pokopališče. Žalujoči: žena Marija, hči Anica in sinova Slavko ter Danilo z družinami, brat Danilo, vnuki in ostalo sorodstvo Prosek, Opčine, Dearborn, Maribor, 10. aprila 1979 XII. OBČNI ZBOR SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE BORIS RACE PREDSEDNIŠKO POROČILO SLOVENSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI IN NJENIM PRIPADNIKOM ZAGOTOVITI POLNE PRAVICE NA CELOTNEM NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU Delegatke in delegati, spoštovani gostje! SKGZ je organizacija slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki združuje slovenske kulturno prosvet-ne, strokovno-gospodarske in teles-novzgojne organizacije, sredstva javnega obveščanja in druge. Je torej zveza, ki na narodnostno mešanem ozemlju Furlanije - Julijske krajine združuje organizirane sile v naporih za ohranitev naše skupnosti, za njeno kulturno, gospodarsko in socialno rast ter v boju za njene pravice in enakopravnost. Kljub tako izrazito specifičnemu značaju, se nismo v naši Zvezi nikoli zapirali sami vase, ne obravnavamo samo naših problemov in ne zanemarjamo vsega, kar se okrog nas dogaja, kar se dogaja v italijanski državi in v svetu. Predobro sc- zavedamo, da smo del družbe, v kateri živimo, in da z njo delimo dobro in zlo. Če hočemo tudi sebi dobro, potem moramo vplivati, da se vse, kar je dobrega, uresničuje. Ker so slovenska narodnostna skupnost in njene pravice osrednje vprašanje, o katerem tečejo razprave in polemike pri nas, se bomo v tem poročilu ob drugih vprašanjih omejili zgolj na omembo. Splošna politična vprašanja Ostajamo dosledni naši privrženo sti miru v' svetu. V narodnoosvobodilnem boju proti fašizmu in nacizmu, smo v prvi vrsti izkazali vo Ijo, da se osvobodimo, toda smo v ta boj zavestno vtkali svoje prepričanje, da se hkrati borimo za mir. Podpiramo vsa osvobodilna gibanja v svetu, ker smo zatiranje preizkusili sami na svoji koži. Smo pa istočasno na strani tistih, ki se zavzemajo za mirno poravnavo sporov in nas zaskrbljujejo vse napetosti med državami, ki poskušajo reševati odprte probleme z orožjem. Trdno verujemo v spoznanje, da bo ob najbolj kritičnih trenutkih obvladal čut odgovornosti - pred človeštvom, kajti količkaj širši oboroženi konflikti bi ga lahko smrtno prizadeli. Neuvrščenim državam želimo u-spešno delo v aktivnem utrjevanju i liru, da jim bo uspelo pridobiti vse druge v naporih, da si majhne države zagotovijo pravico same odločat; o svoji usodi, in da jim bo u-spelo pridobiti večino sveta za vzpostavitev novega pravičnejšega svetovnega gospodarskega reda. Zavedamo se pomembnosti prvih neposrednih volitev v evropski parlament, ker pomenijo korak naprej k širšemu združevanju zapadne Evrope in utrjujejo zavest o nujnosti Šim večjega povezovanja držav in narodov, ki ga terjajo današnja stopnja razvoja in odnosi, izoblikovani po drugi svetovni vojni. Zavedamo se pa, da evropski parlament ne bo mogel postati v širše dimenzije prenesen nacionalni parlament, ker bo reševanje bistvenih vprašanj, predvsem gospodarskega značaja, še dolgo časa odvisno od sporazumevanja med nacionalnimi vladami. Možnost, ki jo daje volilni zakon za evropski parlament, da dobijo narodne manjšine svoje izvoljene predstavnike, je uresničljiva samo za nemško skupnost na Južnem Tirolskem. V tem je njegova velika pomanjkljivost. Za zagotovitev izvolitve predstavnikov naše narodnostne skupnosti v parlament, v deželni in v druge lokalne svete, predlagamo podoben mehanizem, toda prilagojen razmeram, torej brez omenjenih pomanjkljivosti. V teh letih družbene, gospodarske, politične in moralne krize italijanske družbe smo vedno zagovarjali stališče, da je treba začeti krizo hitro, odločno in dosledno reševati. Vedno smo bili mnenja, da ni mogoče več hoditi po stari poti polovičnega reševanja in odlaganja. Zato smo trdili, da . je treba omogočiti dejansko sodelovanje in soodločanje vsem tistim silam, ki so pripravljene prevzeti na svoja ramena odgovornost in si naložiti bremena restrikcij in odpovedi. Zal se to ni uresničilo. Življenjski problemi so ostali odprti in volivec italijanske republike je ponovno poklican, naj voli. če volilni programi ne bodo odpirali možnosti najširšega sodelovanja in mobilizacije vseh sil, ne verjamemo, da bo mogoče kaj premakniti, zato pričakujemo, da bo prevladala dobra volja in jja bodo odstranjene pregrade in pred sodki. Duha sodelovanja šmo si želeli tu di v tržaški občini, zato da bi občinska uprava bila kos velikim nalogam, ki jih mora reševati. Tudi tu niso uspeli napori, da bi združili demokratične sile, .predvsem ob !>ojavu nove, v bistvu konservativne 1 volilne formacije. Današnja občinska uprava. Liste za Trst, ki jo vztrajno podpira neofašistična stranka. predstavlja žgoč poraz tržaških demokratičnih sil. te kdaj, smo si Slovenci prav sedaj želeli tako demokratično uprav.j Trsta, ki bi podprla naše zahteve o globalni zaščiti, ker se prav tu, v Trstu, rojevajo vse akcije proti nam Slovencem. Zaskrbljeni smo nad avtonomističnimi težnjami, ki se uveljavljajo v deželi F-JK. Čeprav je avtonomija sama po sebi nekaj, k čemur težijo skupnosti raznih vrst, bi v našem primeru še bolj razdelila našo skupnost, zaradi česar bi prišlo do še večjih razlik v uživanju pravic posameznih njenih delov. V ospredju pravice slovenske narodnostne skupnosti Naša skupnost je torej v tem trenutku v središču pozornosti. Tega »c ne veselimo. Ne zaradi pozornosti kot take, marveč zaradi vzrokov, , ki so jo povzročili. Bili bi več iKot zadovoljni, če bi sredstva jav».ega obveščanja v italijanskem jeziku in večji del italijansko govorečih sodržavljanov stalno sledil našemu narodnostnemu življenju. Želeli bi si, da bi časopisi in druga sredstva stalno obveščala o tem, kaj in kako delamo, kaj proizvajamo v kulturi, kaj delajo naše organizacije, kakšni so naši pogledi na še neurejene naše probleme in kaj zahtevamo. Toda ni tako. V izvoljenih krajevnih svetih se naša vprašanja res obravnavajo, toda za javno mnenje italijanskega dela prebivalstva je malone tako, kot da ni nihče ničesar rekel, ali se zavestno pozabi na vse, kar je bilo rečeno. Italijanski sodržavljani ne berejo slovenskega časopisa, ker ne poznajo jezika. Tako se obveščenost omejuje zgolj na tiste, ki delujejo v politiki in v vrhu uprave. So pa tudi častne izjeme, ki jim gre vse priznanje, predvsem še, če to delajo v težnji, da nam pomagajo. Zaradi tako umetno ustvarjenega molka v javnosti, Slovencev praktično ni in je tako zadoščeno lažnemu prepričanju, da je to ozemlje, predvsem mesti Trst in Gorica, e-nonarodno, s čimer se tudi utrjuje v italijanskem delu prebivalstva zavest o enonarodnem značaju ozemlja. Današnjo pozornost je povzročil prej prezir do nas kakor gola informacija, predvsem pa očitek, kaj si vendar upamo, če zahtevamo e-nakopravnost. Pozornost je povzročila tudi «skrb», kaj bo, če bomo Slovenci dobili zaščitni zakon. Porušen bi bil namreč mit o tem, da je Trst <. žavnih in političnih predstavnikih je enotna delegacija Slovencev premaknila vprašanje zakona o zaščiti naše skupnosti z mrtve točke. Boj za vsebino zaščitnega zakona bo terjal še večjo strnjenost, ki je niti predvolilno obdobje ne sme načeti. SKGZ ne bo, tako kot ni doslej, štedila z napori, da se u-veljavi čimbolj enotno gledanje na vsa vprašanja, ki se tičejo naše skupnosti, da še naprej skupno nastopamo in da pride tudi v javnosti do izraza naša odločnost, da branimo naše pravice. Zato bo SKGZ predlagala drugim organizacijam-in političnim silam, da skupno in odločno odgovorimo, če se sovražna protislovenska propaganda ne preneha. Delegatke in delegati! Vsakdo izmed nas je danes postavljen pred preizkušnjo, koliko zna sam braniti svoje pravice. Naj bo čas, ki je pred nami, čas pogumnih izpričanj o naši narodni pripadnosti, naj bo čas zavestnih nastopov pri uveljavljanju našega jezika in vseh pravic, ki pripadajo sleherni narodnostni skupnosti. -m«*' nnmaiKTffl <*> - ■ :- . sustf.aS««**6? ' t M?0 "t i 4L .... »f - _ gKfSS5 / v . č.; Z občnega zbora SKGZ; predsednik Boris Race med svojim uvodnim poročilom 4 i' • * DUŠAN UDOVIČ TAJNIŠKO POROČILO DELOVANJE ORGANOV SKGZ in njenih Članic Občni zbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je priložnost, ko na prehodu iz enega mandatnega obdobja v drugo ne samo sintetično pregledujemo delovanje, pač pa tudi razmišljamo o vsem, kar nas spremlja pri vsakdanjem delu, o ustvarjanju in usmerjanju pobud in odnosov, s katerimi je pretkano življenje naše narodnostne skupnosti. Vemo, da si osnovo in pogojev, v katerih živimo in se razvijamo kot specifična družbena skupnost ne določamo sami, in da tudi še nimamo širših instrumentov, da bi nanje vplivali. Vemo tudi, da družbeni procesi različno vplivajo na nas, da učinkujejo na okoliščine in pogoje, ki opredeljujejo naš prostor zdaj v pozitivni, zdaj v negativni smeri. Pri tem je stalno le naše prizadevanje, da si svoj obstoj in razvoj kot skupnost zagotavljamo na osnovi svoje ustvarjalne družbene vloge. Slovenci v Italiji smo v glavnem vse povojno obdobje z lastnimi silami kljubovali razmeram, ki niso bile ugodne za perspektive našega razvoja. Tudi danes še niso, niti zdaleč ne v tolikšni meri, kot bi to potrebovali. Tega se zavedajo najbolj tisti, ki so v vseh teh letih z nesebičnim požrtvovalnim delom dan za dnem ustvarjali in krepili našo prisotnost v deželi na vseh področjih, ki nas vežejo na osnovi skupnih interesov. Pri tem so se morali dnevno srečevati z nešteti mi problemi, ki jih prinaša položaj podrejenosti, tako v gospodarskem kot kulturnem in socialnem pogledu. Vsekakor nekaj drži in bo držalo v načelih delovanja naših organizacij tudi v bodoče: četudi je bil za našo skupnost trenutek še tako neugoden, niso naše članice in or ganizacije nikoli branile ozkih ali partikularističnih interesov; vedno so si prizadevale, da bi bile iniciative in cilji delovanja vselej sprejemljivi in koristni za vso družbeno stvarnost dežele, v kateri živimo. V gospodarskih, kulturnih, tako kot v vseh ostalih dejavnostih, ki množično vključujejo Slovence v o-kvifu naše zveze, je bila in bo stal no prisotna miselnost, zaradi katere je naš človek dejanski in vsakdanji pospeševalec sodelovanja med tu živečima narodoma. Kljub pogostemu nerazumevanju in tudi odkritem nasprotovanju je naš človek vselej na najbolj naraven in neposreden način s svojim delom izpričeval vse to, kar nekateri sodržavljani italijanske narodnosti o nas danes šele odkrivajo. Ne da bi si prilaščali preroških sposobnosti, lahko mirno rečemo, da duh, ki ga prinaša osimski sporazum, potrjuje dolgoletno pravilno usmeritev in delo vseh naših organizacij in članic. Odprtost do širših vprašanj tukajš njega prostora je bila vsem našim organizacijam osnovno vodilo in podlaga naše splošne politične usmeritve, čeprav je to za take strukture kot jih v sedanjih razmerah premoremo včasih hud napor. Pri tem je umestno opozoriti na Id v oje: aktivnost naših organizacij že sama na sebi dopolnjuje tukajšnji prostor s kvaliteto, ki s strani velike večine italijanskega prebivalstva ni bila nikoli poznana in zato tudi ne priznana. Naša integriranost v širši deželni prostor bi bila v pogojih enakopravnosti naraven proces, v katerem bi se lahko skupno uresničevali cilji naše narodnostne skupnosti, kakor tudi cilji vseh demokratičnih sil večinskega naroda, ki želijo v praksi uresničiti črko in duha osimskih sporazumov. V sedanjih pogojih pa so vse naše pobude v tej smeri v bistvu le odpiranje nove fronte, ki nas sili v nenehen boj za upoštevanje interesov naše skupnosti. če so bila doslej ta naša pri zadevanja uspešna, je to predvsem zasluga naše vitalnosti, pa tudi tistih, žal še vedno preredkih naprednih sil večinskega naroda, ki se zavzemajo za naše pravice v okviru boja za demokratično preobrazbo italijanske družbe. Te stvari smo danes dolžni povedati s posebnim poudarkom, ker prihajajo na površje sile, ki na račun naše stvarnosti napletajo najrazličnejša groba potvarjanja. Te sile bi rade med italijanskim prebivalstvom obujale narodnostno nestrpnost, med naše ljudi pa razširile občutek negotovosti do lastnega prepričanja. Odgovorno ravnanje in vsakdanje ustvarjalne prispevke Slovencev je v prvih dveh desetletjih po vojni velika večina oblastnih dejavnikov večinskega naroda sistematično spregledovala in glede naših vprašanj izbirala sramežljiv ali oportunističen molk, če že ni šlo za odkrito nasprotovanje. Zato je tudi razumljivo, da je demagoška protislovenska gonja naletela pri i-talijanskem prebivalstvu na plodna tla predsodkov in skoro popolne neinformiranosti. Zaradi vsega tega tudr ne vidimo pravega razloga za to, da bi se organiziranemu življenju naše skupnosti očitala kakršna koli zaprtost ali težnja k izolaciji. Takšno poenostavljeno tolmačenje našega življenja je danes tudi za tiste, ki tako mislijo, v dobri veri znak še vedno prepovršnega odnosa do naše stvarnosti. Iz vsega navedenega izhaja, da je delovanja vseh naših struktur še vedno utesnjeno od potrebe po kljubovanju neenakopravnemu položaju, v katerem se Slovenci nahajamo. Vendar je tudi nekaj spodbudnih rezultatov, ki potrjuje dejstvo, da sta vitalnost in iniciativnost naših ljudi, tako danes kot v naprej temeljnega pomena za naš obstoj in razvoj. Vse to moramo v tem trenutku še posebej upoštevati, želimo si pa, da bi to vedel tudi vsak pripadnik italijanske narodnosti, ki je naši narodnostni skupnosti naklonjen in bi nas rad bolje poznal. Današnji občni zbor Zveze se vrši v izjemnem trenutku: po eni strani so vse naše moči vperjene v akcijo za uresničitev zahtev po globalni zaščiti naše narodne skupnosti, po drugi strani pa se nam iz dneva v dan postavlja vse več vprašanj, na katera moramo znati učinkovito odgovarjati. Pri tem postaja vse bolj pomembno, da dobro poznamo lastne zmogljivosti, pozorni pa moramo biti tudi do metodoloških prijemov, ki bodo omogočali, da dosežemo zastavljene cilje. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je s svojimi članicami v zadnjih letih razširila področje prisotnosti in vpliva, tako da dan za dnem odkrivamo nove potrebe, ki bi jim morali zadostiti. Oblike dela, ki smo jih v naših strukturah vse do nedavnega uspešno uporabljali, danes niso več primerne. Do tega spoznanja smo že pred časom prišli in marsikaj je bilo v tej smeri že storjenega. Zlasti v zadnjem obdobju nas spremlja občutek, da st stvari premikajo v pravo smer, vendar smo prepričani, da bo treba v tem smislu še mnogo narediti. Na prejšnjem občnem zboru smo, kot je znano, izvedli nekatere novo- sti, ki so organe zveze postavili na širšo, ustreznejšo osnovo z namenom, da se decentralizira sistem odločanja in se obenem omogoči čim širšemu krogu ljudi, da se vključijo v delovanje zveze. Tako odločitev je narekovala tudi potreba po večji elastičnosti delovanja, predvsem pa nujnosti hitrejšega in strokovnej-šega sklepanja. S tem namenom so bili ustanovljen1 teritorialni in področni odbori, povezovalno in splošno usmerjevalno vlogo pa je novi pravilnik poveril enotnemu izvršnemu odboru. Izvršnemu odboru so poleg tega pri delu pomagale še nekatere komisije. Po dveh letih lahko trdimo, da je praksa potrdila, da so bile take spremembe potrebne, predvsem pa iz tega obdobja izhajamo z novimi izkušnjami, ki nam bodo tudi v bodoče zagotavljale vse večjo uspešnost, če jih bomo znali pravilno u-poštevati. Naša presoja o tem, kako delamo danes in kako bomo jutri, mora zato izhajati iz kritičnega pogleda na izkušnje, slabe ali dobre, ki smo si jih nabrali z delovanjem po reorganizaciji. Pri tem pa je prav, da se držimo principov, ki smo jih pred dvema letoma na občnem zboru evidentirali v politično-. programskem okviru zaključne resolucije. Gospodarska dejavnost Vedno bolj se zavedamo, tako mi, kot tudi tiste sile, ki so manjšini naklonjene, da je gospodarsko uveljavljanje eden osnovnih pogojev za obstoj in razvoj vsake narodne skupnosti. Ob tem, da je manjšinska skupnost sestavni del širše družbene stvarnosti, v kateri živi, je istočasno tudi nosilec specifičnih so-ciogospodarskih značilnosti. Zato je nujno, da manjšinska skupnost vzporedno s krepitvijo kulturnega in jezikovnega bogastva razvija tudi svojo gospodarsko osnovo. Nastopati kot gospodarski subjekt je za nas imperativ, ki posebno v zadnjih letih vse bolj preveva in pogojuje tudi našo splošno politično usmeritev. Kot gospodarski subjekt pa se lahko uveljavimo, če kot skupnost razpolagamo z osnovnimi sredstvi gospodarskega razvoja in če lahko v vseh organih družbenega načrtovanja e-nakopravno soodločamo o splošnih smernicah razvoja. Ob tem moramo biti aktivno udeleženi v gospodarski dejavnosti, zagotoviti moramo rast življenjske ravni pripadnikov naše skupnosti, kot tudi enakopravno zaposlovanje. Ta vloga subjekta je prvenstvenega pomena za u-činkovit boj proti asimilaciji in za naš enakopraven razvoj. / V uresničevanju gospodarskega dela osimskih sporazumov je priložnost, da se manjšina vključi kot subjekt v gospodarsko sodelovanje na obmejnem prostoru. To nam narekuje tudi zahtevnejšo vsebino in bolj izpopolnjene oblike dela, kar nujno vodi v večjo specializacijo in višjo strokovnost naših gospodarskih struktur. Operativna sposobnost strokovnih organizacij se mora teritorialno razširiti na vse tri pokrajine naše dežele. Treba je okrepiti pogoje in možnosti za njihovo vsebinsko in organizacijsko prodornost, da bodo lahko vsestransko usmerjeva le in povezovale gospodarske inte rese naše narodnostne skupnosti. Tak razvoj nedvomno terja tesnejšo povezavo, večjo usklajenost delovanja ter učinkovit sistem pretoka informacij med vsemi organi SK GZ in njenimi gospodarskimi člani cami. Z vprašanji, ki se neposredno tičejo naših izbir v gospodarski politiki, se je v preteklem mandatnem obdobju intenzivno bavil odbor za gospodarstvo SKGZ. Delovanje tega odbora je v marsičem preseglo meje zgolj načelne razprave, pri čemer nosi glavno zaslugo dobro organiziran sistem dela. Seveda je ugodno vplivala tudi pozornost, ki jo zveza v zadnjih letih izkazuje gospodarskim vprašanjem. Odbor se v sedanji fazi že loteva zahtevnejših nalog, posebno kar zadeva strokovni pristop k vprašanjem, o katerem moramo imeti jasne pojme in dokumentirana stališča. V ospredju obravnave so bili zlasti vsepogostej-ši urbanistični posegi na področju, kjer prebivajo Slovenci, proučevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov ter spremljanje vseh aktualnih vprašanj gospodarskega značaja. Na tej podlagi je odbor izdelal vrsto strokovno utemeljenih stališč. Izdelal je na primer pripombe k deželnemu urbanističnemu načrtu, k načrtu za ljudske gradnje v tržaški občini in k dokumentu o turističnem razvoju občine Devin - Nabrežina. Odbor je obravnaval vprašanja razlastitev v Štandrežu, kot tudi v zvezi z načrtom hitre ceste v tržaški pokrajini. Posebno pozornost je posvetil delovanju gospodarskih članic SKGZ in proučevanju možnosti za gospodarsko obnovo Benečije. Odbor se za utemeljevanje svojih stališč in za konkretne pobude lahko tudi poslužuje treh stalnih strokovnih komisij. V sistem delovanja se je vrasel tudi kriterij pogostega obveščanja preko javnih občil in posluževanje strokovnih sodelavcev glede specifičnih vprašanj. Slovensko deželno gospodarsko združenje je svojo dejavnost v zadnjih letih razširilo in kvalitetno o-bogatilo, tako da je opazna njegova vedno večja prisotnost v dogajanju in razpravah o gospodarstvu. Strokovne usluge, ki jih združenje nudi članom s svojo službo, so v veliko pomoč našim gospodarskim operaterjem. Status sindikalne in strokovne organizacije v deželnem merilu omogoča združenju, da se uveljavlja ne samo kot zagovornik naših narodnostnih interesov in občnem interesov posameznih kategorij operaterjev, ampak tudi kot katalizator gospodarskih pobud med Slovenci. ITi tem velja zlasti omeniti prizadevanja, da bi se obrtniki in mali trgovci združevali v nove, u-spešnejše oblike poslovanja. Vsekakor je pa najbolj razveseljivo dejstvo, da je združenje pred] kratkim začelo razvijati svojo dejavnost na Goriškem in da smo tudi pred njegovim razširjenjem na videmsko pokrajino. Ti dve dejstvi bosta gotovo spodbudili večjo organiziranost gospodarskih iniciativ na teh področjih. S tem dobiva združenje še pomembnejše mesto na deželni ravni, kar je za celotno našo skupnost pomemben korak naprej v gospodarstvu. Strnjenost in učinkovita povezanost ozemlja, kjer prebiva naša narodnostna skupnost je eden izmed osnovnih elementov obrambe pred a-similacijskim pritiskom. Toliko večji je zato pomen ohranjevanja in razvijanja kmetijskih dejavnosti Vendar ima naš teritorij značilnosti kraškega in hribovitega sveta, tako da ne daje velikih možnosti ekstenzivnemu tipu kmetijske dejavnosti. Zato je primemo razvijati in kar najbolj podpirati pobude za-družniškega značaja. Obenem je potrebno, da se z vsemi silami upiramo nadaljnjemu razlaščanju našega teritorija, ki med drugim tudi siromaši in uničuje kmetijski potencial. To spoznanje je tudi izhodišče de lovanja Kmečke zveze, ki se kot najpomembnejša strokovna organizacija kmetov zavzema za ovrednotenje kmetijstva v tržaški pokrajini. Prizadevanja zveze zavirajo številna nerešena vprašanja, ki bremenijo položaj kmetijstva v državi in deželi. Delovanje Kmečke zveze se zato iz dneva v dan vključuje v. boj za načrtovanje kmetijskih dejavnosti, in obenem za zaščito teritorija, ki ga pogosti vinkulativni posegi silijo v splošno degradacijo. Kmečka zveza je prisotna v številnih javnih organih in komisijah, kjer zastopa interese obstoječega kmetijstva in se zavzema za nove pobude, ki bi ustrezneje odražale realne in potencialne možnosti razvoja kmetijskih dejavnosti na našem področju. Pomemben korak naprej predstavlja tudi prisotnost zastopnika slovenskih kmetov v vodstvu trgovinske zbornice, medtem ko sta dva predstavnika tudi v sekciji za kmetijstvo. Uradi Kmečke zveze in Patronata so tako v Trstu, kot v Gorici stalno in neposredno povezani s člani in prispevajo k reševanju najrazličnejših problemov tehnično - strokovnega značaja in na področju socialnega varstva. Že nekaj časa je skrb Kmečke zveze čedalje bolj usmerjena k pospeševanju pobud zadružnega značaja, v katerih dejansko obstaja perspektiva razvoja, ki jo potrjujejo tudi nekateri spodbudni rezultati Kar se tiče živinoreje deluje že nad 80 let naša članica Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici, ki bi se razvila v pomembnejšo ustanovo, če bi se vanjo včlanile živinorejske zadruge, o čemer je bil govor na njenem zadnjem občnem zboru. Tak razvoj bi bil razveseljiv, ker vidimo, da smo pri individualnih oblikah kmečkega gospodarstva priča stalnemu upadanju števila živine Prostori Tržaške kreditne banke Mladinska dejavnost Mladim, njihovim potrebam in njihovemu položaju v družbi smo dolžni posvečati vse večjo pozornost, saj so se prav pri mladih kot posledica splošno družbeno - gospodarske krize v kapitalističnem svetu in še posebej v Italiji protislovja najbolj zaostrila. Veliko število mladih nima možnosti vključitve v proizvajalni proces, kar pa je osnovni pogoj, da si mlad človek pridobi primerno mesto v družbi, s tem pa tudi realno, konstruktivno, kritično razmerje do vsega, do družbenega dogajanja. Ta osnovna pomanjkljivost povzroča pri mladih tesnoben občutek emarginacije in ima neizbežne posledice za vso družbo. Tako opažamo pri mladini težnje po iracionalnem odklanjanju družbe kot celote, s tem pa tudi tiste vsebine, ki predstavlja njeno napredno in demokratično bistvo. V takih pogojih se povsem naravno širi tudi miselnost, ki sili veliko mladih k umiku v privaten, individualističen odnos do življenja. Kot skupnost, ki je del širše družbene 'tvornosti nismo zavarovani pred takimi vplivi, zato se tudi za-v j±amo globokega pomena tega vprašanja, zavedamo se, da moramo neprestano ustvarjati možnosti, ki naj mladim v naši sredi zagotovijo življenjski prostor. Dolga leta smo se prizadevali, da bi mladinsko delovanje postavili na trdnejša tla. Izkušnje so osvetlile številne šibke točke, zaradi katerih je delovanje stalno nihalo med nenadnimi vzponi in padci. Če lahko danes na tem področju beležimo o-betajoč napredek, gre zasluga za to predvsem mladinskemu odboru, vendar moramo povedati, da zveza v celoti gleda na vsebino in oblike aktivne prisotnosti mladih kot na organski del njene splošne politike. Mladinski odbor je v dveh letih svojega dela izhajal predvsem iz naslednje usmeritve: delovanje je treba razvijati glede na realne potrebe in specifične interese mladih samih, vendar je nujno te interese usklajevati z interesi naše skupnosti v celoti. Aktivnosti je treba zagotoviti trajnost in možnost razvoja z ustvarjanjem kvalitetno popolnejših oblik. Lahko rečemo, da je mladinski odbor v principih in praksi ustvaril možnosti, da gremo po tej poti naprej. Delovanje odbora so označevali redno sestajanje in velika operativnost, ki je zajela širši krog mladih. Med pobudami naj omenimo zlasti izobraževalno dejavnost na raznih seminarjih, intenzivno navezovanje stikov z republiško konferenco ZSMS in njenih obmejnih konferenc ter redno sodelovanje z mladinskimi federacijami naprednih sil v I-taliji. Konkretni rezultati tega sodelovanja so se pokazali zlasti pri ‘lažnih javnih manifestacijah in pri volitvah na univerzi. Odbor si prizadeva, da tesneje poveže aktivne mladince iz vseh treh pokrajin, zato bo v bodoče potrebna še trdnejša organizacijska mreža z večjim številom osnovnih organizacij: izboljšati bo treba tudi kvalitetno raven posameznih pobud, kar velja še zlasti za organizirano prisotnost mladih na šolah in univerzi, ki je še vedno pomanjkljiva. V okviru delovanja tabornikov Rodu Modrega vala beležimo uspehe, ki so toliko pomembnejši, če upoštevamo, da si ta organizacija že več let trajno prizadeva ohranjati in razvijati strukturo, ki je od svojega nastanka vse do danes izrazito kadrovska. Za svoje delo je letos prejela najvišje priznanje Zveze tabornikov Slovenije «kip ilegalca*. Leto za letom se vrstijo redna taborjenja kot vrhunec intenzivnega vsakodnevnega dela, kj večkrat poteka nekako v senci drugih, na zunaj vidnejših mladinskih pobud. To nas ne sme zavajati v površno ocenjevanje kvalitete, ki je bila med našo mladino stalno prisotna in ima zato tudi toliko večjo vrednost. V bodoče mora biti naloga vseh organov zveze, da skupno z vodstvom taborniške organizacije proučijo njeno vlogo, in jo vsebinsko bolje u-skladijo z delovanjem drugih mladinski struktur. Obstaja še sklop problemov, ki se jih moramo učinkovito lotiti, ker smo to že spoznali za potrebno. Dijaška matica že vrsto let upravlja dijaška domova v Trstu in Gorici; druga njena funkcija je podpiranje študirajoče mladine. Oba domova sta svojo prvotno vlogo že izpopolnila v obliko mladinskih centrov, ki naj bi mlade združevala in jim omogočala vsestranko delo-1 vanje. Ta načrt se postopoma ures-1 ničuje. Treba se je še dogovoriti o širši vlogi, ki naj bi jo Dijaška matica prevzela, zlasti kot pobudnik akcij za študijsko usmerjanje in nosilec vzgojno-izobraževalnih iniciativ. Prav tako bo treba čimprej obravnavati vlogo in delovanje komisije za doraščajočo mladino, kjer njena sedanja struktura ne zadošča več zahtevam širokega programa, ki ga namerava komisija v bodoče še izpopolniti. Tako se že tra- dicionalno letovanje otrok bogati z novimi problemi, poleg teh iniciativ pa je tu še cela vrsta otroških srečanj, pri katerih sodelujejo tudi šole. Navedena nerešena vprašanja zahtevajo globljo razpravo v okviru celotne zveze, zato smo tudi skleni li, da ji posvetimo razširjeno sejo glavnega odbora v obliki celodnevnega posveta. Sklepa iz objektivnih razlogov še nismo uspeli uresničiti, zato bo to ena izmed prvih nalog bodočega izvršnega odbora. Telesnokulturna dejavnost Obdobje, kj nas ločuje od prejšnjega občnega zbora označuje tudi večjo pozornost zveze vprašanju telesne kulture. Dozorelo je prepričanje, da je ob vse bogatejši športni dejavnosti pri nas treba pospešiti turi razpravo o njeni vsebini, da začnemo reševati dileme in ustvarjati merila za napredno idejno podlago telesnokulturne politike. Poleg že dosežene množičnosti in razvejanosti potrebuje zamejski šport tudi idejni impulz, da se uveljavi tak koncept telesne kulture, ki bo v večji meri'ustrezal splošnim potrebam naše skupnosti. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je temu vprašanju namenila razširjeno sejo glavnega odbora v obliki celodnevnega posveta, s čimer se je razprava o vsebini športa na širši osnovi pravzaprav le začela. Posvetu je kot prvi ukrep sledila ustanovitev odbora za telesno kulturo, ki nadaljuje razpravo izhajajoč iz sklepov posveta, v povezavi z vsemi športnimi strukturami. S tem seveda problem še ni rešen, vendar smo pri obravnavi tega vprašanja dosegli novo, kvalitetnejšo raven. V bodoče bomo morali za to problematiko zainteresirati vedno širši krog javnih delavcev, tudi takih, ki se s športom heposredno ne ukvarjajo. V naših ljudeh in organizacijah je treba utrditi prepričanje, da je telesnokulturna dejavnost neločljiv del družbenega dogajanja in da zato to dogajanje nanjo tudi vpliva, bodisi kvarno, bodisi koristno. O tem, kaj je za nas koristno, moramo globlje razpravljati, ker lahko telesna kultura v naši sredi odigra eno izmed vodilnih vlog kot učinkovita oblika vzgajanja in osveščanja širokega kroga mladih. Naloga Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je povezovati, usmerjati svoje članice, nuditi strokovno pomoč in v mejah možnosti usklajevati in podpirati njihovo- delovanje. V okvir rednega delovanja spada prirejanje strokovnih tečajev za razne športne panoge, skrb za usposabljanje trenerskih kadrov in prirejanje seminarjev za odbornike športnih društev. Vedno več je tudi pobud, pri katerih Združenje sode luje s telesnokultumimi organizacijami v matični domovini in na Koroškem. Pomembno je, da se je združenje v zadnjih letih usmerilo tudi k pobudam rekreativnega značaja, s čimer izpolnjuje sprejeto načelo, da je našemu športu treba za gotoviti poleg tekmovalnega tudi množično rekreativen pomen. Podatek, da se z aktivnim špar bom ali z rekreacijo ukvarja 4.000 ljudi je razveseljiv, čeprav se to število Po splošnih ocenah lahko še krepko poveča. Tudi zato je vedno pomembnejše, da združenje usmerja svoje delovanje v tesnem dogovoru s članicami in da je tudi stalni po budnik dogovarjanja, kolikor bi bilo slednje pomanjkljivo. Odziv bo tem večji, kolikor bodo članice prepoznavale lastne interese v splošnih smernicah in konkretnih iniciativah združenja. Na področju športne rekreaktivne dejavnosti je tako v Trstu kot v Gorici občutiti večjo prisotnost obeh planinskih društev. Število članov narašča, pri čemer beležimo priliv mladih, ki se v društvi vključujejo ne samo kot planinci ali izletniki, temveč tudi kot organizatorji in nosilci pobud. Društvi sta zajeli širok krog ljudi zlasti s stalnim prirejanjem izletov: družabnih srečanj in podobnih iniciativ, ki imajo toliko večjo vrednost, kolikor so učinko vita sredstva proti individualiziranemu, odtujenemu pojmovanju življenja. Tržaško planinsko društvo že nekaj let organizira tudi množične zimske športne igre, goriško pa so-deljuje na Posoškem smučarskem prvenstvu. V bodoče bi bilo vsekakor koristno, če bi se pri takih množičnih pobudah društvi odločili za skupno akcijo. Kulturna dejavnost Tu moramo nekatere stvari še enkrat ponoviti. Kulturno delovanje je v naši sredi od vedno odražalo hotenje našega človeka, da se izrazi v vseh razsežnostih svojega načina življenja in ustvarjalnosti. Naša kul-turnoumetniška tvornost, ki živi in nastaja v tem prostoru, ni samo zavestno in poudarjeno izražanje naše nacionalne pripadnosti, ampak je predvsem z zgodovinsko tradicijo in družbenim razvojem oblikovana vrednota, ki se je našemu človeku globoko vtisnila v zavest kot neloč ljiv del njegovega pojmovanja življenja. V tej osnovi so tudi vsa gibala in vse pojavne oblike našega kulturnega življenja. Velikokrat smo rekli, da si kot ustvarjalna, napredna skupnost želimo kulturnega sodelovanja z večinskim narodom. Danes vztrajamo pri tem, ker smo prepričani, da so razmere že dovolj zrele in so nekatere nedavne izkušnje tudi pokazale, da je to mogoče, prav tako pa so potrdile, da je za vse, ki si želimo trajnega sožitja obeh narodov, to tudj edino pravilna pot. Če doslej sodelovanje ni bilo razvito v tolikšni meri, je treba iskati razloge v pomanjkanju pozitivnega odnosa in pobud italijanskih vodilnih krogov v kulturi, ki so se dolga leta obnašali tako kot da nas tukaj ni in dopuščali, da so se v večini italijanskega prebivalstva razvijali predsodki in mentalna lenoba, namesto konstruktivne, globljega poznavanja željne radovednosti. Slovenska prosvetna zveza s 40 včlanjenimi društvi najbolj verodostojno odraža bogastvo našega množičnega kulturnega udejstvovanja in njegovo razvejanost. Na Tržaškem in Goriškem pomeni njena prisotnost dejansko vez z ljudstvom in njegovim kulturnim gibanjem. Množičnost tega gibanja ustvarja v na ši sredi nešteto priložnosti, da ljudje sooblikujejo lastno kulturno sredino, ki je temeljnega značaja za ohranjevanje naše žive prisotnosti v teh krajih. Nad 500 prireditev v enem letu, uspešno delovanje 27 pevskih zborov, p>etih dramskih skupin in folklorna dejavnost, ki vključuje tudi nad 300 otrok, vse to priča o zavzetosti množice prostovoljnih kultur noprosvetnih delavcev. Usmeritev Prosvetne zveze se v zadnjem obdobju prilagaja tudi potrebam po vnašanju kvalitetnejših in sodobnejših oblik delovanja, pri čemer vsekakor obstaja problem usposabljanja večjega števila kulturnih delavcev in animatorjev. V okviru prosvetnega delovanja je dozorelo prepričanje, da kultura ne sme ostati za zidovi tega ali onega društva, amp>ak se mora vsebinsko navezovati na življenjsko piroblematiko ljudi in na vse dejavnike, oreko katerih se iz: ražajo družbeno življenje in interesi krajevnih skupmosti. V tej smeri društva še razvijajo in prilagajajo svoje delovanje. Prav tako je še vedno treba okrepiti prepotrebno dejavnost v mestnih središčih. Na Goriškem bo težko pričakovana dograditev kulturnega doma gotovo pripomogla k aktivnejši kulturni prisotnosti. Znane so še vedno težke razmere, v katerih opravlja svoje poslanstvo slovensko gledališče. Po dolgoletnem prizadevanju mu je bil sicer priznan status stalnega gledališča in je bilo s tem formalno u-vrščeno na isto raven z enajstimi stalnimi gledališkimi ustanovami v Italiji, kljub temu pa se še vedno A ' , ..........; SSIlf g* j Kulturni dom v Trstu nenehno in vsakodnevno bori za najnujnejša sredstva, da bi si zagotovilo nemoteno delovanje. Vsekakor se je tudi v takem položaju programska usmeritev Stalnega slovenskega gledališča obogatila, tako da poleg vedno številnejših predstav iz rednega repertoarja izvaja še program za šole in društva in načrtuje obiske tudi tistih odmaknjenih krajev, ki ne razpolagajo z odrskimi deskami. Narodna in študijska knjižnica je z vselitvijo v nove prostore polne-je zaživela kot ustanova, ki s 57.000 enotami knjižnega fonda dopolnjuje in bogati našo kulturno in znanstveno raven. Funkcionalnost novih prostorov z urejeno čitalnico in študijsko sobo je dala knjižnici značaj shajališča, ki je vedno bolj obiskano in omogoča celo vrsto specializiranih tečajev in študijskih dejavnosti. Do novih prostorov je v stavbi Kulturnega doma prišel tudi odsek NŠK za zgodovino, ki mu je s tem omogočeno kvalitetnejše delo pri zbiranju in proučevanju gradiva o naši zgodovini Glasbena matica slavi letos px>-memben jubilej, 70-letnico svoje u-stanovitve. Kljub najrazličnejšim težavam, ki so vseskozi spremljale njeno delovanje je opravila ogromno delo, ki je za razvoj naše glasbene kulture neprecehljive vrednosti. Zgovorni so že podatki delovanja v preteklem letu, ki pričajo o 452 gojencih, vpisanih k individualnemu -glasbenemu pwuku in o 202 članih v mladinskih in komornem zboru. Poleg tega razvija matica še bogato koncertno dejavnost in izven-šclsko sodelovanje učnega kadra pri številnih prireditvah prosvetnih društev in drugih ustanov. Veliko pridobitev predstavlja u-stanovitev -nove podružnice v Petja-gu, v Beneški Sloveniji, prav tako je bila v Kana'ski dolini izražena želja, da bi Glasbena matica skrbela za obstoječe glasbene tečaje v Ukvah in Žabnicah. Vsakomur je lahko jasno, koliko truda je vloženega v to delo, če u-prštevamo, da deluje šola br;z rednih p>odpor iz javnih sredstev, in da še vedno ni rešeno vprašanje njeno publicizacije. V mejah možnosti delujeta v okviru naše zveze tudi članici Kulturni sklad in Filatelistični klub »Lovro Košir*. Vse kulturno delovanje,' katerega tu lahko samo bežno prikažemo, bo moralo biti v bodoče z naše strani deležno večje px>zornosti. Večkrat ugotavljamo, da nastajajo med raznimi oblikami našega kulturnega izražanja prekati, pri čemer se čuti pomanjkanje večje koordiniranosti za dinamično in enotno oblikovanje naše kulturne politike. Raziskovalna dejavnost Ko je bil pred petimi leti ustanovljen Slovenski raziskovalni inštitut verjetno nismo pričakovali, da bo tako kmalu postal nenadomestljiv člen v življenju naše skupnosti. Bern inštituta se odraža v vseh naših stališčih, njegova' raziskovalna in strokovna dejavnost nam predstavlja vedno bogatejši-vir globljega in temeljitejšega spoznavanja razmer, v katerih živimo. Brez podatkov, ki nam jih nudijo rezultati njegovih raziskav, bi biio vsakršno kvalitetno delo v sedanjih pogojih praktično nemogoče. Nemogoče je tudi v skopih besedah opisati veliko število raziskav, ki jih je kolektiv inštituta izvedel in jih izvaja V vseh smereh na teritoriju -treh pokrajini kjer prebivamo Slovenci. ' Raziskovalna dejavnost inštituta je že dosegla Visoko znanstveno raven in se uveljavila tudi izven našega prostora. Tako so pomembnost te dejavnosti priznale tudi nekatere javne ustanove, največje priznanje p>a Je SLO RI dobil iz BrusLa s finančnim prispevkom • EvrOpeke gospodarske skupnosti. Inštitut in njegovi člani so aktivno prisotni na tukajšnjih ih mednarodnih srečanjih, posvetih in simpozijih. Posebno je treba podčrtati prisotnost inštituta na svetovnem kongresu sociologov v Uppsali na Švedskem, kjer je imel možnost prikazati svojo dejavndst mednarodni javnosti. Ob tej priložnosti je bil inštitut sprejet v svetovno organizacijo sociologov. Inštitut razvija svojo dejavnost s sodelovanjem velikega števila mladih, ki s svojim zavzetim delom omogočajo izvajanje zahtevnih raziskovalnih nalog. S tem se tudi u-stvarjajo in uveljavljajo učinkovite oblike mentorstva, kar jamči, da se bo v bodoče delo inštituta uspešno razvijalo. Beneška Slovenija DELOVANJE ZVEZE IN NJENIH ORGANOV Sestankov glavnega odbora Zveze spodarskih, do šolskih, mladinskih, je bilo osem, od katerih je eden kulturnih in športnih. Pri tem je potekal v obliki celodnevnega po- svoja stališča pogosto soočal s sta- Položaj v Beneški Sloveniji je v zadnjih letih doživel pomembne premike. Vztrajna aktivnost kulturnih društev in drugih slovenskih organizacij je obrodila rezultate v več smereh. Pri tem je pomembno, da številne uspešne iniciative utrjujejo v ljudeh samozavest in voljo do obstoja. Obenem so morale oblasti pod težo dejstev uradno priznati obstoj Slovencev v videmski pokrajini. Strnjeni nastop beneških Slovencev na lanski videmski konferenci o jezikovni skupnosti je ponovno neizpodbitno dokazal, da so upravičene zahteve, ki jih postavljajo slovenske organizacije rezultat dolgo zatiranih teženj beneškega in kanalskega prebivalstva, ki noče več ostajati gospodarsko, socialno in nacionalno zapostavljeno. Vsa ta vprašanja so močneje prodrla v javnost ob težkih posledicah potresa, ki je pred tremi leti prizadel našo deželo. Beneško prebivalstvo je v naporih za obnovo izkazalo trdno voljo, da se na tem področju ohrani. Kljub hudi nesreči se je dejavnost organizacij in društev še okrepila, kar pomeni, da beneški Slovenci u-spešno premagujejo psihološke posledice stoletnega pritiska in si organizirano prizadevajo za uresničenje zahtev, ki so zapisane v Listini o pravicah Slovencev videmski pokrajini. V tem trenutku izvajajo društva beneških Slovencev številne pobude. zato da se uprejo ponovnim nazadnjaškim poskusom pritiska in u-strahovanja. Poleg naše članice društva Ivan Trinko deluje danes v Benečiji še vrsta drugih kulturnih društev in organizacij, ki so posejane po celotnem, s Slovenci naseljen teritoriju videmske pokrajine, vse do Rezije in Kanalske doline. Zveza beneških izseljencev je svoje delo razširila in okrepila povezavo s sekcijami emigrantov po Evropi: zavzema se za gospodarski preporod Benečije, ki naj bi omogočil izseljencem vrnitev v domače kraje. Konec maje čaka zvezo odgovorna naloga, da organizirano nastopi na deželni konferenci o emigraciji. Časopis Novi Matajur dobiva v tem položaju vedno važnejšo vlogo kot vesten spremljevalec življenja beneških Slovencev in obenem kot Učinkovito sredstvo v boju za njihove pravice. Delovanje organizacij v Benečiji, ki so povrhu vsega razpršene na Zelo širokem teritoriju, zahteva v današnji fazi učinkovite organizacijske oblike. Beneške organizacije in društva so že dolgo tega našle pot enotnega nastopanja. Pri uresničevanju kateregakoli dolgoročnega načrta in teh je v Benečiji veliko, je ta enotnost izredno pomembna in je svojo učinkovitost tudi že izkazala. V tej smeri predstavlja tudi začetek delovanja teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino pomemben korak naprej. Dejavnost sredstev množičnega obveščanja V življenju skupnosti, kakršna je naša, so sredstva množičnega obveščanja prvenstvene važnosti. Predvsem zato, ker ^e ne omejujejo le na golo posredovanje informacij, temveč morajo spremljati dogajanja in v interesu celotne skupnosti nanje vplivati. Od tod tudi skrb naše zveze za občila, s katerimi razpolagamo, in prizadevanje za njihove rast in izpopolnitev. Primorski dnevnik je kot edini slovenski dnevnik v Italiji vsakodnevni zagovornik interesov slovenske narodnostne skupnosti v okviru boja za demokracijo in osvobajanje dela in človeka. To vlogo uspešno opravlja. pri čemer je njegova stalna skrb povezovanje Slovencev različnih svetovnih in političnih nazorov, poleg tega da vrši funkcijo informacije, usmerjanja in mobilizacije. Upoštevajoč potrebo, da bo po vsebini in obsegu še bolj ustrezal svojemu namenu, je naša zveza v preteklem mandatnem obdobju skupno z redakcijo razčlenila vsa vprašanja, ki zadevajo razvoj dnevnika, da bo tudi v bodoče uspešno opravljal svojo vlogo. Agencija Alpe Adria se je dokončno vrasla v naše življenje, s čimer se je na področju obveščanja utrdila nova kvaliteta, za nas še posebno dragocena, ker obvešča o našem življenju tudi velik del Italijanske javnosti. Agencija je v nenehnem razvoju, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je velikemu številu vsakodnevnih informacij pred kratkim pridružila še okrepitev oddaje «Odprta meja*, ki je sedaj na sporedu dvakrat tedensko. Odbor za sredstva množičnega obveščanja SKGZ je spremljal problematiko javnih občil, pri čemer so njegovo delo večkrat pogojevala tekoča vprašanja in hitre spremembe v dogajanju. Vplival je tudi na izvajanje reforme radiotelevizijske službe in bil pobudnik akcije za dosego funkcionalne avtonomije tržaške slovenske radijske postaje. Slovensko kulturna - gospodarska zveza sklepa z današnjim občnim zborom preteklo mandatno dobo, ki je potekala v znamenju vsestranskega prizadevanja, da se z dosego globalne zakonske zaščite uresničijo dolgoletne zahteve naše narodnostne skupnosti. Zato smo si prizadevali, da bi bili čim bolj aktivni in borbeni. Naša prva skrb je bila pri tem ustvarjanje akcijske enotnosti vseh Slovencev in tesno povezovanje Slovencev vseh treh pokrajin. Menimo, da je bilo to prizadevanje uspešno, kar je prišlo predvsem do izraza v skupnih nastopih enotne delegacije v Rimu. Tako smo obrazložili svoje zahteve predsedniku republike Pertiniju, predsedniku vlade Andreottiju, predsedniku obeh domov parlamenta Ingrau in Fanfa-niju ter vsedržavnemu tajniku liberalne stranke Zanoneju. V programu sc bila tudi srečanja z ostalimi vsedržavnimi tajniki strank ustavnega loka. ki jih do sedaj še ni bilo mogoče izvesti. Naša akcija je potekala tudi na krajevni in deželni ravni, s tem da smo intenzivno spremljali politično dogajanje in posegali vsakokrat, ko so bili na kakršen koli način ogroženi interesi naše narodnostne skupnosti. Pj lanskih junijskih volitvah, ko se je politični položaj v Trstu poslabšal in so se porajali zametki vzdušja, ki je postopoma naraslo v napadalno protislovensko gonjo, smo sklenili, da moramo naše ljudi opozoriti o nastalem položaju. Tako smo izvedli akcijo informiranja v velikem delu tržaškega in go-riškega teritorija. Akcija poteka tudi v sedanjem trenutku in bomo z njo tudi nadaljevali. Poleg tega smo sklenili napeti vse sile, da v vseh možnih oblikah obveščamo tudi i-talijansko prebivalstvo, ker smo prepričani. da je mnogo ljudi v dobri veri nasedlo lažem in demagogiji. Vzdrževali smo stike z drugimi političnimi silami in se v zvezi z našimi vprašanji tudi sestali z nekaterimi deželnimi vodstvi strank u-stavnega loka, katerim smo ponovno obrazložili naše zahteve. Drugo veliko skrb smo posvečali delovanju naše organizacije in njenih struktur. Pri tem smo si prizadevali, da bi se delovanje odvijalo v duhu sklepov zadnjega občnega zbora in da bi se uveljavile nove organizacijske oblike. sveta o športni problematiki. Izvršni odbor se je sestal 35 krat in vršil usmerjevalno politično vlogo, ter se pri tem naslanjal na samostojno delovanje odborov. Izvršni odbor je poleg tega izvajal še celo vrsto obveznosti, ki so zahtevale naglega sklepanja, člani izvršnega odbora, zadolženi za posamezne sektorje, so bili vsak na svojem področju polno angažirani pri izvajanju skoro vsakodnevnih nalog. Vzdrževali smo redne stike z drugimi manjšinami kot so italijanska in madžarska v Sloveniji, še bolj pa smo bili povezani s koroškimi Slovenci. Lansko leto je naša zveza tudi priredi-a tretje srečanje manjšin sosednih dežei. Tudi s predstavniki matične domovine smo imeli celo vrsto stikov, še posebno s SZDL Slovenije, ki zavzeto sledi razvoju položaja naše skupnosti. Kot smo že rekli, je bila poglavitna novost reorganizacije samostojno delovanje področnih in teritorialnih odborov. Zlasti nekateri odbori so si uspeli urediti sistem notranjega in zunanjega poslovanja in je zato njihovo delo bilo tudi uspešnejše. Poleg tistih, ki so bili v poročilu že omenjeni, je treba omeniti še teritorialni odbor za goriško pokrajino in odbor za šolstvo. Teritorialni odbor za goriško pokrajino je v dveh letih obstoja močno utrdil prisotnost naše zveze na Goriškem. Ukvarjal se je praktično z vsemi vprašanji, ki zadevajo našo skupnost na Goriškem, od go- Delovanje zveze na novi organiza cijski osnovi kaže obetajoče rezultate, saj smo v zadnjem obdobju posamezna vprašanja obravnavali in reševali dokaj uspešneje. Jasno pa je, da organizacijskih ukrepov ne smemo pojmovati le kot birokratsko potezo, ampak je treba duha in smisel novih načinov dela sproti uveljavljati in utrjevati. Obseg delova nja organizacije, kakršna je naša, postaja tolikšen, da moramo vanj tišči drugih družbeno-političnih sil, strank in sindikatov, s katerimi je navezal uspešne stike. Pospešil je tudi obmejno sodelovanje na področju novogoriške občine. Odbor za šolstvo je aktivno spremljal dogajanje okrog reforme višje srednje šole in obravnaval delovanje šolskih organov. Prizadeval si je za enotne nastope Slovencev na šolskem področju in za povezanost problematike šolstva iz vseh treh pokrajin. Posebno pozornost je posvetil razvijanju izobraževalnih pobud v Beneški Sloveniji, za katere je sestavil dolgoročen organski načrt na podlagi že močno razvitih obstoječih pobud. Omeniti je še treba delovanje komisije za izobraževanje in usmerjanje, ki se ukvarja z realizacijo programa za usmerjevanje študija, ugotavljanje kadrovskih potreb naše skupnosti in z načrtovanjem o-blik permanentnega izvensolskega i-zobraževanja. Ostali odbori so bili v mejah možnost tudi prisotni na svojih področjih. Skrbeti pa bo treba zato. da njihovo sirukturoN okrepimo, da bomo lahko delovali bolj uspešno. Pri tem se je izkazalo, da odbori potrebujejo operativna tajništva, o čemer zgovorno priča že dejstvo, da poteka delo bolje na področjih, kjer smo to vprašanje rešili. Zveza bo morala skrbeti tudi za to. da se v bodoče okrepijo stiki s članicami. sistematično vgrajevati učinkovite oblike organiziranosti, ki bodo izrazile bogato artikulacijo dejavnosti in mišljenja naših ljudi. Tega se zavedamo še posebno zato, ker vidimo, da si veliko število naših ljudi tako ali drugače na različnih področjih našega delovanja prizadeva dan za dnem ustvarjati nove pridobitve, ki so v ..onst celotni naši narodnostni skupnosti. Zaradi tega gre vsem tudi naše priznanje. Zaključna misel DOKUMENT 0 PRAVICAH SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V ITALIJI Italijanska država se ni izpolni-1 la ustavne obveze o zaščiti sloven-1 ske narodnostne skupnosti. Po podpisu, odobritvi in ratifikaciji osimskih sporazumov je dozorel čas za sprejetje zakonskih določb, ki naj celovito, ozemeljsko in področno brez razlike in diskriminacij, opredelijo v najširšem demokratičnem duhu skupinske in posameznikove narodnostne pravice, da bi se začela graditi vsebinska in formalna enakopravnost kot podlaga za nemoten razvoj, s čimer bi se odpravile diskriminacije in pritiski, ki so vzroki asimilacije. Slovenska kulturn - gospodarska zveza kot neposredr. nadaljevalka antifašističnega osvobodilnega boja slovenskega naroda že od svojega nastanka odločno zahteva od italijanske države, naj izpolni svojo demokratično dolžnost, sprejeto v ustavi ter nekaterih mednarodnih dokumentih in obveznostih. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je v neštetih dokumentih pred ustanovitvijo dežele Furlanije - Julijske krajine zahtevala, da se za Slovence goriške in videmske pokrajine spoštujejo ustavne določbe o zaščiti jezikovnih manjšin, za tržaške Slovence pa posebni statut Londonskega sporazuma. Ob ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine je zahtevala, naj deželni posebni statut vsebuje konkretne in natančne določbe o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, kar pa takrat ni bilo sprejeto zaradi še vedno prevladujočega negativnega odnosa nekaterih strank do pravic slovenske narodnostne skupnosti. Pravilnost stališča SKGZ, da je treba veliko večino pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zapisati v posebni statut avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, je bila potrjena najprej z dejstvom, da je takšno pot ubrala italijanska država v primeru francoske, nemške in ladinske skupnosti, nato pa še z izglasovanjem podrobnejšega posebnega statuta za Južno Tirolsko in Tridentinsko. Zato je Slovenska kulturno - gospodarska zveza v duhu enakega ravnanja 15. septembra 1971 izdelala predlog ustavnega zakona, ki naj bi služil kot podlaga za razpravo o ustavni u-reditvi slovenskega vprašanja, čeprav se je zavedala, da obstajajo nekatere specifične značilnosti, ki jih ni mogoče enačiti z drugim < primeri. Demokratične sile, ki so v povojnih letih podpirale slovensko narodnostno skupnost v njenih prizadevanjih za dosego ustavnih pravic, so prišle do zaključka, da bi bila v sedanjem času najpreprostejša pot za uresničenje ustavnih določb sprejetje rednega zakona o globalni zaščiti. Tudi druge demokratične sile so v težkem procesu širjenja demokratične podlage v Italiji stopile pozneje na to pot. SKGZ je odobravala in s politično akcijo podpirala pobude demokratičnih strank ter se v vsakodnevni politiki vseskozi zazvemala za tako. rešitev, še posebej z enotnimi nastopi s strankami in organizacijami, ki zastopajo slovensko narodnostno skupnost. S takim stališčem se je dejansko pridružila mnenju strank, da je v današnjih političnih odnosih v italijanski družbi uresničljiv le redni zaščitni zakon. S tem pa se ne odpoveduje svojemu konceptu in sodi, da bo ustavni zakon moral biti uresničen v ugodnejših političnih razmerah, ko bo odločanje v vedno večji meri prehajalo iz centra na periferne organe. Vendar se v tem trenutku vsiljuje potreba, da SKGZ sprejme danes tak dokument, ki bo uporaben v boju za redni zaščitni zakon. SKGZ sodi, da ni več na mestu kakršnokoli omahovanje v zvezi z globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ker so demokratične sile v Italiji in Furlaniji - Julijski krajini dovolj močne, da z odobritvijo takega zakon? odvzamejo še en vir, iz katerega se napajajo mrač njaški in nacionalistični ostanki, ki še vedno nasprotujejo vsebinski in formalni enakopravnosti Slovencev ter jih po zgledu tragičnih in hudih ekscesov preteklosti, predvsem fašizma, hočejo odpraviti kot narodnost, jih asimilirati in jim tako odvzeti identiteto, ki se je izoblikovala v teku stoletij. Globalni zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost mora vsebovati sledeče: 1. Opredelitev ozemlja, kjer veljajo določbe o globalni zaščiti Narodno mešano ozemlje obsega 21 občin v videmski pokrajini (Ta-blja, Naborjet - Ovčja vas, Trbiž, Eavanca, Bardo, Tipana, Gorjani, Čenta, Neme, Ahten, Fojda, Tavo-rjana, Podbonesec, Sovodnje, Grmek, Dreka, Špeter Slovenov, Sv. Lenart, Srednje, Praprotno, Čedad), 8 občin v goriški (Dolenje, Krmin, Števerjan, Gorica, Sovodnje, Doberdob, Ronke, Tržič) in vseh 6 občin v tržaški pokrajini (Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Trst, Dolina, Milje). Predpise, ki se nanašajo na globalno zaščito Slovencev, je treba azumeti tako, da zadevajo poleg občin vse oblike medobčinskega združevanja ali sodelovanja, javne storitve, pokrajinske, deželne in državne periferne urade, ustanove, ki so ozemeljsko kompetentni na narodno mešanem ozemlju ali kakorkoli učinkujejo na njegovo prebivalstvo. Zakonska določitev narodno mešanega ozemlja spada v pristojnost državne zakonodajne oblasti. 2. Slovenski jezik Za uveljavitev enakopravnosti in za zadovoljitev vsakodnevnih potreb mora biti slovenski jezik povsem izenačen z uradnim italijanskim jezikom. Slovenski narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom mora biti zagotovljena pravica do uporabe, javna uprava v vseh svojih različnih stopnjah in vrstah ima pa dolžnost zagotoviti uporabo slovenskega jezika v ustni in pismeni obliki. Periferni državni, deželni, pokrajinski, medobčinski in občinski izvoljeni in imenovani organi ter uradi in ustanove morajo zagotoviti upravljanje v ustni in pismeni obliki, kar naj omogoči slovenski narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom neovirano uporabo materinega jezika. Poslovanje omenjenih organov, uradov in ustanov mora biti urejeno tako, da bodo imeli na razpolago zadostno število osebja, ki bo lahko dvojezično opravljalo svojo službo, sprejemalo ustne in pismene zahteve, urejevalo dvojezično javno in interno gradivo, uradne listine, znamenja, razglase in podobno. Periferni, državni, deželni, pokrajinski, medobčinski, občinski organi in uradi na narodno mešanem o-zemlju ali tisti organi, ki imajo sedež izven ozemlja in so pristojni za narodno mešano ozemlje, morajo poskrbeti za vidna znamenja dvojezičnega poslovanja z opremljanjem z javnimi napisi in dvojezično topo-nomastiko na vseh ravneh, vključno z obnovitvijo zemljepisnih imen izpred obdobi ko so bila nasilno spremenjena. Ista načela morajo veljati za podjetja in ustanove, ki delujejo na področju javnih storitev Na področju sodnega poslo vanja — kazenskega, civilnega, upravnega in davčnega — morajo biti zagotovljene iste pravice. Znanje slovenskega jezika predstavlja v natečajih dodatne točke. Upoštevajoč, da je obojestransko poznavanje jezika dveh skupaj živečih narodnosti neobhodno potrebno za medsebojno poznavanje, razumevanje in mirno sožitje, naj država, dežela in druge ustanove s posebnimi ukrepi stimulirajo državljane italijanske narodnosti, da se uče slovenskega jezika. Posebno pomembno je učenje slovenskega jezika na italijanskih šolah. 3. Šola, vzgoja, izobraževanje, poklicno u-smerjanje, univerza Slovenski narodnostni skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini mora biti zagotovljena potrebna struktura šol vseh vrst in stopenj od otroških jasli in vrtcev -do višje srednje šole. V videmski pokrajini je treba ob obstoječih italijanskih šolah omogočiti odprtje tudi slovenskih šol. Slovenski skupnosti je treba zagotoviti ustrezno strokovno šolstvo, ki bo omogočilo strokovno izobraževanje v slovenščini v vseh poklicih. Dežela Furlanija - Julijska krajina mora z ustreznimi sredstvi omogočiti in zagotoviti tudi ustrezne tečaje za poklicno usmerjanje, stro kovno usposabljanje, specializacijo, preusmeritev in podobno Slovenska šola mora imeti svojo lastno ureditev, ki naj bo s posebnim slovenskim deželnim in pokrajinskimi organi neposredno povezana z ministrstvom za javno vzgojo. Državni periferni organi za slovensko šolo morajo imeti pristojnosti, ki jih imajo pokrajinska skrbništva in deželni skrbnik. Državni periferni organ za slovensko šolo je avtonomen pred ostalimi državnimi perifernimi organi za italijansko šolo in usklajuje z njimi morebitna skupna vprašanja. Slovenska šola mora imeti avtonomne deželne in druge izvoljene or_ ..e namesto okrajev in pokrajinskih šolskih svetov za italijanske šole. Posvetovalni izvoljeni organi za slovensko šolo morajo združevati pristojnosti okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov ter pristojnosti obstoječe deželne komisije pri deželnem skrbništvu. Omenjeni organi morajo biti voljeni na način, ki je predviden za italijanske šolske svete. Za poklicno izobraževanje v deželni pristojnosti se ustanovi pri deželnem odborništvu za kulturo in poklicno usmerjanje poseben oddelek za slovensko izobraževanje, šolstvo in poklicno usmerjanje. Država mora zagotoviti slovensko glasbeno šolo z ustreznim programom, avtonomnim vodstvom, posebnimi tečaji in podružnicami v deželnem merilu. Na univerzah v Trstu in Vidmu morajo biti ustanovljeni oddelki, ki bodo v slovenščini pripravljali študente na humanističnem in družboslovnem področju. Poleg tega morajo biti v vseh študijskih smereh zagotovljeni posebni tečaji v slovenščini, da se bodo slovenski študentje usposobili v slovenskem izrazoslovju vsake študijske smeri posebej. Slovenskim dijakom in visokošol-cem iz Furlanije - Julijske krajine mora biti olajšan vpis na ustreznih srednjih in visokih šolah v SFR Jugoslaviji, s tem da po zaključnem študiju država prizna njihove diplome .n veljavnost, njihovih diplom na poklicnem področju. Država mora s posebnimi normami omogočiti in pospeševati stalno sodelovanje med slovenskimi šolami v Furlaniji - Julijski krajini in šolami v SFR Jugoslaviji. Prav tako se mora poglobit' sodelovanje med univerzama v Furlaniji - Julijski krajini in jugoslovanskimi univerza mi, zlasti univerzama v Ljubljani in Mariboru. Država mora v učne programe italijanskih šol na narodno meša nem ozemlju uvesti spoznavanje slovenske zgodovine, slovenske kulture in jezika. Pospeševati mora medsebojno spoznavanje in povezovanje med italijanskimi in slovenskimi šolami. 4. Prostor In gospodarstvo Ohranitev in razvoj gospodarstva slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov na narodno mešanem ozemlju je eden izmed osnovnih pogojev za preprečevanje sprememb etničnega značaja in asimilacije. Država, dežela in druge ustanove morajo sprejeti v soglasju s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti ukrepe normativnega, upravnega in finančnega značaja za o-hranitev slovenskih gospodarskih dejavnosti, za njihov razvoj in za nove pobude. Država, dežela, pokrajine, medobčinske skupnosti, občine in javne ustanove morajo v skladu s svojimi pristojnostmi pritegniti izvoljene predstavnike in zastopnike najbolj reprezentativnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti k soodločanju o ukrepih, ki bi kakorkoli u-činkovali na prostor, na katerem živijo Slovenci, ter na socialne in gospodarske razmere v tem prostoru. Za površine, gospodarske ter druge objekte in strukture na prostoru, ki so last pripadnikov slovenske narodne skupnosti in ki so jim odtujene v korist celotne družbe, morata biti zagotovljena lastnikom in uživalcem jusarskih pravic neposredno soodločanje o namembnosti površin in ustrezna soudeležba. Slovenski narodnostni skupnosti pa morajo biti zagotovljene ustrezne trajne protiusluge za narodnostno škodo, ki jo prinaša prostorska izguba. Posebno skrb je treba posvetiti vprašanjem slovenskih izseljencev in ukrepom za pospeševanje pogojev za njihovo vrnitev na domača tla. Na tujem jim je treba nuditi potrebna sredstva za kulturni in jezikovni razvoj. Vključiti je treba njihove organizacije v postopek soodločanja pri reševanju njihovih problemov. Država mora pospešiti odpravo vojaških služnosti, ki prizadevajo prav posebno veliko gospodarsko škodo na prostoru, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini. 5. Kultura, znanost, organizacije, ustanove, društva Delo slovenskih umetnikov, znanstveno - raziskovalno delo, ljudsko izročilo, šege in navade, knjižnice, muzeje, ljudsko-prosvetno udejstvovanje in vse, kar odraža kulturno identiteto slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, morajo država, dežela in krajevne ustanove upoštevati z vključevanjer, v kulturno stvarnost narodnostno mešanec o-zemlja, jim omogočiti obstoj in razvoj ter pospeševati njihovo poznavanje v italijanskem svetu. V ta namen morajo podpirati tudi vse pobude za obojestransko globlje medsebojne poznavanje. Država mora poskrbeti za dokončno ureditev pravnega statusa in priznanje naših temeljnih kulturnih u-stanov ter za njihovo ustrezno vzdrževanje. Za naravno kulturno rast slovenske narodnostne skupnosti je nujno potrebna tesna in nepretrgana povezanost s kulturnim življenjem matičnega naroda. Ta povezanost mora biti zajamčena in podpirana, kakor morajo biti nujno podprte vse kulturne izmenjave med Furlanijo-Ju-lijsko krajino in Jugoslavijo. Zato je treba poskrbeti tudi za olajšave v zvezi z začasnim uvozom in iz menjavo kulturnih dobrin. Z ozirom na položaj slovenske narodnostne skupnosti morajo država, dežela in krajevne ustanove osnovati poseben letni sklad za subvencioniranje slovensk ' kulturnih dejavnosti, ustanov, organizacij in društev, ki ne morejo razpolagati z i-stimi viri financiranja in podpor kot pri večinskem narodu. Ta sklad naj upravlja posebna komisija, sestavljena iz zastopniko-’ Slovencev, ki jih po svojih zakonodajnih organih imenujeta država in dežela. Podpore deli pod nadzorstvom oddelka računskega dvora, pristojnega za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. 6. Založništvo in sredstva množičnega obveščanja Radijska in televizijska sredstva množičnega obveščanja morajo dobiti svojo upravno in programsko avtonomijo v okviru javne radijske in televizijske mreže. Država mora zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti finančna sredstva, ki naj omogočijo informiranje in založniško dejavnost v slovenskem jeziku, da bi se odpravila njena objektivna gospodarska slabost na tem področju. Množičnim sredstvom informiranja je treba omogočiti, da so, neglede na jezik, dejavnik razumevanja in dobrega sožitja na narodnostno mešanih področjih dežele Furlanije-Ju lijske krajine. 7. Šport in rekreacija Država, dežela in druge javne u-stanove morajo enakopravno priznati slovenske telesnokulturne organizacije, kot so priznane druge tovrstne organizacije večinskega na roda. Zato je treba zagotoviti v vseh odločujočih forumih in raznih komisijah prisotnost pripadnikov slovenskih športnih in rekreacijskih organizacij in društev. Ker sta telesna kultura in rekreacija del splošne kulture naroda, je treba društvom in organizacijam zagotoviti podpore iz javnih sredstev v skladu s specifičnimi potrebami slovenskega športa in rekreacije, da sta jima omogočena nemoteno delovanje in razvoj. 8. Povezava z matičnim narodom Država mora olajšati vzajemno povezavo slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov z matičnim narodom in zato mora o-mogočiti, da tako povezavo uresničujejo tudi dežela, pokrajine, medobčinska združenja in občine, kjer živijo Slovenci. 9. Politično predstavništvo Da omogoči prisotnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v zakonodajnih in drugih telesih, mora drža- : va v zakonskih določbah za globalno zaščito predvideti izvolitev zastopnikov Slovencev v parlament republike, vsaj enega zastopnika Slovencev v deželnem svetu za vsako pokrajino, kjer živijo Slovenci, ter ustrezno število predstavnikov v svetih videmske, goriške in tržaške pokrajine. Zagotovitev izvoljenega predstavništva naj sledi izboljšanemu postopku, ki je predviden za izvolitev manjšinskih predstavnikov v evropski parlament. 10. Posebni organi Pri oblikovanju in uresničevanju določb zakona o globalni zaščiti, za njihovo spoštovanje in za morebitne nove ukrepe je treba ustanoviti posebne paritetne komisije pri vladi, v deželnem zboru, v videmskem, gori-škem in tržaškem pokrajinskem svetu. Te komisije izrekajo mnenje pred sprejetjem kakršnegakoli sklepa izvršnih teles, ki zadeva pravice slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov. Podobne komisije izvolijo tudi gorske skupnosti in občine na narodno mešanem ozemlju. 11. Sodna jamstva Kršenje zakonsko zapisanih pravic slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov mora sprožiti ustrezen kazenski postopek pri vseh vrstah in stopnjah sodišč italijanske republike ter evropskega sodišča za človekove pravice Ščuvanje h kršitvi pravic in drugim dejanjem proti obstoju in razvoju slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov je kaznivo. 12. Druge zahteve a) Poenostaviti je treba postopek za ponovno pridobitev izvirne oblike poitalijančenega priimka ali imena ter za pridobitev slovenske oblike priimka in imena. Izvedba mora biti brezplačna. b) Slovenski narodnostni skupnosti mora biti povrnjena škoda, ki jo je z odvzemom lastnine kulturnih, gospodarskih in drugih domov "povzročil fašizem. V tem smislu je treba omogočiti slovenski narodnostni skupnosti posest omenjenih domov ali nadomestitev s primemo odškodnino. c) Vsem pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, ki so utrpeli kakršnokoli škodo zaradi političnega preganjanja morajo biti priznane pravice, ki jih italijanr’ i zakoni predvidevajo za dobo odporništva in antifašističnega udejstvovanja. d) Olajšati je treba ponovno pridobitev ali pridobitev državljanstva pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti ali njihovim potomcem, ki so ga izgubili zaradi izselitve za časa fašizma ali ki ga ne dobijo, čeprav živijo v Italiji od uveljavitve mirovne pogodbe in Londonskega sporazuma. e) Raba slovenskih narodnostnih znamenj (simbolov; je za slovensko narodnostno skupnost in njene pripadnike svobodna. i i- i i ■ i r & SLOVENSKI KLUB v Trstu Ulica sv. Frančiška štev. 20/11. Danes, 10. aprila, ob 20.30 GOBAR, NA PLAN! Naše gobe, okolje in pogoje, v katerih rastejo bo predstavil tudi s projekcijami Milko če-bulec. če bodo vremenski pogoji le dovolj ugodni, bodo spomladanske gobe predstavljene tudi na manjši priložnostni razstavi. Nocoj bo ob 22.00 v okviru oddaj Aktualne teme TV Koper predvajala daljši prispevek a-gencije Alpe Adria pod naslovom «Manjšina zahteva* («U-na minoranza chiede*). PD SLAVEC RICMANJE - LOG Jutri, 11. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu v Ricma-njih ZA NAŠO ENAKOPRAVNOST Prof. Jože Pirjevec, Branko Jazbec, Paolo Pri vi ter a — Dvojezičnost: reakcija na italijanskih šolah. Vabljeni! Uprava občine Dolina sklicuje v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri v osnovni šoli pri Domju JAVNI SESTANEK DNEVNI RED: — Gradnja občinske hiše Gradnja telovadnice — Razno Vabljeni! Kino Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja letovanje za otroke v Zg. Gorjah in Savudriji. Informacije in vpisovanje od jutri, H. aprila, dalje na sede-zu SKGZ v Trstu, Ul. r\ Frančiška 20/III od 9. do 12. ure, tel. 744-249. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton M. Slomšek s priključe nim. tečajem za vzgojiteljice vabi starše dijakov na roditeljski sestanek, ki bo danes, 10. t.m.„ ob 16.30 *)a, šoli, kjer bo tudi razstava ročnih ne_l dijakov učiteljišča ob zaključku tecaja za ročno delo. šola Glasbene matice - Trst — V sredo, 11. aprila, ob 18. uri v šol-?kl dvorani, Ul: R. Manna 29, bo totemi nastop gojencev šole Glasbene matice. Vabljeni! Razna obvestila PD Rdeča zvezda in ŠK Kras Ptn^jata na velikonočni ponedeljek U6. 4. 1979) s pričetkom ob 15. uri na dvorišču gostilne Grilanc v Sa-težu, ples z ansamblom L. Furlan. 55 tem želita društvi obuditi stari vaški običaj. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo. Vabljeni! Odbor Sindikata slovenske šole je nredil za svoje člane vstop v grosistično trgovino Ingros v Trstu, v Ul. Macelli 3. Kogar zanima, naj Se zglasi v tajništvu Sindikata ®azovske žene in dekleta so se o-dločile, da bodo sešile nekaj narodnih noš za potrebe vasi. Zato so denar, ki je bil zbran ob praznovanju 8. marca, določile v ta na-rnen. Zbrale so namreč 90 tisoč lir. vsi, ki želijo v ta namen prispe-vati, naj se obrnejo na Suzano Gr-fbč (Zelcetovo). Razstave V galeriji Kulturnega doma v Tr-stu. Ul. Petronio 4 razstavlja Jože iuha 31 grafičnih listov. Izleti Mladinski krožek Trst vab: na vodnevni velikonočni izlet dne 14. n 15. aprila (Pleterje, Gor. Stubi-3 Kumrovec, Krapina, Trakoščan, tuJ> Ptujska gora). Informacije in psovanje na sedežu SKGZ v Tr-, u> Ul. sv. Frančiška 20, od 18. 00 19- ure (tel. 74-42-49). Združenje Union priredi 16. apri-, ,lzlet v Sar. Candido, v primeru abega vremena pa v Jesolo. In-ormacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 in o« dan razen ob ponedeljkih od t«-30 do 12. „re in od 17. do 19.30, P13 četrtkih od 17. do 19.30 in ob sortah od 10.30 do 12. La Capella Underground Zaprto. Ariston 16.00 «Lo specchio». Andreja Tarkovskega. Barvni film. Ritz 16.30 «Concorde affaire 79». James Franciscus, Mimsy Farmer, Van Jonson. Barvni film. Eden 16.30 «11 ritorno di palma d'ac-ciaio». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.20 «L'insegnan-te balla... con tutta la classe*. Nadia Cassini, Lino Banfi, Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 16.00 «California suite». Jane Fonda, VValtei Matthau, Bill Crosby. Michaei Caine. Fenice 16.00 «Filo da torcere». Clint Eastvvood. Barvni film. Nazionale 15.00 «11 gatto venuto dal-lo spazio». Walt Disney. Mignon 16.00 «Ufo robot contro gli invasori spaziali*. Filodrammatico 16.00 «Piaceri soli-tari». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «In nome del popolo italiano*. U. Tognazzi, V. Gas-sman. Sledi revija «Strip-tease nel mondo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Aquila grigia, capo cheyenne». Barvni film. Aurora 16.15 «Pretty baby». Luis Malle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Corleone». G. Gemma, C. Cardinale. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «11 paradiso puo attendere». Barvni film. Volta Milje Zaprto. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. ■: SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 9. 4. 1979 Ameriški dolar 841,50 Funt šterling 1725.— Irski funt šterling 1675.— Švicarski frank 480.— Francoski frank 193.— Belgijski frank 27.— Nemška marka 440.— Avstrijski šiling 59,— Kanadski dolar 670,- Holandski florint 410,— Danska krona 155.— Švedska krona 188.— Norveška krona 155.— Drahma 24,- Mali dinar 39,50 Veliki dinar 39,50 Gledališča VERDI Jutri ob 20. uri četrta uprizoritev opere «Mazepa» Čajkovskega. Abonma reda D. AVDITORIJ Danes ob 20.30 bo Teatro Stabi-le uprizoril «Staromodno komedijo* Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št. 5. Minimalni dnevni dohodki za odmero socialnih dajatev Zavod za socialno skrbstvo INPS obvešča, da je bila 16. marca z ministrskim odlokom določena minimalna dnevna plača za odvisno osebje, na osnovi katere so delodajalci dolžni vplačati predvidene socialne dajatve. V industriji znašajo minimalni dnevni dohodki vodilnega osebja 35.000, uradnikov 9 tisoč in delavcev 8.000 lir, v javni upravi 28.000, 12.000 in 10.000, v obrtništvu 10 000 lir za uradnike in 8.C00 za delavce, v kmetijstvu 22 tisoč za vodilno osebje in 15.000 za uradnike, v bančništvu in zavarovalstvu 35.000 za vodilno osebje, 11.000 za uradnike in 10.000 za delavce; v trgovini 33.000 za vodilno osebje ter 8.000 za uradnike in delavce. Novi minimalni dohodki veljajo od 1. januarja dalje, morebitno razliko pa so delodajalci dolžni poravnati zavodu INPS z marčno prijavo. TRIDNEVNI SIMPOZIJ GINEKOLOGOV Gorica tudi na področju zdravstva most med sosednima državama Na nedeljski otvoritveni svečanosti na goriškem gradu so bili prisotni predstavniki sosednih dežel in mest - Simpozij se zaključi danes v Avditoriju • Uprava dolinske občine sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno vinsko razstavo in sicer 5., 6., 7. in 8. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba 4i) do vključno 19. aprila t.l. • V prihodnjih dneh se bo začel tečaj srbohrvaščine, ki ga prireja Center za kulturne izmenjave Pre- Pogled na udeležence simpozija na otvoritveni svečanosti Na svečan način in ob prisotnosti številnih zastopnikov tukajšnjega in slovenskega javnega življenja se je v nedeljo zvečer v dvora, i deželnih stanov pričel italijansko - slovenski simpozij o operativni ginekologiji, ki se ga udeležuje približno dvesto zdravnikov iz sosednih držav. Za organizacijo simpozija sta poskrbeli splošna bolnišnica v Gorici in bolnišnica «Dr. Franca Derganca* Qotnv\atT«M nn! VT«. J P____• • n MENJALNICA vseh tujih valut ure. tsnmmmm V spomin na Zoro Preši daruje Pepina Mahnič 10.000 za ŠD Zarja in 10.000 lir za cerkev v Bazovici. V spomin na Zoro darujeta družini Sain in Simonič 30.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros daruje Zmaga Petaros 5.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Slovenec. Namesto cvetja na grob Emilije Petaros daruje družina Rapotec (Boršt 18) 5.000 lir za PD Slovenec. V počastitev spomina Stanka Fra-noviča, očeta delovnega tovariša E-dija Franoviča, darujejo nameščenci ZTT: 10.000 lir za Skupnost družina Opčine, 11.000 za Dijaško matico, 21.000 za ŠD Bor, 23.000 za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu, 14.500 za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, 2.000 za PD Igo Gruden iz Nabrežine, 7.000 za ŠD Breg, 5.000 za RMV, in 18.000 lir za sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Zore Preši darujejo: Ivanka Križmančič 5.000, Zdenka Križmančič 5.000, Cvetka Križmančič 5.000, Slavka Čufar 5.000, Silvana Grgič 5.000 ter družina Leo Kralj 5.000 lir za sklad za narodne noše v Bazovici. Ob dnevu praznika žena daruje Marija Blažina 5.000 lir za poimenovanje šole v Gabrovcu. Pogrebci Štefana Grgiča darujejo 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v, NOB v Padričah. V spomin na Štefana Grgiča daruje Stanko Grgič 5.000 lir za pogreb- tra v Ul. kih (razen sobote) od 17. do 20. ure. davanja z avdiovizivno metodo bodo • sempetru pri Novi Gorici. Po sve-potekala dvakrat tedensko. Vse in- ] ':anem začetku v nedeljo popoldne formacije posreduje tajništvo Cen-j ae. je strokovno delo simpozija na-Valdirivo 30 ob delavni- ualjevalo včeraj ves dan v dvorani goriškega avditorija, prav tako bodo zdravniki poslušali italijanske in ju goslovanske predavatelje tudi danes ves dan in seveda tudi posegli v diskusijo. O važnosti takih strokovnih in znanstvenih mednarodnih srečanj so spregovorili zastopniki iz obeh držav na nedeljski svečanosti. O vlogi Gorice in Nove Gorice v utrjevanju prijateljskih odnosov sta spregovorila goriški župan Pasquale De Simone in predsednik občinske skup- • V tem tednu bodo izvedli trimesečno anketo o delovni sili v naši pokrajini. Anketirali bodo 348 družin, ki so jih izbrali na podlagi kriterija, ki ga določa osrednji statistični urad. Tržaška občina vabi vse anketirance naj pri anketi sodelujejo. POPRAVEK Mali oglasi v članek o poimenovanju osnov- j ščine Nova Gorica Jože šušmelj. Tu-ne sole iz Medje vas, ki je bil j di direktor šempetrske bolnišnice objavljen v naši nedeljski številki, i Makarovič in predsednik upravnega se je vrinila neljuba napaka. V ime- j sveta goriške bolnišnice ing Agosti-nu staršev se je zahvalil Aleksan- j nis ter primarija ginekoloških od-der Pahor m ne Danilo Pahor, kot j delkov dr. Stane Urbančič in prof je bilo pomotoma napisano. j Filippo Destro so govorili 0 tem so- delovanju in so še posebej omenili strokovno sodelovanje med zdravniki obeh bolnišnic, ki' traja že dolgo vrsto let. O širših oblikah sodelovanja na zdravniškem področju med Jugoslavijo in Italijo in med sosednima deželama še posebej pa sta spregovorila predsednik komiteja za zdravstvo SRS dr. Anton Fa zarine in predsednik deželnega sveta KJ-K Mario Colli. Na svečanosti v dvorani deželnih stanov so bili tudi podpredsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, goriški prefekt dr. Bar-rasso, predsednik pokrajine prof. Pagura, deželni odbornik Cocianni in drugi ugledni gostje. Po pozdravih je gostom na čast nekaj pesmi zapel goriški zbor «Se-ghizzi*. Sledil je v knežji dvorani sprejem, ki ga je priredila goriška občina. Župan iz Yverdona (CH) obiskal Novo Gorico Župan švicarskega mesta Yverdon Les Bains Pierre Duvoisin in tamkajšnji občinski odbornik Federico Spagnoli sta dospela včeraj dopoldne v Novo Gorico na obisk te občine. Spremljal jih je beneški rojak Dino Del Medico, ki je živel dolgo let kot sindikalni funkcionar v tem švicar- skem mestu, v katerem živi; precej beneških izseljencev. Švicarska gosta so sprejeli predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj s sodelavci. "Včeraj sta si gosta ogledala šempetrško bolnišnico «Dr. Franca Derganca* in zadružno vinsko klet v Brdih, danes pa si bosta ogledala tovarni Meblo in Iskra. Zanimata se ne le za'gospodarski razvoj mesta ob meji,'mar-' več tudi za jugoslovansko delavsko samoupravljanje. ' IZVOLJEN S 17 GLASOVI Socialist Luigi Blasig od sinoči župan v Tržiču Zanj so glasovali svetovalci KPI, PSI in PSDI Socialist Luigi Blasig je bil sinoči z večino izvoljen za župana v Tržiču. Zanj so glasovali komunisti, socialisti in socialdemokrati. Do izvolitve je prišlo po obširni debati, v katero je prvi posegel komunist Marin. Preklical je izjavo, ki jo je bil dal na petkovi seji tržiške-ga občinskega sveta, ko je demokristjane obtožil šakalstva v zadevi Alda Mora in dejal, da si KPI prizadeva obnoviti razbito nacionalno e-notnost v državi in tudi v naši deželi ter v Tržiču. S svoje strani je demokristjan Rebulla v ze,!o umirjenem tonu, tudi on z razliko od tistega, ki ga je imel prejšnji petek, sprejel to stališče komunističnega zastopnika, poudaril pa je ponovno opozicijo krščanske demokracije levičarskemu odboru. Bivši župan socialist Maiani pa je-dejal, da je v Tržiču nujna enotnost med levičarskimi silami. Pozval je tudi republikance k sodelovanju. Dejal pa je, da je PSI zaskrbljena zaradi ostrih stališč (tako KPI kot KD), ki so prišla do L.aza na prejšnji seji, sinoči pa so se docela spremenila. Potem ko so-posegli v razpravo še zastopniki drugih strank je prišlo. do volitev novega župana. Gostovanje iz Železnikov v Sovodnjah člani dramske družine’iz Železnikov so v nabito polni dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah v soboto zvečer pozabavali domačine z veseloigro «Naši trije angeli* in želi precejšen uspeh. Pred začet kom igre sta na kratko spregovorila predsednik domačega prosvetnega društva Emil Tomšič in taj- no podporno društvo v Bazovici. Včeraj - danes Danes, TOREK, 10. aprila „ MARKO vzide ob 5.29 in zatone ob .44. — Dolžina dneva 13.15. — Lu-na vzide ob 16.42 in zatone ob 4.40. Jutri, SREDA, 11. aprila FILIP Xr®me včeraj: najvišja temperatura >8 stopinje, najnižja 8,8, ob 13. “r* 14,8 stopinje, zračni tlak 1017,2 (”b ustaljen, vlaga 55-odstotna, nebo Jasno, veter 8 km na uro severo-•/toodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. aprila so se v Trstu ro-«11 4 otroci, umrlo pa je 14 oseb. RODILI SO SE: Giulio Scocchi, “Uchele Pregi, Sara Tessitore, Lo-renzo Coceani. UMRLI SO: 49-letni Giorgio To-juasi, 67-letni Guerrino Grimm, 77-•etni Umberto Civello, 48-letna E-, !'** Pettirosso vd. Pettirosso, 54 jetna Natalia Cocce por. Colom, 46-totna Nerina Mian, 75-letai Luigi L:‘tehn, 82-letna Anna I.egovich vd. ularo, 57-letni Ermiiiio Fusci, 64 letni Giusto Catolla, 76-letna Maria Giaschi vd. Cerdonio, 70-letna Silvana Caliigaris, 67-letna Norma Sa-fret por. Reggente, 84-letna Antonia Ženko, 78-letni Mario Tiberio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Sončim 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. • ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141 - Božje polje; Zgonik: tel. 225-5%; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209-197; Žavlje: :ei. 213-137; Milje: tel. .271-124. PRODAM ali zamenjam lesene smuči, izdelane med NOB v partizanski delavnici. Ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici. GOSPODINJAM, ki imajo popoldne dovolj prostega časa (in denarne probleme), nudimo možnosti dobrega in takojšnjega zaslužka. Ponudba velja tudi za moške. Telefonirati na (0481) 882-112 ob delavnikih med 13. in 15. uro. V ŠTANDREŽU prodajam enostano-vanjsko hišo. Načrt za dograditev hiše je že odobren. Prostor v pritličju je pripraven za skladišče ali obrtno delavnico. Telefonirati na štev. 89-479. ODDAM v najem majhen vinograd nad Grljanom lahko dosegljiv z vozilom. Ponudbe pod šifro —■ Vinograd. ZA 60.000 lir mesečno oddam pošteni osebi v najem opremljeno sobo s kopalnico in telefonom. (Predmestje). Ponudbe pod šifro — Soba. ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali: Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana. UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Tel.: 227372. KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumijasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem. V DOLINI na št. 320 dam v najem dobro vpeljan frizersk; salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213. PRODAM motorno kolo «ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407. JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir, prodaj bar »Canari nn» na Opčinah. SLOVENSKA poklicna šola industrijske smeri nujno išče profe-sorja/ico suplenta/ko za' kemijski laboratorij. Informacije na tajništvu šole v Trstu, Ul. Matteotti štev. 12, tel. 765276 PRODAM dobro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20. uri. PRODAJAM zvočnika Whaffrdale glendale 3XP v zelo dobrem stanju. Telefonirati 794672 int. 23 v večernih urah (po možnosti četrtek ali petek). RIHARD ŽIVEC iz Koludrovice je odprl osmico: toči pristno črno in belo vino. KUPIM rabljeno ženski kolo, telefon 213034. OSMICA — Anton Gombač, Lonjer štev. 291, je odprl osmico; toči belo domačr vino. Poskrbljeno za prigrizek. ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825049. MARIO in LADI Kocjan iz Doline 147 sta odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico. MLAD zdravnik išče v najem pro store primerna za ambulanto. Ro jai’ Greta Barkovlje. Tel. 41C615 <>DF')R 'judsš-ga onma iz Križa išče novega najemnika za gostilno """""""""".......................mm.,.,......„,Hmm....,. VIPMDNt PKHttDITVC OB 9. SUMU CSPOUm Veliko pozornosti razvoju morskega turizma in usklajevanju ponudbe 3. maja dan Koroške, 4. maja pa dan Madžarske - V Gradeča praktična vaja o uporabnosti radiogoniometričnega sistema pri iskanju plovil, ki so se znašla v težavah Od 28. aprila do 6. maja bo na I izkusili uporabnost in koristnost no- Zvečer pa je bil v dvorani UGG folklorni nastop, na katerem sta nastopili skupini «Santa Gorizia* z nekaj furlanskimi plesi in akademska folklorna skupina «France Marolt* iz Ljubljane z bolj zahtevnim programom. Poleg udeležencev simpozija je bilo na večernem nastopu prisotno le nekaj slovenske publike, če-prav je goriška občina povabila prebivalstvo na brezplačni obisk te folklorne prireditve. Delovni del simpozija je bil včeraj ves dan in se bo nadaljeval tudi danes v dvorani goriškega avditorija. Na sporedu so številna strokovna poročila jugoslovanskih in italijanskih kirurgov. Včeraj so si soproge zdravnikov ogledale rimske razvaline v Ogleju, danes pa gredo na obisk partizanske bolnišnice «Franja» v Cerkno. Včeraj zvečer je podpredsednik IS SRZ Dušan Šinigoj priredil zdravnikom sprejem v Novi Gorici. preselili v Gradež, kjer bodo pre PRIJETNA SLOVESNOST V KANALSKI DOLINI goriškem razstavišču že 9. sejem ESPOMEGO. Uradno ga bo odprl predsednik deželnega odbora Antonio Comelli, Kakor že prejšnja leta, se bo poleg osrednje blagovne razstave zvrstilo v tednu dni nekaj dopolnilnih, a zato nič manj zanimivih prireditev, namenjenih predvsem delavcem v turizmu, strokovnjakom na področju gospodarstva in ne nazadnje tudi političnim delavcem. Koledar tovrstnih prireditev se bo začel v sredo, 2. maja, s posvetom o turizmu. Glavno poročilo bo podal profesor tržaške univerze, Giorgio Bazo. Skušal bo osvetliti vprašanja usklajevanja in dopolnjevanja turistične ponudbe, medtem ko bo Michele Formentini prikazal nekatere pobude združenja Agriturist, ki deluje za pospeševanje tako ime novanega kmečkega turizma. Napovedan je tudi poseg predsednika goriškega združenja Assonautica Grigolona. V četrtek, 3. maja, bo razstavišče pri lobniškem mostu obiskala delegacija koroških gospodarstvenikov. Obiskali bodo tudi goriško trgovinsko zbornico ter si ogledali pristaniške naprave v Tržiču. 3. maja bo na razstavišču ESPOMEGO dan Koroške, medtem ko bo 4. maja dan Madžarske. V prostorih hale C bodo prikazovali dokumentarne filme o Ma džarski, govorili pa bodo tudi o blagovni menjavi med Italijo in Madžarsko. Menda pripravljajo v okviru dneva Madžarske tudi presenečenje za sladokusce in ljubitelje dobre kapljice. Nedelja, 6. maja. bo v glavnem posvečena obravnavi različnih vprašanj morskega turizma in priobalne plovbe. Strokovnjaki in delavci na tem področju se bodo tokrat Ukvanske otroke obdarili z Galebovimi majicami 3Iajice je v soboto izročil glavni urednik mladinske revije «Galeb» Lojze Abram Mladinska revija Galeb, ki praznuje letos 25. obletnico svojega rednega izhajanja, je za ukvanske otroke pripravila lepo preseneče-nje. V soboto je glavni urednik mladinske revije «Galeb» Lojze A-bram obiskal šolarje v Ukvah v Kanalski dolini, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika, ki ga požrtvovalno vodita župnik Mario Ga-rjup in Salvatore Venosi. Mladim tečajnikom je urednik revije «Ga-k* i° v Ukvah redno prejemajo že vrsto let, in s pomočjo katere se mladi tečajniki izpopolnjujejo v znanju materinega jezika, prinesel Galebove majice, ki jih je pripravila revija ob letošnjem -5. jubileju, \bram je imel kratek nagovor in spodbudil ukvanske šo-larje naj se pridno učijo sloven-sune in naj bado obenejn ponosni nad svojim slovenskim pokolenjem, saj se nimajo ničesar sramovati pred pripadniki večinskega naroda. Slovenci imamo prav tako bogato kulturo in zgodovino in smo enakopravni z našimi sosedi. Znanje materinščine je nekaj prvobitnega za vse Slovence, ki živimo kot manjšina v sklopu italijanske države. Vsi udeleženci tečaja slovenščine v Ukvah so potem prejeli Galebove majice in značke. Veliko je bilo veselje ukvanskih šolarjev, ko so dobili darilo. V zahvalo so po tem zapeli nekaj slovenskih narod nih pesmi, vendar so v sobi, kjer imajo običajno tečaj, komaj str peli. Nestrpno so čakali, da jim je župnik Garjup dal dovoljenje, da so stekli domov pokazat svojim staršem m znancem, kaj so dobili. vega radiogoniometričnega sistema pri iskanju in nudenju pomoči manjšim plovilom, ki se znajdejo v težavah. V jutranjih urah se bodo udeleženci posveta zbrali v zavodu Leonardo da Vinci, kjer je tudi šola za radiotelegrafiste, druga skupina pa se bo odpravila na morje. Vaja se bo predvidoma zaključila v prvih popoldanskih urah. Popoldne bo tudi občni zbor Mednarodnega odbora za morski turizem in priobalno plovbo. V glavnem bodo razpravljali o vprašanjih, o katerih je bil zborih na je veliko postoril, da so politični preganjanci prišli do svojih pravic, u-deleževal se je vsedržavnih kongresov ter vzdrževal stike s člani. Dokler je bil v delovnem razmerju, je zavzemal mesto direktorja INAM. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Patrizia Bignolini, Car men Paludi, Stefano Minini, Giada Jansig, Daniela Obedič, Franeesca Flamio, Sara Renna, Emanuele Fio- nik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch, ki sta {»udarila tesne vezi, ki se že več let prepletajo med Sovcdnjami in škofjeloško občino ter dejstvo, da je prav SPZ že pred leti pričela s tem sodelovanjem, ki je takrat bilo razširjeno na vso Goriško in da je prav zaradi tega sodelovanja na kulturnem področju prišlo do pobratenja med občinama Sovodnje in Škofja Loka. Igralci iz Železnikov so s tem gostovanjem vrnili obisk, ki so ga Sovodenjci' napravili preči časom s «Hlapcem Jernejem* v njihovem kraju. Ob tej priliki so z člani dramske družine prišli v Sovodnje tudi nekateri zastopniki krajevne skupnosti v Železnikih in škofjeloške občine ter tamkajšnje Zveze kulturnih organizacij in se domenili o naaalj-nem sodeiovanju v prvih mesecih tega leta. V soboto, 14. aprila, pridejo v Sovodnje učenci ene izmed osnovnih šol in se bodo srečali z domačo šolsko - mladino. 25. aprila gredo na izlet v Škofjo Loko mladinci iz Sovodenj. 29. a-prila pride na domači praznik v Rupi Komorni zbor «Loka». Dekliški zbor «Danica» v Vrha pa bo v maju sodeloval na občinski reviji pevskih zborov v škofiji Loki. Za vnaprej pa pridejo na vrsto še druga medsebojna gostovanja. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 16. uri, Franček Rudolf: Veronika. Abonmajska predstav^ za red BP, v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška, 1. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «Labbra il luri-do blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 17.00—22.00 «Concerto con de-litto*. P. Falk in John Cassavetes. VITTORIA Danes zaprto, Jutri: 17.00—22.00 «Le deportate della sezione speciale SS». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.3(1—;22DO «Bees - lo sciame che uccide* PRINCIPE 17.30-22.00 »Damico sconosciuto*. govor že na prejšnjih rin in Manuela Tomšič. Dunaju in v Zagrebu. I SMRTI: 72-letna gospodinja Ermi Severni Jadran je namreč področ- j nia Colautti vd. Marino, " 53-letna je, ki je zanimivo za turistične de- i Carmela De Fino por. Barbiero, 69-lavce in ljubitelje morja različnih | letni upokojenec Ernest Vogrič’ 68-narodov. Prav zaradi tega je nuj-1 letna upokojenka Filomena Iripani, no usklajevanje različnih pobud s 83-Ietni upokojenec Emilio Lipizer, končnim ciljem, da se doseže enotni normativ, ki bo obvezoval vse dežele članice. Goriška uspešna na GASI 19 v Celovcu Spomladanski sejem GAST 79 v Celovcu je pokazal, da obstajajo lepe možnosti za trgovinsko izmenjavo med Goriško in Koroško. Goriška je na tem sejmu uredila svoj paviljon, v katerem je razstavila najznačilnejše proizvode prehrambene industrije, kot so vina, siri in slaščice. V paviljonu trgovinske zbornice so se predstavili turistični ustanovi v Gradežu in v Gradišču, deželna eno-teka «La Serenissima* ter konzorcija za zaščito tipičnih briških in po-soških vin. Svoj pridelek je razstavilo kar 10 vinogradnikov iz Brd ter trije z ravninskega dela goriške pokrajine. Navzoče so bile nekatere najbolj znane tovarne za proizvodnjo slaščic ter gradeška ribogojnica in krminska sirarna. Sejem si je ogledala tudi delegacija goriške trgovinske zbornice, ki so jo sestavljali predsednik Lupieri ter člana odbora Tacchino in For-cessini. Predstavniki koroškega gospodarskega življenja so se zadržali v goriškem paviljonu ter so izrekli priznanje razstavljenim izdelkom. Opazovalci vidijo v zanimanju obiskovalcev sejma lepe možnosti za okrepitev turističnega sodelovanja. Na klubskem sedežu v Ulici sv. Ivana so izvolili odbor nove goriške sekcije prostovoljnih krvodajalcev. Za predsednika so izvolili Ser-gia Menuzza, podpredsednik je Giuseppe Glessi. • Zaradi del na železniškem nadvozu je od včeraj zaprta cesta med So-vodnjami in Rubijami. Predvidoma bodo dela dokončali do 20. aprila. Pokopali so Maria Tiberia Včeraj dopoldne so na glavnem pokopališču v Gorici pokopali Maria Tiberia, dolgoletnega predsednika krajevne sekcije vsedržavne zveze nekdanjih političnih preganjancev. Pokojnik, ki je umrl zaradi posledic dolgotrajne bolezni, je bil zaradi svojega protifašističnega delovanja pre ganjan, ter so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče. Tiberia Lipizer, 59-letni upokojenec Aldo Buffolin, 51-letna delavka Marija Bernik por. Tomšič, 76-letni upokojenec Luigi Stocola, 87-letna gospodinja Lojzka Zavadlav por. Nanut, 90-letna Giu-seppina Lorenzetto vd. Zafutta, 85-letna gospodinja Luigia Cucat’ vd. Pertot, 67-letni kmet Alberto Bres-san. OKLICI: šofer Gilbeito Paulin in gospodinja Loredana Peteani, finančni stražnik Giuseppe Giudice in bolničarka Emanuela Spessot, uslužbenec Mauro Tommasi in uslužbenka Gigliola Pillon, študent Aldo Garra in učiteljica Annalisa Redi, geolog Renzo Soica in uslužbenka Maria Maddalena Ravaceia. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel 52, tel. 83 349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ulica L maja, tel. 73-328. Vzgojiteljski svet, tehnično osebje in domska skupnost gojencev dijaškega doma izrekajo ravnatelju Mundiju Košuti iskreno sožalje ob smrti drage mame. Goriška sekcija VZPI - ANPI izreka globoko sožalje Mundiju Košuti ob izgubi drage mame. Slovenska prosvetna zveza izraža članu nadzornega odbora Edmmidu Košuti sožalje ob izgubi drage mame. Slovenski fotoklub «Skupina 75» izraža ob izgubi matere sožalje članu Edmundu Košuti. Enotni šolski odbor za Goriško izraža sožalje ob izgubi matere svojemu predsedniku Edmundu Košuti. Svojemu članu Edmundu Košuti izraža ob smrti matere sožalje Zavodni svet klasičnega liceja »Primož Trubar* v Gorici. NEMOGOČE? NE ! !! Nič ni nemogočega v trgovini ELIO «IN» MODE V DAR DEŽNI PLAŠČ moški ali ženski, (izbira barve: rumen — rdeč — rjav), vsakomur, ki kupi en par JEANSOV iz opranega platna za ceno 10.900 lir. Ne verjamete? OBIŠČITE NAS! Ponudba je veljavna od danes, 10. aprila, do sobote, 14. aprila 1979 ELIO «IN» MODE ULICA FORMICA 28 GORICA AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ZDA ZAHOD Villeneuve zopet slavil Ferrarijevo premoč je potrdil tudi Scheckter z drugim mestom Tudi na VN ZDA - Zahod so italijanski ferrariji slavili. Gilles Villeneuve je dosegel svojo drugo zaporedno zmago, drugi pilot italijanskega bolida Jody Scheckter pa je bil ponovno drugi. Premoč ferrarijev je bila tokrat še bolj očitna kot na VN Juž ne Afrike. Po prvem napačnem štartu je v drugem Villeneuve takoj prevzel vodstvo in vsak krog večal prednost, ki je znašala tudi 40 sekund. Praktično je kanadski pilot ob vsakem krogu vozil kar sekundo hitreje kot vsi ostali. Za njim se je kmalu vnel razburljivi boj. Potem kj je lažja nesreča takoj po startu izločila iz borbe Lau-do, Tambaya in Hunta (še pred startom pa sta odpovedali Reute-mann in Laffitte. ki sta sicer tekmovala z rezervnima avtomobila), se je za Villeneuvom ustalila četverica bolidov, katere je vodil Jar-jer (tyrrel) pred Scheckterjem, De-paillerjem (iigier) in Andrettijem (lotus). Številna prehitevanja med temi piloti so seveda še bolj koristila Villeneuve in ko je končno Jarjerjev motor vidno popustil, se je iz četverice odcepil Scheckter, ki je brez težav osvojil drugo me: sto. Dobro je vozil tudi Jones, ki je kmalu prehitel vse konkurente in s spektakularno vožnjo osvojil odlično tretje mesto. Novi ferrarijev model T-4 je torej zopet pokazal svojo trenutno premoč, zopet pa je treba pouda riti, da tekmujejo vse ostale rirme še s starimi modeli. Nove avtomobile bomo lahko videli že 29. aprila na VN Španije. VRSTNI RED VN ZDA-ZAHOD 1. Villenueve (ferrari) 1,50’40"’ s poprečno hitrostjo 142 km na uro 2. Scheckter (ferrari) po 29”28 3. Jones (vvilliams) 4. Andretti (lotus) 5. Depailler (Iigier) LESTVICA VN Villenueve 20 točk; Laffite 18; Scheckter 13; Reutemano 12; Depailler 11; Andretti 8; Jarier 5; Watson, Jones 4; Pironi 3; Fitti-paldi. Lauda 1. KOLESARSTVO PARIZ - ROUBAIX Slavje Italijana Francesca Moserja ROUBAIX — Francesco Moser je le drugo leto zaporedoma premočno slavil na prestižni dirki nordijskega paveja, to se pravi Pariz - Roubaix. Kot že lani je Moser tudi tokrat sam prišel na cilj in pustil neposredne nasprotnike za sabo. Vse kaže torej, da se na značilnem kockastem podu italijanski kolesar ie najbolje znajde in je tako prevzel mesto Rogerja de Vlaemincka, ki je pred njim kar štirikrat osvojil to dirko. Moser, ki je v sredo že pokazal odlično formo z zmago na važnem tekmovanju Gand - Wevelgem, je sicer v nedeljo izkoristil nekoliko srečen trenutek, ko so se morali vsi njegovi soubežniki ustaviti zaradi preluknjanih gum. Dvanajst kilometrov pred ciljem je namreč Moser silovito potegnil, ko je bil tlak še najbolj nevaren, prav tedaj pa so morali menjati kolo Demever, de Vlaeminck in Kuiper, ki so bili Mo-serju najnevarnejši nasprotniki. Italijan je tako ostal sam, kasneje je sicer tudi njemu počila guma in se je tako nemoteno približal končnemu slavju. VRSTNI RED L. Moser (It.), ki je 259 km prevozil v 6.17'28” s poprečno hitrostjo 43,165 km na uro. 2. De Vlaeminck (Bel.) 3. Kuiper (Niz.) 4. Zoetemelk (Niz.) 5. Raas (Niz.) po 40” isti čas isti čas po 2T4” ROKOMET 1. ITALIJANSKA LIGA Cividin sam na vrhu V nadaljevanju italijanskega rokometnega prvenstva A lige je prišlo do velikega presenečenja. V 9 povratnem kolu je namreč najhujši nasprotnik tržaškega Cividina Volani izgubil in povrhu še pred domačimi gledalci z ekipo Loacker iz Bočna. Sedaj ima Cividin tri točke prednosti pred najhujšim tekmecem za osvojitev državnega naslova, toda pri tem je potrebno poudariti, da mora Volani odigrati še zaostalo tekmo z Banco Roma, ki bo na sporedu jutri. V domačem srečanju s Taco in Vareseja je Cividin pospravil dve pričakovani točki. Gostje so se močno upirali in to še posebej v prvem polčasu. V nadaljevanju pa je le prišla do izraza premoč Mi [jaka in tovarišev. IZIDI 9. KOLA Volani - Loacker 21:22 Rapida - Fippi 19:13 Forst - Edilarte 29:14 Mercury - El dec 18:17 Albatros - Ruggerini 20:23 Banco Roma Teramo 23:23 Cividin - Tacca 22:14 LESTVICA Cividin 41; Volani 38; Rapida 33; Loacker 29; Banco Roma, Forst 26; Tacca 21; Fippi 20; Teramo 17; Mercury 16; Eldec 15; Ruggerini 11; Edilarte 6; Albatros 5. Volani in Banco Roma sta odigrala tekmo manj. TENIS Borg najboljši ROTTERDAM — Šved Bjorn Borg je osvojil prvo mesto na teruškem turnirju WCT v Rotterdamu. V finalu je premagal Američana Johna McEnroja s 64; 4, 6:2. V finalu dvojic sta zmagala McEnroe in Fleming, ki sta odpravila par Mitton - Gunthardt s 6:4, 6:4. NICA — Paragvajec Victor Pec-ci je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v tem mestu. V finalu je premagal Avstralca Johna Alexanderja s 6:3. 6:2, 7:5. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Boj na dnu lestvice zanimivejši la prve jugoslovanske 'nogometne lige. Po razptenh v tem kolu je prvenstvo postalo celo zanimiveje zaradi hude borbe, ki se obeta na dnu lestvice, kot zaradi boja za naslov državnega prvaka. V boj za obstanek med najboljšimi je sedaj neposredno vpletena četverica ekip, toda ie v prihodnjem kolu bo stanje nekoliko jasnejše. Olimpija, ki je tokrat v Ljubljani kar s 3:0 premagala Napredak, je tako napravila i-redno važen korak naprej po poti za rešitev. Ljubljančani pa bodo ime.i že v prihodnjem zavrtljaju izredno priložnost, da svoje stanje na lestvici še znatno izboljšajo, saj bodo sprejeli v goste Beograd, ki jim je neposreden tekmec v tej, sicer ne zavidljivi borbi. Od *možnih drugoligašev» bo v prihodnjem kolu Napredak zopet pred izredno težko nalogo, ko bo doma igral verjetno z letošnjim prvakom, splitskim Hajdukom, ki je v 22. kolu v osrednji tekmi sporeda premagal Budučnost in to zanesljiveje, kot kaže izid (1:0). Če še dodamo, da je Zagreb v hudi krizi, saj ga je Borac premagal kar s 3:0, potem je jasno, da imajo ljubljanski nogometaši lepe deljskega, dva- možnosti, da si zagotovijo obsta-indvajsetega ko- nek v ligi. Za presenečenje je tokrat poskrbela Crvena zvezda, ki je v gosteh premagala Željezničar, ki je v spomladanskem prvenstvu nizal zmago za zmago. Bilo je to srečanje «neizkoriščenih priložnosti», kar se seveda v nogometu krepko maščuje. No, tokrat se je te- •? Le petnajst zadetkov (2,40 na . tekmo), pet tes-\ nih zmag z 1:0 in eno srečanje : brez gola, na I splošno slabša kakovost igre: to je obračun sobotnega in ne- tičnem trenutku. Dinamovci bodo namreč v prihodnjem kolu igrali s Crveno zvezdo, to je v tekmi, ki bo verjetno odločala o usodi zagrebške enajsterice. IZIDI 22. KOLA Beograd - Vojvodina 0:0 Velež - Rijeka 3:1 Osijek - Sarajevo 0:1 Borac - Zagreb 3:0 Radnički - Sloboda 1:0 Dinamo - Partizan 1:0 Željezničar - C. zvezda 0:1 Hajduk - Budučnost 1:0 Olimpija - Napredak 3:0 LESTVICA Hajduk 32, Dinamo 30, Budučnost 28, C. zvezda 27, Velež 26, Sarajevo 25, Želježničar 24, Radnički 23, Sloboda, Rijeka, Vojvo- Ijezničarju to nogometno pravdo dinBt Partizan, Osijek in Borac maščevalo in Saraievčani so tako 20, Napredak 17, Beograd in O-pred lastnim občinstvom ostali umpija 15, Zagreb 14. PRIHODNJE KOLO (15. 4.) Olimija - Beograd, Napredak -Hajduk, Budučnost - Željezničar, C. zvezda - Dinamo, Partizan -Radnički, Sloboda - Borac, Zagreb - Osijek, Sarajevo - Velež, Rijeka - Vojvodina. NAJBOLJŠI STRELCI 17 — Savič (C. zvezda) 14 — Halilhodžič (Velež) 12 — Žungul (Hajduk) 10 — Čerin (Dinamo) in Luka-čevič (Osijek) praznih rok. Druga važnejša tekma tega kola je bila v Zagrebu, kjer je Dinamo zasluženo premagal Partizana, ki pa je v tem srečanju s prikazano igro zadovoljil in tudi dokazal, da si ne zasluži tako majhne bere točk na lestvici. Dinamov branilec Džoni, ki je zgrešil enajstmetrovko, si je nato prislužil rumeni karton in ker je to zanj druga disciplinska kazen, bo za eno kolo izključen. To pa prav v zelo kri- KOŠARKA PRVENSTVO fl-2 LIGE Pagnossin presenetil Goričani so v Vidmu nepričakovano, toda zasluženo premagali Mobiam - Tudi tržaški Hurlingham uspešen Mobiam — Pagnossin 85:102 (40:50) MOBIAM: Andreani 2, O. Savio 10, Giomo 18, Cagnazzo 5, Bettarini 3, Fuss, Garrett 35, Gallon 12, Vi-dale. PAGNOSSIN: Campestrini, Valen-tinsig 4, Pondexter 39, Soro 7, Premier 11, Ardessi 10, Laing 19, Bruni 12, Trucco, Antonucci. SODNIKA: Baldini iz Firenc in Montella iz Neaplja. PROSTI METI- Mobiam 15:22, Pagnossin 12:18. PON: Cagnazzo (21) in Soro (39). Pagnossinu je uspeio iztržiti zmago na videmskem igrišču ter ima tako možnost, da se po dodatnih srečanjih dokoplje do A-l lige. Goričani so v Vidmu zmagali povsem Boston 36 (4:5), Bechini 4 (0:2), Ritossa 6 (2:2, Meneghel 12 (2:2), Forza 3 (1:3), Scolini 2, Jacuzzo 6, Čuk, Pieri. CASERTA: Talamas, Cioffi 18 (4 proti 8), Simeoli 7 (3:7), Donadoni I. 35 (11:11). Donadoni II., Del Pez-zo, Fucile, De Lise, Di Lella 15 (5:7), Brovvn 36 (6:11). SODNIKA: Ardone iz Pesara in Groti iz Pescare. PROSTI METI: Hurlingham 17:26, Caserta 29:42. PON: Ritossa (26), Meneghel (41), Bechini (45) in Brown (45). Po dopadljivi, a ne preveč občuteni tekmi (tako med igralci kot med občinstvom, ki se je razgrelo šele v poslednjih minutah) je Hur- zasluženo, saj so bili celo tekmo hngham ^ po 45 minutah igre pre-v vodstvu. Kot običajno je zablestel Pondexter, tokrat pa se je izkazal tudi Laing, ki je gospodaril pod 0-bema košema ter jasno osvojil osebni dvoboj s centrom Mcbiama Gal-lonom. Mobiam ima za poraz opravičilo odsotnost Giampiera Savia, ki je eden izmed ključnih mož Guer-rierijeve ekipe. Huriinqham — Juve Caserta 117:113 (102:102; 52:46) HURLINGHAM: Laurel 48 (8:12), NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI MILANU TOČKA V PERUGII Podvig Torina v Neaplju • V prihodnjem kolu Torino-Milan Italijansko nogometno prvenstvo A lige postaja vse bolj zanimivo. Pet tekem pred koncem ima Milan samo dve točki prednosti pred najnevarnejšim nasprotnikom Perugio. Vse bolj nevaren pa postaja Torino, ki bo gostil v nedeljo nogometaše iz Milana. Osrednje srečanje 25. kola je bilo prav gotovo v Perugii med domačo istoimensko enajsterico in Milanom. Srečanje se je končalo brez zmagovalca in oba gola so dosegli iz najstrožje kazni. Z dvema izredno dragocenima točkama se je vrnil Torino iz Neaplja. Tako sedaj zaostajajo Turinčani za vodečim Milanom za tri točke in prihodnji neposredni obračun med tema dvema zastopnikoma bo izredno zanimiv in lahko postane odločilen pri nadaljevanju prvenstva. * Tudi tekma z ekipo Ascolija je zopet potrdila, da je Inter prisiljen na domačem igrišču na delitev izkupička. Medtem ko je Verona že skoraj matematično obsojena na nazadovanje, pa pomeni zmaga Bologne korak bliže obstanku v tej konkurenci. V preostalih tekmah pa se obeta izredno ogorčen boj za določitev tretjega zastopnika, ki bo moral zapustiti družbo najboljših. Med temi je tudi Avellino, ki je doma remiziral z Romo, ki tudi ni na najbolj varnem mestu razpredelnice. V nepreveč varnem položaju so tydi Rossi in tovariši, ki so morali tokrat prepustiti izredno dragocen izkupiček Fiorentini. Vse boljši Juventus je nasul A-talanti kar tri gole. Ne bomo pretiravali, toda ta poraz bo za nogometaše iz Bergama slej ko prej u-soden. Izdatno zmago je v tem kolu slavil še Lazio, ki je gostil Ca-tanzaro. IZIDI 25. KOLA Avellino - Roma 0:0 Bologna - Verona 1:0 Inter - Ascoli 1:1 Komentar Mirka Novosela Partizanu še tretji naslov Letošnja klubska košarkarska sezona v Jugoslaviji se je gotovo končala v znaku beograjskega Partizana. Beograjčani so po osvojitvi pokala Radivoja Korača, po prvem mestu v državnem prvenstvu dodali letošnji beri izjemnih uspehov še naslov jugoslovanskega pokalnega prvaka. Skratka, izreden podvig tega kluba, ki je tako na najboljši način končal letošnji pravi košarkarski maraton. Finalno srečanje v Nišu med Partizanom in Zadrom sicer ni zadovoljilo številnih gledalcev na tribunah, pa tudi ne velikega avditorija pred televizijskimi ekrani. Partizan je sicer zasluženo zmagal, jasno pa je bilo, da Beograjčani niso igrali maksimalno motivirani, saj so le pred kratkim že dosegli dva velika uspeha. Sicer pa je bilo v tej tekmi dovolj, da se je v drugem polčasu za dve minuti razigral najboljši jugoslovanski košarkar Dragan Kičanovič in srečanje se je tako končalo po predvidevanju — z zmago favoriziranega partizana (93:86). Prejšnji teden pa je bil tudi mejnik na poti velikih uspehov jugoslovanske košarke. Ta uspeh traja že več let. No, vseeno pa doslej jugoslovanska košarka še ni dosegla zmage v pokalu evropskih prvakov. Za podvig pa je v četrtek poskrbela sarajevska Bosna, ki je v Grenoblu zasluženo premagala Emerson m sedaj ni naslova v mednarodni areni, ki bi ga Jugoslavija ne imela. Da je postala Jugoslavija košarkarska velesila, o m dvoma. Z reprezentanco je osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Sedaj pa se v evropskem merilu uveljavljajo tudi jugoslovanski klubi, pa čeprav je znano, da nastopajo v izredno ostri konkurenci, saj ostala evropska košarkarska društva uvrščajo tudi po več ameriških košarkarjev. Slavje jugoslovanskih klubov in jugoslovanske košarke je torej še večje in spodbudno. Jugoslovanska klubska sezona je torej končana, toda glavni junaki prvenstvenih bojev ne bodo imeli predaha. Že jutri bo namreč zvezni kapetan Peter Skansi začel v Pulju priprave z reprezentanco. Od 15 izbranih košarkarjev bo v Pulj dopotovalo le 12. Čosič se bo priprav udeležil kasneje, ker je še zaposlen s Sinudynejem, Slavnič je še lažje poškodovan, Dalipagič pa se bo zaradi odsluževanja vojaškega roka udeležil priprav čez nekaj dni. Kot je znano, bo jugoslovanska košarka pred novo, veliko obveznostjo: ohranitev evropskega naslova na EP, ki bo letos od 9. do 20. junija v Italiji Jugoslovanski reprezentanti so tudi tokrat glavni favoriti za osvojitev tega naslova, kot vedno pa jim bosta Sovjetska zveza in Italija najnevarnejša tekmeca. Sicer pa je ka kovost *plave» reprezentance taka, da so Kičanovič, Delibašič in ostali absolutni favoriti za četrto zaporedno zmago tudi na tem evropskem prvenstvu. Juventus - Atalanta 3:0 LR Vicenza - Fiorentina 0:1 Lazio - Catanzaro 3:1 Napoli - Torino 0:1 Perugia * Milan 1:1 LESTVICA Milan 36, Perugia 34, Torino 33, Ihter in Juventus 32, Lazio 27, Fiorentina 26, Napoli 25, Catanzaro 24, Ascoli in LR Vicenza 22, Roma 21, Avellino 20, Bologna 19, Atalanta 16, Verona 11. STRELCI 15 — Giordano 14 — Rossi 10 — Palanca, Muraro, Altobelli, Putici 9 — Bigon, Savoldi, Graziani PRIHODNJE KOLO (14. 4.) ^iatota - ^li, Avellino - LR vfeeftMr, Bologna ■ - Lazio, Inter -Napoli, Roma -Vero- svetovnim rekordom se je izkazala tudi Kačušite (SZ) z 2'28”36. Največje priznanje pa je vendarle požel Sergej Kopljakov, ki je na 200 m kot prvi plavalec premagal mejo 1'50”. Nov svetovni rekord na 200 m prosto je namreč sedaj 1 min. 49"83. Stari rekord je pripadal Furnissu ZDA s F5r29. To je morda najboijši dokaz, da so plavalci SZ odlično pripravljeni za letošnjo sezono in na prihodnjih OI bo potrebno nanje resno računati. KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Lahka zmaga jadranovcev Naši košarkarji so v gosteh premagali Stello Azzurro kar z 29 točkami razlike - Boris Vitez dosegel največ košev - Se naprej prvi Stella Azzurra — Jadran 70:99 (35:49) JADRAN: A. Sosič (k) 10, Daneu 7 (3:6), E. Sosič, M. Vitez 4, V. Sosič 4 (0:2), Kraus 8 (0:1), I. Starc 26 (4:6), B. Vitez 29 (3:4), Ban 11 (1:6), I. Ambrožič. SODNIKA: Allegretto in Peraino. PON: Kraus v 40. min. V PRVENSTVU B LIGE Zopet poraz Videmčanov Cagliari — Udinese 1:0 STRELEC: Bellini v 71. min. Udinese je doživel ponoven poraz v Cagliariju in tako že za eno toč ko poslabšal svoj, sicer še vedno odličen položaj na lestvici. Tudi tokrat je bil poraz nezaslužen saj je bila igra dokaj izenačena. Domačini so v prvem polčasu igrali zelo zanesljivo in večkrat zaposlili vratarja Dalle Come. V drugem delu, ko je že kazalo, da bodo VI-demčani povedli, pa so domačim dokaj nepričakovano dosegli zrna goviti zadetek po napaki videmske obrambe. OSTALI IZIDI 27. KOLA Bari - Rimini 0:0 Brescia - Sambenedettese 0:0 Cesena - Pescara 0:1 Foggia - Nocerina 3:0 Palermo - Genoa 1:0 Sampdoria - Varese 2:0 Spal - Pistoiese 1:1 Taranto - Lecce 1:1 Temana - Monza 3:1 LESTVICA Udinese 38, Cagliari 35; Pescara 34; Pistoiese 33; Lecce 32; Monza 31; Palermo 30; Sampdoria, Brescia 28; Foggia 27; Spal 26; Ter-nana 25; Bari 24; Genoa, Cesena, Sambenedettese 23; Nocerina, Ta ranto 21; Rimini, Varese 19. PLAVANJE NA DVOBOJU NDR - SZ Lepa podaja jadranovca Adrijana Sosiča IIMMIIIIIIUlinilini|||||llli|i||||||||||||i|||||||||||||||ti||„MU,Uiiiiiii|||||||||l||llllllllllllll|lllllllllHIIIHIHIIIIU NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina razočarala Dobri obrambi Leeca in nerazpoloženosti domačih veznih igralcev je treba pripisati neodločen izid Triestina — Lecco 0:0 Kopica rekordov POTSDAN — Tradicionalni pla valni dvoboj NDR - SZ je sicer že vnaprej obetal odlične rezultate, toda giavni junak ni bil tisti, ki so ga napovedovali. Vladimir Salnikov je bil kandidat za rezultat pod 15 minutami na 1500 m prosto. Dose gel pa je «le» 15'07”89 in pred tem svetovni rekord na 400 m s 3 min. 51”0. Prej je bil rekorder Ameri čan Goodell a 3'51"56. Z novim Avellino - Roma X Bologna - Verona 1 Inter Ascoli X Juventus Atalanta 1 LR Vicenza - Fiorentina 2 Lazio • Catanzaro 1 Napoli Torino 2 Perugia Milan X Cesena Pescara Spal • Pistoiese X Taranto • Lecce X Livorno - Reggtna X Riccione Ancmrtana 1 KVOTE 13 - 23.141.000 lir 12 - 615.300 lir TRIESTINA: Bartolini, Cei. Luc-riietta. Fontana, Prevedini, Masche ronl, Quadrelli, Lenarduzzi (Trai-nini od 65. mm.), Panozzo, Fran ea. Andreis. LECCO: Troilo, Giglio, Santi, Ar rigoni, Cerletti, Medea, Izzo (Riga-monti), Pozzoli Galluzzo, Bocchi nu, Crotti. SODNIK: Leni (Perugia). KOTI: 17:1. GLEDALCEV: 11.000. Številnim navijačem je Triestina tokrat pripravila veliko razočara nje. Lepo vreme in prizadevanje raznih «Triestina club», ki so z raz nimi pobudami skušali pritegniti na mestni stadion čimvečje število gledalcev (skorai polovico jih je vsto pilo Drezplačno), se tako ni obnes lo, saj je bila prikazana igra ta ka, da si lahko toliko gledalcev na naslednjih tekmah tržaško vod stvo ne pričakuje več. Takoj je treba pripomniti, da to kar najbolj preseneča ni toliko končni izid saj je znano, da ima Triestina v napadu vedno velike težave, poleg tega pa je Lecco s pazljivo in učinkovito razporeditvijo igralcev na sredini igrišča res prijetno presenetil. Triestina je tako razočarala prav v svojem najboljšem elementu, to je v gradnji igre na sredini igrišča. Prvič v letošnjem prvenstvu se vezni igralci res niso izkazali. Zelo slabo je igra! Lenarduzzi, Quadrelli je zgrešil preveliko število podaj. Franca, ki je sicer pokazal največ, pa je imel slab preglod nad igro. Najboljši so tako bili zopet Mascheronl, Prevedini in Panozzo, ki si je zelo Dri-zadeval in si sam ustvaril najzrelejšo priložnost za zadetek, ko je v 62. min. zadel stativo. Ker je zaradi prve spomladanske vročine tekma imela dokaj nizek ritem, so skušali domačini presenetiti Lecco s hitrimi podajami in tehnično igro, pri tem pa so očitno precenjevali lastne sposobnosti, saj so bile vse podaje netočne in plen nasprotnika med katerimi sta se najboljše izkazala št. 2 Giglio in napadalec Galluzzo. Tudi visoko število kotov (kar 17), ki jih je Triestina izvedla, ne sme dati vtisa, da je bil pritisk Trža čanov stalen in vsiljiv, saj so Tržačani igrali, kot znajo, le v zadnjih 10 minutah prvega Dolčasa, tekmo pa so celo končali v o brambi. A. K. KOLA 0:1 1:0 2:0 0:0 3:0 0:3 1:0 3:0 OSTALI IZIDI 26. Alessandria - Treviso Biellese - Forli Como - Cremonese Modena - Reggiana Novara Juniorcasale Padova - Trento Parma - Mantova Piacenza - Spezia LESTVICA Como 39; Reggiana in Triestina 34; Novara 32; Parma 31; Alessandria 29; Biellese 28; Piacenza 27: Juniorcasale, Cremonese 24; Mantova 23; Trento 22; Treviso, Forli, Lecco 21; Modena 20; Spezia, Padova 19. Jadranovi košarkarji so v nedeljo rutinsko pospravili nov par točk v promocijskem prvenstvu nroti predzadnji na lestvici Stelli Azzur-ri. Jadranovci so imeli še odprt račun s to ekipo, saj jim je le-ta v prvem delu prvenstva zadala nepričakovan poraz, ki je pomenil tudi začetek dolge krize in skorajšnji konec vseh upov za napredovanje. V nedeljo so začeli zelo zbrano in izid spravili takoj na varno, (14:2 v 1. min., 30:11 y 10, min.). To hitro vodstvo je ■ naše košarkarje nekako uspavalo, saj so dopustili nasprotni kom, da celo •zmanjšajo razliko večkrat v drugem polčasu, vendar so 6e kmalu zbrali i.V brez večjih težav privedli končni izid v okvire prave razlike med’-' dhi-m« moštvoma. Jadranovci so igrali vsi dokaj ne zbrano in omenili b: le Iva Starca, ki je potrdil trenutno odlično formo, in požrtvovalnega, čeprav trenutno zaskrbljujoča netočnega Borisa Viteza, medtem ko je zatajil Marko Ban. kar pa se z njim redno dogaja, ko igra proti slabšim nasprotnikom. Sergij Tavčar Cartaria — Bor 56:92 (19:42) BOR: Trevisan, Žerjal 38 (2:4), L. Koren 4, R. Kneipp 6, Režem 8, Klobas 19 (3:5), Race 8 (0:3), Kre-čič (k) 3 (1:3), B. Kneipp 6 (0:3). PM: 8 na 20. PON: L. Koren (39). SODNIKA: Minca in Bais (TS). Bor je v predzadnjem kolu promocijskega prvenstva tržaške skupine premagal brez večjih težav skromno peterko miljske Cartarie in jo tako dokončno obsodil na zadnje mesto razpredelnice ter na morebitni izpad iz lige. Na podlagi izjav italijanskih igralcev po tekmi smo razbrali, da so Miljčani še u-pali na zmago proti borovcem, a so ž-' po uvodnih minutah to misel zapustili, saj so bili «plavi» vsaj za dva razreda boljši. Glede posameznikov je bil Žerjal daleč najboljši in z 38 točkami izkupička v samih 30 minutah postavil nov rekord Borove peter za letošnje prvenstvo. Bor si je s to zmago matematično zagotovil četrto mesto. —fp— IZIDI 17. KOLA Jeans Comer - Barcolana 70:41 Stella Azzurra - Jadran 70:99 Scoglietto - Ferroviario 63:72 Cus - Grandi Motori 102:77 Cartaria - Bor 56:92 ZAOSTALA TEKMA Cus - Jadran 76:97 LESTVICA Jadran, Jeans Comer, Ferroviario 26, Bor 24, Barcolana in Scoglietto 18, Cus 14, Grandi Motori 12, Stella Azzurra 4, Cartaria 2. PRIHODNJE KOLO Cartaria - Jadran (21.4. ob 21.00 v Miljah); Barcolana - Cus; Scoglietto - Stella Azzurra; Ferroviario - Bor (22. 4. ob 11.30 v Ul. Mirama-re); Grandi Motori - Jeans Comer. 1. DIV IZIJA Kontovel — Barcolana 89:59 (48:25) KONTOVEL. Bratož 8. Zavadlav 3, Ukmar 4, Ban 12, Kerpan 18, Danieli 10, Lisjak 7, Lukša 10, Benčina 9, Bukavec 8. PM: 11 n» 25. SODNIKA: Lenardon in Zucchi. Po začetnem zastopu, ko so z lagodno igro povsem ustrezali sta- rejšim in počasnim nasprotnikom, so se Kontovelci razigrali. Gostom so tokrat vsilili hiter tempo igre in z bliskovitimi akcijami so v neka! minutah dosegli prednost kakih dvajsetih košev. Tekma je bila praktično že odločena, saj sij bili Kontovelci očit no boljši, da bi jih lahko nasprotniki še lahko ogrožali, obenem pa niso domačim ponovili istih napak kot v tekmi z Borom. Torej v celoti popolnoma pozitiven nastop kontovelske peterke, ki se odraža tudi v pogledu na končni izid. H. L. Bor B — Servolana 101:127 (44:68) BOR B: Udovič (k) 7 (1:3), Mesesnel 24 (4:5). Koren, Male1 10 (0:2), I,okar 22, Jančar 2 (0:1), Pegan 21 (5:6), Canciani 12 (6:9), Bajc 3 (1:2). SODNIKA: Allegretto in Polica-stro. Borovci so v 3. kolu ponovno izgubili. Premagala jih je solidna e-kipa Servolane: menim pa. da kljub Lemu razlika le ne bi smela biti tolikšna, fce boli kot poraz je zaskrbljujoča namreč slaba igra in Se posebej neborbenost pod košema. Se začetek je kazal, da bodo «p!avis> tokrat igrali le podrejeno vlogo. Nasprotnikov pressing jih je namreč popolnoma zmedel in Servolana je že v prvih desetih minutah povedla za kar 15 točk. V drugi polovici so se «plavi» le nekoliko prehudih. S preudarnejšo igro v napadu, s srčnejšo in bolj agresivno obrambo so se začeli u spešneje upirati nasprotnikom in tako vsaj delno omilili, sicer itak visoko razliko. Meko IZIDI 3. KOLA Inter Milje - Alabarda 84:89 Don Bosco - Stella Azzurra 85:81 Bor B - Servolana 101:127 Kontovel - Barcolana 89:59 SGT - Saba Počitek: Bor A LESTVICA Servolana in Kontovel 6, Alabarda, Don Bosco in Inter Milje 4, Bor B, Barcolana in SGT 2, Bor A, Stella Azzurra in Saba 0. PRIHODNJE KOLO Servolana - Bor A (11. 4. ob 19.30 v Skednju); SGT - Stella Azzurra; Inter Milje - Kontovel (11. 4. ob 20.00 na odprtem igrišču v Miljah); Don Bosco - Bor B (14. 4. ob 20.00 v Ul. dell’Istria); Saba - Alabarda. Marko j lih L,mnil i i *J L — 1. Calanna 1 2. Sellano X 2. — 1. Gal Petrol 1 Z. Lo Scia X 3. — 1. Haziri X 2. Chiaromnnte X 4. — 1. Miss Iane 2 2. Cilvia 1 5. — 1. Asteroide 1 2. Polanlrk X 6. — 1. Giraglia X 2. Falansa 1 KVOTE 12 - 42.237.000 Pr 11 — 426.000 lir tO — 33.900 lir magal ekipo iz Caserte. Obe ekipi sta polagali pozornost predvsem napadu, kjer smo bili priča tudi nekaterim atraktivnim potezam; bolj pa je pešala obramba, kjer so se večkrat tako na eni kot drugi strani odpirale ogromne vrzeli. Tak način igre je tudi razumljiv, saj je bila to zadnja tekma prvenstva, obe društvi pa sta si že zagotovili obstanek med prvoligaši že pred časom. Od posameznikov sta se pri Hurlingha-mu zopet izkazala oba Američana (Laurel je dosege' kar 48 točk, treba pa je pripomniti, da je tudi o-gromno metal), pri gostih pa je odlično zaigral Sergio Donadoni. IZIDI 26. KOLA Mobiam - Pagnossin 85:102 SariMa - Rodrigo 88:86 Pintinox - Postalmobili 93:86 Acentro - Bancoroma 69:105 Hurlingham - Juve C. 117:113 Superga - Manner 116:105 Eldorado - Jolly 67:71 LESTVICA Superga 34, Jol!y in Eldorado 32, Mobiam, Pagnossin, Pintinox in Bancoroma 30, Postalmobili in Hurlingham 26, Šarila 24, Rodrigo in Juve Caserta 20, Acentro 16, Manner 14. Superga in Jolly se bosta spoprijela s 7. oz. z 8. uvrščeno ekipo A-l lige za prestop v «play-off»; Eldorado ter zmagovalec dodatnih srečanj četrtouvrščenih ekip (Mobiam, Pagnossin, Pintinox in Bancoroma) bosta v prihodnjem prvenstvu nastopala v A-l ligi; Acentro in Manner izpadeta v B ligo. A-1 LIGA IZIDI 26. KOLA Emerson - Antonini 70:73 Chinamartini - Canon 80:79 Mercury - Gabetti 98:114 BiUy - Mecap 101:86 Scavolini - Xerox 85:71 Arrigoni - Sinudyne 72:76 Harrys - Perugina Jeans 105:97 LESTVICA Emerson 36, Sinudyne 34, Gabetti 32, Billy in Perugina Jeans 30, Arrigoni in Antonini 28, Xerox in Chinamartini 26, Canon in Scavolini 22, Mecap 20, Harrys 16, Mercury 14, Emerson, Sinudyne, Gabetti, Bihy, Perugina Jeans in Arrigoni so neposredno pripuščeni v «play-off». Antonini in Xerox se bosta spoprijela z 2. oz. 1. uvrščeno ekipo A-2 lige. Mercury, Harrys, Mecap in poraženec srečanja Scavolini - Canon izpadejo v B ligo. PARI «PLAY-OFFA» Emerson — zmagovalec srečanja Xerox - Superga; Sinudyne — zmagovalec srečanja Antonini - Jolly; Gabetti - Arrigoni; Billy - Perugina Jeans. Marko ROKOMET TRST — V prijateljski tekmi je v nedeljo avstrijska ženska rokometna reprezentanza premagala Italijo z 21:13. Tekmo sta sodila jugoslovanska sodnika Jug in Jelič. DVIGANJE UTEŽI SR Vardanjana MIESSEN — Na mednarodnem tekmovanju v dviganju uteži za tPokal modrega meča» je Jurik Vardanjan (SZ) v poltežki kategoriji s potegom dvignil 211,5 kg in tako za pol kilograma izboljšal svoj stari rekord. PLAVANJE Italija prva RIO DE JANEIRO - Italijanska reprezentanca je zmagala na letošnjem latinskem, pokalu v plavanju. V skupnem seštevku točk je namreč Italija prehitela Francijo, in šputlijo. Med rezultati v posameznih disciplinah naj omenimo nov italijanski rekord Marcella Guar-duccija na UM m prosto s časom 51’'24. OBVESTILA PD Rdeča zvezda In ŠK Kras prirejata na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, s pričetkom ob 15. uri na dvorišču gostilne Grilanc v Saležu, ples z ansamblom L. Furlan. S tem želita društvi obuditi stari vaški običaj. Poskrbljeno b« za pijačo in jedačo. Vabljeni! MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR MESTA VIDEM ITALIJA - JUGOSLAVIJA kat. juniores GORICA — stadion na Rojcah V četrtek ob isti uri tekma danes, 10. aprila 1979, ob 20.30 ZAHODNA NEMČIJA - MADŽARSKA V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Moštvo Gaje dokončno obsojeno na nazadovanje Poleg nje bo izpadel tudi GMT - Med našimi enajstericami sta v tem kolu zmagali le Juventina in Breg Giarizzole — Gaja 3:0 (2:0) GIARIZZOLE: Altin, Modolo, Can-none, Cattonar, Marino, Bencich, Zacchigna, Bossi, Botteri, Macoratti, Oldani, Di Mario. GAJA: Kante, Rismondo, Vrše, Čermelj, Milkovič (Iztok Grgič), Ga-orielli, Maks Grgič, Branko Grgič, Križmančič, Saule, Bržan. STRELCI: v 18. min. in v 42. min. P-P- Botteri in v 35. min. d.p. Cattonar. SODNIK: Persoglia iz Gorice. Giarizzole so v nedeljo z lahkoto odpravile Gajo, ki je že pripravljena Štiri zmage in štirje remiji so obračun nedeljskega 9. povratnega kola nogometnega prvenstva 2. AL. Izidi tokrat niso bili v korist vodečih enajsteric in zato ni Prišlo do sprememb na vrhu lestvice, kot tudi ne na spodnjem. Omenili bi pomembno zmago Presenetljivega Brega, ki je tokrat doma spravil na kolena kvotirane Zaule. _ Do zlata vredne točke je prišla Zarja, ki je gostila nevarni Libertas, ki je prišel v Bazovico s trdim namenom da zmaga. Bel izid je izsilil tudi Primorec, ki je gostil nevarno Opi-c ino. Z remijem se je končal tudi dvoboj med Primorjem in Cam-Panellami. Primorju torej spet ni uspelo priti do zmage pred domačim občinstvom. Po prikazani igri pa mislimo, da res ni zaslužilo več od ene točke. Gaja pa je proti Giarizzolam doživela svoj 15. prvenstveni Poraz in s tem je matematično obsojena na izpad v 3. AL. Ha izpad je po porazu proti Rosandri obsojen tudi GMT. Torej šest kol pred koncem prvenstva imamo že imena dveh e-kip, ki nimata več možnosti rešitve. IZIDI 24. KOLA Primorje - Campanelle 1:1 Zarja - Libertas 0:0 Giarizzole - Gaja 3:0 Sovrana • Aurisina 2:0 Primorec - Opicina 0:0 Costalunga - S. Marco 1:1 Breg - Zaule 1:0 GMT - Rosandra % 0:2 LESTVICA Opicina 32, Libertas 31, Costalunga in Zaule 29, Čampa nelle 28, Rosandra, Sovrana in Breg 26, Zarja 24, S. Marco, Primorec in Primorje 23, Gia rizzole 22, Aurisina 18, GMT 12, Gaja 10. PRIHODNJE KOLO 15.4.) Campanelle - Giarizzole; Gaja - Primorje; Libertas - Solana; S. Marco - Breg; Zaule " Costalunga; Aurisina - Zarja; Rosandra - Primorec; Opicina - GMT. aa izpad, Tržačani pa so si priborili Pve dragoceni točki za rešitev. Že od vsega začetka je kazalo, da P° Gaji trda predla, saj so bili do-J^ai ,ii ?.a razred boljša ekipa in so lako že v 18. minuti igre prišli v zasluženo vodstvo. Reakcija Gaje ni “da učinkovita in si ni ustvarila ni-ll ene priložnosti za gol; tako so go-stje brez težav podvojili. rudi v drugem polčasu se igra ni spremenila; domačini so spet vsilili ‘Jder tempo igre in so z Cattonarjem Proti koncu tekme potrojili. Gaja je l_ako zapustila tržaško igrišče zaslu- ženo Poražena, saj je igrala eno d. gr. 0:2 Svojih grših tekem prvenstva ^udax — Juventina AUDAX: Di Jorio (Bergamaschi), fortunato, Miklus, Finazzi, Sirach, ontuni, Olivieri, Gandolfi, Balla-ln> (Kodrič), Pasqualin, Tesolin. JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, ln> Mikluš, Nanut, Medeot, Pani-O' Devetak, Radikon, Lepore in Go-misček. STRELCA: v 22. min. Panico, v Radikon. SODNIK: Bani iz Trsta. Juventina nadaljuje svojo pozitiv-o serijo srečanj. V nedeljskem me-] n®m derbiju je namreč premaga-Audax in si s tem priborila dve °Vl točki na lestvici, ki ji dovolju- jeta, da štiri tekme pred koncem srečanja lahko še upa na rešitev. Štandrežci so stopili na igrišče s trdno voljo, da premagajo tudi to oviro. Zaigrali so odločno, tako da so se morali domačini že takoj braniti pred štandreškimi napadi. Prvi gol je padel v 22. minuti, ko je Fa-nico zatresel Di Jorijevo mrežo. Deset minut kasneje pa je Radikon z drugim zadetkom zapečatil usodo srečanja. ' (pr) Breg — Zaule 1:0 (0:0) BREG: Micor. Poropat, Sovič, Klun (Lovriha), Kažem, Dagri, Zonta, Dazzara, Samec, Strnad, Cigui. ZAULE: Pausehe, Covacich, Le-govich, Pregare, Frangini. Cocian-cich, Valzar.o, Bologna, Cafueri, Ru-pini, Millo. STRELCI: v 11. min. d.p. Cigui. GLEDALCI: približno 200. Z nedeljsko zmago so Brežani še izboljšali svoj položaj na lestvici. Skoraj vse ekipe, ki so mu sledile na lestvici so namreč tokrat remizirale. Njegova zmaga je bila povsem zaslužena. Medtem ko so Zaule ustvarile nekaj nevarnih akcij le v drugem polčasu, so Brežani igrali boljše skozi vso tekmo. Že v začetku so bili nevarni s Strnadom, ki je tokrat zelo dobro igral in s Ciguiem. Gostje so napadali predvsem v protinapadih, ni jim pa uspelo resneje ogrožati Mikorjevih vrat. Z druge strani pa so s Samcem na čelu masovno napadali Brežani, vendar pa je do konca polčasa o-stal rezultat nespremenjen. Po odmoru, v drugem delu tekme, je bila igra bolj izenačena, a so prišli do gola le Brežani. Strnad je predložil nevarno žogo v kazenski prostor, Cigui pa jo je preusmeril z glavo v mrežo. Nato so gostje napeli vse svoje sile in skušali priti do izenačenja. Brežani pa se niso pustili presenetiti. Sovič, Dagri in Micor so dobesedno «čistili» v o-brambi in tako je ostal rezultat do konca nespremenjen. Iz rezultatov je torej razvidno, da je ekipa trenutno v odlični formi in zato v tem prvenstvu ne bi smela i-meti večjih problemov glede uvrstitve na lestvici. SMI Primorec — Opicina 0:0 PRIMOREC: Maglica, Čuk, Angel Milkovič, Skrem, Križmančič, Husu, Edvin Kralj, Možina, Mauro Kralj 2. (Franco Milkovič), Pavel Kralj, Marko Kralj, 12 Pavatič, 14 Walter Milkovič. OPICINA: Štoka, Gaeta, Crisman, Visintin, Manzon, Pestrin (De San-ti), Rosman, Stradi, Privilegi, Co-lonna, Verch, 12 Viezzoli. SODNIK: Valvason iz Latisane. GLEDALCEV: približno 200. Vodeča Opicina je prišla v Trebče s trdnim namenom, da odnese lllllllllMllllllllllllllllllllllinillimillllllllllllUlllllIimillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUllllllllllimiimimmilllllllUIIII ATLETIKA ZAČETEK SEZONE Za uvod rekord Semoličeve Zmaga Kraljeve, Tavčarjeve, Pučnika in štafete S tekmovanji v Trstu in v Gorici se je konec prejšnjega tedna začela atletska sezona. Hladno vreme je marsikomu odsvetovalo naporne nastope in tako je bilo v Trstu sobotno tekmovanje slabo obiskano ter na nižji kakovostni ravni, isto pa je, žal, veljalo tudi za nedeljski ženski miting v Gorici. Od moških rezultatov sta izstopala le dva: Goričan Calligaro je v Trstu pretekel 400 m v 49” 1 in premagal Tržačana Wendlerja, .-ki pa ostaja še vedno močan adut tržaške atletike za letošnjo sezono. V najdaljšem teku dneva pa je na 5000 metrov Tržačan Prosch dosegel pomembno zmago z odličnim časom pod 15 minutami. Tek mladega atleta je bil zelo lahkoten in ob vključitvi v konkurenco Goričana Lene lahko letos na tej razdalji pričakujemo še odlične dosežke. Slovensko predstavništvo je bilo razmeroma skromno. Tekmovalno je bil najuspešnejši Gorazd Pučnik, ki je dosegel prvo mesto v kopju za naraščajnike z rezultatom 39,88 m. V mladinski konkurenci je Gabrijel Sedmak dosegel dober rezultat 44,98 m. Za Bor je nastopil samo še Igor Korošec in na 100 m izenačil osebni rekord s časom 11”6. Za Adrio je v daljino dobro skakal Aleksander Zudek, ki se je z rezultatom 5,45 m uvrstil na drugo mesto. Egon Renko je nastopil na 5000 metrov. * * * Goriško tekmovanje deklet je nudilo posebno kakovosten nastop skakalk v višino. Zmagala je favorizirana Chivilo iz Spilimberga z znamko 172 cm, 6 cm više od Goričanke Antonini. V kakovost mitinga lahko uvrščamo tudi met diska z zmagovito Ireno Tavčar pri 41,24 m in mlado Goričanko Urli, ki je tudi presegla 40 metrov. Od kakovostnih atletinj je v nedeljo popolnoma razočarala Sonja Drufouka (UG Go-riziana), ki je v daljini zabeležila kar 5 neveljavnih skokov in komaj premagala borovko Padovan. Slednja je s 5,17 m za dva centimetra prehitela klubsko tovarišico Marino Purič. . Za Bor se je tekmovanje začelo zelo dobro, saj je že v prvi panogi Marinka Semolič postavila na 100 m čez ovire nov klubski rekord 16”4. Startala je razmeroma slabo, na koncu pa nevarno ogrožala najboljše. Presenetila, je tudi Loredana Kralj z metom 11,89 m v krogli, kar še zdaleč ni bilo predvideno. Ista atletinja je tudi metala disk in vrgla 34 metrov. Za Bor so metale še Tanja Furlan (krogla 7,68 m, disk 21,40 m), Karmen Menegatti (krogla 9,50 m, disk 21,74) in Marina Purič (kopje 23,22 m). Nepopolna štafeta v postavi Košuta, Padovan, Semolič in Tretjach je sicer zmagala, vendar čas 52”5 ni predstavljal nadpoprečnega dosežka. Od nanizanih rezultatov v metih velja pohvaliti Karmen Menegatti v metu krorle. NAMIZNI TENIS Deželno promocijsko prvenstvo Ervin Žerjal presenetil vsaj točko. Trebenci pa so bili odločeni, da tekme ne izgubijo. Rezultat je tako ostal pri belem izidu, tekma pa je bila vseskozi dopadljiva in borbena. Akcije so se vrstile zdaj na eni, zdaj na drugi strani, tako da so številni gledalci prišli na svoj račun, čeprav niso videli nobenega gola. Tudi tokrat je Primorec igral okrnjen, povrh pa se je v 30. min. še lažje poškodoval Mauro Kralj 2. in je moral z igrišča. Uspešno pa ga je zamenjal Franco Milkovič. Prva priložnost se je nudila gostom, a Maglica je mo- Bor — CMM 0:5 Proti močnemu moštvu CMM so borovci dbziv*eil poraz z neoporečnim rezultatom 5:0. Potrebno bo še precej truda in požrtvovalnosti s strani naših igralcev, da se bodo povzpeli na raven takih nasprotnikov. V' njihovo opravičilo pa moramo upoštevati, da moštvo nima še urejenih društvenih prostorov za redne treninge. Prijetno presenečenje je ponovni nastop Ervina Žerjala, ki se je povrnil za zeleno mizo po treh letih odsotnosti. Kljub pomanjkanju treninga je pokazal tehnično dovršeno igro in se je enakovredno meril z močnimi nasprotniki. Od tega igralca lahko utemeljeno pričakujemo prav dobre rezultate že ob koncu letošnje sezone. Rezultati: Tomšič A. - Pilotto R. 0:2 Tomšič C. - Pilotto S. 0:2 Tomšič A. - Pilotto S. 0:2 Žerjal - Barelli 0:2 Žerjal - Pilotto R. 0:2 Štiri srečanja pred koncem prvenstva postaja položaj v E skupini 2. AL. zelo zanimiv, tako na vrhu, kot v spodnjem delu lestvice. Romana, Seve-gliano, Itala, Fiumicello in Tor-riana si bodo v ostalih 4 kolih zaigrali celotno prvenstvo. Kaže, da bo odločitev, kdo bo napredoval, padla prav v zadnjem kolu. Tudi na dnu lestvice se je položaj razživel in to po zaslugi Juventine, ki je tudi v zadnjem srečanju zabeležila zmago, štandrežci imajo sedaj le 2 točki zaostanka pred Ma-lisano. 3 pa za Viliessejem in Torrejem. Tudi v tem primeru bodo odločile naslednje tekme, čeprav je treba reči, da imajo prav Juventinci najmanj možnosti za rešitev. IZIDI 26. KOI,A Aiello - Fiumicello 0:0 Sevegliano - Torriana 0:0 Moraro - Ruda 0:2 Audax - Juventina 0:2 Villesse - Romana 3:3 Pro Romans - Staranzano 2:0 Itala - Malisana 1:0 Terzo - Torre 0:0 LESTVICA Romana 36, Sevegliano, Itala 35, Fiumicello, Torriana 34, Staranzano 32, Pro Romans, Moraro 26, Terzo 25. Ruda 24, Torre, Villesse 23, Malisana 22, Juventina 20, Aiello 12, Audax 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Pro Romans - Itala; Torre -Aiello; Sevegliano - Audax; Ruda - Romana; Fiumicello - Terzo: Staranzano - Malisana; Juventina - Moraro; Torriana -Villesse. (pr) TENIS Jugoslovan MONTE CARLO Željko Franulovič je v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju s 6:3 in 7:5 premagal bolj kvotiranega Španca Orantesa. Danes se bo na tem turnirju Italijan Bertolucci pomeril z Borgom. Ostali izidi: Jauffret (Fr.) - Crealy (Avstral.) 6:4, 6:4; Clerc (Arg.) -Balleret (Monaco) 6:2, 6:0. NOGOMET AMSTERDAM — Bivši reprezentant Nizozemske Neeskens bo od 1. julija dalje nastopil za nevvjorški Cosmos. Neeskens, ki trenutno brani barve Barcelone, je podpisal z ameriškim klubom petletno pogodbo. ^Prav z manjšo zamudo priobčujemo, ob zaključku letošnje smučarske sezone, sliko najuspešnejših ude-"»nccv letošnjih zimskih športnih iger, ki so dobili odličja na posebni prireditvi v Kulturnem domu v Trstu čan strel ubranil. Nato pa so napadalci Opicine zapravili še dve lepi priložnosti. V drugem pojgasu so se Trebenci zbrali in imeli v 15 min. edinstveno | priložnost: Pavel Kralj se je namreč znašel sanj pred vratarjem O-picine, a mu ni uspelo spraviti žoge v mrežo, Nekaj minut kasneje .je Možina spet zapravil izredno priložnost, od tedaj dalje pa so se gostje zbrali in so bili v obrambi bolj pazljivi. Trebenci so se nekoliko zaprli v obrambo in v 35. min. je Skrem l-ešil na sami gol črti (in bi celo kmalu zakrivil avtogol, a žoga .ie končala nad prečko v kot). Do konca so gostje še vedno iskali pot do zmagovitega gola, a domača o-bramba je bila vedno na mestu, tako da je ostal rezultat neodločen. Bruno Križmančič Z-rja — Libertas 0:0 ZARJA: Puzzer, Bidussi, Grgič Ivo, Mikuš, Samese, Cecchi, Tieri, Sulčič, žagar, Frandolič, Fonda, 13 Križmančič. LIBERTAS: Ulcigrai, Chizzo, Coz-man, Francolla, Ellini, Motticca, Mauro, Pugliese, Lacota, Corsi in Racer. SODNIK: Beltram iz Gorice. Bazoviška Zarja si je v nedeljo priborila še eno dragoceno točko; če pomislimo da je tržaški Libertas e-den glavnih tekmecev za prestop v višjo ligo, potem je nedeljska točka vredna zlata. Tekma sama ni izpolnila vseh pričakovanj, saj je igra slonela predvsem na obrambi in na sredini igrišča, ki je bila ob tej priliki ustrezno ojačena. Tako smo gledali zelo raztrgano in zaprto igro, brez očitne premoči ene od obeh ekip. Le proti koncu p.p. je Zarja nekoliko pritisnila, vendar pa v ključnih trenutkih ni izkoristila u-porabnih žog. V d.p. pa je' tekma postala vse bolj medla, tako da vratarja nista i-mela dela, saj so se skoraj vse akcije začele in končale na sredini igrišča. Ko je manjkalo nekaj minut do konca je Libertas nekoliko pritisnil, vendar brez uspeha. BIG Primorje — Campanelle 1:1 PRIMORJE: Kapun, Blažina, To-mizza, Angeleri, šugan, Barnaba, Albi, Husu, Olivo, Carmeli (v 51. min. Verša), Rustja. CAMPANELLE: Medin, Ribarich, Grazzi, Famiglioulo, Consenti, Ra-guso, Messi, Bonn, Castellano, Gior-giut, Prada. STRELCA: v 25. min. Prada, v 40. min. Carmeli. GLEDALCEV: 200. Prosečani v letošnjem prvenstvu še niso zmagali na Proseku. Nedeljski nasprotnik Primorja je odnesel s proseškega igrišča zaslužen remi, ki je brez dvoma najpravičnejši rezultat te tekme, v kateri sta si bili ekipi povsem enakovredni. Igra je bila v prvem in drugem polčasu zelo poprečna in na skromni tehnični ravni. Igra se je tako odvijala pretežno na sredini igrišča in oba vratarja sta bila zelo malo zaposlena. Oba zadetka sta padla v prvem polčasu; najprej so prišli v vodstvo gostje, v protinapadu s hitrim Pradom, 5 minut pred odmorom pa je za Primorje izenačil Carmeli, z lepim strelom izven kazenskega prostora. V nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Obe ekipi sta skušali zaustavljati igro in obdržati žogo: očitno je neodločen izid zadovoljil obe ekipi. HW NOGOMET TURNIR «CITTA’ DI L1)1NE» Drevi v Gorici: Italija-Jugoslavija V okviru mednarodnega turnirja «Citta di Udine» bo danes ob 20.30 ( na nogometnem igrišču v Gorici (na Rojcah) srečanje med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Italije. OLIMPIJSKE IGRE Na svojem zasedanju v Montevideu je mednarodni olimpijski odbor sklenil po triurni razpravi priznati olimpijski odbor LR Kitajske (vendar pa pri tem iz svojih vrst ni izključil Tajvana). Športniki LR Kitajske se bodo zato lahko udeležili že prihodnjih o-limpijskih iger v Moskvi. SMUČANJE LIMONE PIEMONT E (Cuneo) -Italijan Tiziano Bieler je osvojil prvo mesto na veleslalomu FIS v tem kraju. Zmagovalec je zasedel prvo mesto pred Bolgarom Petrom Popangelovim in bivšim italijanskim prva ko a M a 1 iyjem. NOGOMET ZAČETNIKI Breg - S. Sergio 0:0 KADETI Zaule - Breg 0:1 NAJMLAJŠI Breg - Primorje 3:0 ODBOJKA ŽENSKA C LIGA Azzurra - Sloga 3:0 L ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Spilimbergo 3:0 3. MOŠKA DIVIZIJA Fides - Juventina 2:3 Bor - La Talpa 3:1 3. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel A - Sloga A 1:3 Kontovel B - La Previdente 0:3 KOŠARKA DEČKI Alabarda - Kontovel 61:45 PROPAGANDA Alabarda - Bor A n o. Bor B - Servolana 26:73 NARAŠČAJNIKI Libertas - Polet 71:49 Ferroviario - Kontovel 75:89 Ardita - Dom 100:46 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Kulturne aktualnosti 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 17.00 Alberto Lionello pripoveduje 17.10 Simpatični, ihtavi, Braccio di Ferro 17.15 Današnji umetniki 17.30 Malican oče in sin, film 18.00 Argumenti 18.30 Na strani potrošnika 19.05 Programi pristopanja 19.20 Prostor 1999 Golos, 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Preživeli. 4. del 21.45 Programi pristopanja 22.00 Program o šolstvu Ob koncu Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dogodki in osebnosti italijanskega Juga 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Zgodovina matematike 14.30 Kolesarstvo 17.00 Barbapapa, risanka 17.05 Tolpa petih, TV film 17.30 Tednik aktualnosti za mladino 18.00 Otroštvo danes 18.30 /z parlamenta — Dnevnik 2 — Šport 18.50 Dober večer z... Jet kviz 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Gulliver 21.30 La vila agra, film Filmske novosti Ob koncu še Dnevnik 2 — Zadnje vesti ŠVICA 19.05 Retaur en France, 29. del 20.45 L’ultima speranza, film Jadranovec Marko Ban (v beli majici) v boju za žogo med tekmo s Scogliettom JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 do 16.05 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Zapisi za mlade 17.55 Mali svet 18.25 Obzornik 18.35 Lesovi so mi povedali Ob 80-letnici dr. Franceta Sušnika. Oddaja s tem naslovom ne govori samo o življenju in delu dr. Franceta Sušnika, ampak bo o sledeh, ki jih lahko eno samo aktivno življenje pusti v kulturni podobi Koroške. Jubilant je namreč eden od ustanoviteljev Študijske knjižnice na Ravnah. ki danes šteje okrog 80 tisoč knjig, ob tem pa mentor in spodbujevalec številnih premikov s katerimi so Ravne — ne le zaradi knjižnice in gimnazije — danes razgibano kulturno središče. 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Nadurno delo, dok. oddaja 20.45 A. Decaux: Rosenberga ne smeta umreti, TV nad. 22.00 TV dnevnik 22.15 Iz koncertnih dvoran Koper 19.30 Odprta meja Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 Maja z Viharnega otočja, 1. del 22.30 Puntarska pesem, 5. del 23.10 Stičišče, tedenska oddaja Zagreb 20.00 Stop 21.00 Aladinov vrt. dok. film 21.25 Parmska kartuzija 1. del filma TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Orkestri in zbori; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Disco mušic; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Glasba v baroku; 11.00 Naš podlistek; 11.35 Plesi 20. stoletja; 12.00 Glasba po željah; ,13.15 Vokalna glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.50 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 16.45 Spirituals; 17.05 Mi in glasba; 17.35 S pesmijo po svetu; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Ameriški mojstri lahke glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester in zbor Motown Sounds; 9.15 Knjige; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Vrtiljak jugoslovanskih popevk; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Fantasia musi-cale; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Za dobro jutro; 9.00 - 10.35 Radio' anch’io; 11.30 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 12.05 - 13.30 Vi in jaz; 14.30 Poezija in glasba; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.05 Italijanske zgodbe; 18.05 Plošče; 18.30 Ansambla Nomadi in Nevv Trolls; 19.35 Pogovor o glasbi; 20.30 Kulturne vesti; 21.05 Jazz; 21.30 Radijska priredba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 -8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Od česa živijo ljudje: 10.00 Športne vesti; 10.12 Sala F; pogovor s poslušalci; 11.32 Sandokan in njegovi prijatelji; 12.45 Alto gradi-mento; 13.40 Romanca; 17.50 LP plošče; 18.33 Srečanja in pogovori z mladino; 20.00 Spazio X. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za sredno stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naših solistov...; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; NOGOMET, V 3. AMATERSKI LIGI Mladost odnesla dragoceno točko Vesna je zadovoljila svoje navijače - Kras tokrat ni imel sreče Azzurra — Mladost 1:1 MLADOST: A. Gergolet, Frandolič, Pahor, Barbana, Uljan, Mariz-za, K. Ferfolja, Šuligoj, G. Ferfo-lja, E. Gergolet, D. Gergolet. AZZURRA: Menichino, Conulio, Beltrami, Zamoro, Bago, Paziente, Petani, Pini, Guerra, Gomišček in Rubil. STRELCA: v 18. min. Paziente, v 38. min. Marizza. SODNIK: Filardo iz Gorice. GLEDALCEV: 100. V 25. kolu prvenstva je doberdob-ska Mladost po nedeljski zasluženi zmagi nad Villanovo, tudi tokrat v gosteh zadovoljila. Že v prvih trenutkih srečanja je bilo videti terensko premoč domačinov, ti pa so redkokdaj zaposlili vratarja Gergoleta. V 18. min. pa je Azzurra z indirektnim strelom Pa-zienteja prešla v vodstvo. Po tem zadetku se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča. Sčasom pa so naši fantje s hitrimi napadalnimi akcijami ogrožali vrata Menichina. V 38. min. je Marizza (tudi tokrat z indirektnim strelom) ukanil domačega vratarja. Tudi v nadaljevanju so naši fantje nadaljevali z napadalnimi akcijami, toda tokrat dokaj zmedeno, saj so le redkokdaj resno ogrožali vrata domačinov. V 57. min. je Gabriel Ferfolja v protinapadu zapravil lepo priložnost in je pred vratarjem za las zgrešil vrata. Po tej priložnosti je igra postala slabša, obe ekipi sta odpovedali, bodisi v obrambi kot v napadu. Omeniti moramo, da je tudi tokrat Mladost igrala v okrnjeni postavi; odsoten je bil namreč Rosin, a kljub temu je naša ekipa odnesla dragoceno točko. D. Gergolet Vesna — Roianese 1:0 VESNA: D. Košuta L, D. Košuta II. (Giacchi), B. Tence, Miniussi, Pribaz, Vecchio, Botti, Pipan, Quer-ci, Bortolotti, Zucca G. ROIANESE: Colussi, Stranic, Va-vassori, Gnesda, Paluzzi, Castella-rin, Biolchi, Manzin, Vigini, Boccia, Possega. STRELCI: v 16. min. p.p. Zucca. SODNIK: Zidarič iz Trsta. Navijači, ki so si v nedeljo ogledali srečanje med Vesno in Roiane-sejem v 6. kolu povratnega dela prvenstva 3. amaterske lige, so se ob koncu vračali zadovoljni s kriškega pravokotnika: «plavi» so zaigrali kot že dolgo ne. Skop izid sicer ne ustreza pravemu razmerju sil na igrišču, saj je bila Vesna predvsem v prvem polčasu stalno v napadu in bi lahko večkrat poslala žogo v mrežo. Vratarju Colus-siju se imajo sicer dinamični gostje zahvaliti, da niso utrpeli hujšega poraza. Roianese je klonil v 16. min. prvega polčasa, ko je Botti s pomočjo Zucche končno le ukanil vratarja gostov. Lepa in hitra igra je označevala ves prvi polčas. Ekipi sta nekoliko popustili v drugem delu igre, ki pa je bila kljub vsemu še vedno zanimiva. Vesna je v zadnjem delu drugega polčasa i-grala skoraj izključno na nasprotni polovici igrišča, vendar napad ni bil posebno učinkovit in končni izid je ostal tako nespremenjen. Križani u-pajo, da lepa igra Vesne v tem kolu ni bila le muha enodnevnica. M. K. inter (Sv. Sobota) - Kras 3:2 (2:2) INTER: Picini, Lodi (Smolizza), Furlan, Del Piano, Scolch, Ridolfo, Unizzi, Bergamasco, Miceli, Lug-man, Papanio. kRaS: Bogateč, Črnjava (Rebu- la), Škabar, Trampuž, Šegina, Dilič, M. Milič, Ražem, L. Milič, Blažina, Colja. STRELCI: v 18. min. p.p. Miceli, v 20. min. p.p. Ražem iz 11-metrov-ke, v 24. min. p.p. M. Milič, v 27. min p.p. Papanio in v 9. min. d.p. Ridolfo. SODNIK: Toffoli Enajsterica, ki je stala tokrat nasproti Krasu, je poprečna ekipa, ki v letošnjem prvenstvu (tako kot U-nion) ni zabeležila niti ene zmage. Že od vsega začetka srečanja so «rdeče-beli» diktirali tempo igre in potisnili nasprotnika na njegovo polovico igrišča. Krašovci so zaigrali, kot že dolgo ne. Priča smo bili pravi ekshibiciji slovenskih nogometašev, čeprav je bilo igrišče polno lukenj. Domačini so prvi prišli do gola v 18. min. Reakcija gostov je bila takojšnja in 2 min. kasneje so Interjevi branilci v svojem 16-me-trovskem prostoru zrušili Blažino. Bila je to najstrožja kazen in Ražem je rezultat izenačil. Krasu pa je le uspelo priti v vodstvo. Imel je na razpolago prosti strel zunaj kazenskega prostora in iz težkega položaja je uspelo Milošu poslati žogo čez živi zid za hrbet Piccinija. Domačini so takoj odgovorili in 3. min. kasneje je Papanio izenačil. V 40. min. se je Blažina znašel sam pred vratarjem, a je slednjemu z zrhano mero sreče u-spelo strel ubraniti. Igra v d.p. ni bila na tako visoki ravni kot v prvem. Interju je u-spelo v 9. min. priti do zmagovitega gola. Lukmanov strel se je odbil od vratnice, na odbito žogo je startal Ridolfo in z diagonalnim strelom zapečatil izid na 3:2. Naši fantje so v nadaljevanju skušali vzpostaviti ravnovesje s streli Ražma in M. Miliča, a tudi posled nji poskusi so splavali po vodi. Tokrat moramo pohvaliti večino naših igralcev, ki so na tej tekmi pokazali česa so zmožni, a tudi tokrat jim sreča ni bila naklonjena. Zdravko Skupek KOŠARKA BOLOGNA — Košarkarska disciplinska komisija je včeraj za eno tekmo izključila igralca Pagnossina Alberta Ardessija, zaradi namerne napake nad nasprotnikom v nedeljski tekmi z Mobianom. Z zmago nad SZ s 5:4 je ČSSR osvojila naslov svetovnega mladinskega prvaka. V zadnji tekmi je ZRN premagala Italijo s 6:0. Lestvica: 1. ČSSR, 2. Finska, 3. SZ, 4. švedska, 8. Italija. OBVESTILA Danes bo v Trstu, v Ulici sv. Frančiška 20, sestanek odbora ŠPORTNE ŠOLE Začel se bo ob 20. uri. Na dnevnem redu bo več točk za kratkoročno in kasnejše delovanje šole. * * * ŠZ Bor obvešča, da se na stadionu «1. maj» v Trstu nadaljuje vpisovanje za A7T0RALLY V BOHINJ ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-lctnice svojega obstoja v dneh 5. in 6. maja. Vpisovanje ves teden (razen sobote) od 17.30 do 19.30 (od torkih in četrtkih od 17. do 18.15). Informacije (ob istem času) tudi po telefonu, na št. 51-377. * * * ŠD Mladina iz Križa vabi na celotedenski smučarski izlet v Cervinio - Dolina Aosta, od 22. 4. do 29. 4. Informacije pri Stojanu Sosiču, tel. 22-04-23. Število prostorov omejeno! Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 8, PP 539 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3,500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. aprila 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. »LJztt •r Vrst založnikov FIEG^JJJ" Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f Gostje na obenem zboru SKGZ: odločna podpora globalni zaščiti Golli: Danes, ne kdove kdaj, je čas da preidemo od načel k dejanjem Prvi med številnimi uglednimi gosti je občni zbor SKGZ pozdravil zastopnik zakcncdajnega organa najvažnejše uprave, ki je pristojna na ozemlju, kjer živimo Slovenci v zamejstvu, predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli. Že uvodoma je zatrdil, da je problematika, kateri je namenjen občni zbor, v središču pozornosti v Trstu, na Goriškem, v Beneški Sloveniji in povsod, kjer živi in dela slovenska narodnostna skupnost v naši deželi. Ta skupnost predstavlja demokratično in enotno silo, je dejal Colli, in dejavnik bogatitve kulturnega in družbenega tkiva za vso skupnost. Pomeni zato za Furlanijo -Julijsko krajino dragoceno značilnost, zaradi katere sta bila naši deželi priznana avtonomija in posebni statut. Glede načela, da je treba Slovencem zagotoviti ustavne pravice z izglasovanjem državnega zakona o globalni zaščiti, je poudaril Colli, soglašajo vse demokratične stranke, kot dokazujejo številne slovesne izjave in enotne resolucije, ki so jih odobrili izvoljeni organi, med njimi tudi deželni svet. Sedanji trenutek pa terja prehod od načel k dejanjem, k uresničevanju izraženih stališč z enotnega, globalnega gledišča. Ne gre za vprašanje, ki je temeljne važnosti le za Slovence, bistvenega pomena je za demokratično Italijo, kot preizkusni kamen za družbo, ki naj bo urejena po načelih republiške ustave. Treba je zato preiti, danes in ne kdove kdaj -*■ je naglasil predsednik deželnega sveta — cd posvetovanj in proučevanj, ki so se jim dolgo posvečale politične sile in razne ustanove, k izvajanju teh načel, saj je čas že več kot dozorel. Izdelanih je že več predlogov in je želeti, da se jim čimprej pridružijo se drugi, je dejal Colli. Treba jih Gtai: Uzakonitev zaščite Predsednik tržaške pokrajinske u-prave Lucio Ghersi je v svojem pozdravu najprej ugotovil, da predstavlja občni zbor pomemben politični mejnik v našem mestu in v vsej deželi, saj je obravnavana problematika med najbolj živimi temami krajevne politične razprave. Dokument, ki ga je bil komaj predložil predsednik SKGZ Race, je o-značil za dragocen prispevek k razčiščevanju pojmov glede vsebine g'obalne zaščite, ki jo je treba slovenski narodnostni skupnosti žago toviti na osnovi ustave in deželnega statuta. To je temeljna in splošna obveza demokracije, je poudaril Ghersi, dejstvo, da še 30 let po ustavi in še več po osvoboditvi ta vprašanja niso rešena, pomeni hudo pomanjkljivost italijanske demokracije. Manjšinska zaščita ni vprašanje, ki zadeva samo Slovence, ampak vse demokrate, vse Italijane, je zatrdil predsednik pokrajine. V zadnjih letih se je to vprašanje hitreje p-emikalo k rešitvi, z vložitvijo več zakonskih predlogov in z ustanovitvijo posebne vladne komisije. Razpust parlamenta pomeni zaustavitev postopka, toda po volitvah bosta morali obe zakonodajni skupščini postaviti globalno zaščito med svoje prioritarne naloge. V ta namen je predsednik pokrajine predlagal, naj si posebej prizadevajo parlamentarci, ki bodo izvoljeni v naši deželi. Navzlic nekaterim znamenjem in-volucije, ki jih je opaziti v našem rrrstu, je Ghersi zatrdil, da so tržaške demokratične stranke soglasne glede potrebe po hitri uzakonitvi globalne zaščite.' Treba je pa premostiti nekatere dvoumnosti in neodločnosti pri KD in doseči enotnost vseh demokratičnih sil, da se rešitev čimbolj približa. Nacionalistični izbruhi, ki jih spodbujajo določeni krogi v melonarski listi in MSI, vzbujajo sicer zaskrbljenost, ne smejo pa ustrašiti demokratov, saj so izraz omejenih skupin, ki se jim je treba odločno upreti. V zaKljučnem delu svojega posega je predsednik tržaške pokraji ne orisal njena prizadevanja za pospeševanje uresničevanja globalne zaščite. Pri tem je omenil mednarodno manjšinsko konferenco, ki jo je pokrajinska uprava priredila v Trstu leta 1974, obiske enotnih delegacij pokrajinskega sveta pri predsednikih poslanske zbornice in senata ter načelnikih parlamentarnih skupin. Tržaški pokrajinski svet je že večkrat izglasoval enotne resolucije z zahtevo po priznanju vseh ustavnih pravic Slovencem, ki živijo v naši deželi, zadnjo na svoji seji pretekli četrtek. Ta obvezuje, z glasom vseh demokratičnih strank, pokrajinski odbor, da ponovno posreduje pri vladi (kakor hitro bo umeščena) za pospešitev zakonodajnega postopka, obenem pa izraža najodločnejšo obsodbo šovinističnih manevrov v našem mestu in obvezo, da se jim upre. Gianfranco Rados in Adriana Janezich predstavnika združenja ARCI V imenu pokrajinskega vodstva ARCI je ' Rados poudaril, da se to združenje ne omejuje zgolj na teoretsko obravnavanje vprašanja o sodelovanju med Italijani in Slovenci, ampak ga izvaja v vsakdanji praksi. Dokaz, tega je vključitev petih slovenskih organizacij v to ustanovo, zlasti pa navezovanje vse tesnejših stikov s Slovensko prosvetno zvezo, ki bodo v najkraj šem obrodili pomemben politični rezultat: izdajo nrvega zvezka zgo devinskega prereza čez prisotnost Slovencev v Italiji. Publikacijo bo treba razširiti n* italijanskih osnov nih in srednjih šolah, kjer so obstoj Slovencev od vselej in programsko prezirali. To bo seveda težak boj, ki pa ga bo združenje ARCI vztrajno vodilo v prepričanju, da pomeni medsebojno spoznavanje temeljno sredstvo za ustvaritev novega, res demokratičnega vzdušja v teh krajih. Janezicheva pa je v imenu deželnega vodstva ARCI naglasila nujnost okrepitve demokratičnega zadružništva, te je tesnega sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi organizacijami na vseh, zlasti še na kulturnem področju. Le tako bo mogoče premagati konservativne sile in zagotoviti celoviti družbeni skupnosti v teh krajih vedro bodočnost v znamenju napredka in socializma. Slovenci se ne smejo omejiti na zahtevo po ohranitvi lastne narodnostne istovetnosti, ampak morajo s svojimi, drugačnimi in novimi izkustvi prispevati k onoovi družbenogospodarskega in kulturnega ustroja v deželi. To je še kako potrebno, ko pa obstaja v sami levici dokaišnja razdvojenost, ki io nekateri krogi načrtno razpihujejo; kako pozabiti, da je bivši predsednik republike Leone ob otvoritveni svečanosti v narodnem spomeniku - Rižarni, dal položiti istočasno vence nad kra-ške »fojbe*? je proučiti, o njih demokratično razpravljati, jih morebiti dopolniti in izboljšati, toda doseči je treba vendar konkretne zaključke glede globalne zaščite. Aprioristično zavračanje, potvarjanje, sprevračanje stališč, šovinistični navdih in nasilje majhnih skupin, ki zasedajo kakšno učilnico, predstavljajo nasprotje razprave: to so metode, ki jih morajo vsi demokrati zavračati, ker so škodljive za vse, za Trst, za deželo, za razvoj naše družbe v demokraciji in kulturni rasti. Predsednik deželnega sveta je nato izrazil prepričanje, da bo občni zbor SKGZ dal nov dragocen prispevek k reševanju te problematike in se je obvezal storiti vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bo tudi najvišji predstavniški in zakonodajni organ Furlanije - Julijske krajine prispeval svoj delež za uresničevanje ustavnih določil. «Moj pozdrav zato ni le obreden, je zaključil Colli, ker so obveze do slovenske narodnostne skupnosti sestavni del, in ne med manj važnimi, deželnega programa*. Dežela mora postati vedno bolj stičišče med Italijani in Slovenci, med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, ki jima je treba zagotoviti polno uživanje pravic, da bosta mogli še bolj prispevati k zbližanju med o-bema narodoma ob odprti meji. Mauro Gialuz pokrajinski tajnik CGIL Potem ko je uvodoma izrazil nre-pričanje, da bodo rezultati občnega zbora SKGZ pomenili tvoren prispevek k nadaljnjemu družbenogospodarskemu razvoju in utrditvi demokracije v Trstu in deželi, je govornik naglasil, da je splošna delavska konfederacija na teh območjih vselej združevala italijanske in slovenske delavce v njihovem trdem boju zoper fašizem za demokracijo in boljše življenjske razmere delavskega razreda. Sindikat najodločneje obsoja vzdušje nestrpnosti, ki ga ustvarjajo pri nas nazadnjaške " in revanšistične sile z izkrivljanjem dejstev okrog vora-šanja pravic, za katere se bore italijanski državljani slovenske na rodnosti. Slovencem .je treba za gotoviti celovito zakonsko zaščito, ki jim pritiče že po ustavi, sicer pa pomeni ta problem preizkusni kamen za demokratičnost družbenih in političnih dejavnikov Govornik je z druge strani poudaril potrebo tx> uresničitvi osimskih dogovorov o italijansko-jugo-slovanskem gospodarskem sodelovanju, tako tudi o izgradnji industrijske proste cone na Krasu. Številni gostje so z zanimanjem sledili nedeljskemu občnemu zboru SKGZ Tvorna solidarnost koroških Slovencev in Unije Italijanov Franci Zwitter predsednik Zveze slovenskih organizacij Govornik ie idealno povezal nedavni občni zbor v Želeni Kapli, kjer je nad dvesto delegatov trdno zahtevalo od dunajskih oblasti priznanje enakopravnosti koroškim Slovencem, z nedeljskim zborom v Kulturnem domu, saj tarejo tako zamejce na avstrijskih kot njihove vrstnike na italijanskih tleh isti problemi. V Avstriji noben Slovenec ne uživa popolne enakopravnosti s pripadniki večinskega naroda; ne samo, pri odmerjanju pravic se tamkajšnji slovenski živelj deli kar na osem skupin. Zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem morajo postati kompakten etnični subjekt, doseči morajo popolno kulturno svobodo, le tedaj bodo postali enakopravni soustvarjalci nove, pravičnejše družbe; v teh prizadevanjih naj bodo seveda najtesneje povezani s slovensko matico. Nazadnje je govornik izrazil globoko solidarnost koroških Slovencev bratom v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter jih pozval, naj nikar ne klonejo v svojem pravičnem boju za uzakonitev globalne zaščite. Prizadevanja političnih strank za priznanje pravic Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini Antonino Cuffaro deželni tajnik KPI Deželni tajnik KPI, poslanec Antonino Cuffaro, je ob začetku svojega pozdrava izrazil soglasje z zaskrbljenostjo nad poslabšanim vzdušjem, o katerem je govoril predsednik SKGZ Race. šovinističnim manevrom se je zato treba upreti z odločno akcijo, v katero naj se vključijo šole, mladina, napredni intelektualci. Po mogočnih antifašističnih manifestacijah iz leta 1970, je dejal Cuffaro, so mogoče demokratične sile malo popustile, kar je treba zdaj nadoknaditi z odločnejšimi napori in z vzpostavitvijo enotnosti ori vprašanju uzakonitve pravic Slovencev v Italiji. Globalna zaščita je bila tudi ena izmed osrednjih tem nedavnega vsedržavnega kongresa KPI, je zatrdil Cuffaro, skupaj z borbo za mir, za premostitev blokov, za priznanje suverenosti in nevmešavanja v mednarodnih odnosih. Parlament je ob ratifikaciji o-simskih sporazumov izglasoval resolucijo, ki so jo podpisal' načelniki vseh demokratičnih skupin, za poscešeno izglasovanje globalnega zaščitnega zakona. Sedai več znamenj, od razločevanja Slovencev po Beno Zupančič: Vsakemu narodu zagotoviti enak prostor pod soncem V imenu Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljud stva Slovenije je občni zbor pozdravil podpredsednik Beno Zu pančič. «Ljubo nam je, da vas moremo pozdraviti kot brate onstran zahodne jugoslovanske meje, kot 25 let organiziranega in uspešnega dejavnika v vse bolj razvijajočem se družbenem življenju Slovencev v republiki Italiji, kot ustanovo, s katero imajo mnoge naše ustanove plodne delovne vezi. in končno z vašo pomočjo ves ta del sloven skega naroda, brez čigar visoke narodne in splošne politične zave sti in borbenosti bi tudi naše dr žavno in družbeno sodelovanje z zahodnim sosedom ne bilo takšno, kot je,* je dejal Zupančič ter nato spregovoril o razmerah v Jugosla viji in po svetu. »Prizadevamo si», je nadaljeval, «da bi v okvirih jugoslovanske federacije v malem ustvarili svet, kakršen naj bi se razprostrl po tem najboljšem izmed svetov, in sicer ne tako, da bi preštevali pripadnike tega ali onega naroda ali narodnosti, am pak da hi vsakomur zagotovili e nak prostor pod soncem, enaka družbenoekonomska življenjska iz hodišča, ob teh pa enake pravice in dolžnosti, zasnovane na delu v gmotni in duhovni proizvodnji.* Potem ko je orisal prizadevanja Jugoslavije za enakopravnost vsen narodov in narodnosti, je Zupančič zaželel, da bi narodnosti vzdrževale žive stike s svojimi narodi. »Želimo si. da bi s sosedi živeli v miru in sodelovanju in si tudi z njihovo pomočjo ustvarjali tako povezanost s 3vetom, ki nam ne bo ne tako ne drugače ogražala, ka kor bi ne smela ravno težnja po povezanosti ogrožati nikogar na svetu.* Nato je Zupančič podčrtal: »Nikoli ni dovolj poudarjati, kar v družbi narodov vodi h graditvi, sožitju, enakopravnosti, vsestranski prostosti, zakaj samo tako .je mogoče premagovati stotere obstoječe nevarnosti, med drugim tudi take. ko se skuša v imenu te ali one ideje, talega ali drugačnega nravi-la uveljaviti pravica poseganja po tujem ozemlju, po sosedovi uredit vi, po njegovih naravnih, kulturnih in drugih bogastvih.* Misel govornika je nato pošla na »hudo izgubo, ki smo jo utrpeli pred kratkim, na smrt Edvarda Kardelja.* »Ko govorimo o narodnem vprašanju, je dejal podpredsednik RK SZDLŠ, ne moremo mimo njegovega visokega osebnega prispevka k razreševanju tako težkega vprašanja, kot je bilo nekoč slovensko narodno vprašanje, k razreševanju tako zamotanih vpra šanj, kakršna nastajajo med sosedi zaradi tega ali onega dela na roda na drugi strani državne me je. Če smo >. njim izgubili člove ka. ki je svoje ustvarjalno življe nje posvetil narodnemu, socialne mu. kulturnemu, skratka politične mu osvobajanju slovenskega naroda, boju za njegove pravice doma in drugod, z njim pa vseh jugo slovanskih narodov in narodnosti, moramo dodali, da smo z njim izgubili tudi človeka, ki je imel ra zumevanje za vse narode, za nji hovo vsestransko prostost in ena kopravnost v družini narodov, saj je njihovo dejansko prostost, meril tudi z merilom dejanske prostosti narodnih manjšin v okvirih večinskega naroda.* Ob koncu je Beno Zupančič zaželel, da bi se vprašanja Slovencev v Italiji razreševala v imenu osimskih sporazumov, da bi bila naša skupnost celojdtp zaščitena. To pa bo mogoče doseči s smotrno dejavnostjo, z vztrajnostjo, z graditeljsko zagledanostjo v smoter, ki ga označuje visoka človečnost. Vladimir Kenda pokrajinski podpredsednik VZPI - ANPI Živimo v prelomnem času, ki mu zlepa ni primerjave, v vsem tem povojnem obdobju, je dejal govornik, potem ko je pozdravil zborovalce v imenu deželnega • odbora združenja VZPI - ANPI. Petintrideset let po drugi svetovni vojni so ideali demokracije in svobode, za katere so padli tisoči borcev, dobili še večjo prodornost in začeli prehajati v, meso in kri rodu, ki stopa v življenje. Toda osveščanje širokih slojev slovenskega življa je. izzvala ogorčeno reakcijo starih italijanskih naciona lističnih in šovinističnih krogov, ki jim je le do tega, da obdržijo svoje stoletne položaje. Med uradno politiko italijanske republike ter interesi najbolj konservativnih profaši-stično ali fašistično usmerjenih sil je prišlo do določenega razcepa, tako glede osimskih sporazumov, ki predstavljajo korenito spremembo v od nosih med Italijo in Jugoslavijo, pa tudi določeno odrekanje tradicional ni politiki do slovenskega sveta na vzhodni meji ter priznanje zgodovinske nujnosti navezovanja plodnega gospodarskega, političnega in drugačnega sodelovanja. Žal ta zgodovinska resnica še ni prodrla v možgane tržaških nazad njaških krogov, od tod žolčna propa ganrla, napadi in ustrahovanje ter poskusi zbiranja podpisov in prešte vanja Slovencev, da bi se prepreči lo Izglasovanje zakona o globalni Zaščiti slovenske narodnostne skup nosti v Italiji. pokrajinah, zadržanja državnih funkcionarjev v posebni vladni komisiji do počasnosti postopka mri za konskem osnutku o gledališču, kaže na omahovanje KD. Tako zadržanje pa hrabri reakcionarne sile, ki izkoriščajo neodločnost pri uresničevanju ustavnih obvez glede Slovencev za kampanje, ki jim ie smoter ohranitev starih privilegijev. Instrumentalizacije slovenskega vprašanja niso torej krivi tisti, ki se borijo za globalno zaščito, ampak tisti, ki nosijo odgovornost za več kot 30-letno zamudo. Pomesti je treba s šovinističnimi krogi, da se prikaže pravo demokratično lice Trsta in dežele, je zaključil deželni tajnik KPI, ki je izrazil priznanje vlogi SKGZ za napredek demokracije in izrekel najboljše želje za ploden potek občnega zbora. Franco Castiglione poslanec PSI Zastopnik deželnega vodstva PSI. poslanec Franco Castiglione. ie svoj pozdrav označil kot ne zgolj priložnostnega, sai izhajajo prizadevanja socialistov za zaščito manjšin iz ideoloških prvin PSI, iz svetovnonazorskega boja za človeka in za ustvarjanje kulturnejše in pravičnejše družbe. V tem okviru je opredelil jasne obveze glede slovenske narodnostne skupnosti, ki jih je PSI prevzela v svojih dokumentih in s predložitvijo zakonskega osnutka leta 1971 ter pred nedavnim, z ustanovitvijo posebnega oddelka za vprašanja manjšin pri osrednjem vodstvu stranke. V zvezi s sedanjimi šovinističnimi kampanjami je dejal, da PSI ni klonila leta 1965, ko je tržaška reakcija sprožila ustrahovalno akcijo proti izvolitvi prvega slovenskega odbornika na tržaški občini, socialista Hreščaka, in se ne misli ustrašiti niti sedaj. Izrekel ie kritiko dvoumnim stališčem PSDI in KD, ki kažejo na popuščanje nazadnjaškim pritiskom, ko jima ne predstavlja, kot demokrščanskemu desničarju Tombesiju, manjšinska zaščita celo »provokacije*. Pozval je zato ti stranki k doslednosti z že izraženimi stališči, da se pospeši odobritev globalne zaščite, pri čemer se .je skliceval na slovesno resolucijo, ki jo je parlament sprejel ob ratifikaciji osimskih spora zumov. Zaključil je s prepričanjem, da so dozoreli pogoji, da se vendar uresniči ustavna obveza in da se Slovencem, ki imajo mnogo zaslug za demokratični razvoj dežele, za gotovita uživanje narodnostnih pravic in vsestranski razvoj. Zorko Harej tajnik SSk - Trst Pozdrav Slovenske skupnosti je prinesel pokrajinski tajnik Zorko •Harej. »Z zadoščenjem ugotavlja mo,» je dejal, «da se je kljub raz ličnim izhodiščnim osnovam idejne in politične narave, ki se odražajo v delovanju organizacij v okviru slovenske manjšine, ustvarila dobr šna stopnja sodelovanja in izme njave skušenj na raznih področjih, kjer delujejo pripadniki slovenske manjšine; po drugi strani pa se pozitivno razvijajo napori za čimbolj enotno nastopanje v važnili skupnih vprašanjih.* Nato je pod črtal, da- je »prav in koristno, da skupno iščemo najprimernejša sred stva za uspešno in učinkovito delovanje v korist manjšine in dose go namenov, ki smo si jih v tej smeri začrtati, če je končni cilj skupen, menimo, da mora biti tudi v naših organizacijah prostor za vse pripadnike slovenske narodne skupnosti.* Potem ko je omenil, da se glav ni namen SKGZ krije s programom, ki ga zasleduje SSk in da njegova stranka sledi v svojem demokratičnem ustroju načelu enotnosti v notranjih raznolikosti, je Harej nadaljeval: »Letošnji občni zbor SKGZ sovpada s protislovensko gonjo, ki je zadnje čase zavzela zlasti pr’ nas na Tržaškem in v Beneški Sloveniji Dosebno o-stre oblike. Protislovensko vzdušje sili v miselnost in čustva ljudi, se odraža v besedah tudi preprostih, politiki odmaknjenih ljudi in se širi tudi v notranjost Italije. Mislili smo, da je z zadnjo krvavo vojno, ki je terjala milijone žrtev, nehalo nasprotovanje med narodi, zlasti med tistimi, ki jim je usojeno, da živijo v sosedstvu ali pomešani med seboj. Zakaj taka gonja? Ker hočemo globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, hočemo, da se uresničita 6. člen italijanske ustave in 8. člen osimskega sporazuma. Zahtevamo pač tista sredstva, ki se nam zdijo najbolj primerna, da učinkovito branimo svoj jezik, svojo kulturo, svoje gospodarstvo. Dač svojo narodno tvamo in duhovno bit z vsemi značilnostmi slovenskega človeka, ki je skozi vse zgodovinske pretrese vztrajal v današnje dni.* »Na poti. Iti ima za svoj cilj obstoj in vsestranski razvoi sloven ske narodnostne skupnosti v Ita- liji*. je zaključil Harei. rimamo globalno zaščito za izredno važen mejnik. Zanjo smo vložili, vlagamo in bomo vlagali naša prizadevanja in naše napore.* Adriano Renesto član pokrajinskega sveta ACLI Predstavnik Zveze italijanskih krščanskih delavcev ACLI, Adriano Renesto, je omenil, da ima letošnji občni zbor SKGZ še poseben pomen, ker se odvija v tako delikatnem trenutku. »Mnogi izmed nas so mislili, da seme bo- kaj takega več pripetilo, da je stvar preteklosti*, je poveaal Renesto, «ker pa smo priča taki protislovenski kampanji, moramo še bolj r.apeti svoje moči, da bi se bolje spc-znali, da bi vzpostavili še globlje stike med italijansko kulturo in kulturo slovenske narodnosti v našem mestu in v deželi in da bi še bolj razširili gospodarske 'n kulturne stike z bližnjo Jugoslavijo.* «Da bi to dosegli, bi morala italijanska republika celovito priznati pravice Slovencev,* je zaključil predstavnik ACLI, ter še izrazil željo, da bo italijanska država globalno zaščitda slovensko nacionalno skupnost, kot to predvideva republiška ustava. N ovoizvolj eno vodstvo SKGZ GLAVNI ODBOR TRST Rado Andolšek, Filiberi Bensdetič, Tamara Blažina - Simone-ta, Bojan Brezigar, Emil Bole, Stanislav Bole, Miloš Budin, Edi Bukavec, Darij Cupin, Igor Čuk, Karel Grgič, Živa Gruden, Darij Jagodic, Branko Jazbec, Anton Kapelj, Suadrm Kapič, Oskar Kjuder, Vojko Kocman, Dušan Košuta, Miroslav Košuta, Nadja Kriščak, Sergij Lipovec, Silvana Malalan, Valter Mocor, Jožko Morel, Milena Padovan, Milan Pahor, Nadja Pahor, Samo Pahor, Nevenka Pečar, Suzana Pertot, Boris Race, Sergij Radovič, Andrej Rener, Bogo Samsa, Adrijan Semen, Boris Siega, Boris Simoneta, Vojko Slavec, Stojan Spetič, Vito Svetina, Karel šiškovič, Niko Škamperle, Pavel Štrajn, Boris Š.rekelj, Edvin Švab, Silvij Tavčar, Sandor Tence, Dušan Udovič, Marij Uršič, Savo Ušaj, Silvana Valoppi, Adolf Wilhelm) Lucijan Volk. GORICA Darko Bratinaj Ivan Bregant, Jože Cej, Karel Černič, Ivan Gergolet, Ivan Humar, Igor Komel, Mirjam Koren, Edmud Košuta, Silvan Križmančič, Marta Markuža, Diego Marvin, Ace Mermolja, Danilo Nanut, Vilko Nanut, Rudi Pavšič, Davorin Pelicon, Karel Primožič, Mirko Primožič, Milko Rener, Dino Roner, Aido Rupel, David Sošol, Emil Tomšič, Gorazd Vesel, Jordan Vižintin, Zdenko Vogrič, Marko Waltrisch. VIDEM Elio Berra, Ferruccio Clavora, Aldo Clodig, Ado Cont, Lucia Costaperaria, Beppino Crisetig, Viljem Černo, Dino Del Medico, Luciano Feletig, Renato Floreancig, Enzo Lepig, Firmino Ma-rinig, Vilma Martinig, Pavel Petricig, Izidor Predan, Giovanni Rossi, Valentin Simonitti, Bruna Strazzolini, Saivatore Venosi, Marino Vertovec. ČLANI GLAVNEGA ODBORA, KI SO JIH DOLOČILE ČLANICE Sveto Grgič (Glasbena matica), Valentino Noacco (Zveza izseljencev Beneške Slovenije), Giorgio Banchig (Novi Matajur), Jože Koren (Primorski dnevnik), Sergij Premru (Alpe Adria), Duša Kosmina (Dijaška matica), Marko Kravos (Kulturni sklad), Tanja Mermolja (Podporno društvo za Goriško), Ivan Križmančič (Kmečka zveza - Trst), Emil Klanjšček (Kmečka zveza - Gorica), Franc Škrl (Narodna in študijska knjižnica), Ugo Margon (SPD -Trst), Nada Sanzin (SPD Gorica), Aljoša Volčič (SLORI), Janez Floreancig (KD Ivan Trinko - Čedad), Josip Tavčar (Društvo Slovensko gledališče), Magda Kuret (Slovenski taborniki RMV), Klavdij Palčič (SPZ), Vili Prinčič (ZSŠDI), Vojko Kocjančič (SDGZ), Alojz Križmančič (Zavarovalnica goveje živine), Teodor Okretič (Filatelistični klub »L. Košir*). NADZORNI ODBOR Stanislav Renko, Stanislav Oblak, Peter Sanzin. FiSip VVarasch tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Govoriti o vas, Slovencih v Ita-lija, je pravzaprav govoriti tudi o nas, Slovencih na Koroškem, saj se eni in drugi soočamo domala z enimi in istimi vprašanji. V zamejcih na Avstrijskem je globoko zakoreninjen čut solidarnosti do pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Med Slovenci se zapažajo določene razlike v njihovem gledanju na splošna družbena dogajanja, ravno v tej zavesti pa se v njihovih vrstah vse bolj krepi e-notnost v boju proti sorodnima raznarodovalnima aparatoma, saj sta obe manjšini podvrženi hudemu nacionalističnemu pritisku, oblike takšnega pritiska pa so vsepovsod enake. V Avstriji je vladajoča stranka iz bojazni pred morebitnim o-sipom glasov na volitvah v zadnjem času celo še stopnjevala gonjo proti slovenskemu življu. Mi, ki prav dobro poznamo vse mogoče načine v izvajanju raznarodovalne politike do manjšine, je zaključil Warasch, odločno podpiramo vaš boj za pravice, ki vam pritiče jo. Mario Bonita predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Mario Bonita je pozdravil v imenu Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter italijanske narodnostne skupnosti z Reke in poudaril, da globoke vezi združujejo slovensko manjšino v Italiji in italijansko etnično skupnost v Istri. Nato je dodal. da so »italijanski etnični skupnosti v socialistični in samoupravni Jugoslaviji dani vsi pogoji, da lahko svobodno izraža vsa svoja hotenja in da lahko sodeluje kot aktiven subjekt pri splošnemu družbenemu razvoju. Italijani v Jugoslaviji imajo iste pravice kot drugi narodi in narodnosti in so do drugih v povsem enakopravnem položaju.* Predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke je naglasil, da oni pozorno sledijo prizadevanjem naše skupnosti za dosego pravic ter dodal, da naš boj za enakopravnost spada v širši kontekst boja naprednih in demokratičnih sil za splošen napredek italijanske družbe. »Samo v svobodi in pravi demokraciji — je zaključil Bonita — se bodo lahko popolnoma razvile etnične skupine in bodo na ta način dosegle zastavljen cilj, tako da bodo vzpostavile poglobpen stik med matično domovino in državo, v kateri živijo. V tej smeri sta imeli naši dve skupnosti pomembno vlogo sai sta delovali v tem smislu še predno je bil podpisan osimski sporazum, in na tej poti si bosta prizadevali tudi v bodoče s še večjo vnemo.* Damjan Paulin predsednik Sveta slovenskih organizacij V imenu Sveta slovenskih organizacij je pozdravil predsednik Damjan Paulin. Potem ko je ugotovil, da smo z zahtevo po rabi slovenskega jezika v izvoljenih organih na mrtvi točki, o čemer so zadnji primeri v goriškem in pokrajinskem svetu dovolj zgovorni, je orisal razne probleme, ki nas tarejo, med katerimi je v prvi vrsti omenil šolstvo. »Ob tem občnem zboru pouda; rjamo našo zahtevo po globalnosti reševanja celotne naše problematike, ki edina predstavlja garancijo, da bomo v naši deželi končno uživali tiste pravice, za katere ;e borimo t* več desetletij,* je zaključil Paulin. Ester Pacor pokrajinska tajnica UDI - ZŽI V imenu Zveze žensk Italije UDl je pozdravila pokrajinska tajnic* Ester Pacor, ki je obsodila novo šovinistično in nacionalistično kampanjo proti Slovencem ter dodala, d* se je UDI - ZŽI vedno borila zato. da bi slovenski manjšini v Italij* zagotovili vse pravice. Potem je o-risala delovanje in prizadevanja svoje organizacije ter ugotovila, da tj' vijo slovenske ženske v naši dežel* dvojno emarginacijo; kot Slovenke, ki jim ni priznana pravica po uporabi materinega jezika v javnem življenju in kot ženske, katerim n* še dano, da bi uživale sadove tistih že sprejetih zakonov, ki so si jih priborile po dolgih letili razprav U1 borbe.