St. 35.
V Goriei, v cetvrtek 29. avgusta 1872.
II. tefiaj.
„So*a" iibaja rwik Mvrtek in velja s poito |»rejera»na ali v Goriei na duisi poiiljana u, rfr«i(iAMiAr j^lit. »iru>tv» ,Suc»M :
V*e Ma......f. I
Put leta........2.-
rvtrt l*-u    .......l-H»
V*e leto.....¦    f- 4.."^i
i»«i in*........a»i
tfVtii toi.......l.-jo  ¦
PrfUMtteta? ifertik* *«* <{<>liiYtj>t j-» 10 wiUut t iiiffid pri pAt<re»Ui;u in S.-hjwrjn; » Tr»ta * ("Ukmrnbjk ,Au .M SUlroirrv iV,f" In „\i\ drlt* *•**< m* &T'
SOČA
Pri oznanilih se plaJSnje za narftdao tristopno vrsto:
8 kr., 6e sc tiska 1 krat 7   ,.   „   „   „    2 bat 6   „   „   „   ,.    3kwrt. Za vc<5o crke po prostoru in vsak pot 30 kr. ztv ko!ck.
XavbCnina in dopisi naj se blago-yorjno po&iljajo medniku: Viktwm Do* lencu v Gorm, Oontrada della croco233, poles: protiire, kdorscnehajatudi tuwav-nutvo. — Kokopisi sc no vraSajo 5 aopiei imj se blagovrtljno fronkujoio. — Dolal-•via lndrujjimnonrcmoiniraso nMotaina imH, ako ne oglase pri urodniStt«.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva'gori^kega za brambo narodnih pravic.
—.----------------------------.—                        _ .._.. — _......_ ,.......— —_........        Tif ¦ ¦•                                                                   ________. -,. ..
Knez Milan IV.,
/-> r »'/,'*/**< «<•!   >ih*K>    i,it;'>'ii.f    1.*   j#ho'0/-*.»
\-ttv '¦'¦ . f * m
Ak'i J»l Si?>?ji  tain m.«i:jafi»n*.Jw 1  »*:*d.i  «*-»]¦•:* -
,1»!a. p*»ttm nit<(.i(iV'> fji \U^j:tii k t>-in.i m««*.i dm^-ifA pr;U.**..!U„ k »i ..!»* sn .»{•.*•¦!$ " \k ¦ fi-M> N«b;ji p.* «¦ *,*-m u,-"*-a \'A>'i<, inula pi «'«»¦ \"'l viUj-, r.*rt»t* in <*!-d'»jM' mudi •<''• .'"p-1 f:il"« •pih.antii-** /^.idltt*. Lil-ti- p:»»bj'* p.r.-d :?i-i?jar^i»v *>' ';U- i**t:<:k" Y» tak ij.t'jn »i;J.:...»r* hLi'   k Nrs-^ta    <> * ¦¦: ft:-«•*    »* *>» ¦:•¦    *k k! «   $»•• "»;« ,
sutt ti.ibsU. kak'> ;^ v. :il.»r ta Nbi''.» kiv-b:-/ ^M4h di/attnU itdcfiA,  tlr.»h-iv;l»» ti«^r- *'«*:t d-.'i.i.
V   u-vA jxu^H p* Mix'  \\.\   \tiv\y.-\   p -!.t!i"k.i
•L* j-« H«Jik'» L**Alafij-' |fci/' i;*'iii-ui-», j*a i- •!.«»«* ',.' u«- n.4 -* ¦ r..*k» |ir»^j/J^»ntt »3i Si.-./ t ih-'-tn-Mi A\\y-
priti.
Ma/ja'{*-ki m<J»lti*;ttt, kit \ mt> :<i t'-j-'.p;,- J i.j!;i-d«?(ia «rMi*)c;i kti*-/:* fsa^»v;wna, n*« /*Ut«^.t t«» «-1 1 ilrug^A «nl {*;»'k%*t k»f 4*   rutji i*a   »itul*   ^sn4 tid<*
l»>Skit'tt«t «.d*a*rt «* /.i'i'4;»M 1 .* ii /.i1)*..:?!!!. ¦ M« t t« r/:. k'» ja t-- m.»i:«' ¦;:»?« !••  -¦. ,/: su   t. •¦.¦;¦».r »i
<v -»>»** .*.-.«--«!«tb* Jl'^MsntJ"-*?! Vik » d.i!» 1 In:;*.:. .It kt;<..*u ..¦!/» m.d,-  p; ,/iiI.j-j. k-v ;w? i,i m I- m-
V  »Min». i*1 a**if«»-'.i;:. r-k« •;; *. **U.*-:.^r,u   > i mliMfii u t;*!'- !'***,»¦ *..;;••¦ !•«.»..'•- 3;¦¦:•!:, ki!>:.i   ;.!.-'*• dwa   5iAj   ^>;«*  d',l<-i'%li«.>   p'tk^.'Ut" !.'•-'v, ;'   «?-;:n.   di ••¦  v  :s,;<*rariit:'»*.:!i t" I'*:**   *A-* ':»;<Vi« .•ilikrr-
K   'VMj   W* ?   |W   *-!-'L« HI"   f'JF-htK   ill    Mti.t   *¦;     r
«• U* i*»l»-tm |v» V'ltj f.\ p »5.i*.>:* ti,- .m pM.jk*-*:i kta-2 Mt'aii ^rb*k«j -?>>". »:j *u h - t'«»I * *i;» ! .<•>¦ If'tnb ijUth }*u-J *'¦!»*•. ki ¦' : p >-%i<4«: ,/ • I:; ^ ;<W dnt^*-4* t.v'uv'i n.\«>t»'t^ s-.» va --U-,. . _; ¦ <* • »k:Si kbdn;h kr>„*!'»8 f».u tut «*"' «- ¦.;!'¦.:-;' »h »m*!,  .4   v.-1:k.va   p.«k«.jstk.i   M;L-.-;t   n^tm,
i t $.u 4 ;.» / 1i.i;jm j».tin idfl iiudaljwal, in opravi-¦. \i w !.-]» in \rhk-' »»**, Koj«* p.jsta\lja nje^ov »i.ii»4 v.i.i; 7;»t;il *••«* »r tti>U natliytlUO, <la ;>   I • v..<^it.i; ¦¦!»«• k¦¦¦:;-• i »».n> »l«vt-li' ui r.isf svu
•    *.»     :'K-l   '-•-    *     i-A:lA     ti.j«>   i'. >it!,      mV,|     r,.||,„
'<*.-.: i 1>»-U. ¦ >i» .Ikttplj-moi pisig.-v, ki l>i ¦ hi-i <"< : ;* ...» ... i|»lr:K.-t!i. jutn» p.i l>i ukali, ul-U ;.' .»..iv.l»:v»'....;»{iw\a/.»i«ts;jiiu'..n|.i/ail,»|!i. v :_.». ,;.» i:jt..i* «tr&uta Itciii). iii»»iiM. -Zn-ki^N[;--L*.»;, h.ih'u- ;i ihIi N« inri /.i..<ji»i ima ivs **2:*-*» |ti-t!»>lii*is:, -An ho»l««, kukor m« tnluo na-•vmhm. ; P.m/H .-ilimicui m'a.li Milan <Mo !.\"-v-.» »••! /!««lm.* tiiU uiiiMi'ji'iii'u:i Mihajla na-»!i'; '«.ii. K-.t i \ !rslm dr^«vu ImuIi* ostainn po--.1m.» pi j-nl p^nm^wm .,.»lil«ij»r,;m kt^'ansko-s<i.s:ii»viHi    Jiaro.loiu   n§i   halkairVin   puluotoku
ha V-j ps.hki jih k«t HovtMici oli/alnjumo, tii •¦•' v   V»*»(n;.t »!«• Srliyv / main i/jniio skoro
«   .].|    Jo   j,»,»J.»     li]i|< lfell|#     ttlkll,     (III    JM   SI!   t»'   <llll
r.'.i :rt\a« i\k'-l: , Hi 1mu» / Avhtrijn sitvi* v t»»li'i,» M'piStji, jm wmW Ii< |»i-jjat«*lji t>\ nijsmo.1* At»iiij.i ]•¦ >jI»i« \«tl*i tivajaU /a uponiiko pri Tu«'va ju ll.i-ka ^-M worjtla /.ujjo poti'/ati. W i!»'m^i^j ah«,nln1n« ;m Mt'tN-mu'lia ji« liiln pruti Niuji (tltrii^iMi'i, <•!<< .tok'tj«' ho trpfh iiti^i krsran-•tki i4:irH li p»il «i»'.r.uHain Av-*ti*ij«v Tmli v n.ij • im*wj<h i.| t;h'i*i s.- uij wsirijsk-i (Aiiilr.'issy*cv;o p>'*j!ika <!<i V;1»J1«* p-it'bxiVi Kiioki p:t si» iiil.i >»Jo;.i m:i,-i. .v.'.r.ah'.i. Mm j*» v ihvni>po!jsk«Mii 5;u.-s »!*:',»; p;«-w"!:i p<.r«Mf\o /a skoivj wuno-!.!,u » >Jrj". ka!»¦}¦»> so m »r»ski junaki pud ("V-u-.ui J U5\»uu in MiltM-sn Mor.noviit'in jniborili.
A-, i;«»- ^'fs bji' |iol;;/nli, pr.tvjj.i Srl»i, svojo wp!y.*{*'!j-t'.«» <ii» Srlujr /i* p)pr<!j s turn, kcr j',k pi pr»'» -ka-.i ,\»:.;il uun.ra i ll.pm j.i lH»i^}Muge#i ,M>!;i:;i -?j:.>.".',.i «nUia»jj.'!icg;s kti"/.i S!i. K-ira-i;j<'::i"\i't, np'si-^a L»t k\ur/;. viWur^a prijaU-Ija, /1 :.. e.fjv*-;:;-, -pw/uala, ju«'U t./nj, ko pa so pa *--J«^." j---'-:^ku,:-;-- «.Oi|!nj."' i,*«r \<If?>*;>nta oiit'*nj(.. :. . ;:;.i--ta k:j'.».a ^j>»/!it!\ S t-m «inom'j,, i^.!. ^' }>: t A\ I'.w/a j-na t*i' tii »'»'la. aku so'j,. tah .'a; ..¦! ^v.t i'.5a/:i:.i;t'. ] »¦••^h;;>' «ln«tvc (|0 r. k.   •- ¦!•¦   pr;{-. .'..
::¦;               .   .- 1   I   i.-   •>    ;:-¦  . .!, y  (ilhtnjhk'i*
ljlaznavoo jo tudi rokel, da „8tatus quo", jo vi\ kriKijanu na Turskom - smrt ,• 13 miliionov joi ijrsianskili nanalov (votidul Hlovanov) v ovropBJski huv.ji, !(> p., milijon jo Dsmanlije, (pravih 1xur-kov); c.stali so n»n.^atjo, ki tudi Turko in njih triiio/no vlndo hudo rrtijo. Nekatflri toll renega-tov so hili nek is IK. 1, objavili, da bi rndi zopet krst spi-fj.di, da h\ le mo^li jaroiu visoko porto ft) otnsli.' . Po toh spomiuskili crticali, kcr so tudi mi Slowiu'i vsliul ol)2aluvanja vrudno propovo-tlHo K.:»dovjiisk<* svecanosti proglaSonja Milana IV. mid.ydti tiLMnort'ino, veinloL* kiicemo z radost-niiu sivcm: Unj< 4ivi mladnga kneza Milana M. Obn Miovira IV. na tliku i slavu Srbijo in vso Ju» «nslaviji!! Zivio!
Politico druitvo Sofia.
Zapisnik obfnega zbora dnu 24. avgusta 1872,
Nazoi'ili 23 udov. Prtidsedujo: g. dr. Lawid. Zapi.iuju tajnik: g. Viktor Dole nee
I'rodsudnik bo 10 1. tooko dnovnoga reda: Vuliitjv uncga odbornika, iu vabi nazoCe, da ga volijo. Od oddanib 23 giasov jodobil dr. Ratael Itojm lh, g. Ma&ora, vikar v St. Mavru, 2, in g. Ljudcvit l'n 11111, uraduik na /.tile/niaki postaji 3. Izvuljen j« tedaj g. ltafacl Hojic za odboruika.
(tospod doktorand Oijlak izreud kot poob-lasujiico nenazoroga g. dr. Kojca, da «adnji no prcv/amu odbuniisiva, Ic r tnu toga nc dopuste raoo-gi posit. IVi!<lst:d»ik vubi todaj uazocj k drug! VO-iitvi, pri katori jo !/voljea g. vikar Madera se 17. glasovi;poltg njc^a sta dobda g. Preuirl 7 glasov in g. IV.'uic.' Luban, ka[>lau v Biljab, 2 glaaa. Mat se tudi g Ma-s-'ia brani odbornmtva, ceK, da nijma Oas.i, .sc preidc k trctji vobtvi. Voljeu jo za od-biinika g. Ljudovit J Venn 1 a 17. glasovi, 8 vo-liiccv ju giasovalo r,a Stclnia Makuca, 2 pa za g. i'Vancota Lubitiia.
I'red^-diuk g. dr. Lavric, odda predsednistvo
'   I'.'ik'i sc navaduo tar ska vladn in driava imenuje.
PJ8.
LI8TEK.
Pisateljci ienske ijubezn;.
«» * I » * • r I I.
Z nj<.ino r b». /a?a ^o^poditins, at*« ^Ij.iit okcr.ee svojinr, citom iu %U j h v.j.ustili, dm let jo po tvotu ki LV.A>.u%! g/. dn«f, Kior »s Rfkoli <•«-tl ognja, kt bi nr.t ga bila »>k!:»aj po*oiiU v s:vt-bogiDJa Z.^a, Va» !:•',.» u;j.»d. kbjr piv»»-krat ljub:, Vam bo pr:trj-.'%a». i^i kdor j,j k« laj gorel v ljubtfzni in /,»2uj nc v.», b.> ?pyt drugace aodtl Vase cute.
Jaz, kar nit;Ji« tec, t.e bi vc:dtd k.«j bi rekci: t'idi noceui razkrivati ne ran ue ladndi:, kukrc mi je ked.ijiz svtj-g* tula po^lal porcdni lantek Cupido: bocem pa p jsnt-ii \l pr.jatuij^kih pistm nekoliko crtic, katerdi so me spomcilu Vase vrs-tice, da Vam bo raogoce jiozdevati se, kako moski ljubezen uutijo. Nadpjam se, da mi ue zamerita prijatla, kcr se tukaj sponiiujacn nju, ki tta menda mene pozabiia.
„Ti so mi amejas", mi ja enkrat pisal vrst- ;
iijuiM.'^.i okna, iu jo zagludatn, ko se svojimi prst.ri popravlja kaj pri rozah, katere sama za-i:va. njo pozdravim ter fni onapriljudno odzdra-v!, vf-nij mi, jaz ne vem sam, kaj mi je. Kadar pridcm v njeiio dru&ino, kamor me vleco ne-z.ana m¦:»!•, mi je prav tesno pri sicu, rad bi bil uijnden, pa cutim, da sem okoren, oua je z mail» jirij una; katlar sva po uakljucji za trenutek sama, rad bi yj »a kolenih povedal, kaj cutim, ;. nc v-.'in, k^j n.i zadrzuje, beseda mi zaostane v grin i:i molcmj; so izdiblj«'ja izdibniti aine upam. liad je imam    neizmeiuo,    in  ne morem ji tega
povedatt.---------*
Pozneje ml jv. pisal prav tisti prijatelj med drugiui takole: ,Ja* bi vse rad zanjo storil, sroj'j uagnjenos* bil jej rad pokazal, kakor koli bi mogd. Tako dated sem zaael, da sem 2e vfa-sih zelel nuj hi prisla boginja mojega area v kako nevarnost in da bi jaz zraven bil iu jo reft 1- To sem se vderaj misld, ko sem se peljal /.raven nj»i i 1 njene matere v koCiji zraven Soce, ko smi prisli do mesta, kjer je voda cd kos ceite odtrgabi. Ce bi se bila tam koC ja pre-vraila in ko bi bila ona padla v vodo, sko&l bi bd za njo iu ce bi bil tudi saw v valovih pogi-niti moral, aamo da bi bila ona resena. Bratec moj, veruj mi, da ne vem, kaj delatn in kaj w\*r
:.,!...   *..<         ¦» :<>"hk.!i   p;'.r/!u;ii   zdih;t\;u   v   prvi
Y,.i-.:xr. . is ».«• MiH'ji-. leer «mi Ti ru/JaJ. da m< :.: :u»*          ii»* po t:u* -j p:i mm b:t», li¦• po noe:
..isk«"'           .    P.i   it ij   bi   h iic   nnu'vii'f   Ti  m-
; : i'.jtl«"> ¦ ,*mi;;V^-im i> *J'«- *; j.ozdravij.i vzh.»j t-; .r t *•*;,= •-, •» p«U) «t\j }itii hii profit ,m -sra {so /'-!¦ ji'MJi i'--.rj in n n si dnig«; .skrbi. ko i skttt |ii.sh*.gji z.»i!'-». zveikr se sp:chaj.is v<si:i p.i »1-'j:h;s»'-,1i gHj:h. kj?r mr<* p«tj* z:ujubijeu» g» .-la-.rk.i to iutli ui v.n.h cut** v Tvoj»m srou, ;«Ji p.t 'It rj'.ii no v=tit» v kr >^;i pnj.itl'iv zan Tvuje :.v lik> vos Si mru: t. «no lH:»lo, ves si t>voj. Kitk<) ,;« vsw tliug.try pri mt'il!
Zjutiuj v^tatKMi u pjstelf, kj >r colo ljuho nor i»;jsem ijjivri p icitka, ne^ireii &o oJiiccmn in grvm v vrt: ktko prodrughj p jv zi-iu<; vae, kiT 1« nan jo rnisl.m, !o njo vtdiu iolun. Vc-t'krat sem bral, da k za?jttb!jr.u':na •ro^tri vsalci evolliea. vsaka naj;iianjsa rec, a to ni reirras pa j % da ho-cjm j-iz /> vsuko rot jo govoritiida isc-m iiajlfipse cvtiiiicu, katero bi po laid iij i k'ikor brez um-i hodim :z liiso v vrt iu uazaj] v svoji sumutoi sobi ae veckrat vsedem in zifeani njvj na cast kako pesmieo, pa i»e mori»in Fe zloziti, ker all ue raorem pri mini sedeti, alijker nimani dovolj besed, da bi hvaiii njene ocsJigene lica, njene krasne lase.   la kadar  grewi ua prosto mimo
pi^^podpretfselflniktt g. Matiju Doljako, leer je saW porofie^*I«c o prrhodnji todkf.
G. podpredsednik Doljak prebere 2. toeao dnevnega reda: Peticija zanarodnostnopostavo ia za prenaredbo deielnozborskega volilmka in da besedo g. d.ru Lavrien, porocevalcu odborovemu* G, dr. L. razlaga v tehtnem govoru narodnoa$ue,. razmere goriskih Sfovencsv ia potrebo narodnost-no postave, da cnkrat neha razdrazenosr, nvj na-rodnostim, potem precita prestavo narodnostne postave, katero * je Hohenwartovo mimstmtvo predlozilo eeskemu dez. zboiu (To prestavo pri-nesemo yencm prihodnjih listov) in naposledeita sledeco peticija:
Vdmlmmo c. I: Minhterstto!
^Justitio. fundamentum rcgnoruro- je bilo gealo raojkega cesarja Franca I., „Ricta tueri* pa gealo cesarja Ferdinanda I.; tedaj dveh vhi-darjev, katera sta imela absoluiuo gospoaarstvo v ces.irstvu, in to oba lepo znaci, Njegovo Vcl.-eamtva aedanji ua$ ceaar, je gotovo pvieakoval, da so bodo to pravno naeelo po noveiu uslavnem poti tohko bol| uresoieilo in da bode osrecdo vseavatruakanarode. Nadja'a seje tega vecina teh narodov, in se ve3»lela> da ra-cviju uasa drzava v svoboili vso svoje moci, da pokaze svoja krepoiti v najlepsembliaku; zato so ae vaicvrsto lutili tez iv-nega dolovanja. Doslcdno je namrec sktepati, da veckose narodi razvijajo in krepijo kot deli, tohko boljo se mora kxepiti drzava kot ceiota. Nasprotno je ocividno, da, slabeji ko so na dusi tt»losu ali pre-raozenji posamui udje kako celotc, slabeja jeoun, in Co ae moralno uniei kak del, mrtva je d.za.'a na doticnem kraji. Uazvoj vsakega naroda, posebno prbaiega ljudstva, je pa naraveu in jnogoc le v njegovem Jastnem jeziku, po narodueni slov-atvtt ae sodi omika vsakega Jjtidstva! To so na-Si po3tavodajavni krogi delomt priznali, ter pro-glaaili so § i9. drg. osnovmh postav. Toda kaj pomaga najboljsa poatava, ki ae pa ne izvrSuje. Una izbnja v zacetku nado, po naravnem pra\ti, in dant postavi opraviceno, da se bode izpolmla pravtcna ta tirjatva vaacega naroda, in zadostilo silnim potrebam njegovira. Ako so pa to upanje goljufivo pokaze, mora to razsrditi najzmernejse in najpotrpezljivcjSo narode, posebno ce so drzavljani . ai vsvcs'i no aamo svojih dolznosti, nego tudi svojih pravic. Pravicnemu «rdu se pa zdrnzi os-ramotenje, 3e se v kiiki de>, ii clo narodni veemi po sift vrme jezik raanjsme.
Prav tako se godi na Goriskem. 130.000 je Slovencev, in k vecemu 70.000 Ituljanov, vendar pa nadvladajo Italjaniv javnorn ziivenjo, in prave enakepravnosti ni ne v dezelnem zbora in odbo-ra ne v c. k. nradnijab. Oolo nemScina se tukaj sopiri, in nekatere c. k. uradnije ne uebajo nem-sko dopisovati slovenskim obckiam in strankam, kakor da l*i bili Slovenci le zarad nradnij na svetu. Tako zanicevanje te postave mora podko-pavati cast) in veljavo uradnij in zaupanje v njp, kajti prav one bi morale biti varhenje in izvrSi-teljice postav; toda zalibog v tern obzirt: nijso pri: nas.
Prav tako se nam godivSoIah, katere imajo povsod drngod tudi nalogo, hraniti naroda dab, poblazevati njegovo dusevno zivenje in priprav-Ijati njegov materjalen napredek. AH pri nas Blovencih se narodni nas jezik st) zmirom  kakor
t nradnijah tudi v soluh zatira, ali pa se  ovira kotikor je mogofie.
Kijso %ii§e«|t jeziku odprk vrata niti v sve-ti§cih piravice^p^lv svetiscib divn.U mu/,   le ]>o postraui>kih   vrattcab  se ame vrivati po tifcm v te prostore.   Kratyo se nam torqj ^p katenh nij sv©fej|bmjga obstobf mt| 2 predka.   Kdov je pa krJv?   Mogot^na i na atrauka je,   ki hoce  biU   avobolnjai irseini, pa win Slovaue tlaci v imenu svof] nas v bvuj; okoloiti   pwje polbarbare.    i euakopravno^ti.    Mozje bo, Jci hoiv>jo   bi^ driavniki, pu uas zattrajo in?strasti slen^Ki v-ttije, da sbibijo Avstrijor   tie prezir.tjo pcrnro iaf t; puatitve, te sej--*jo insiogo, srd in  sovr.HtT«> mej ., uarode   iste drzave.   la to delajo,   akvpr*iy   >*_ okolno^ti p> K^ropi take,   da bi m^raU Atttnji hitro ukn-pitt m zedmtti vse modi vschsroj.li la-ruttor. ('as je tetlaj, dauepo gesbh g*ri omc»je-ttib uresmet Njegovega Vtliiana^va n^e^s sea.n«.|^-ga cesarjazcija,du bi ae potntiiiiv^ia?sttijiki iiaro li.
Uotovo ju to luogfrie lzpeijati jm> i nakoprav-uusti, in najlqiso poi jj pok.izalo p^pri-jsau m:-uiaterstvo predlozivsi c^kenui dtizelm*mu zbora nuort uaro-Inoatna poatave. Ta uaAtt, ki daj^ ?¦ lU drz. omovuih postav hnu in meso, sm> Slovenci radoituo bmii, ker je pnpo'.n^iat privfc»;a vsakemu, m nij mogoc?, da bi uadvladartl in thtc11 dragi drugeg.i. Na Goi'i&kcin m naiolno-stue ruziuere podobne ra^meram na (V^k'un, ker sta tudi tulvij dva r.aroda si >v. in itahjausli: m »1» bi btto turoj trt'b.i piobart'iUti ta nac'-rt, da bi Ik I iz)raten. SpUdi g.i v)ilobrivam«>r in po«ebn i L. I ker imuhio :i ubrine poi korminskem, in -> pod tr/iskim okr.tjem, ki bi ae morale italjauoiu »llf-gaiti, da nnrudno ne pogiofjo.
Zato so n^isi slovunski potlanci v tV/.Aium zboru 1*371 soglasno interpelo.ah vim >ko \l,idn, ali bi ho tela tudi (joriskemu <le/chuin i zboru predloziti, gon ouenjeuemn p idobeti ». I'rt n.i-rodnostne pnstave.
Na to je odgovor prsAal, da nij mo^Io inini-steratvo tega stonti, ker nij nihee v Gor.ci take postave tirjiil. Zdaj ac no m#re vie kaj tuk*g.i reti. in podpisano drufitvo fodpira to tirjatvo vseb sloveuskih poslancev navdiSeno in na vio mor
Toda ne samo take namduostne p>sta\e, ampak nuSu dezela prav nnjuo potrebnje tudi, da ae prennredfjo doielna ualava za Primorjt* in dodatek k tcj postavi od 2«». febrnyarju IbGUtir se tiee poknezene grofije Gorsko in Gradisuan-sk«*, pa aezclni volilid red Milan xi to grotij«».
Na« Slovoncev je, kakor smo poprej opazdi 130.000, ltal jannv pa 70.000 k vt-c'.-rnti, in vendar ; imnmole 10 a dnigi 1. poslanrev v zboru; in t-aj vse silo napnemo, po itari postavi jib ne mor- m > spraviti v vec zbor. Potem takem je de2e|na ve» cina olhojena v dezelnen zboru vedno v manjAinUn* ti! Natii sloven^ki paslanci so zatorej v zboru leta 1871, koje bila preuantlba gori omenjenih postav nadiievnem redu, v sporocilu manjsine dot.0«egrt orlseka polozili pravicne in prav zmeri>« tirjatu-naSega naroda in to sporocilo prvih dveh poUav potrjiijcmo in se nanj sklicujemo.
Potrjujemo u preiatavljenega nacita za vo-lilni re I me} drugira potebnn: izkljucbo c. k. uraduikov od fosiunstva tajno glasuvanjez h»tk , ueposre-lne volitve z o:loeenini volilntmi kraji v voliluih okrajih in da a* volilna prav«ci \/.wne trgovski zboriiic'.
lim, kajti jaz cutim ncizmerno bolost, in kadar se mi ona dobrovoljao nasmehlja, nepopisijiva je tedaj moja radost. Ona je lepa, je priijudna, je zlalvtnega srcaT — sam Stvarnik je ni mogel po-polnejse vstvaritt. In jaz sem nesrecen, pa no vena, zakaj.   Blegor mladenuu, ki o ljubezni  n:c
ne ve!---------*
Orug izmed mojih dveh prijateljev je bil mir-nejsi, ker hiadneje, manj vroce krvi. Enkrat mi ntzkrije svojo prvo ljubezen tudi v pismu. Pisal je: «Pred nekimi tvdni sem se sprebajal proti D..; na poti dojdem prej nepoznano gospo-dicino. ki se je setala menda se svojimi in o ka-teri Ti sedaj samo povem, da jt je ime BMhrie.* Ornolasa je in cmooka. raji drnikastih ko bledih lie. Jaz ne Tern, kako, vendar ko stcpam zanjo ji pade na tla ena* rokovica, ko je menda robec iz zepa potegniia. Ona tega ai zapazila. Laliko si mislis, da sem hotel biti nljuden, ali, kakor se pravj, galant, poberem rokovico ia jo gospo-dicini dpnesem. Pnjazno se mi ona zahvali se svojim 6mm ocesom, jaz pa priklonivSi sejej od-nesem v avojem sreu cuden cut, od ka^erega mi je Jnli, smejaje rekel, da je ljubezen. In res, jaz vidim, da jo imam vedno rajSi, toiiko bolj ker imim zdaj veckrat priliko z ujo skupaj biti, ker njeni stari^i nas zdaj veckrat obiskujejo, kar v nasem^ majenx trgu ne more drugace biti. Ona jaba in jaz jej jaham zdaj vsakokrat na strani;
: dragi moj prijatelj, to ,i je vi»*flje! Vendar ne-ko cudno vedenje opasjem na njej: ona jt* hitro ra/drazona, pa jaz jej ,ega ne jenujem v zlo. k«»r jo —  Alcksandnoka i 41i tudi Ti ljubSV     -  *
Pa k»j bi priobcettl vse, kar st» mi prijatl i
i o svoji Ijnbezni pisala*   Celo knjigo bi napolntle
njnne pismn.   Tohko raj se konetno  povenn   da
je eden razknl svojo ljubezen.-ko je   ljubjeo ucil
; igrati ,sahtt, drugi pa, ko sta   si menjala   svnje
j fotografije.   Obema je'bil   odgovor  ugoden;   ua-
! trasrla se je ta, ko je feuia izpoved   prvega, ra*-
i kriia je svojo )jubeze| pustila sah in — zhvzal i
j je.   Drnga pa je moltjila znjezno iooicoje strast-
| uo  stisnila   roko svqemu  ljubtjeneu  in tresjea
; se na vsem  zivotu j<j nagnila  svmjo  glavico   na
| njegove prsi. Ljubav iseh sttrih je bila nedolzna,
j ognjena, kakor mi pffcajo   celo  pisma,  med ka-
terimi so nektera iz beresa ene  omenjenih   kia-
I sotic, katerih pa ne jrijavira, ker nocem biti in-
diskretea proti lepenoa spolu.   Omeujam, da pis-
; ma  niso bile pisanena mojo ndreso, nmpnk, da
; jih imam iz prijatlovi roke.    Ljubici  stn   priae-
! gali vecno ljubezen. ;
A zdaj? Eua j srecna sopruga gespoda, katerega prej ni p.izjala, ^Marie" zahbog nt zado-voljna v avojem zakop, prijatelja pa prej zventa svojim prisegam 6ak$a, da se ob njih j»relomijo prisege druzih goapodpm prisezene v prvi ijubezni. j                          (Komc pn7».)
Zahtevamo po, da bi se volilna prayica dala vsem v Gonci in po dezeli, ki placujejo "saj 5 gK davka od uepremakljine, obresti alt dohodkov. Tudi naj posttva odloci, da ima pri volitvah na-/•x-i vkidarski volitveni koinisar le dra vol ilea zhpti volilno v komiaijo a ne 4   po §.   29,  vse
» pa volilci sami v razmeri 2 proti 5 tim,   *
Ymtt si, da delamo nti^iemu narodu, svobotli in dizuti v kurist, 6i»t nam je, piedlozitt vi» sokemu ministerhtvu na podlagi t^ razprave in Valed »klcpa politicntgt drnAt a: „So*:.r in v imenu tega drustva to peticijo.
Naj hlagovolt visoko c. k. mi»i?»teratvo pred-lo/iti pnbodot'iiMi dvioltu'ntti zb>ru gen^kemtt narrt n.krodnosiiuj po^tav^ po vzgledu nacrta pred-stiv.j.'u»ga let.t 1.^71 di^idnfinu ^boru naCeakem a prt-wjembiiiiH, kaUrc zdit*»vi«j*> ua^e potehne ijtiimre, in laiit za prenaredo d-/c-lno u>tavi; /,* l*rfrnorj*» in dulttek k t**j pistavi od ItG. ft*-bruarja l.*»il. kar se lice nan- gronje, pa vohl-npga r«da m d^elne jn#slatKe pu tporocilu tn mmhh gori omenjenih.
Sioi end In narddna Llh tvlavnont.
^SluviiH^i Xar«»h ]«• |iriua«t p*4 t*tn !in<dov»m lo pniv /ananivih rbnk"v: v fttd-nj**m |»i4»* tak<di*:
N> siiianajmn N» na rla»I»», m« rViaajmo h,)^[h \hd, nt'L'o dt'lftjmo tako, kak'T da hi takih Y*•«'• m* prjrjkHvaii; pri %^ni pa vendar tirjajfiio, kar j*> wa^a; .Vajti prarifa «<» nt* si»t»p» iiikdar in nikjiT natiiovoljiifi jaipuV-att,
'Amii\uw s»' fMiliti<'*n4 orgatuzoYiti; pn-pri'zimo vs»» km]'* in k«»t<* j$l«*YHi«kH a svojim politb'riim in lur-Mlnim uplivum: zajajajmu sro» j<» peto ludi tarn, k>r je m»lo np«ttjaf k^r itnergiltttttt bwl<» * timm svmht nekaj da^li in nsm !«*kaj tal pnl^rib. V dohr^j in ivnt-noj or^atiizar-ijt j»» nasi* spas*»nj>.
K*lruznjntH pa h imliti^nim d<'l«>vanji*iit tn-ill skrb in brisru m wi»j«> softjalao zKdjIitttjp, za druUveno m ditubtu^ko l>»U^ /JYlj»»<np\ Vn^njow Jwr.Hlt^ srranosti in *>«ii»lin»; ih»* lajmo pstholoffii'-no na na.% lj«4*4vi?; raxiirjiij-mo pripomorkt* k nmtki: knjiss? in Aw«|>»i»,
Ni* ub'dimo |*r«»t>*»j«»**f* na «>blak»' v vi^ok^j p>litikt! (priim* s»vojcs oi:i raji na kra^nu m-.;.» doiniiviuo j*!own»4ko, ia p oMtdnjma t mar-Ijtvi^tjo in truloni. IMo! b*»«lt tm$ gmlo; v nj**m iviaio s.v**j« tola/,hp. v njfj svt»jt» bolj^» nadejt'! Yzhnj*jm*» tndi dru^i* k d<»ln Ur m-tsntjmo i»nt t»»»d**rai jM^imir^m, v ktiti <*% ienivust rada kak^r v pla>«: zavija,
Bodimo pravi^ni tr^pMi >vojim v^Ut*^ Ijom, Hp*>sttijnH» *» v^]»mn«»! Karajmf», kar j»* krive*bt prip4^nnvajmi» po«ti»«u xaslng*? To hA*1 vsoinu naHj'tntt nar^u pml druirim t r-ast. &i ua^» \*m°*U \*mn*> & hrahro; n*» b»>iin»» Mk itrth<*n*«4r» krivK*nika, naj tt*H v tpw ali oniMii suknu.
SkrtnV m nravi?tvenft prtvxdtfw namda t«* zahifiio ji»sr**vth t»*I^nth |H»tr»'bn*»tij. Po^jw*-stgniM \sa Hi^lstva m vse snajdh^ kten» ve-il*»j«» k lioljVmii maWijatnMntt ?»tanju, BodimA kakor v p.»ltt<ks. tak*» tudi v ir<^p"xlari>tY<i»Hn oziru posniniisi' in pwlfz^tni!
lhrijx*inatfainio si na v«»> nw*' h kr*pkenm narodnpinu nns.*an»Uu. kt»*r.» dajo najn*dj^» podlasp) nannlnfj samostaliK^ti ia svobodnosti. S*>dattje ktintttmaetranje slovaasfo* ve&nt* vOiv lajtaniji up bib hi mogofie, ako hi Slovani ve-*%ih in vtv slovanskt mitdpfth me?*t imeli. Saj se mi Slovenci pri vsakfj priliki nevsMno in s toznim sreem monmo spominjati, kdo v Ljah-ljaui gospiHltije, da o dnigih nustih jio Sloven-skem ntt; ue goYorimo!
Kone^no |»ak & nekaj nasvetov, kteri ko k hoijsemw. naiemn napredovanjn potrehni. Gtelimo ostro na to. da m pri vseh naiih de-lib in narodnih podtzetjih nravsttenost in po* stonost neoakmnjtna ohrani. fHinavstro, zvyafc-nost, sleparstvo in sorovosi hodi crtjena!
ZacnniM) pravi svobodoljnhi jaostajati; ne krusimo stan stann, osoba osobi svohode; ne strahujmo in n? aitirajmo se sami med seboj!
fiodimo prijatelji napredka; prisvajajmo si TS8 koristi novih znajdb, znanostij in nraet-nosty. Brez tega prisvajanja nikakor in nik-kar He bi mogli izobrazenojsih narodov dojti.
In slednp: postavJjajmo se v Yseli vpra-sanjih in zadPTalt edino iu izkljufljivo na na-rodno politiko, pusfaje na strani   drugtt   men]
To pa nij vsem znano, da se je solkanska zupanija zediajena z grgarsko, trnovsko, cepovau-sko, lokovsko, bajnsko in batovsko pritoziio pri financuein vodstvu v Trstu in tudi pri visokem ministerstvu v Bacu zaradi nepostavnega pobira-nja mitniue, pa brezvspesno.
Veliko zaslugo si je pridobil v tej zadevi tukajsni veliki posestnik go&p. "grot". Flam Puppi,
vazne stvari.   ktere so vefidrt   onostransko in \ {?r SR ie dolS° ?***> s fiaandnmi vodsivom boril. ..„?.«¦ „i^^: L.....1__     id„^;.»a «.. *»-««: *«*.._ ! Kai' se oraeiiienim  zupanstvom uii posre&lo do-
ii !
naSej slogi pogubne. Pnstimo na strani vpra-sanja, kdo je liberalen, kdo kk»rikalen, kaj kdo misli o cerfcwnem premozenji, kaj o staretn in novent katolieizmu, kaj o rimskem vpra&inji itd. Ml Slownci m gamo.da teh raziner ro-stli n<? hodftmo, ampak tudi mjmarno fasa k U»mu, ker lias \$e iiw»nitw>jse skrbi onhajajo, imjmrrf skr!> za nas narodni obstanek in za |»r?» pt*sojf> jogovf-fa dnspvwsa in telosm-ga izb«lj§anja. Gmejiijmo svojn moot samo na to, kar j« {totrofeno!
Dopisi.
V Goiioi 2*. nvgwta, — Ohcni  zbor nanega ttrantva do** 2k   t. m. jw bil prnv  slabo   nbisko- s van;   t*lb*»r j»»  oUotil v ta nunuMi    neprimcrni i dan, kajti «> fewniijift *»• sicer  Ijudstvo v obilnem ! ^•tevilu  zbira v ju«>»u>,   t-nla  m« \ numc»u   ivsnih | |K*wt<»vanj, ampak p<> *vojih optavilih    Pri vsem j t»'!B j** bila |ki dn!jfrt«%H!ii trikratm   \olitvi cnoga i •nlfH»:mk:i r.i/pr »»ft •> pmliftLu /a*trau narodno^t- ' u'   |mta^   in   prtsiutvdlH*  d*^««1iif^i  voHlnika j»ra%    /i\:U)ii.i in /launna.    Nf*kdi> i/mvA govor- t »uk«v jt*   iw^'ivHjtl   rt*t. kfttnisiirja,   Lttviega  nij < l«jt*» zil-ij m v »lnp,fi«' pri S^»Cinom  xbom;   nn'nil j jc. da jv   jirinupriMjtii,   ako «m» do sodajne vlad« j pwori v pmlobi rcvulucij  ko peticij, kutoro • bi pre*iraj« v kos vrgla; 1,lalibogat. j« rc-M, p«- ! »rKnm jw tudi mton<*mttit"<tu vladnega kotniMU'ja i ki bi mud vladi pov* dati, kako tutuu) in kajzah-t»n«nuKH Tmta g«^|KHla guvornika roucuje nij nanlo |M>djK»rt* w»*d pi'shinuli i, inarm* *¦* mu j<»  pwoj fttltfrf-ito ixl|t«»varj»N».
^utr j«» rw ruitno, da nij cps. kotmxarjit k na-•iim /iiw'romV k<» v^i ustava^ki li^ti tako rwli spod-pitftj't in /Atnkttjijt avstrijttku i«tj»* SJoveacev, ku tri'^rcin giiri^ki .ipicelj* xopet v zadnj«*in I'latiku Sur** oh-dgradtki, svinanosti *«hii vparati-**tit"tif* t**»d^nf*((*, all kaj enatvga, ko ua.*, in Soto *«» iwwbno • po^ood t'mijo in obrekujrjo, naj bi bit gofip* baton It- rhbarli «-dini, kal<«n he /un.va ua na-.nt lojtiln^tV Skoro je ni*viu*jctn>j in br^c hi wwhlu t\% mix m naznatvito rJtora pri»lo pr<Ml wi. ali pa da jc na njo {>02abil. Hirer zastran x»a*ih xbtrov prav Ivhko inirno spi.
Ker ;»s bt!a raxprava prve tocke dolga. jc ne-koiiko bolj oddalwnih rlanov <kU1o in pri drngt t«>cki w je inor.t!*> nekoliko tlrusjvenikov privabiti, «U m |e posuvno fttevilo dop/milo.
Tabor je skk»nji»u. V KetH'ab w zbt*n>mo dm* «*». oktobra, tv nam Autrnpcrg in t«»\arsi racuna m* prt<kri/ajo. lUnnka oklira m somhIiic Zupanijc M) «MN'r (fist« ft)ov**n«>kft'. UmLi pr«>biijf*uO nijBO so tak?*, kak <r driigf* olu ine v ironsfct nkolici in dru-gml p«» <ion4k**tiu Nnj jib \to tabor za v«w*loj prrdnuoil k cfr*ti latiMlfii zavi«*»ti.
V g»>r,iskt in m»t*tii«-nf ya*.Uipu je tkt vhc pri **ta*r**nt; raj»'rj*»vji ^tranka di-U .ntrik*** iu *aU> nij Inbi ?iUjL<* trikrat po%t»vn«*ga sU'vila pri na-p»>mhtuli v»jah, Tudi wt^eki pckivajo. 24 avgusta je poptdnoma st»*kla doba /.U]ianova in podinjKi-uorT tako da sdoui riH**»tm magistrat na cisto H'»-l«»tUviM |k>dla^i in uuiii.Ht«rMvo & vi-dno CNllana i»SUi prito/lio aui^trau /adnjjii voliu v Kaj iw.sta-n*» iz te> xmt*»njaT><% kak b<» k »»ee scdajue anar-hajc* v < J<iriri ? It*»g v»"! Kdnr j»» intrigo zmcsil in zm<*Hnjavf *r/rot*il. « morda 7.daj v ptst smeja, tofla «*e je resnicen progovor. da solnc*? sLasom n1**; rmzkrijp, do***2e tudi njcga za,«dn/ena kazen in m-nda najveca: zauircvanje somcicanov.
omeiijenim iupanstvom nij posreciio do seei, je on so svojo nevtrudljivostjo pri iinancnem ! vodstvu v Trstu vendar le dognal, daima ljud- \ stvo pravico pri vhodu v mesto pobotnico tirjati i in pri izhodu iz njega njo namestb so enkratnega ! phu':ila, mitmcarju oddati. Enej osebisj jo tcdaj i po'sK^ilo isto krivico odpraviti, katero odpraviti i tie sedmerim zupanstvom. z jasnimi dokazi po u- | vadnem tpotu ni posretilo. Xalostno zadosti da ! mova z davki la tako prevee oblozcn narod svoje \ pravico, kojo so njcmu 2e davno s postavo) zago-tnvljene, od uradov po oviukili iskati,
To objavljam, da so bo, ljudstvo svoje pravico | zavedalo kar se gori^kih mitnic tWe, in izrckain | ob enuui zeljo, naj bi to vsn zupanstva obfiinarjom botela naznauiti, kt*r nima vsakdo pviliko tega po »SociB pozvedeti. Pravicno bi bilo, in to tudi tirjati smemo, da bi dotu'ne uradnijo krivicnomu najemniku mm svoto, koja se je na mitnieali kri-vieno tirjala in so se tiija, povrniti ukoaalo, ia ker nij mogoiu* je med posamezno raxdeliti, da bi se obrnila v ko:ist ul»ogih nase deiole. Upati jo, da bodo dotiem; uradiuje skrbele, da se ljudstvji v ti*j zadwi pravira zgodi in da bodo onega, kdor nepostavno mitnino lirja, po postavi ojstro kuz-uovale.
S Tomintkegi 15. avgusta4 [I/v. dop.j ^al mi jo. da moram |icc'. gospodu Ant. Utiturju, ki je bil v „Siu'o" iirkaj ^poslnl11, omoniti, da mcni ouo Mposlauo4 nikakor ni razjasuilo stvavi, Kaj imajo Iskarijotoxi donarci (evfemistiiino reCeno: vladina podpora) iu pa VuSi dohodki skupaj? In, its morajo dobodki priti v govor, mar nirnouuski odsek «*. k trhiikega namestnistva za vagau ?.ita odbil 1»* 1 gl, Yum, vladni'inu Henjaminu, ko je bil n. pr. dub. pomocuiku pri sv. Lueiji vagan iMiakfga xitn xaruCunji'ii po 8 gl.? Ccna v Vol-t*ab in pri sv. Lu-iji pa ni titko razlicna, ker vasi nhU" daljo vsaksi'liiii ko za kobileiu skok. No ostane tony dru/.i'ga, kot da priznate, da sedite na vladni liuuiuici, kakor vjeta seniea; in Vi Se veduo pojoU', kakor bi ni<" no bilo!
Da se Yam je messt< stalnega poboljska, me-mUi (Kivruitve za odvzcto nekaj vrglo, ne morete reri, k'T potem bi niorali dokaxati: 1. da niste na )MKU;tgi uamistni^tveiicga razglasa glcde po-boljtika m vuo leto, ki -?a jc nadskotijstvo du-hovuom v pregled rnzposhilo, VaSe prosuje z dru-gimi pvosilci pri nadskofijstvu vlozili; 2. da nistc bili od nadskotijstva z drugimi 5<> prosilci za ppodporo* vladi priporo&ni; 3. da Vani pri dav-kariji ni odkasanih 100 gl., kakor Vasim to-vars?m.
b Sc4cim 27. avg. [Izv. dop.l Znano jegotovo bltfniia pa tndi bolj oddaljenim prebivalcem goriSke grofije, da so pred nekaterimi leti po c. k. mini-sterskem zaukazu ott 15. maj-i 1822 itcv. 18.190 vsi isti, kateri so $\i % vozoni ali Jivino skoz Go-rtco» le pri vboda niesta mitnino placevali, pri izhodu pa jih je mitnivar naprej pnstil, in ni tirjal od njili placila Ta postava bila je veljavua, se ve, za vse eetiri mitnice goriskega mesta; namrec za oao proti Italiji.. proti Trstu na Dunajski eesti proti Krajnskemu in na solkanskt cesti proti Ko-roskemu. Morali smo pa vendar nekoliko let mitnino placevati, vkljub omenjeuemu miuistervene-rau za ukaziv pri vhodu in izhodu iz mesta.
Iz Ave 10 avg. \hv dop.J Nas /upaa, kateri je bil prigradii kt* obcm«kega pasatka k svoji senozcii, je inirno gledal vec casa, kako so ga ttuii drngi obctnarji ^osiemali in kose obuinbkfga pubnika /aso ograjevali. To je ln!o uekterim ob-(anoia prevee in prito&iU so ve. Sedaj se jo zu-pa» zdraiml, in uka/alje, n»j obriuarji ograje od-»ttauijo. Kvr je on s?ojo ograjo pustil stnti, se ob^marji iiiro botli ulati njegov«*mu ukazu. Na to prosi Kupan od glavar,a pomoci, ki mu je tudi dovoli h teio, da mu 7. t. m. poSlje zandarje, ki naj bi ga podpirali pri' podiraoji ograj. Ti pa iiisi) ua.ii zupana do:na, all krr se je bil skril, aii ker je bil sel po sv»jetn opravibt iz d >m i, ker kupctjje s kravami. Obrnilt so ss tedaj do p )d2u ia-ia, ki je dal v«e ograje, tudi zupanovo odstramtJ. Kdo j« bil kriv, da je obema zgub-ljala kt% za kosom svoj^a pagtnknV   2upant
Ta /.upau 3e ni poUJiil racunov zalctol^TO-1871; dezelnt odbor g* §e ni k temu ptisilil. (Cj nibte be svojim zu^anom zadovoljni >arad njegove „poglavitnosiiV lakor pravite, je v Va§i oblaoti daga v prihodnjejio volite. Opa/.ka ured-nistva.)
1                                                                  ,..,     .nil-*..,,    n   ,
|         V Trstu,   27.   avgusja   [Izv.  dop.j   Reseda,
; ktero je  napravila   ttoja[»ka citalnica  pretcklo
nedeljo 25. t m. je bila jzaklueek letne sezone. ! Pocastilo je nas I a Srhovj kteri so imeli   popol-
dne prcd besedo obed, ktjkor je pri njili navada. ¦ Celega janca pecenega sojiraeli na mizivtcm, ko ' so se narodne srbsko peshi prepevale iu napit-
nics slisaie, in ve^eleli so|se tern bolj, ker so bili
v narodnem domu.           i
Z lepim govorom, kt^-ega jo imel   g.  pred-
sednik 2vanut, zacela se jtjbeseda; povdarjaL je gor
vornik vazno slovesnost usjpljenja Milana na srbski
prestol, kar je zavse Slovaue va2no in slava jo do-nelo Drez konca mlademu vladarju, da ga Bog zivi in ohrani, ter mu poniOzi prinjegovem ime-nitnem delu.
Zraven tega se spoiuiaja g. predsednit cast-nega uda 11. citalaice, kteroga ves svet pozna, kterega imenujemo diko Jugoslavije in na to pade zagrinjalo iz zlatega okvirja; Strossmayr se vidi v naravni velikosti, kot 2ivna platno zlit, kar je v obcinstvo velik utis imelo. Zagromolo je iz stoterih prs: Slava! '2ivio Strosmayr,2in se skoraj ustavilo ni.
Lepa hvala dastitim radodarnira udom in pravim iskrencem, ktevi so Rojanskd eitalnico z lepo in naj drazjo podobo okincali. Slava jim za krasni spominek!
Na to se je program kaj lepo vrsil, vso je bilo navduseuo. in s to besedo je koncala naloga tega odbora.           _________
, m Ljubljana 7. avg. flzv. dop.] Nevarnost je v kra-ju in zopet nam je dovoljeno misliti na prihodnjost, kajti koinet so jo umaknil in pustil nas zemljo v mini. V Ljubljani so posebno pripomogli ^ re8itvi junaki od nemcursko pozarno strafe, kajti ob 9. zvofier 12. t. in. so so spravili nad detolno gle-* dahSceintamgasiU.-seveda ognjavidoti nij bilo. Pnlirumolo jih jo nekoliko, ki so privlokli briz-galnicoindrugaorodja;potom so imeli tudi bakle, Bvetilnice, pist-alko i.t.d„ tako, da je cBli manever izgledal, kakor da bi se bili igrali. Drli so po notrajnem prostoriScu glediScnem; kako lehkobili bi neprevidni v rosnici kaj zapalili, ker jeznotraj vso lesono. potem bi imeli res vsaj uzrok gasonja. Nezapopadljivo pa je, dajod«xclni odbor dopustil pozarni strati vajo na tern nevaniem poslopjal Mogorc pa, da jo bilo ravno to reSitov nasa pred kometom, kajti koj ko so zaeeli jnnadki pislcati, trobentati in laziti po lestvab, provloklo so Jo nobo z oblaki in nijednc zvozdo nij bilo vidoti in konict so je zbalj
Ljnbljanski nTagblatt" jo pvinaSal v prete-founm tedmi na dclu neko vazpravo, ktovo'jftspi-sal za let no poroeilo ueiteljskoga izobisailovalisca ; v Ljubljani ufitetj vitez pi. Gaviboldi. Naslov j tej rnzpravi jo „mir Lolirorfortbildnng in Krain.11 Ta razpmva jo sceloma cnostranska, da bi vsak» I do moral misliti, da jo pisatelj bil od nasprotno j stranko najet iu da jo pisal proti lastnemu pro* I pricanju. Skozi in skozi napada iliroktno ali in-j direktuo slovenski jezik in nousmiljono udriha t krog sebe s fiopavirai dokazi ter priporocujo j vedno le nemski kot ufii jozik. Kaj je vodilo po-: gumnega pisateljar kterega smo dosdaj imeli za i domo!jubnegti naiodnjaka, to nam nij znano, le | toliko spivvidimo, da smo so hudo motili nad j njegovim znacajem.
Sleep tudi mi priznavami, da je v Solstvu : mnogo puhlcga, kakor (iaribcldi pravi v svojem | sestavku, in tako inu na inarsiktori stavek v razpravi ; pritrdimo, ali vendar n:\j bi bil prej dobro pomi-
•   slil, predno je spravil isto zanieevanje mlade slo-j venske literature med svet. Ali ne bi bilo korist-| nejSi, da bil spisal po lastnem prepricanju kaj ] zvirnejSega, nego je ta njegova razprava, ktero ' bi bil lahko potem zaseobdrial. Sovo,daBenem-i ski listi zelo ustijo, da je sestavek izvrsten in I „N. F. Prcssc* §c celo donasa iz Ljubljane po* I kvecon dopis, kteri ima namen Dunajcaiiom raz-' jasniti, kje hiba v napredovanju Solstva tifii.
¦ Co ima nemSko slovstvo, kakor Gariboldi I pravi, uzo dovelj in tako mnogo iicnih pripomoc-! kov, cemu jc potreba fie delati, 6emu pisariti in 'l grditi slovenScmo? Co ve vitez Gariboldi to-j liko napak, zakaj jih ne razloZi na pravem mestu, : cemu jih spravlja med svet? \         Hadovedni smo, kaj bo gospod ucitelj drugo leto
] spravil v javnost ali morda priporocilo, da naj bi uoi-I telji privolitvah nemske poslance volili?jTo niubo ;; morda tudi doueslo „Tagblattovoa slavo in papo-t hvalo ljubljanskega dopisnika ,N. Sv. Pressel"
Novo ustanovljena ?glasbena Matica" je uze ! razposlala pravila svoja in vabila k pristopu. i Namen temu hvalevrodnemu podvzetjuje posebno ! izdajati iruzikalicno dela in novosti ter podpirati i uboge dni-ltvenike. Na eelu temu drustvu so od-I iieni rodoljubje in sreno zelimo dobrega  uspeha
•  mlademu dnrftvn.
(z Prage. 18. avgusta 1872- [Izv. d.op»] Kar sem Vam v poslednjcm dopisn o Sabini lo na kratko popisal, Yarn denes obsirneje posvetim: izdajo a vohanstvo onega moza, okojem je^narod ceski mislil, da se ne straSi za blagor domovine proliti poslednjo kapljo krvi, ki ie bil 1. 1849. \ ohsojen k smrti, ter pomilosccn, prezivei celih osem ' let v jeei, kot rnarodui mucenik", a potem • celih 20 let bil sredstvo tajne policije proti narov du ceskemu. Misliti si vsakdo more, koliko je Skodil on celi opoziciji, kerprodajalje za judezev gros vsako gilianje in poeetje raznoterih druStev in narodnih klubov policiji.
Cm njegov je ebsodil uie celi olikani svet, a narod sam ga je na veke prevgual iz doraoviae deske, kojej je zavratno smrtne rane sekal. Da H pak eitatelji „Socea bolje poznali tega »agent provocateura", jira li&m tu njegov prejsni zlvot. Karol Sabina se je rodil 1.1813. v Pragi, ter bil dijak slavnega Jungmana, koji je mladez eesko-slovarisko navduscval za domovino. Posebno spi-sateljsko delavnost je prnSel 1..183T>. z F. Tylem, staviteljembapeva MEde domov muj4,terna svitlo izdajal svoje povesti in pesni v nKvetych* a „V6e-lc%valed kojihje bilrahogofcrat vzaporu. Obenem se je podel zanimati posebno o revolucnih drust-vih, raedkojimijeJbHataeas,,MIada Evropa", ino druzih korannislicnih strankah. Kar se tika 1.1818 se je Sabina v vecej men udelezil praSkega panta, nogo vsi niegovi polit. prijatelji, Kedar je poli-eyazaslcdifakakovo tajno rcvolurijsko drustvo, 30-tovo je bil Sabina prvi zaprt. Tako veleizdajnesa po&njanja Sabinovcga vlada nij mogla vec minm gledati, in vqjaSka sodnija ga jeohsodila k smrti na vrvica! Toda pomiloSccn, na 18 let tczko jeue v tvrdnjavi Mwukad, kjerje b*I z mlajsimDr. FritSom in Turinskim zaprt celih 8 let, sta posled-nja dva trdila, da se je vdal mtad' Sabina sam in mnogo druzih rodoljubov policiji Leta 1853 so bill vsi anraestovani, ter so se, povrnili zopet v Prago. Sabina je zopet prijel za spiaovateljsko poro, ter obogatil litoraturo deako z marsikakim kra-suim romanom in gledticno igro. Plod njegove nenavadne nadarjenosti so n. pr. zanimivi romani nHrobnikK, „Jen tri leta" ,,Na piuisti" i. t d.
Njegova vessloigra „Inserat4 mil je pribovila dostojno veljavo meju ceskinii draraaturgi; dalje je spisal tekst (libreto) k izvirnim ceskim opo-vam: „Templari na Morave* „Prodana nevesca-* „Branibori v Cechah,* „Y stndni4 (pri studencu) a mnogo druzih. V poslednjera casu je bil posebno marljiv na zurnalisticnem pojji, ter|je bil ravno pred dvema dnevi v Litomericab, kot ured-nik „Slovana* obsojeu na 1 mesec jece in gld. 150 kazni ker izdajalca nij hotel noben pra-vnik zagovarjati v njegovej nenazocnosti. Ako bi ne bil tako naklonjen komunizmu, gotovo bi ga bila kaka ceska krajina izvolila poslanca, kar je pak ovirala posebno mladoceska stranka. Kot polit. agitator je bil povesten, ker so so prvi tabori na Coskem snovalipod njegovim vodstvom, ter so biU govorniki vselej zaprti, le njemu aran-gerju se nikdar nij nie zgodilo. Oesko delniStvo ga je jako oislalo. ter mu v zimi, na njegov roj-stni dan podarilo zlato pero, mladi prijatelji njegovi pa arebern lavorov venec! Tako^zaupanje je v2ival Se pred nekirai mesci.
Dokazano je, da je bil Sabina ustanovil tajno drustvo „Jednatelstvi z Blanika1 ter pozneje vse izdal. Ono dogodbo 1. 18G8. s petardami je sam aranziral, a zopet policiji tajno one wladenice izdal. Poslednji ater .ia generala Kollera se njegovej dcraonicnej mislenki pripisuje. Konecno je nek policajin privrzenec dobil iz polic. arliiva prazkega neke dopise v roke, iz kojili je jasno, v kacih pomerab je stal Sabina s policijo. Iste dopise potem izroui g. I. S. Skrejsovskemu in g. Jub'ja Gregra (se ve, da zadobro placo), koja pokliceta Sabino 30. jalija zvecer, pri nazocnosti vseb praakih poslaneev ceskih. k odgovornosti. Sabina je priznal, da je vse to resnica. Narodna sodnija ion svetnje, ali naj se usmrti sam, ali naj pak za vselej zapasti se tisti vecer zemljo iSesko. Izvolil je poslednje in prejemsi od g. Jul. Gregre gold. 1000 j na pot je bil drng dan uze v Lipskem, kjer je se sedaj.
Se poslednji trenutek istega vecera je pora-bil v spicljanje a :aascevanje, ker je policiji na-rodnih poslancev sodbo erez njega izdal. Vsled te^ so 15. t. m. popoldne g. J. S. Skrejsovskega, prisedSega* iz svojega posestva Hodkov v Prago, povabili na policijo, ter ga tarn brez navajenih nzrokov zapiii!
Onje se, da je policija hofcela tudi g. Jul. Gregra zapreti, koji jim je pak, zvedSi o pra-vem castt vse to, srecno pete odnesel Sabina je nze star Gl let, a nikdar nij eloveku jasno gle-dal v oblicje, ampak vedno v stran ali v tla. On je bil prvi narodni spiceljl Kako se je o Slo-vencib izrazil, kosem gaobiskal, Vara pri priloz-nosti povem. Cnje^e, da pride sera iz Dunaja se 200 tajmb spicljev.
Dasiravno je general Roller prepovedal ms-stnenm stereSinstvu poslati deputacijo k slav-nosia v Be^iad, pojdeta, Bieger in Zeitbamer tija kot pnyatne osobe a ne na mestne stroske, kot rektor Hofler v Strassburg k universijni slav-nosti pruski, m stro§ke ceske, ker je gld. 800 iz deske dei. l)Iagajmce prejel. Nemci smejo v ainoyer m Berolin, na „Sicenfest* a „zigesfest« Stovanom avstr. se Bebgrad prepovedaje. Simpa-tye naroda deskega k srbskemu bode gotovo tern
vecja in tesneja. „Politikatfv je bila zaradi clanka : rEin   sonderbares  Verbot (Cndna prepoved)   in ¦ flKornna   Ceska*   zaradi enega   flankit: konfii-[ kovana, |         KoneCno naj   Yarn Se javim, da smo vveraj
pokopali zrtvovalnega in vernega domoljnba g. J. j Arnolda, zupnika v pokoji, ustanovnika pra.4ke ! vMestanske Besede* in „o^cta* revnib dijakov f<»-1 skill. Vefnaja mu pamjat!
Iz Zurloha 25. avgasta- flzv. nop | O pnhtiki draga .Soca*f nlmam mnogo ti porui'utt; m*t novine premlevajo /.e premleto zniiajno poiitiko. Kedar politika spi. se rede novine ena ilrn»«i. Kaj bi pfcale 11. pr. dunaiske astavoven»«», ako bi fwb»mlistiinih in klerikaliiih ue UWo'f Ifc^ tako v Svajci.
Kot novo smem porrM-ati, da jf iziibi v lienfu brotorira pod naslo^om. J& Polonie et la Iln<nie dans la Slavic iwlal Miktvszewski, tvk-dajni ud iiontralwjsa k<miiteta in TimvizoririM* vlade poijske leta 1W». Hrrwnra prinaia p»vor, kojega je r/ovoril pisateij jannvarja mesca t 1 pri slavlenj'i poljske ustaje v (ietitu in v ka'erem prego^arja Poljake, naj se t Ilu^i j>orazump (» in postanejo pravi Slovani. P?> govoru prina^a p>-ziv do „p»ijateljev sprave Poljske z ttutijn in ft*-deracijo Klovanskib narrKlov", naj «c \\<\»\*>m in priporaorcjo ustanovljenju Ibta, ki bi (Mat v gore omenjenem zmiilu. Pr»»jektiran list bi izhajai v irancoskem jexiku in pod naslvvom wI*a ^laviw • Kn pasu* programa se zove: Poljaki morajo se, v splosni blagor in videfi svoj in slovamkih bra-tov /.alostni stan, smaviti z Husij«> in svnjo vindo, ki edina, imeca polrebno materjalno mofi, zam >re itstvariti iz celega Slovanstva reliko slovansko federat.vno drzavo. Ako bi so putrchni xiHM^k za ustanovljenje lista no dosegel, se porabi n.t-bran denar zn brosure v enak?m zmlsht (\-. vam drago, kaj vefi o tem, kedar izide list.
Konferencije v Genfu o alabanmkein vpra-.sanji bodo, kakor se zdi, skorej in z dobrim u-speborn konfale. Ne v Genfu, pri wis bi bili mo-rali ustanoviti tako *odi3Le iuizl>ntti in'kt»u^ ua-sih revezev, ki si pn dunajskib delegiUMJab in prva-cenjiniso Ae dovolj nprislu/.ili'', ti bi gotovo skr-bel'i, da bi se jim tako uuMtcn vir prehitiii ne usnfiil.
Xa XuriSki univerzi je bilo letos vpi^utih rednib slusatcljic <i:i ienskih studentov; l^ na tilozofi.jski in 51 na medicinski fakulteti. In od teh nic, manj kot 55 iz Itnsijel Oe se bo stevilo tako mnozilo, ko «edaj, l:o na Ziiriski univerzi. posebno pa na medicinski iakulteti v kratketu vec zenskih kot moskih slisateljov. rzrok tt*mn je naprcdok v ruskem fiolstvn. Tarn imajo mnogo zenskih gimnazij, kakorsnih se v drugih th-ielab nij. Ce jib prihaja toliko v Ziiricb iz daly ne liusijo, koliko bi se j8i tipisalo na domare tmiverze, ako bi jim bilo dovoljenoV Kmamipa-eija je prvo geslo lepega ukaiseljnega sputa, in posebno naso ruske sestre so einantipujfjo mi\^r-jetno. N.pr. To zim» sa nekitv r? hotele vstopiti v studentovsko telovadsko drostvo inst* i(* /.uhajal^ par veccrov gledat k teloiadbi. Iimde so neko cudno obleko, ki je :pominja)a na blare in suk-njo; ko so odsle, so se ogrnite z dolgint plas-cem, in bilo so zopet „neznega spola*. V obiV so zdi, da so se posvetile lltskinje samo vednosti, kajti o modi in iuksu noeejo nicesa vedcti; no-sijo se jako demokraticno. in mnogokrat so prav fantasticno opravljcne.
Politicni pregled.
j          Slovesnosti v Belgraiu so konfole;   caso*
j pisi vsih   ban*   prinasajo  zdaj popise o njih.
I Iz raznih  sporocil  izveao,   da je brio v Bd-
i gradu za ustolovanje knoa Miltvna toliko tujih
' gostov, da se jo vse trio;   med njimi  je bilo
veliko  stevilo   avstrijskil  Srbov in   Hrvatov.
nekoliko Oebov ia sama 2 Slovenca; slavnostni
odbor je vse slovauske g)ste prav po bratovsko
sprejel; bili so povabljeiti 22. t. in. k obedu,
kojega jo dalo  mestno staresinstvo   in  drngi
dan jib je gostil sam kiez v Topciderti.   Na-
pivalo se je pri obeb obedih   aiiademu   kneza
in bodognosti   srbskega  naroda,   pa tudi vza-
jemnosti  slavjanski.   Oflcielni del   slovesnosti
se je vrSil v stolui cerkti in v konaku   (kne-
! zovem gradu). Mladi kuez se je 22. dopoldne j peljai po krasno okin&nih ulicab v cerkev, | kder so ga fakali regenti, miuistri in zastop-! niki tujih vlad. Navduseai narod je mtsulega j kn/kza po ulieih in v eorkri sprejel z gromo? | Titnimi zivioklici. Patriarh in srbski skofi so \ kneza slovesno sprejeli v cerkvi iu ko je bila : eerkveua cerimouija koneatia, sr knoz zopet i vrne v konak, kder j«J sprejemai biv** rt^tite, ;' ministre, zastopnike tujih vlad, med kat^rimi t jo bil rusfci poslan^ lne;i Doliroruki, rrno^jrski {•ostantH; vojvoda Ynkotir in italijanski posla-; wv -frof Joanini; ti* tri vlad*" so se srbski p«i-s»»bno prijazje ]>okazab', k«»r so i»':piuttb) za-stopati po |NKobnih poslancih in ne p» n«vad-: nib .k«»n/.ulib.
ItaUjan-iki iKMlaur*/ j»* kii*»/.u |irin«sel naj. vihj: ital. red »v. Mavrinja i« I.azarja ter ^a v jniPiiu ital. kmlja zagotovljal ?*impatij in prijazno^ti ital. vlade do tiadqtolne nilade Srbij**.
H\mjA je kuez 22. in 23. &» mnogo mebtnih vtan^in^tev, zast«>)itukc vojastva in raznih iiradf»v. potent i»a tudi moAgu tujih gost«»v, med ti'iui «^. 4ur«;i**a, un'4uik,v kSI«>-vpuskega Xar^la", kab'ri ji» kneza pizdravlj.il v imenu SIov**m*«*vt kar bo eututu viselilo \m* dobr«j Slovonr** n#4 l*«»j»r»» se ApiMjna gorUke-gji, ki nas 1i*m"v Mtmnb'iti j*o bresuGobui tetki, i onratm nj»»trov»» vohmiitke .stmnke. b kati-ri pripadajo vsi rou^tji* nirotl»v, izlajabri in v»^ »*nakili grdih rlnVf^kih mrAn»vv.
Hloveuci na Uur'Hkem w* rutijo Slotane, to so dokazali pri v?*aki priliki in kot taki Ijuhijo bratf Sr»*\ ravno tako kakor ljubijo avstrijski Xom^i in Italijani svoje brati» onkraj mt»j. Ampak tt»ija *• Slovenri in drngi av-strijaki Slovani nikdar nij^o fHikasali, da bt /¦•ieli razpa*! AvstriJM. Pa^ smo «*»li in viilHi kaj ta<v»La j»ri dntztli narodih. nzivajofth |ir*nl* }tu\'m% \ A^striji. Slovani w» Avstrijo Kinerom bmnili in m.wm dinastiji tako vdani, da to vdauosti in lojalnosti oniajati ne more Jju-bezeu do svojih znnaj avstrijskib bratov. #b». ivk, ki je izdal ?*vojo la^tuo straoko, in ki hz*» dnvno zaslu^i i*<»\<* rfskesra Sabine, morn biti pravi strokovnjak v whuttetvti: ampak za zdaj nij *takml prav^i gnjezda in pri Si-anib h bolt* z.tslu^il k vi»'vm korenovi» m^lajiv.
Knez Milan s^ gotovo ne brigM u naAe rlatiizjave, to sirni vm% tin tudi ne J»i-seiin* kov, da bi w« k»mu prikupili. ampak soi'titJM <lo na^ih bratov Slovanov na** navdaja, kadar & vtwlimo napnvbla male siovanske drzavo. ki ho*» iu mora iK»stati na jutro\em nioiroriio fuv«lt^»\ iz katere^a b:*b* izvirala svobo.la sm\ \»»\ Tnr^kim Jaruiom y.dibajo»*im Stovanom in kristjaiiom. Oa^a k«d.» w hitro vrti; jutrovo pitanje prid« kmab> na duevni n*i in mladi Milan bode innHa vkljub xasta-rele ovropske diplamarije^ rt^il to pitanje njemu in Srbskemu navodu na cast in slavo ter Slovanshu na bastk. sto Bog *lade i srii^a ju-naika! lftplomatt^iii $\A vse to sluti, zato pa velika siinpatijai «k! c-no. in velika snltot otl dnige straw. Mala grbija daja uie dva t«dna mnogo gradiva ^asopisom Me Evrop*»: s teni je priznana vaznost drzaviee. Posebno pa jo je priznaval nas Andrass>, kateri je avstrij*ktm Slovanoin zaviral pobod v Bel-grad in jim zugal; vsak Slovan, ki je sel v Belgrad, je nekda prlst»l v rrn« bukve in brez •pasu&* ni smel niluV v lltdgrad: nasa policija se je nekda s> proti n»?avstryskim gos-tom. kakor n. pr. proti knezu Dolgoruku prav strogo vedla.
Kaj hocemo! zdaj piha madjarski veter; , morda se ret* uze kmalo pre»lnigaci; kajti slisi ; se nekaj o ministerski krizi; Andrassy je me-rodajue kroge raznenadil iu nij vee tako vse-gauiogocen. kakor pred enim letom; cel6 Be-rolitt3ki shod s ruskim carom je bil domenjen za njegovim hrbtom.
Te dni bode Xj. Telicausfcvo s prestol-nim govorom   odprlo   Ogerski   zbor.   Hrvaiki
CPalJe Y prllo*I)
sabor je za zdaj skleuil svoje zasedanje; odgod-djea je do 3. novembra. Naj§!avneje, kar je sabor v tera zasedauiji storiU je ptenrfun za leto 1872. Vlada je predlozila trd&k 2951*258 gold., saber je od te svete zbrisal 194,211, tor tako iBtanofil za leto 1872 trosek na 2.762,047 §1. Glasovi, da cesar ae bo potr-dil proracnaa, so neverjetni, sieer pa vladui 'listi egrski zopet razrazeno p&ejo proti Mr-vaSki: g^von se, da bode Yakaiiovir iie naprej hauevai in Hmte draiil; to bi znalo imeti mmm atabih mudedkoY in Hrvatf preprirati, •la i Madjari nij nwKofe ii<»beo«k pogudbe. V lH»3tlednji seji &ab«ra je b&kup Strossmajer \es ginjen ometril snirti ranjceaa generaia Prera-duvifc, hrvatske^t peMiika in izvrstufsa voja-ka: enwrlaMio m pwdasu'i p«» Stroma jVrjewm tmvoru Kakliftili: 81ava neunierlemu PriTado-vtfii. Preradotir. desiravn»» general, bil j*1 iz-\rM»»n hrta&ki roduljub in |*.*»mK, kar ** v Avviriji le wdkuma iiakaja.
Slovenske iupanije na GoriSkem.
Ill, /up.taiju v«»rtuj1i«in»k:i Ko *t»» *><a Undi obvtni Seinpeb-T in &Uadr«*/ od biviu vrlike /u{wiij<» temppternke, ott-ile *o 4*» ob?ino (¦unnja in ifcdenja Wriojha. Vegerskn in Ilufc«»« w<'» /.dra/.C'uv v <»hi htpamji / ini'nom v»»rtoj» 2*ti»ka iujmiujia, katorn r»Wga akupa.i 3517% maiov povr&ja, pbt**nj«' 5191 *l ^tar*^* davkn iu i?i'je 2123 «ln*.
Zww* Mi itinli ubfiu mj prav purii'in t uurrre Hi r**k<»l, da j*t nHkikonenarnvua, pruilje-tit, kar totttdt fojaano pokazati naniodki. V Unn, k i *t<* «e *>mpfU*r%ka in itamlr^ki /upuuija po /ail'bljffij fcauh»fLitu«tidi pm/diguili in ii uponm;?-li u jwpivj4r>j*» .'jihjjiatjfu<^ti, x.^Mala j»\ kakor tujrme kmnhi vMeli, Tfr(i>jban«V& iiuptuiju, ter j<\ L«*n*«v »tftb<k*ui, j»ot.m"o iu* v Iuilj4 jii ntanjt od poprej TVjtft je kriva ii*»prilf/no<it Kmlajiu* ixttut, tiwlirnmt ra?«H*r, ti*ftenj »n uiiilji*nj:i v p<>-^nitvnib «tlk-i»ah tn in*kaka pristranW. nri/vml?-ftowt hi mii^nwt iupanilva.
I-ega in |Ain\|hka v wM. 4 «ibt'in:ih *«j pri-lcgaj«> trto-iu «a#lj«*rejt i», tp*Me)in<} v «b*h Vtr-tojlmb.) tudi utniiii pridvlkom. Vttnjhan-i h-i }>rav ufumm kui«lt>\.iU» in m Krj tvr3t«) jm>du:i-grtjo k btaftnilauji. Zravcn kolunnv, ki pu imajo Mi avoje hiAr, jc tak»j tadi le|M> ;t*>\ilo &am>) Hvojih dmna&h pow»tnikov; da napredujpjn Ver-tojbanti v dohit s^bjaegs 5a»a. dokaz namj<* vi-nirvj^ko «lra.itfc««>. Lit<*r«> wj si n-.slavn*i o«;iovali m katem iW«je tn««l 42 clani .T.S domaCinor. V Vertojbs iouijd ^vjjo ; da m tiuluitM. kat^ra w!» nja !»» dolg*) taki* tnlno fipava. di •mo jo aa mrtvo ioeli. Nekdo nam j*» |ia t» dni z.i^ot jvil, d* ny mrtv4. ampak iU l«? ^pi. Ab bi ».> bil *kr^jaj tvts. da bi *e prtbulda?
V BakovK i ui p-.Kebn<> na Vvj*r«kf^n ji* Ijud-•5i•» Biaaj 2&vcd<*n<> tn 2aj»^taja tudi v ktn>;tij<itvu. Pt.tsi*stTa w %eiidel «¦ tujdt rukah; votiua <!uma-ti'inov oKtoji \z kolonov, kateri s»j *ti p«t razd'.!> litvi ..Wjii-ikih ff>mtjis«: kaj mab»iia la^tnine pri-dmhili, n*»kat**rt tudi **» zsub li,
Meada y iis{- tujih gtXpHlarjvT tukaj vt-ti. nego dragod Po ve!ik»n*ki op»>karniri, Ikatvra •e idaj aida v BakoviVi, dohi U oK-ina b*»lj obrtnijsko obliko in §»• raorda tudi p*ivzdij»ne k taatrr^akw bol^ecou *l*a}u V naiwla^n tuiru, rtcgne, se ve da, toka tvornica bi*» zavire didati, nego koristiii, ker pnrabi retiko tujih dolavrev, ki §irijo tako radi jv>s^bn» med malo zavedeno in cisto neomikaco Ijndftlvo taji dth in tuje na-vade in ruvade.
Sed«i iupanstva je bil sprva na Vogrskem, zdaj je t Bnkotici; Vrtojbancem auwioj-tuje cast, dn je ;,ttpa!uja po njunih obcinah krsOena. V obcin-ikcm uradu se obraca poslovanje po tajniku; poprej je bilo bolj ncm^ko. xdaj je bolj aloven-sko, in «*e se jutri priklati kak nemSkutar*ek ali lahon za pisarja, je prav Terjetno, da se tudi uradovunje koj zannkne. *
Sicer je uradovanje sploh Se precej neredno. in ob obSioskem gospodarstrn Re tndi ne more pohvalno poroiati. PremoXenjskc razmcre bo «a-dosta iigodne, toda bivSt Sempeterski gospodarji so jih ze!6 zmedli in maraikaj pomatli; pozneji obcinaki zastopniki pa si se niso vzeli nkorajze/ da bi z odiocno roko izbrisali podedovane grebe.
Vsaka obcina inia vsled posiinega posojila vojo drzavno   obligacijo; obCinskih ?.emljisL  pa
: nima nobena vet*; ta so so deloma 2e davno, de-
) loma §e le y pretck. desetle^ji razdelila med ob-
i cinarje v last in to za primerno  placilo.   Toda
.' ker se niso zupanstva z& to brigala,  da  bi bila
povsod  sklenila z delezniki  doticne kupno-pro-
dajne pogodbe, nij se zdaj denaraskupaj, dasiravno
; so zeinlji^efti delezi zi» vsi razdelani in dajajo ?.e lepe
, poljskein titnepriiclke.SameDolenjaVertojbainui
n. pr. dobiti za razdeljena zeinljisc.i se ntid (3000
ir\i\.   In giejte. kaka skoda naatoja iz tega obci-
narjein?   ».)be Vertojbi ste podedovali od prejsnje
1 skupne /.upanije dolg;   ker so bili   poprej  njuni
dobodki za navadne potrebe premajhni,  so jima
bivsi go»podarji iz dobodkov drugili   obem poso-
ji*vali in tako se fc nalozlo Oorenji Vertojbi okoli
12<H Uolouji pa kakili 1UH) gld.  dolga, raavun
tfgii.km- m> jima jh nabralo^e bolniAtuciiib stros-
kov.   Xanufoto da bi bilo novo gospodarstvo akr-
b«lo poravnati te dotgovt* s U>m, da bi bilo imet-
ku 7.x ra/deljena zoinlji^ca ugotovilo,  nalagalo je
})tst'vtnikoin skoro ncpreuesljiva  bremena obsto-
jfia v prikladak k dnvkoin.  krfinarjem  pa u?.it-
nmsko davst;in«».
Tri lela j«^ plat'uvala n. pr- Hoi. Verlojba po .*>o'„ in i-iio K'to po 14% k izravnim davkoin in vsa li*ta p>> 50% nn vzitnino vina; pa dolg 8e wdwi nij platan. Xatorej Hte so Vertojbi nave-licali tacega gospodarstva, in prosili in donegli hte, da si ju vsakn za «<» izbrala hvoj goRpodarski a*ft, Knako ima tudi vogeraka obema zdaj kvojo kistno goN|>odaratvo. Pa koliko i-usa je trebalo, da Mi jo po (1 ivoljriiji (lo/cliio^a odbora gospod 4ii|»an premaga), tor izvrsil doticne volitve, Ob-iiaj.il na«i j»i skoro sum, da mu j«» bilo teAko iz rok dati gospiidarhtvo.
O gn*podaritru bi Be dalo fie maraikaj piaa* ti, a 7a dauos pri/aneKcmo, menda bodo gospo* daraki aveti. kodar se midko znajdejo v avojih p.>slih, kobkor je zmcdenega razmotali, obcino r.i/«lol/ili in pot'Mn tuniu'jsi gospodarili.
t)brinske pott ho aplob prav zapnACeno in s!rIh\ Kak m/.lurok, ko se prehtopi Hempctersko inejo proti Vrtojbi: tukaj vsako leto pogruS^ena in oglajena, tarn na^a in rnzru^ena, ker nij vide* la i« oolila pet let zrna gru^eat Jako voaena ti'sta sko/iHukovifo, proti Kencnm je cuako sla-ba, Kutno na imhIi proti Vogerttkcmiti se z.isleduje in*kolik» d«.*la, popravili so jo nekda zrobotami.
V   Hukovici je BK. k. Postamt* v zupanovi bi>i.
V   celi zupangi rede 17 konj. 2 osla, 1 bika, -1(M krav, 9.> telet d» treh let, 22.^ volov, 19 «iva<% .'J57 prejtcev, lHiS pinjev cebel.
ffci ne 1)9 na4e potovanje predolgocaano, za-Aukncmo jfi pribodnjic v Brda.
Razne vesti,
(Tveraieti »» oirori.) Sliaimo, da je res, da g-MpoJarji tukajsnib tvornic (fabrik) jemljejo 7.t deiavci tudi prav majboe otroke. Slisimo se v.-O, da mora nelcaj toll otrok tndi po uoci delati. V Miiuein in druzsh vascb so, kakor pravijo. ne-kateri otroci valed tega ptav blodog«, apadlega In a. Kako be mote to pri nas goditi, ker so poatave, kati*re prepowdavajo ub->ge otroke tako inuciti. Posobno je pono^'io delovanje otrokom v vcliko bkudo ne samo na teleiu, ampak tudi na dohu Oid ven j", kakor rastline brez solnca in dobrcga zraka, tudi ne morejo v Solo hoditi, tern-Vi-v se pukvarj.ijo po tvornicab, in za majhen sa-d ijiii dobicek z.ipravljajo pnbodno krop09t telesa in duha. Kakosni so ti starsi, ki nic ne preinislijo, in kakosni taki gospodarji trornic! Izgovarjajo se oni s:rer s tern, da dajajo zisluziti revezem, ubogitn Ijudem; toda to je prazon izgovor, kajti tak otrok mora zgodaj poginiti.
Xaj bi t*tdaj gojpojske iu tndi ucitelji na to paztli,, da se solam ne kratijo otroci, in naserau narodu ne krepki mladen^i, mozjo in ^vrste de-kleta. Postara pripuSca lc to, da smejo otroci, ki im»jo ie 10 let, v tvornicah delati, pa le 10 ur na dan, in kjer so sole, se v te ore uitejejo ure potrebne za Solo.
(ttorlife* Kimnitsljit) je imela prot. solsko leto 230 ucencev, med katerimi jih je solo izde-lalo: 42 z odliko, 13drugim;24a tretjim redom, ostali imajo prvl red, nekateri morajo ie izpite ponavljati. Uciteljev je imela gimnazija z ravna-teljem vred 16, med temijebilo 5 suplentoy; tudi na gimmizijt so se ucitelji veckrat menjavali, kar moramo.os|ro grajati. Slovensko sta se ucda samo dva predmeta, elovenScma in kr5uanski nauk na njzi gimnaziji. Z nanstveni sestarek prof. Cu-lota tudi,tukaj je laslri^ za Boga,   kaj nijmamo
v tronci karnia sWoaskih profesorjeT?! %& let nysmo frtuh •lovenskega spisa v nobenem tu&IS-iyi*± programov, Solaidoso'dijaki jft&aii I5#8 & narjer. Prihodnjo Sofakb leto se brieve '4. i»6-veaabra.
<Ia le<aevit «puroLlU gorttke vlSu renlke*
lzvedamo, da jo je obisfcotalo piet, Sdlsfcq leto :H "C'0"cev> med Mteritai je bilo no narodnosti 120 Italyanov, 51 Slowncev in 40 Nemeov: 110 vai je bilo 2U4 katolicanov, 8 protestanfov in*3 2tdje; mei temi ucenci jili je izdelalo Solo 2 od-hko 21, prvi red jih jedobilo 128, zacaano spri-calo 3 pravico, da smejo pooavljati izpitiz euega predmeta 20, drngi red 12, tretji 23. Pravih ufoteljev j( iraela c. kr. viSa realka z ravnatelja namestuikoni vred.10, suplentov je bjfr'& 1» kronike vidimo, da jo pretuklo leto na rtsalko priftlo J) novih ueiteljev in, kakor cujemo, jihje spot ravno toliko ali odpuSeenih, ali prestavjjoftib. Da je take pogostna menjava uciteljakik modi nepedagoeiua iu ueencem na veliko fikodo, toga nam nij troba So poBobej omenjati, Slovensko sp jo poducovala slovonScina v vieh in vorstvo v prvih treg razredih. Prvo jo ucii g. PloW, dvu-go g, Sossicb. Sporofiilo nam je prineslo iuiji italijanski pisan sostavok ob italijanski drami iz srednjega veka. Med nalogami, katerc so dijaci i/deluvali, bo nam nemSko skoro uajbolji po volji. Sloveiwke bo prevefc —. realisticne, da no recamo, predolgocasno. Pc nnlih mislibnaj bi so dijakbm ki so povajo s kemijo, matematiko, prirodopisom itfl. no dalo natogc iz toll prediuetov. Malo veg poezije, poezije bi tudi realcem no Skodovalo. Pa gospodjo morojo uzo vedeti, kaj jo prav. In. da di Go:' " "
naloga: «La piazza grande di Uorizia* ne more biti po godu, da celo flalinjogov narod-ni cut in ponos, to je jasno kakpr boli dan, Tudi o porocevalgovi neinsfiini bi so dalo kaj omoniti, pa saj je zitano: Wem Gott gibt ein Arat, dam gibt or audi Veratand.
(Moni»^ne okr«v*«Ye pri iHkaJInl ukra* ini iiMiniji.) Due 23. .avguBta pod predsad-nihtvom gonp. e. kr. de2. avet. Brussich-a jo bila Maria Ilcrnjak-ova iz Oblize pri Oevdadu apozna-ua kriva hudodelatva fatvino in obsojena na 2 mesca tosko jeee in po koncanem zaporu k iz« guanjuj iz avstrijskib drzav. (Obsojena jo pod-lo/.na italijanskcga kraljcstva); pod 'predsodnifit-vom gosp. u. k. dez. svet. Mosettig-a je bil Jo?.of Russian iz Gorice spoznan nekriv hudo'delstva oskrumbe, pa kriv preatopka protijavni nravhoatt in obsojen v ojster zapor (J.teduov. (Obravnava je bila tajna) Dne 24. avgnsta ata pod pred-sedniStvom gosp. c. k. del svet. 6oriup-a bile apoznaua Stefan Obid in Audrej Obid iz Ravna pri Cirknem uekriva hudodelatva.nezvestobe, pa kriva hudodelstva goljunje in obsojena vsak na dve leti teSke je6e. Proti tfej razaodbi eta oba napovedala prito2bo.
f Kov» tttetrtta* Mer») ae imenuje kui^ica, ki je iziila vnajnovejSem casu iztiakarnice drnL-be sv. Mohora na svitlo, in ki v prar umljivi besedi razlaga naSemu Ijudstvu novo metricno mero, ki se bo prihodnje leto le smelo in 1. 1B70 moralo rabiti po celem Avstrijskem. Cena knizici je samo 10 aoldov; mi jo gorko priporo- . 6ujemo naSim rojakom.
(CSIn«ben» matle* v ajMbynMl),   ki   ima
namen podpirati in gojiti slovensko narodno gla*
sbo, je zacelo svoje delovanje.   Ona bo dajjala na
svitlo  dobre slovenske kompozicije, nabirala bo
narodue pesmi, osnovala glasbeno kuizico, naprav-
Ijala glasbene produkcije in skuiala bo po Slovens-
kem utemeljiti pevsko-glasbene Sole. Namen dru-
j dtva je uzvisen,  polje njegove deiavnoBti Siroko:
1 nadejamo se, da bo nas narod podpiral,  kolikor
J mogoce zdatno, to drustvo,   ki naj dobi   ranogo
| udov po celem Slovenskem.
|            (Z*rvl ftploinl Kbor vttsh al<»v. u<MtelJe«^
; bode 24. in 25. septembra t 1. v Ljubljani.   Pri tern zboru se bodo obravnale te le Btvari:  .
1.  kako naj se slovenski ucitelj za avoj Btan iz* obra2uje;
2.  kako naj se v nasih veLrazrednih ljiidskin ho-lah poduduje drugi deielni jqz'k;
3.   kako naj bi ljudski ucitelji na Kranjakem{. KoroSkem, Stajarskem in Primorskem inteh enakomerno placo;
4.  posamesni nasveti.                                         .,,
Potem pride na vrsto poroLilo p druStrenib zadevab in volitev odbora. Prvi dan t.j. 24. sept, t. 1. zvefter bode na korist slovenskega ui{te(j8-kega drnstva pod voo!stvom g. A. Nedveda javna uoiteljska beseda ali koncert.
Drugi dan t. j.'25. sept bode ob6ni   abor
Priloga k 35. štev "Soče"
dms'tva v pomo5 n&teljem in njihovim vdoyam in sirotam na Kranjskem.                                        .
S tern spiosnim zborovanjem alovenskih ljud-skih.uciieljev zdrnzena bode tudi razstava u&l, ktere Woodb ndelezevali tukajsnjiin vnanji knji-gar * in tudi posamosm uuitelji in nektcre Ijud-ske sole.                                        #
26. sept, potem se uapravi, ako bodo kaki ndelejievalci hotcli, izlet v Bled ali v kak drug bliznji kraj na Gorensko.
Vsak ndelezevalec prvega sploSnega zbora vseh Blovenskih u5iteljer plaoa 50 kr. za ustop-nico, s ktero bode se pa znizani ceni Yozil po geleznicah, m bode Smel i njo -vhod v 2boroya-nje, k razstavi, k uciteljski besedi in k drugim takrfttnim shodom.
Naj bi se na§i primorski ucitelji v obilnem ateviln wlelezili tega shoda!
iveplo zoper trtno botezen.
Dosedanje sku&nje na) veljavnej&h vinorejcev so jaflno pokazale, da se 2 iveploio prav zdatno odganja trtna bolezen. Ker se je letos zopet ukoroj povsod na Gon&kein prav hado razvila ta betaken, treba resno na to misliti, kako jo za naprej L Sveplom odzencino, kajti do sdaj mj zoano Se nobeao drugo zdatno sredstvo. Zato postaja zopet vazno upraSanje, kakuftnu zveplo naj ac rabi, kdaj in kakoV Tukajs>j* e. k. kraeiijska diuzba si je postavila castivredno nalogo, resiti ta jako zanimiva vprasaoja, da bo uioglo ie v prihodnjom Jetu kmetovalcem v tern oziru poma-gati priskrbovaje   dobrega   zvepla  po spodobni
C90K
Da bodo pa doticne pozvedbe slonile na za* uesljivi podlagi, povabila je oroenjena druzba iu-pnnstva, n»j ji vestno in kolikor mogoce natanc-iio odgovore na sledeca vprasanja: 1. Ali so se v njihovih obeinah zveplile trte na vseh zcmlji-suik, ali le na posameznib, in n. pr. na kateriuY 2. Koliko zvepla Be je porabilo in od kod se je dobivalo? — 3, S ktikutt uspebom to je sploh zveplo pri trtuh rabilo? - 4. Ali Be je morda pokazalo, da je imelo 2veplo, ki je ;» razliiiuih Krajev priSld, tudi razlicen uspeh? S kaksnim us-pt'hoiu se jo labilo to alt uno? - 5. Ali so se luorda pokazali razlifoi nasledki, skoseje zveplo po razliunih oacinih, nagleje ali boij pogostoiua trosilor
ZanaSati se |ef da bodo zupanstva dogovor-no z veijavnejsinri possstuiki rada ustregla kme-tijski druzbi; saj ielimo gotovo vsi, da se odzeue , in co mogoue za vselej, najveei sovraznik nasih Vinogradov,, kleti, sodov, moseuj io vseh tistih, ki ga radi pijo.           _________
Ma kaj moramo pri osnovi novega vinograda paziti?
Spisal ». B* K.
Znameoito je tudi, da crno vino v ilovcui temlji ve5 barve vdobi, ko v drugih zemljab in posebao v lahki pcsoeui zemlji bo cerno vino nar wanj barve vdobilo To pride iz sttega, ker ima ilovcoa zemlja vselej vee mokrote v sebi, kot druge, zatorej rust trt tudi v poletaisusi pospo-Suje, kar 6e pri drugih zeinljah ne godt. V suhi apnici all pesdeni zemlji so trte v suhim lo-tu v rasti zadr^ane, ker jim potrebae mokrote uma-njkoje; in tosevidi pwebno pri cmih franc nkih trtah n. p. burgauderju; ako jihle malo 6is:\ p> leti su§a napade v rasti zaostanejo in vsled tega slabo in inaio barvano vino dajo.
Pri osuovi ncvega vioograda treba nam je ne le na zemljo, anipak tudi ni njeno lego paziti, ker ta nam veckrat pomaojkjivosti zemlje na-do*nesti. V mrzli in mokrotni zemlji, ako na sonlCni juiniBtraoilezi, zamoremo dobro vino pride-lati, tako tudt v prav gorki zemlji, ako tudi ima slabo lego. Iz tega pride, da si skoro na vsaki zemlji prav dobre vina pridelujejo Nepotrebno bi bilo tukaj §e ved o legah Vinogradov govoriti; ker vsakemu vinorejcuje gotovo iz lastno skusuie zaa-no, kake lege ima v svojih vinogradih in na kte-ri mi naj baijSi trta ra?e. V severmh vinskth krajih ima tega Vinogradov veliko ve5 vaznosti, kakor pri nas, in severoi vincarji dobro vedo, da jim trte na vsaki legi ne dozorijo, zatorej mora-jo skrbeti, da jib le tarn sadij>, kjer jih solnce nar bolj ogreva, iu kjer so pred mrzlimij severnimi vetrovi obvaiovane; zatorej so pri njih srede gri-iev juzne lege oar boljSt. Nam Frimoreem in sploh vsem prebivalcem bolj juznih dezel je treba bolj za mokroto skerbetv ko za gorkoto, ker navadno uase trte po leti suse trptjo, potrebne mokrote nimajb in valed tega v rasti zaostanejo.
Zatorej so vinogradi, kteri pri vodah, naj bo pri morju, pri reki ult pri kakim velikim potoka, le-zi|o, veC veljavni od drugih, kee oni dtbivajo od btizne vode mokroto, ktera v soparui podobi v vinograd pribaja in tudi v poletnt suSt trte v rasti pospesnja.
Po^lavittio vprasanjit pri osnovi vinograda nam se octane, in to bi btto: Sjkakosniaii trtsmi iioce:i.<> vinograd zasalitiV
Na to vprasanje ni mogoce n i kiatk jm odgovotit', ker v enetn jsaraem vecjwn vinograda, kt-n ima razlilnu zemlje io lege, nam bo treba vec piemen trt /.isaditi, ako ho«'etno c d ;« brim vapehom delutv
Sploh reieno, ako nam jo za povzdigo vin*-rije tnar, moramo skrbeti, da plememte trte u i-sadimo, ktcre nam bod«» plem^nitim viuam ptt-jth dezel t-nako vino dale. To bi bilprvi k >r..k, J kterega bi morali storiti za povzJig> naie viuo-reje. Po izjavi svetovoo slavnega baroaa Babo-a dovoljujemsi sledece prijaviti: Pred $J mt lett so ua Houu tako imonoVAftu „raute<u orU'in-*" trio ^i-dili, ktcre so zdaj uulo kje v r.Mt-ilc.li vttKigruith najtit'jo. Spo/nili ao, \\\ j m drjge trte t.oij-,. v^uo dajo, in uasadili »> r.blnga in tratntiurja. Na spodujo avstij^keui, pojeliat v KIMtro-uburgJ m V okoltei so h) pred 15nii let, \twA k> j: biia vtnonjika h »la o+novan;», tako unt-n ivau#» Bbfti* mifch-* trte sadili, kttre »»o }»e /daj vtTJide] sgu-bile, ker rciiske ua njih m-»tu ^toj«.;.
Se vi«, da si hv«.j- ^lavnc2t tudi tuk-ij v !»voj rog trobdi, in se4v*tavtli drag* trtt* aavidtu, r<»k > (ji, da so njih trto itar Iju'jw, doktr mo ui.o ol drugih, po^ebno od vinorcj}k«j b^l) naptjtvSj^iiiu viuogradov prepricali, da ptuje ren.k • trr.o U)l)», vino dajo.
i'lemeuito vino, kakor ga na U":iu pridnlu-jejo, ktero se se s posebao di&avo (annua), od v«» drugih duLel loci, nam j" mog»C:a l»t \r> ren-skih trt napravljuti, /utttg.«h?l tnoramo %Ulii do* mace trte pustiti in re.i»ki< na-udit;.
Da so to dclo pispt^i, treba hi bi:o«»d itra-ni kinetiJHkih driu^b vt:Uk<s trtiucu n ipMviti, <la bi vsakemu vinorojcu mogocu bdo, brt/ wlkih stroSkov, pleraenitih trt si pri»vojit».
Pri nno/t'iiji trt je lido 2e reLeiio#da trt pri sajunji ne mesanto, ampak vsako vnto puseb^j na od nj*< zuhtevauo ZimiIj*i m ligo H^diino. Zik»j moramo to dolttti, je bil» tudi rcci'nu, zatorej naj opomnim »u oak rat, vt'ioti^jce, it»j m to k«ji postavo trtnu iiarave misbjo, kcere preloraiti nr Stuejo, ako hocejo z^dobrim vspchom trte ruditi.
Dobro je znauo, da jo viuska trt;i ml !;oij gorkib krajev, iz Azije, k nam prusla, klera se je polagoma tudi t scvermh krajih vdomai'tlu, tako, da jo najdemo zdaj v dcLelah, ktvro v ;>(j s:r-javnem krogu lezijo, kjer pa grozdje malokdaj Ao zrelosti pride. N'aravno je, da trta, kot rantl;-na ju2nega gorkega poduebja, v severoth krajih veliko kr.it po zimi pozebe, in ako jo s?»fenu vincarji z umetno obravnavo (o. p. jo z zemljo pokriti) zinwkega mraza obvarujejo, jim velikokratod pomladanske slane poskodovatm, nic ali prav malo in elabcga vina da. Zbog to pocasno preselttve, se je vinska trta v severnih krajih mnogo predrugacda, gorzdje je raanjni po-stalo, in sploh vse grozdj*?, s ktt'regajse piemenito vino v severu napravlja, se z drobnimi j tgodamt odlikuje. Videti je. da grozdje * drohimui jago-daini menj gorkote za svoj ra/viU-k potrebuj«>, in zatorej tudi v sevurnih krajih do zrelosti pride. ^^^^^^^          (Kimec. pnh.)
DelniSko druStvo „Narodna tlskama"
v Ljubljani.
Vis. c. k. dezolna vlada v Ljubljani je z odlokom dno 21. julija t. 1., stev. 5162, pri-volila osiiovaluemu odboru ustanoviti dolni^ko droitvo „Narotlna tiskarnaw s scdezem v Ljubljani tor potrdila drastvena pnivila.
Po §. 6. teh pravil oskrbuje opravila y imeim podpiscev delaic do konstituirauja druitva osnovalnt odbor; druitvo pa se konstituira t ustauovljajo?3ui obfinem zboru.
Osnovalui odbor tedaj skliouje v^> pod-pisce deluic »Narodne tiskame"
k iistaiiovljfijodeiiin oI>^immhii r/boru9
kteri bo 14. dan septembra t. 1. ob   4ib po-poldue y prostorib BHarodno tiskarne11 r BHo-tel Europa" na celoYSkt cesti v Ljubljasi. Ha dneviieia redu bo:
L PoroSilo o deloYauji osnoYalnoga odbora.
2. Yolite?  dveb  delni&rjeY,   da  podpiieta zapisnik obanega zbora, iu dveb skratfiiatorjeY.
f        3.   Volitev upravnega odbora 15 udo? na : tri leta.
;           4.   Volitev pregledovalnega   odseka 5 u-
! dov na eno leto.
Po §. 15. dr. pr. daje vsaka delnica lastni* ku pravico na en glas y obcnem zboru. Kdor sain no glasuje, sme pooblastiti druzega delni* rarja; vendar nobeden delnir^ar ne nore imeti ve«! ko 20 a;!asoY, niti na i>odlagi svojih del-nic, niti ko poobla^nec drngih^delnidarjev.
^ne smejo glasovati po pcoblaSfoncih, oskrbovanci iu juristi<Sne os(jb«» po svojih po-jttavnih, oziroma pravihio postavijeftih zastop-nikili. ."o ti tudi sarin niso detiii<-arji.
K**r pr«l tonstituiraaj«m druitva delnitv, oziroma za*'asni li^tj, no morejo izdavati se, do* bil bo vsak <Mnfor. ki je vsaj prvi obrok na svujk i\*?\nm* w vpla.'al, .4 r»i<uov&lncg» odbora lesrjtiimrtjti. ki mu d-ije pravico ijlajbiti se pri oi»:neni zboru in tolik*i gla«wv wbUjati, k»»likt»r zastop'a «bdwi«'.
Kd«»r m* IimV udfti»/iti oln'm^a ztn>ra, m»ra pri ii-tt.»|ni p>»ka/nti to b'dtimsuiju.
V Ljublf.uii 23. av^u«ita  1^72. OsftovaM odbo* deloiikeas druftvn „Njro*w tiifalflM" I»i. J   l:.\Zl.A'i, I'-ttr liUAMXM. I);. J. Vo^NJAK.
lroslasio.
Ker se sli>»i da so u.':tv!jsk.' %\\ikb# ra*pi-ian-'. je nifd dru/imi razpijatia tudi on* na&ega u^itelja.
1>4 hi '¦•• pa z.irail ^tjasko ±IjsM kaks po* mota n«?tprijj«'tila. ih l»i morda kak^ett tt«'tt«ij, ki misii mStjanko nolo pr«»iiti |H»pu->ti! pru»njo, naj btMl* U'daj j.twio ztrino, da inv*» uut^Ij, ker je i" f.u> leto uuttuti bttb'hfii in w«daj za 3 wetr*? ua ixlptiHtu, ne mmr N«oje/a p«^ta rcdno oprav-Ijati,
IVdaj «»t ^.ditno m prihodnjtgjh u<5it«»lja eue-gar da bi bu s»j xdravi; .>u<ttavet in nc^trudtjiv bodi :-i v Aoti v rentvi^ k»t tudi v p<)«!uku petja; /A^otovljaiu^ ga, da n»* Uu\f ostal dohf>tlek pri saint Urebni 4ol»ki pl»vi, marvet tnkaj »p /ua j»«> zmo;aoiti cfutffi. iu |»** zaslu^t v ikwIuku p#»tj» liosebno obdaro\ati.
Stjnk M. avgit&t 1*7x>.
• Onlk ra%neRa Mn&*				
mt fjo)	i*krm	trtjn.		
pKi<nica           iiuUnuk	V» K»-	3.-	&* $1	XIO
m		1. *-	*	2, i
[ Turcica                ,	,,	2.-  ¦	m	2.20
,        r      ogersk k ,	,	i hi»	«	2. a
f Jet"wen, pehnn    „	„	3.-	,	3.20
1        -        «d	.	l.**0	n	2.-
Vt'iol	r	.1,-.	„	3.20
Ovet	9	1.30	m	1.35
1 Ajd,	*	2.™	*	3,10
.  liaj/. prve vrs!«* cent	„	lrt.«5		11.50
m   druja „	*	y.ti5	m	-9.50
' fevno                       r	0	tM	•	LIU
( ^iama                  ,	«	MU	„	1.-
iilaniia i>peb>     „	n	32—		35. -
Kroiv.pir nov       ,	9	2 ~-	n	•2.25
Vmo, belo hrisko k^ino  e		15.-		17.«~
e    Crno fiirkiniiko m	*	ht.-	•	18.—
I   Medicine in Kirurgije
^Dr. Aleksij Rafael Rojic,
[                :»jt » ^ f si t e x*
porodnisrva in za oft,
se je proselil % ^rnburga v Gorico m veliko cerkev — Coatrada del Buomo St 372., zdravi od 8.-10. ure pred polndna.
IzdavateJj in odgovorni nrednik: TIK^OR D0L1HEC. - Tiskar; C. PATEEIOLLI v Oorici,