u 'v- - 1 - ■ «'pR ’ ■ ■> . m 1 • ■ ■ ■ ' iter. 4. V Gorici, dne 7. febrnvnr *«•§»“ - Uhaja vmk prvi. tretji in coirti Četrtek mesecu ter velik po poSti prejemaš« ali na dom polfljana ekupnj i „Goriškim Vernikom* ea vie leto . . . gld. 3.— » pol leta • • » 1.30 . četrt h » • • n —.75 Za tuje datele toliko več. kolikor tnala poštnina. Poeamičiie etevilke po 6 kr., dobivajo i v Stolni, Semeniiki in Šolski nliei. prinaii osnanila na četrti strani od katerih se plača ta itirUtopno petit* vrsto p» 7 kr., če sejedeukrat tiskajo; po A ki. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Dopi si pošiljajo se uredništvu; rekla macije iu naročnina nprarniitvn. Upravništvo in uredništvo: Morelli jeva ulica, Itev. 98. Ne frali k o vana pisma so ta vrnejo. Rokopisi se ne vračajo. P. n. gosp. naročnike, kateri èe alee poravnali anelale naročnine ali eno aa prve četrtletje, prosimo a^j *toré te nomadoma ter n%| se peslnie priloženih poštnih nakaanie. Uprava „81«geu. Tako ne gre naprej! Nat list vedno naglašiije, da imamo Slovenci večino na Goriškem; to je tudi gola resnica iu nikdo ue oporeka temu. In vendar slovenski del dežele ni dobil v primeru n laškim delom is deželnega saloga, v katerega se stekajo tudi slovenski davki, prav malo, da skoro niš : skoro vsi dohodki so se do sedaj porabljali le Furlanom v prid. To je nepravilno in strankarsko. Sprevideli eo letos to anomalijo tudi naši deželni poslanci iu so se odločno postavili po robu glede neprestanih sabtev laških poslancev. Sklenili so, da se ne »deleže več niti plenarnih sej deželnega zbora, niti sej rasnih odsekov, ako Italijani ne priznajo opravičenih zahtev goričkih Slovencev. Ta svoj sklep so naši poslanci naznanili deželnemu glavarju dne 29. januvarija in od tedaj ni bilo niti plenarnih, ne odsekovih sej. Vsled tega odločnega koraka slovenskih zastopnic kov nastala je v deželnem zboru taka kriza, da je doiel minoli petek sam namestnik v Gorico, da posreduje mej obema strankama. Ali Lahi ze tndi namestnikovemu posredovanju, katerem« se imajo toliko zahvaliti, alno «dali tar nočejo priznati slovenskem« del» dežele to, kar mn gre po vsej pravici. Da, v ponedeljek eo se v seji odposlancev za sporazumljeuje nasprotstva tako silno poostrila, da se je bilo nadjati konca pogajanj. Danes popoldne je zopet seja in od te je najprej odvisno, ali bo deželni zbor svojo zadnjo zasedanje nadaljeval, ali pa se bo moral zaključiti, ker, ako se slovenski poslanci sej ne vdeleže, ni sklepčen. Akoprem ta zadeva dira v živo celi pokrajini, so jo gorički in tržaški italijanski, kakor tudi dunajski listi popolnoma zamolčali, iz česar se sklepa, da se Lahi od strani Slovencev niso navali takega odpora in se-dui ne vedó, kako bi obrnili stvar v svojo korist. Značajno pa je vsekakor to absolutno molčanje ! Tudi zgovorni korespondenčni u-rad o tej za Labe nevarnej krizi do danes ni ie besedice sporočil. Slovenci smo darovali že ogromne svote našim sodeželanom, a oni nam ne privoščijo prav nič. Posebno letos, ko imajo v deželnem zboru vsled bolehanja in smrti poslanca Mahončiča jeden glas večine, zanikajo in prezirajo principijelno vse slovenske predloge in zahteve ; za tako solidarno postopanje so se vrba vsega zavezali še s častno besedo. Tudi Slovenci imeli so že v e č k r a t večino v deželnem zboru, a tako pristransko niso 9 <9,9 M 3 ? 3 K« Stan p» milil Slovencev. Do vrha jeza mi je prikipela» Molčati več ne morem in ne smčin, Krv v prsih se mi je in v žilah vgrela — Kaj bratje moji, vse vam jaz povéml Slovenec naš, na zemlji, v hiši svoji Koc tujec biti mora in tlač&n, Živeti z vragom mora v večnem boji, Od jutra v noč preganjan in suv&n. Na ukaz naj molil bi iz duše cele Svetnike luške, laško zlato tele. Redi Slovén na prsih svojih gada, Molče mu ta iz njih popiva kri, Slovenec naš — naj hira in propada, Potrpežljive gadu vse molči ! ? S krvjo naj lastno ga redi in hrani!? Za brata pa bo trdega sreč!? Slovenci! slepi smo še in zaspani! Oči odprimo!, Geslo naj velja: Vsi svoji k svojim — brat podpiraj brata, Iz praha dvigni ga — odpri ran vrata. Corriere — bratec — listič Izraela, Razsajati grobjansko je začel, Pred njim naj trese se Slovenja cela, V pomoč vse zle duhove je pajel! postopali nikdar, marveč so navadno Lahom vse dovolili brez vsake kompenzacije za slovenski del pokrajine. Sedaj se maščuje slovenska popustljivost in doluota! Najmanj« kar imamo Slovenci pravico zahtevati je v prvem redn podpora 1000 gld. za slovensko obrtno nadaljevali!« šolo. Labi dobivajo od dežele za nje šolo že veliko let enako podporo, če tndi ta zavod ne spoluuje zahtev, pod katerimi se mu je svoječasno zagotovila podpora letnih 1000 gld. Za podpore, katere dobivajo slovenske šole v Kobaridu, v Žagi in Nabrežini imajo Lahi ekvivalent v podpori š toraj na vse načiue, da bi ine urednost in Te pomen ponižali in omejili. Tem gospodom ne dopada, ker bi proga Predel-Tare skrajšala pot ne samo mej Trstom in južno Nemčijo, marveč tudi mej Trstom, Gornjo Avstrijo, Češko i. t. d. več kakor katera si bodi druga črta; radi bi tudi dragim vtepli v glavo, da je za potouje dežele le Bohinjska železnica prikladna, a Predelska črta koristna samo jttžnej Nemčiji. Na Goriškem obsoja se splošno Bohinjska železnica; gosp. Holzerja načrti, se nam zdi, nimajo druge zadače, kakor zavleči zgradbo Predelske železnice, pri katerej ni interesovana imenovana gospoda. 4 . , NhM<> inženirja B tt c h e 1 n a, da je Kar se tiče deželne podpore cestnim t vsaka železuična proga tem koristnejši na on». I.ihkn troni non «i«-».nn « *“•» 1 kolikor več prometnih strani se razteza, preo- brne gosp. Holzer tako, da pravi, po Bo- odborom, lahko kompenziramo s tem, da j delimo svoto 10.000 gld., mej sel>oj, katero ' Četvorko po slovenski zemlji pleše In1 ž njim pa Sarah - krvna sestra vštric,— In vlada naša — mirno kole teše Na glavah krotkih Slave nas ovčic, — A mi — trdni ostanimo kot skala, In sila ta ne bo nas razdejala! Naj praznik zdaj nasprotnik naš obhaja — Nekdaj obhajali ga bomo mi, Orfej z ognjenim mečem strl bo zmaja, Strl zmeja bo, ki zdaj na nas preži. Na zemljo — kjer se megla zdaj je vlegla, Zasiniti žareč če sobica svit, Nebesa sta in zemlja se prisegla Nad ta pritisk sedanji silovit — Ker noč se dnevu umakniti mora, Jasni se in za goro vstaja zòra! * <0 * V novejši dóbi irredentska kuga In pravni laški zbor (oho !) trdeč : Slovenec da je tukaj rob in sluga, Le laški jezik je nad vsem sloveč! Italye tu blažene je Meka, Kjer le rnedù in mleka je izvir, Le čisto laška krv se tu izteka, In laški novAC le z centežmov, lir, -Da tukaj nam le laško sobice sveti, In laške trate so, na njih vsi cveti. Italijanska ttt je vsa narava, Kar-koli raste, laško je blagó, Vse, kar po zemlji leze, hodi, plava — In zvezd le laških polno je nebó ! In vse — kar vidiš, vse je pristno laško, Vse, od palač blestečih in do koč, Vse mestno ljudstvo tiikajšno junaško Oklepa trduo laški le obroč; Kar druzega je tu — je glupa senca, Kdo tukaj znà za borni rod Slovenca?! * * * Postoj nekoliko oholi Laše, Poglej goriške krasne zemlje krog, Kar videl si, poglej, to vse je naše, Doline, gore, trate, holm in log; Tu stara je slovenska zemlja naša, In ljudstvo tu sloveuske je krvi, Til govorica se slovenska zglaša, Kdo tu drugačen jezik govori?! Povej, kje domovina tu je tvoja Ti, ki ne daš miru nam, ni pokoja?! In ti — ki praviš, da Sloveli tvoj gost je, V Gorici kje je laške zemlje kaj? To pa — nezgod tvoj rod nevšečnih prost je Daši priklatil sem se v naš je kraj ! In tu — nam gospodariti zdaj hoče! Za tó — ker mati vlada vse molči! Kot razposajen dečko tu ropoče — In naš Slovenec ga še pita in redi! A ta — jaz menim, k pameti ko pride, Ta Čas, vsa slava Laše ti, preide! Vojaške čitalnice. Ml Velika potreba današnjih dni} je, da smo dobrotni proti vojakom, prečenši od n addentili k a (feldveblja) pa doli do zad-njega prostaka. Le preradi pozabljamo ubogih vojakov, kakor često pozabljamo dušic v vicah. Toda ravno vojaki so kot. ntgblažji dežela»i vredni krščanske ljubezni, katere so istinito tudi prav potrebni. Ali bi toraj ne mogli za vojake ustanoviti vojaške domove, kakeršue že davuo nahajamo na Francoskem pod imenom : »oeuvres militairès* ? K teni vojaškim domovom na Francoskem veliko pripomore visoka in najvišja gospoda. Zakaj staro plemstvo, ki je bilo za francoskih kraljev zelo propalo, hmodrila je grozna francozka revolucija prejšnjega stoletja. To plemstvo je spoznalo, da se je treba vrniti — k Bogu. In res ono živi zdaj prav pobožno in katoliški. Z obilimi darovi skuša popraviti to, kar je prej grešilo. Na Francoskem, v deželi krajiiostij ali prenapetostij, težko najdeš srednji stan med prav pobožnim iu prav slabim. Ze nepozabni Pij IX. je v šali izrekel : »Francozi nimajo vic ter gredo brez vic ali naravnost v nebesa ali v pekel". Oe v Avstriji plemstvo hi povsem tako pobožno, reči moramò, da je tu pa meščanstvo toliko boljše in pobbžnišč, česar na Francoskem ni. In to švsirijsko meščanstvo skrbi zb. svoje vojaštvo, Saj je to vojaštvo mesó njih meSA iu kri njih' ki vi. '** ~ ...i, kje Na Francoskem, kjer sem živel devet let večjnoma kot misijòikhi; ža Nemce in tudi la Fraficoze (v Parizu, Lyou-u in KoustaU-1 tin«-ja ? Afriki), imel eem priliko spoznati te »oesvres militaires*. To so vojaški domovi ali vojaške čitalnice, kjer se vojaki, ki nimajo slaibe shajajo ob nedeljah in prašnikih, pa tadi ob delavnikih. Ob nedeljah in prašnikih opravljajo svoje krščanske dolino«ti, poslušajo sveto maio ter stanu ia potrebam svojim primerno prepoved (pridigo). Ostale dopolndanske ure do menaže (kosila) in popolatine do mirozova se prijetno in bratski ruveseljujejo med sabo. Učijo se tedi, česar ie ne snajo — n. pr. knjigovod- j stva — pri čemur jim radi pomagajo čestit-Ijivi bratje kričanskih iol. Ob delavnikih | redno prihajajo v vojački dom, posebno po simi. Ta si kratijo dolge zimske večere s koristnim Čitaujem ali pa poslušajo nanke častitih bratov kričanskih io). Vhod jim je dovoljen vsak čas. Radi prihajajo v vojaiki dom ali na stanovanje svojega predsednika, duhovuika. Tu mu odkrivajo svoja srca ter iičejo tolažbe v svojih nadlogah. To jih odvrača od življenja gnusa ter od samomora, ki ni reden pri mladih vojakih. To piiejo tudi pisma, tukaj dobi-Vido pisma s denarji, kar je gotovo imenitno; sakaj takó jim ni treba, da svoje male novce sapjjajo v dražbi drugih vojakov, marveč novce, katere so si njihovi stariii pristradali na ustih, porabljajo varčno in umno. Taka vojačka zavetišča ali čitalnice naj bi se nstanovile nalik društvom rokodelskih pomagačev polagom a in po malem. Sredstev ne bode nedostajalo (potnanjkovalo), če m smanjia daudanaiuja velika potrata ali leksna ter ae izogibamo nepotrebnim atrolkom. Ako prenehamo darovati preobilne iopke in vene«, koliko denarja bi lahko u-norabili v ta blagi in domoljubni namen ! Na Francoskem, posebno v Pariza in Lyonu naročujejo plemeuite gospe v svojih ali župnik cerkvah ob alovesuih prilikah takozvane • ormone do cbarité, t. j. propovedi (pridige). V teh propovedih posebno priporočajo krftčanski ljubezni bogatejših Ijndij rasne potrebnike, recimo: zsvodo za slepce, sa glakonemce ali sploh katere druge ubožce. Pri tem pobirajo gospe same miloiuje, bodi m at vratih dotičnih cerkvi ali p» na domu milosrčnih jjndlj. Seveda pridodajo nabra-nema deuatjo tudi same lepe svote ter jih iaročgjo plemenitemu namena. V Avstriji smo v tem obzira daleč zaostali. Pri uas plešemo ss ubožce, napravljamo gledaliične predstave ia Bog vedi ie kake veselice, ki nzročujejo več etroikov kakor dohodkov. Napuh iu ba-kaitvo se ob takih veselicah iopirita, kakor le kaj! Kajpada, poguma ne smemo izgubiti. Tudi jas sem bil že večkrat — to sam rad prissam — maloduien, ko sem pri razui gospodi, tedi pri najvišji, pri duhovski in posvetni, sastonj iskal pomoči, da bi sopri nas nresničila ta lepa misel. Ne porečeni : hvalili in odobravali so mojo misel, a pri tem me gledeli pomilovalno ali nasmihajoč •e mi. O velikem katoliikem shodu v Wttrz-barga 1. 1893. je celo izrekel ueki voditelj aemikih katolikov, da je bolje, da vso stvar pustimo, ker bi s tem le dražili vojačke dostojanstvenike. Takemu muenju ne moremo pritrditi ter brevi marni obsoditi vojaike dostojanstvenike ; zakaj med njimi se gotovo •e nahaja kaj pravih Radeckovcev, kaj pravih vojačkih prijateljev, ki tak projekt ali namero s veseljem vzprejmejo. Saj je Njeg. Veličanstvo asi presvetli cesar sam blago-iivolil isreči ob avdijenciji 89. novembra 1898: »Jas bodem stvar sam študiral*. Te cesarske besede same so dovolj mogočno, da nas navdajajo s novimi api ter vojačke prijatelje bolj iu bolj vzpodbujamo. Naj bi ao to pobožno kakor rodoljubno delo navdnieno vzprejelo pri katoliikem shodu, ki se bode leto* vriil, katerega se pa, žal ! ne bodem mogel vdeležiti. In ob tem shoda naj bi so delo tudi pričelo! Ti vojački domovi no smejo nikdar iz-gabiti katoliškega značaja, da ne pridejo v v nepravo roko ali bi se celò zlorabljali. Voditi jih torej morajo zmerom pobožni, aneti duhovniki. Umuje se samo ob sebi, da morajo ue-vojaki pristopiti le kot izvenredni udje. Ti vojaiki domovi so pod varstvom n e b e i k e kraljice Marije zmagoslavne. Ta je vojake, ki so se polni zaupanja zatekali k Nji, vedno vodila od zmage do zmage, kar so jo pokazalo v turških bojih, posebno 1. 1688 pred Dunajem. Kot pobožni zavetniki in vzgledi so vojakom lahko pobožni vojniki tebajiškik legij (krdel) pod svetim poveljnikom sv. Mavrici jem. Ti so vedeli cesarju dati, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Isto takó zaščitniki posameznih kronovin naie skupne domovine Avstrijsko* Ogerske. Več za zdaj ne morem storiti, kakor da vso stvar izročam javnosti. Saj sem za to stvar že mnogo žrtvoval, celò prav prijetno službo pri vrlo katoliški in skozi in «kosi pobožni visoki plemeniški družini. Toda na nadaljnja vprašanja rad dajem potrebnih pojasnil pismenim potom. Svojega Baalova ie ne morem objaviti, ker gotovo le dolgo časa preteče, predno najdem zopet tako izvrstno plemeniiko družino. In, ker se doslej (dve leti je tega) ie nisem mogel ustanoviti na Avstrijskem (na Dunaju), naj so dotična pisma naslavljajo na monsig. Antona Schópneuthnerja, cerkvenega vodjo, 1. okraj, Johannesgasse 8 na Dunaj ali na valeč. g. vodjo kričanskih iol in predsednika c. kr. sirotnfce, 9. okraj, Waisenkausgasse 5 na Dnnajn. Tako naslovljena pisma mi gotovo dojdejo po prijaznosti imenovanih gospodov. Potrudimo se, da kot usmiljeni samaritani in samaritanke tudi v tem obzira posnemamo božjega samaritana Jezusa Kristusa. Koliko plačilo za nas v nebesih, Če nekoč pridemo tja-gor vsled rečenih duš ! Take duše nam bodo vedele večno hvalo! Frančišek Vene. Bos er, duhovnik, nekdanji misijonar v Parizu iu Algiru. Domače vesti. Gorička aristokracija je letos priredila že nekaj pravih iu sijajnih plemenitaških plesov, kateri so bili vsi prav dobro obiskani, tako grofica B e 1 r n p t • T i s s a c, v ponedeljek naiuestništveni svetnik, c. iu kr. komornik vitez pl. B o s i z i o ; v torek Viljem pl. Ritter; v soboto bo plesna zabava pri grofici Baguer in 14. t. m. bo pa plesni venčič častnikov goričke posadke v prostorih »Curcasino". fsobac vesli. Predstojniku telegrafske glavne postaje v Trstu Ferdinandu C o ff o u-u podelil je cesar povodom umirovljenja vi-težki križec Fran Josipovega reda. Cesarski svetnik Cottoti je rodom iz Volč in je bil jako priljubljen pri podrejenih mu uradnikih. — Lloydovemn nadzorniku L enter-iiču je podeljen vitt žki križec Fran-Josipovega reda. — Domobranski okrajni straž-mešter Alojzij K ó gl imenovan je kan čelistom pri c. k. finančnem ravnateljstvu v Trsta. G. BlasiJ Grča. župnik v Šempasu iu deželni poslanec praznoval je due 3. t. m. svoj 49. rojstni dan. Župljani so mu priredili sijajno ovacijo z bakljado, ter mu če-st'tali v imenu tamošnjega prebivalstva k imendanu. Cerkvcaa petje v Gorici. Ni zadosti, da imamo v deželnem zboru krizo; po smrti organista Zei - j a je uastala akutna kriza tudi v goričkih farnih cerkvah glede orglanja. Poznani gorički »pevski triumvirat" hoče gospodariti tudi po cerkvah in odganja stare dobro izučene pevce, ter misli nastavljati svoje ljudi kot orgauiste. Glavno besedo ! ima v tej stvari neki znani gospodič, z katerim smo imeli Slovenci že mnogo opraviti. Italijanski pevci težko pričakujejo, da se reši kriza in zavrne nasilstvo trojice. Čudimo se le gospodom župnikom, da se ne »ostavijo odločno na noge iu zabranijo znanim iberaluim in brezbožnim osebam, katerim ,e božja čast deveta briga, a denar vse, nadaljno oskrbovanje petja iu orglanja v božjih hramih gor iški h. ■aikralj Milan ae priče r Gorica. Laški listi so raztrosili govorico, da je srbski raz-kralj Milan kupil v Gorici vilo D e g e n-f e 1 d. Is.kompetentnega vira se nam poroča, | da na tej vesti ni niti pičice lesuice, ker j prvič pri generalu grofa Degenfeldu ni nikdo se v imeni Milana v tem oziru vpital, drugič pa grof vile ne proda. To vest si je najprej izmislil tukajšuji dopisnik židovskega »Piccola" o priliki, ko mu je primanjkovalo gradiva za njegovo vsakdanje čen-čanje. Piai. Spinéto pni vallici. Shod volilcev, kojega je bil sklical pri sv. Petru v dumi minolo soboto državni in deželni poslanec gosp. Vjekoslav S p i n č i č, razvil se je do sijajne manifestacije probtgoče se narodne zavesti v Istri. Celò službeno poročilo na-glaia, da je na tem shodu sešlo se je nad 1000 kmetov-volilcev. Vladal je od prvega začetka do konca uzoren red. Kolika razlika med vedenjem teh treznih in zaresnih mdž, in pa med vedenjem onih širokoustnežev, kateri ne nmejo manifestovati svoje volje drugače, nego — s komedijo! Tu imamo pač jasen dokaz, kje nam je iskati pristnega in s dna duš prihajajočega javnega m «menja. Zborovanje odprl je glavar tinjanski, dime D e f a r, predsedoval pa je župan pazinski dr. Dinty Trinajstič. Vlado je zastopal voditelj ces. kr. okr. glavarstva v Pazinu, I. d o r 1 i. Zbor je soglasno odobril poročilo Spinčičevo; nadalje je odobril soglasno in velikim uaudušenjem, da so narodni poslanci istrski ostavili deželni zbor, protestovai je proti postopanju italijanske večine v deželnem zboru in vsprejel slednjič soglasno devetero važnih resolucij. Zborovanje trajalo je nad 2 uri ter so uaši istrski pošteujaki pazno poslušali razprave do zadnjega, vzlic neprijetnosti, da je morala ogromna večina ves čas stati v snegu, ker so bili prostori veliko pretesni za toliko muožico Ijndij. Po vsej pravici smo torej rekli, da je bil to impozanten in sijajen pojav narodne volje, kakoršnega morda še nismo doživeli v Istri. dukljejev mandai. Volilno gibanje na Dolenjskem se suče okolo treh določnih kandidatov. Višjesodni svètnik dr. Vojska, kojemu so ponujali kandidaturo voltici v Krškem, v Novemmestn, v Metliki in v Kostanjevici, odklonil je to. Namesto njega je nastopil kot kandidat prof. Tomo Z u p a n, predsednik Ciril - Metodove družbe. O tej kandidaturi je bilo že mnogo govorice in prof. Zupan se je bil tudi že izjavil, da kandidature ne vzprejme. Zadnje dni pa so mu dohajali vnovič pozivi zlasti iz Novega mesta, in tako se je torej odločil za kandidaturo. Oni, ki so bili iz prvega za dr. Vojsko, obrnejo se sedaj najbrže vsi k prof. Zupanu, in to skoro vsi volilci v Krškem, potem znabiti večina v Kostanjevici in Novemmestn, znaten del tudi v Metliki. Utegnejo biti to nezavisni volilci, katerim ie za načelno, zlasti za protikoalicijsko politiko, ker se je prof. Zupan izjavil, da ne bi vstopil v koalicijo. Drug kandidat je soduik Vilni k ar. On ima največ zaslombe v Crnomlji, Ribnici in Metliki, koder volilci upajo ž njim ter dvornim svètnikoui Šuklje-jem doseči potrebne si uspehe na gospodarskem polji s pomočjo koalicije. Tretji kandidat grof M a r g h o r i zbira okolo sebe svoje stare znance in politične prijatelje iz prejšnjih let po dolenjskih mestih in trgih, a zmagati se nadeja s Kočevjem, če ga bode kompaktno volilo. Program njegov se Čuti, da je ta: storiti vsem prav. Novačenje na Primorskem bode letos po naslednjem redu : V T r s t u od 1. do 9. lnarcija ; v Gradišči 11. iu 12. marcija ; v K o r m i n u 8. in 9. marcija ; v Gorici za mesto 13. in 14. marcija; v Gorici za okolico od 15. do 21. marcija; v A j d o v š č i u i 22. in 23. marcija ; v K a-ii a 1 u 26. iu 27. umrcija ; v B o v c u 29. marcija ; v Tolminu od 1. do 3. aprila; v Cerknem 5. aprila. V Sežani 4. iu 5. marcija ; v K o m n u 6. in 7. marcija, v Tržiču 29. in 30. aprila ; v Č e r v i n j a-n u od 25. do 27. aprila. V Kopru od 11. do 14. marcija; v Piranu 15. in 16. marcija ; v Podgradu 11. in 12. marcija ; v Pazinu od 7. do 9. marcija; v Buzeta 1. iu 2. marcija; v Bujah od 18. do 21. marcija; v Puli 29. in 30. marcija, 1., 2. in 3. aprila; v P o r e č u 26. in 27. marcija ; v M o t o v u u u od 4. do 6. marcija; v R o-vinju 23. marcija ; v A 1 b o n i 5. in 7. aprila ; v V o 1 o s k i od 8. do 10. aprila ; v Krku 20. in 22. aprila; v Cresu 18. a-prila in v Lošinju 16. api ila, V občliskeai sveto Iriaškem prečitala sta se v seji dne 31. in. in. protesta nekaterih duhovnikov laške narodnosti, neodvisnih iu v mestni službi stoječih, zoper napade občinskega svetnika Spadonija glede njih razmerja k škofu. Občinski svet je nadalje vzprejel predlog, naj se prosi naučno ministerstvo, da se odstavi okr. šolski nadzornik za okoiičanske šole, češ, da tira slovensko propagando. Za splača« valila« prav«. Minulo ne-deljo vršil se je na Dunaju velik shod so-cijalnili demokratov, pri katerem so priredili veliko demonstracijo v prilog splošnemu volilnemu pravu. Govorniki so izjavili, da delavci ne morejo dopustiti, da bi se nadalje zavlačevalo vprašanje o splošuem volilnem pravu. Kakor hitro se snide državni zbor, opozoriti hočejo delavci poslanca im njih obljube glede splošnega volilnega prava. Tudi o politiskem položenjti v Italiji so se izjavili govorniki, izrazivši nadejo, da Crispi pade po volji naroda, kateri poslednji pokaže svojo veljavo pri prihodnjih splošnih volitvah, Socijalni demokrati danajski hočejo sedaj orgauizovati tudi ženske za svoje svrhe. Slavonski kara v Grafici. Štajerski deželni zbor je lansko leto sklenil, nuj se v Gradui ustanovi poseben kurs na deželni realki, kjer bodo učenci deželne realke pa tudi druge osebe imele priliko naučiti se slovenskega jezika iu si pridobiti veljavna spričevala. Deželni šolski svet se je izrekel zoper ta nasvet, češ, da v Gradci niso razmere za to ugodne. Šolski odsek deželnega zbora pa nečo odnehati. Zdi se mu, da je nujno potrebno, da se na Spodnjem Štajerskem naseli kolikor mogoče nemških uradnikov, odvetnikov in notarjev in zato bo predlagal deželnemu zboru, naj obuovi svoj sklep. Razmere v Istri. Istrski Lahi nameravajo po zvršenih volitvah v dež. zbor začeti abstinencijo, po vzgledu svojih trentinskih rojakov. Pri tem seveda računajo, da dobe večino v dež. zboru, tako, dA bi ta brez njih ne bil sklepčen. Abstinencijo bodo baje tirali, dokler jim vlada ne da garancij za ohranitev laške posesti v polnem obsegu. »Triester Zeituiig", veleoficijozen list, je te dni s ponosom povdarjal, da je kaj lahko dokazati, da za kričači v isterskem kakor v nekem drugem deželnem zboru ne stoji prebivalstvo, ampak da so povsem osamljeni. Ko bi ti oficijozi le ne bili tako nerodni 1 j,Tr. Ztg.“ je z »nekim drugim dež. zborom" imela v mislih tržaški dež. zbor. Če je lahko dokazati, da za kričači v tem zboru ne stoji prebivalstvo, zakaj pa se to ni dokazalo pri zadnjih obč. volitvah? Ta izjava tržaškega oflcijoza potrjuje, da se je takrat hotelo, naj dobe progresovci večino. — Liberalci se boje, da pri novih volitvah v Istri zgube Italijani pet glasov. Potem bi bilo v deželnem zboru 14 Slovanov in 13 Italijanov. Ker bi se morila deželni glavar vzel izmej Slovanov in bi navadno ne glasoval, bi obe stranki imeli jednako število glasov. Italijani prete v tem slučaji s pasivno opozicijo. Ko bi vlada imela resno voljo, bi se jej tudi pasivne opozicije ne bilo ustrašiti. Ne bilo bi jej težko dobiti pri dopolnilnih volitvah slovenske večine. — Tisti dan, ko se je razglasil cesarski dekret, s katerim se je razpustil isterski dež. zbor, javil je tudi c. kr. korespondenčni urad, da so nove volitve določene na dan 8. februvarja. Kakor že mnogokrat, tako se je tudi to pot c. kr. korespondenčni urad hudo — urezal. Volitve še niso razpisane in kakor se čuje iz vero- dostojnega vira, preteklo bo še nekaj mesecev, predno se bodo vršile. Vlada upa, da se bodo Lahi v tem času „pomirili“ In spoznali, da jim vlada s svojimi kandidati ne misli nič zlega storiti. Javlja se nam, da je vlada že našla dva svoja kandidata, katera misli postaviti v okrajih, kjer ki gotovo zmagali hrvatski kandidati, da se postopa zakonito in nepristransko. Jeden teh kandidatov je bivši postojinski, novomeški in pazinski okrajni glavar Friderik vitez 8 c h w a rz, drugi je uuiirovljeni namestniški svètnik in sedanji občinski tajnik poreški vitez E11 u s c h e g ! Ovriene občinske volitve. V Šmihelu in Ozeljanu so bile dne 29. iu 30. oktobra 1.1. občinske volitve, a vlada je vse popolnoma uničila. čitalnica v Cerknem je imela do letos okoli 100 udov, a po novem letn jih je nekoliko izstopilo brez pravega razloga. Pri občnem zboru so bili izvoljeni predsednikom A. Ravnikar, podpredsednikom dekan I. Murovec, tajnikom A. Kosmač • Ciuialov, blagajnikom M. Sedej in odborniki F. Kokelj, F. Močnik in I. Štucin. Čitalnica je tudi imenovala dra. Gregorčiča častnim članom. Mesto Trat kot fiefilč. Dne 30. dec. m. I. je umrl blizu Genove milijonar Leopold Massone-Aleramo, ki je malo mesecev poprej postal avstrijski podanik in pridobil domovinsko pravico v Trstu. Takrat je ostavil notarju dr, Veselu zapečateno oporoko, ki se je te dni odprla. Glasom te oporoke je glavuo vodstvo tržaških ustanov podedovalo premoženje, ki znaša nad dva milijona lir. Pol milijona je v vrednostnih papirjih, drugo pa v posestvih. Naia zaveznica Italija. V laškem Vidmu napravili so te dnij ples, katerega so na-imenovali »11 ballo della Triplice". Plesna dvorana bila je okinčana, kakor z ponosom javijo italijanski listi, z »grbi vseh še ne rešenih italijanskih mest, a v sredini teli grbov velikanska italijanska zvezda »con cinque raggi", s katero se ponašajo posebno rade goriške »lieodrešene sartorelle" (šivilje). Se ve, da je paradiral mej grbi tudi mestni goriški grb iu sicer na častnem mestu. Na tem plesu so se prepevale vse pesmi o pro-stej in zjedinjenej Italiji, posebno pa je plesalce naudnševal znani pamflet »maestra" Gregoriča : »Lasse par che i canti e suhi". Čudno, da židovski »Corriere" o tem »patri jot ičneui" plesu iiič ne poroča! V Bornkcrgi je včeraj zjutraj krčmar Audrej Šinigoj iz Talna napregoval konje, da se popelje v Gorico. Med delom zadela ga je kap in ostane mrtev. Bil je vdovec iu zapusti troje malih otročičev. Lega nazionale je razposlala vsem občinam na Primorskem, katere imajo Lahi v rokah, bombastično okrožnico /. pozivom, naj jej pristopijo z večjimi prineski kot udje, da bode ložje pobijala rastoči slovanski pritok. Slovenske občine naj reagirajo na to, da dovoli vsaka po svojej moči podporo Slogi-nim zavodom v Gorici. Pogreb garibnlfilncn. V Trsta je umrl nek Gaetano F u 1 i n, kateri se je bojeval pod Garibaldijem proti Avstriji. Tržaški ire-dentarski listi pravijo o njem, da je bil pošten in spoštovan ter da je pobegnil is očetove hiše kot 16 letni deček, da se pridruži Garibaldijevi četi. Pogreba se je udeležil tudi italijanski konsul v Trsta in na grobu je imel tržaški garibaldinec Euiil Fortis gin! ji v govor. Koga in kuj je slavil v svojem govoru si lehko misli vsak, ako-prem židovski listi v Trstu zamolče njega zadržaj. Ubsjalva In tatvine. Nekoliko časa ne mine niti dan, da bi iz Dunaja ne poročali o kakem ubojstvu ali o kakej večjej kradji. Dunajski listi so začeli motriti te žalostne pojave in došli so do zaključka, da je redarstvo slabo organizovano, premalo številno iu slabo plačano. To vse stoji tudi za Gorico, tukaj 8tt sicer ubojstva ne dogadjajo, a o tatovih se sliši skoraj vsaki dan. Na Dunaju kakor tudi v Gorici manjka policijskih agentov; policijsko ravnateljstvo moralo bi skrbeti; da se v Gorici pomuoži število redarjev naj* manje za 24 oseb in da se njeuemu o-sobstvu poviša plača. Zasačen napadalec. Iz Komna pišejo: Poslednji čas je nepoznan zlikovec skušal napasti razne ženske, ki so se v Komenskem okraju vračale same domov. Dne 27. m. m. posrečilo se je orožništvu v Komnu prijeti tega zločinca. Isti je kmetski fant Jos. FerčiČ iz Tomaževice. Orožniki izročili so ga okrajnemu sodišču v Komnu. Nezgode nn Notranjskem Sneg in burja sta zadnje dui provzročila več nezgod. Neki posestnik je zmrznil; gnal j« dve kravi in tele s semnja. Vsled zametov je živino pustil na potu v nekem hlevu, sam pa šel naprej v smrt. Neki svatje so morali popustiti vozove na cesti in so le z veliko težavo prišli v Št. Peter. Poštni voz, ki vozi iz Zaloga v Št. Peter, je bil na potu hkrati kar zasut, toliko snega je znesla nanj burja. Postiljon je jednega konja in sebe rešil s tem, da je jahal proti Št. Petru, drugi konj pa jo zmrznil. Štirje možje so voz po težkem delu izkopali izpod snega. »Sttdmarck". Štajarski in koroški deželni zbor sta odklonila podporo zloglasnemu nemškemu družtvu »Slldmarck**, katero je imelo iiHinen izrivati Slovence z njih zemlje, Ustanovilo se je bilo to ilružfcvo, da bi kupo* velo. slovenska posestva in na njih naseljevalo Nemce. Posnemati so hoteli Bismarcka, kateri si je dal od državnega zbora dovoliti 100 milijonov mark za naseljenje Nemcev ua Poznanjskein. V Nemčiji niti s 100 milijoni niso dosti dosegli, „8ttdmarck“ pa brez milijonov de manj. Sploh moramo reči, da se je Nemcem s tem društvom poskus ponesrečil. Samo z osnovo tega društva so le Slo* vence bolj vzdramili pokazavši svoje namene. Videč le nevspehe se pač koroškim in Sta-jurskim poslancem ni zdelo vreduo društvu dovoljevati denarja, ki bi bil le proč vržen, Toliko ni bilo moč dovoliti, da bi društvo moglo doseči kak vspeli. To je očiten škandal in le dobro bi bilo, ko bi se v parlamentu osvetlil. Kašlja ne dobi ustave! Znano je, kako se židovski listi tru lijo v potu svojega o-braza, da bi dokazali, kako neizogibno potrebno je, da se tudi v Rusiji uvede konsti* tucija. Poznavatelji velike ruske države vedo sicer, da Rusija de ni zrela za konstitucijo in da bi bila poslednja le na nesrečo iste; ali židovski šmoki si žele iste, ker se ua* •lajajo, da bi potem tudi tam narasel njih upliv: da jim vzcvete pšenica, kuja nikakor noče prav vspevati v avtokratičnl Rusiji. Zaniàn jim ves trud tudi pod vi.-« lo novega carja. Kajti poslednji je izja’ il odposlanstvom mest, plemstva in zemstev, da hoče, kakor njega pokojni oče, neprimično vzdrževati avtokratično načelo, Bazno vesti. Blskap Straasmayer praznoval je dne 4. februvaija svoj osemdeseti rojstni dan. V Djakovu in v vseh hrvatskili deželah pripravila so se velike priprave za sijajno praznovanje osemdesetletnice velikega Hrvata, kateremu se klauja z naj večjim spoštovanjem vsak Slovenec. Biskup Strossma-yer je bil našemu narodu posebno naklonjen in nam dal nadtevilue dokaze iskrenih svojih simpatij, zato pa je umestilo, da se tudi Slovenci spomnimo njegove osemdesetletnice, saj ga čislamo kot jeduega prvih dostojanstvenikov katoliške cerkve. V Btrossmayeru vidimo utelešen naš ideal katoliškega in rodoljubnega moža, ou nam ja uzor, kako je v harmonično celoto spajati udauost katoliški cerkvi z ljubeznijo za narod. Dolžnost naša je, da izrazimo ta svoja čutila. Hrvatski narod se raduje, da je bilo njega najodličnejšemu sinu sojeno, učakati visoko starost osemdesetih let. Z njim se raduje tudi slovenski narod, želeč, naj bi Vsegainogočni ohranil hrvatskemu narodu, vsemu slovanstvu in katoliški cerkvi de dolgo let vladiko Strossmayra. ■rvatak! bai, grof Khmoi - Hedervary, misli v kratkem odstopiti, ker neča službovati pod ogerskim ininisterskim predsednikom BaiitTyjem. Srečna Hrvatska, ako se ga je-denkrat znebi! Idraleoje Dalmacije a Irratokt. Po Dalmaciji so se imeli vrditi te dni shodi, pri katerih so hoteli sklepati v prilog združenja Dalmacije s Hrvatsko, a vlada je prepovedala vse te shode ter zaplenila proglase, s katerimi se je poživljalo ljudstvo na nje. Msčjsnfci preganjanja NUvakev. V Banski Bistrici je obtoženih več slovaških rodoljubov, ker so pri neki slovaški diletantski predstavi imeli na sebi srajce z narodnimi barvami vezene in po predstavi prepevali slovaške pesmi! Branili bodo obtožence srbski in runiniiski odvetniki. Potovanje srbskega kralja v Parit. Kralj Aleksander bi se rad znebil svojega očeta in najboljše sredstvo v to se mu zdi, privabiti svojo mater, kraljico Natalijo, uaj se nastani v Belemgradu. V tem slučaji, to upa trdno, se Milan ne vrne več na Srbsko. Milan pa ima na dvoru dva zvesta prijatelja: kraljevega pobočnika Čiriča in zdravnika di a. Jovanoviča. Ta sta mu sporočila, kaj namerava kralj, in Milan je hotel brzojaviti svojemu sinu, da neče v tujini umreti (!) in da se vrne v kratkem v Beligrad. Da to prepreči, je kralj odpotoval k Milanu, iz Pariza pa pojde k svoji materi, da se ž njo domeni glede svoje ženitve. Nevesta Aleksandrova je heseuska princezinja Sibila, petična dama. Vzela bi Aleksandra ali z njegovim očetom ne mara priti v dotiko in ta skrupulozuost njena je glavni povod, da bi Aleksander rad videl, da ostane Milan v Parizu. Kraljevo potovanje v Biaritz k svojej materi kraljici Natalijinima baje tudi namen, da naredi spravo mej svojim očetom in materjo, Natalija baje zahteva, da se pokliče Oarašanin na državno krmilo. Taka reditev bi pač ne bila ugodna za Srbijo, kqti naprednjaki so največ krivi težavnih razmer v Srbiji, Deželo so zakopali v velike dolgove. Če Oarašanin, ki se je znal prikupiti kraljici Nataliji, zopet pride na krmilo, se s tem le povekda ne volja v deželi in priti utegne čas, ko bodo Obrenoviči za zmiraj dovladali v Srbiji. §g»rska katoliška ndradaa straakk iz brala si je ceutralni odbor pod predsedništ-vom grofa Ferdinanda Z i c h y - a. Predloženi program se je odobril po živahni razpravi. Glavne točke tega programa so: revizija cerkvenopolitiških zakonov, delavski zakoni in urejenje kreditnih razmer za male posestnike. Prvi lije čin je, da je postavila v nekaterih okrajih, kjer se bodo vršile v kratkem nove volitve v drž. zbor, svoje kandidate. Tudi v M e d j i m u r j i postavila je nova stranka svojega kandidata ter ga priporoča volilcem tudi v njih narodnem, v slovenskem jeziku. KoSilivstifo na Ogcrskem. V ogerskem drž. zboru utegnejo biti ostre debate. Prejšnja vlada je namreč od Kossuthovih sinov kupila vso literarno zapuščino Kossutliovo za 100.000 gld. Ker pa bi bila morala za to prositi cesarja dovoljenja, je sklenila po- V0 kateri plača vsako leto 20.000 glu., tako da bi bila kupnina plačana v petih letih. Investicije do 25.000 gld. sme Vlada odrediti brez cesarjevega privoljenja. ■HMMmrt.d Narodno gospodarstvo. Olajšave pri prejemanju soli za živino. i Številka 244 državnega zakonika, ozirom številka 50 ukaznika finančnega mini-sterstva iz leta 1894, obsega novo naredbo c. kr. finančnega niinisterstva z dné 28. decembra 1894. I. o dobavi soli za živino po znižani ceni. Dočini zadeva prvi oddelek te uaredbe »skladišča za živinsko sol", povsem novo napravo, o kateri se bode pozneje govorilo, se v drugem oddelku uaredbe vsem občinam, za katere bi se v prihodnje ne Utegnila napraviti posebna skladišča za živinsko sol in za katere tedaj glede dybave živinske soli po znižani ceni od strani njihovih živino posedujočih poljedelcev v obče dotična dosedanja določila uaredbe finančnega niinisterstva z dné 20. decembra 1883. 1. tudi nadalje še v veljavi ostanejo, ta določila na dvojno stran prav bistveno olajšujejo. Po § 19. nove uaredbe so namreč občinski predstojniki pod v tem paragrafu navedenimi pogoji pooblaščeni, potem, ko je ; naročena pošiljatev živinske soli k njim dospela, uradno zaporo, ki se nahaja na vsaki i vreči taiste, v svrho razdelitve v nji obsežene živinske soli mej za vzprejem te soli opravičile poljedelce sami odvzeti, če v dveh dneh po zglasitvi, da je pošiljatev živinske (•oli dospela, ne pride k njim nobeden finančni organ, da bi zaporo odvzel. Še važnejša je v § 18. uaredbe dovoljena odprava ustanovitve in naznanila določenega roka za vsako posamezno občino glede naročitve živinske soli po znižani ceni. Doslej je mogla občina naročiti, oziroma prejeti to sol od tistega osmih mesecev fe-bi livarja do vštetega septembra počenši, katerega je dotični občini v to določila že naprej pristojna finančna deželna oblast. Vsled tega si je moglo več občin živinsko sol oskrbeti čestokrat šele mnogo pozneje, kot so taisto potrebovale, dočiut so'prišle marsikatere druge občine, koje bi živinsko sol rade dobile šele v poznejšem času, po vz-poredil za dobavo te soli žo v kakem prejšnjem mesecu na vrsto. Po prej navedeni novi določbi smejo od leta 1895 naprej vse občine množino živinske soli po znižani ceni, ki pripada na leto za njihove živino posedujoče poljedelce kadarkoli hočejo mej 1. januvarijem in 15. decembrom vsakega leta naročiti ter je nadalje popolnoma občinskim predstojnikom prepuščeno, določiti za to uajprikladuejši čas. živinska sol, ki se naroči potem od občinskih predstojnikov s posredovanjem oddelka za solna posla c. kr. glavnega ravnateljstva avstr, železnic, se bode oddajala pri od finančnega ministerstva določenih c. kr. zalogah dospela, kolikor je mogoče z ozirom na vsakokratne tamkaj shranjene množine živinske soli. Dosedanja določba, po kateri morejo poljedelci jedue občine v razmeri z njihovo lačasno živino nalije pripadajočo množino živinske soli le skupaj in mi jedenkrat po predstojniku dotično občine prejeli, pa o-stane glede vseh občin, ki se v prihodnje ne pridele morebiti kakemu »skladišču za živinsko sol“, tudi nadalje v veljavi. Ta določba se ni mogla opustiti, ker je za posameznega kmetovalca na leto povprek odpadajoča množina živinske soli po znižani ceni tako malenkostna, da bi bila za kmetovalca mnogo predraga, Če bi jo hotel posaiuezuo prejeti iz c. kr, solnih zalog, ki so večinoma zelo oddaljene in se razim tega tudi že iz opravilnih ozirov ne morejo pečati s prodajo tako malenkostnih količin ; kajti le za one tovore živinske soli, ki zavzemajo cel vagon, ali vsaj pol vagona, to je 100 oziroma 50 meterskih stotov, so dovolile uprave avstrijskih železnic znatno znižano vožno ceno. Da se sedaj ta tarifna ugodnost kolikor možno izkoristi in prejemni stroški soli za živino kar najbolj omejijo, jo neobhodno potrebno, da se živinska sol prejema za celo leto na jedenkrat in vsaj po občinah, mnogokrat pa, če celo na vso občino odpade manj kot 100, oziroma 50 meterskih stotov im lete, tudi od več občin skupaj, to je »kumulativno«, po predpisih v § 8. odstavek 2. uaredbe finančnega ministerstva z duò 20. docemlua 1893. 1. iz c. kr. zalog za sol. Poleg težkoč, ki se protivijo marsikje zje-dinjenju več občin na tako skupno prejemanje živinske soli, se ne da tajiti, da mòra biti za mnoge kmetovalce težavno živinsko sol na jedenkrat za celo leto naročiti in zanjo odpadajočo kupno ceno naprej pripraviti in položiti. Da se pride tej nepriličnosti po možnosti v okom, je finančno ministerstvo, — ker za upravo solnega monopola veljavna načela ustanovitve državnih prodajalnic živinske soli poleg yže obstoječih c. kr. zalog soli ne dopuščajo —- v prvem oddelku nove uaredbe dovolilo, da smeje samoupravne in poljedeljsko gospodarske skupščine napraviti pod v onem oddelku navedeuemi pogoji »skladišča za živinsko sol". Potem ni nikake ovire, da one izmej navedenih skupščin, katerim finančno minihieistvo napravo skladišč za živinsko sol dovoli, vzdržejoč svojo odgovornost in jamstvo nasproti finančni upravi za izpolnjevanje predpisanih pogojev, ustanovitev in oskrbovanje, oziroma vodstvo do-dičnih skladišč za živinsko sol (morebiti ponudbenim potom) prepuste drugim osobam, zlasti tudi trgovcem, kateri bi bili za to pač najbolj sposobni in bi tudi gotovo radi bili pripravljeni, žrtvovati za ustanovitev in o-pruvljanje skladišča živinske soli potrebna denarna sredstva, v že zaradi tega, ker bi s tem razširili krog svojih naročnikov. Ustanovitev skladišča živinske soli bode kmetovalcem njemu prideljenih občin v tem oziru na korist, da si bodo živinsko sol v oni zalogi do vsakemu posameznemu na leto odmerjene množine mogli oskrbeti, oziroma nakupili o vsakem času v poljubnih delnih količinah, kakor druge gospodarske potrebščine. Tudi je pričakovati, da se bode živinska sol v zalogah oddajala kmetovalcem po kolikor mogoče nizkih cenah, ker zaloge taisto lahko prejemajo z naj nižjimi prevoznimi stroški in ker bodo skupščine, kojim se je ustanovitev skladišča dovolilo, gotovo zavzemale gospodarskemu prospekti popolnoma ustrezajoče stališče. Z ozirom ua vse te z ustanovitvijo ta-koštiih skladišč za živinsko sol združene udobnosti in olajšave glede dobave živinske soli po znižani ceni se mora le željo izreči, da bi se poklicane samoupravne, posebno pa poljedelsko - gospodarske skupine v korist živino posedujočih kmetovalcev iu v prospeh domače živinoreje za njim izročeno vravnavo c. kr. dopuščenih skladišč živinske soli v celi deželi na vso moč potrudile iu v vsakem sodnem okraji najmanj jedno tako skladišče ustanovile, pri čemer jih bodo pristojua finančna oblastva najkrepkejše podpirala. Uradni brzojavni besednjak. Uradni besednjak za sestavljeuje brzojavk v sestavljenem jeziku, ki je bil naznanjen v jeseni leta 1893., iu kojega je uredil mednarodni brzojavni urad brzojavnih uprav (Bureau iulernazional des admiuistvalions telegra-pliiques) v Bernu, izšel je due 1. januvarja 1895 in se prodaja po 5 gld. a. v. Po členil VII. §. 2. brzojavnega pravilnika, pregledanega ua mednarodni brzojavni koufereuci v Parizu, bmle vporaba tega oficijelnega besednjaka po preteku 3 let od dnevnega izdanja, t. j od 1. januvarja 1898. obliga-torična. Za brzojavke v izvanevropskem prometu bode pa fakultativna. Ta besednjak se srne zasebnikom prodajati le s privoljenjem visocega c. k. trgovinskega ministerstva in se nanj naročuje pri c. k. poštnem iu brzojavnem vodstvu v Trstu neposredno ali potom c. kr. poštnih iu brzojavnih uradov. Znižanje cen smodnika «rarità« zalege. S 1. januvarjem t. 1. znižale so se cene smodniku, in sicer razstrelilnemu smodniku, če se ga vzame mauj ko 5 kilogr. na 64 kr., če se ga vzame najmanj 5 kilogr. na 53 kr., če pa 500 kilogr. in več na 48 kr. za kilogr; nabojem z razstrelilnim smodnikom, če se jih vzame menj ko 5 kilogr., na 76 kr., če se jih vzame najmanj 5 kilogr. na 64 kr., če pa 500 kilogr. iu čez na 58 kr. za kilogram. Nova močnejša vrsta nabojev z razstrelilnim smodnikom, ki seje stoprv v najnovejšem Času začela prodajati, se bode prodajala po 1 gld. 16 kr. kilogram, če se jih vzame uieuj ko 5 kilogr., če se jih pa vzame uajmanj 5 kilogr. po 88 kr., če pa 500 kilogr. in več, po 80 kr. kilogram. Cene za količine presezajočo 500 kilogr. veljajo tudi potem, če kupovalei materijal po takojšnjem plačilu jeiuljo le v partijah, tekom meseca iz «raričnih skladišč. Mnoga razstreljevanja, vršivša se z novo upeljanimi razstrelilnimi naboji, so imela jako zadovoljiven rezultat iu se ti naboji mogò uspešno rabiti namesto najmočneje učinkujočih razstrelil. IzpraSevalua komisija za kovanje konj. Strokovnjaškima članoma izpraševalner komisije za kovanje v Trstu imenovana sta za leto 1895. c. kr. živinozdravniški koncipist Egidij Z u 11 ioni iu pa kovaški mojster Anton Prelc v Trstu. Predsednikom komisije določen je c. kr. deželni živinozdravnik Andrej Perko. Prijave k izpitom morajo biti pismene ter se morajo vložiti pri c. kr. namestništvu najkašueje do konca maja, oziroma novembra meseca t. 1. Pogozdovanj« Krasa Kakor povzamemo poročilu komisije za pogozdovanje Krasa na Kranjskem, se je pretečeno leto 124.91 hektarov ali 234.45 oralov na novo pogozdilo iu 130.14 hektarov ali 226.16 o-ralov nasadov iz prejšnjih let popravilo; za vn<3 to porabilo se je 2,165.000 sadik črnega borovca ter izplačalo 10.608 gld. 35 kr. Pri pogozdovanji je bilo 2860 delavcev, ki so imeli vkup 17.053 delavnih dnij. Svet, kateri sta pogozdila, iu sicer c. kr. gozdno nadzorni št v o do vštetega leta 1888., pogon-dovalua k misija pa od 1889 do 1894, meri ' 972.51 hektarov ali 1890.56 oralov ter ee je za to ; o rabilo 15,485.580 sadik. Vse po-gozditve nahajajo se v prav dobrem stanji. Podržavijenje Jalne Munite. V drogi polovici m.-seca februvarja odpotuje minister za trgovino grof Wurnibi ainl v Budim-; pešto, kjer se zopet prično pogajanja radi j podržavljen)« južne železnice. Poštna sprememba. V občini Veprinae v Istri ležeče vasi Bernardova, Dobreči, Tumpiči, Vasansk* in Zadka so se izločile iz poštnega okrožja Frančiči in uvrstile v poštno okrožje Ičiči. Krošiijarslvo. V četrtek, dne 31. m. m. poklonilo e je pod vodstvom veleč, prejšnjega vikarja na Serpeuici, g. Janeza Kurinčiča deputaci j a treh tamošnjili krošnjarjev gospodoma državnima poslancema Alfredu grofu C o r o ni n i j n iu dr. Gregorčiču, da bi, ako mogoče, izposlovala v državnem zboru, da hi se za krošnjarje Serpeniške, kateri imajo v tem oziru poseben privilegij že od cesarice Marije Terezije, ko se bo sklepal novi zakon o krošnjarstvu, dovolile neke olahčave. Telefonska zveza mej Traina In tirnem. Avstrijska in italijanska vlada se pogajati, da s« ustanovi telefonska zveza mej Rimom in Trstom, s postajama v Benetkah in v Milanu. Po tem bi bil Rim preko Trsta ; in Dunaja telefonano zvezan z Berolinom. Krmljenje irebcev. Najboljša krma za žrebce je oves. Krmi jih vse leto blisu enakomerno in ne preobiio, da žrebec preveč ; ue odebeli, ker potem ni za pleme. Kadar ga puščaš, krmi ga bolje. Ali ne smeš mu nakrat začeti dajati več piče, temveč ga polagoma privadi in potem tudi odvadi, ker sicer bi žrebec redno piče ne prebavil iu-bi ti z boljšo knuo ne dosegel, kar želiš. tebeln zrna u setev. Neki francoski k:t e ovalec po imenu Despres je opazil, da se nad 2000 kilogramov žita na hektarji več pridela, če se seje debela zrna, nego bi se sejala drobna. Da odloči debelejše zrna, se rabijo zato primerno gosta rešeta, skozi katera gredo drobnejša zrnca. Pisana Inferni cvete svetlomodro, vče-sih pa tudi rumeno in belo. Ta lucerna rasla tudi v najtežji ilovnati prsti, iu jej ne škoduje noben plevel. Občntjiva ni, če tudi včasih voda poplavi polje. Zimski mraz jej tudi posebno ne škoduje. Vspeva pa tudi na peščeni ali kamniti zemlji. Tnge na njivi dvajset do trideset let.. Kaké poznkeno sadje lepa bela antant Posušeno sadje, katero je lepo belo in bres okusa po dimu, je povsod priljubljeno, bolnikom je, lahko prebavljava jed iu kuhaua voda zdrava pijača. Sadje navadno na iz trtja spletenih lesah v peči sušijo ali pa kar v razbeljene peči nasipljejo. Naravno je, da je tako posušeno sadje rjavo, ima po dimu okus in nobeden trgovec ga ne kupi. Želeti bi bilo, naj bi posestniki, ki imajo veliko sadja, na umetni način sadje sušili, ker takega bi lahko drago prodali. Na dunajski sadni razstavi so bili razui stroji, kateri so sadje lupili, rezali in sušili. Posušeno sadje so tovarnarji pred vsako sušilnico na prosti poskus razložili, bilo je lepo belo, brez vsakega okusa po dimu in dunajske gospe so ga kaj rade okušale, kupovale in se njegovi simžuosti čudile. 8adje ki je za sušenje namenjeno, mora se n^jpo-prej olupiti, na tanke plošnate kosce zrezati, iu kdor bi v velikem sadje solil, bi mu dobro služil stroj, ki sadje olnpi, osredek izvrta in plošuato prereže. Is sadnih odpadkov se pa sadjevec (tolkla) iztisne. Olupano ali zrezano sadje ua zraku rjavo postane, iu da pa lepo belo ostane, morijo se zrezani kosci kar sproti v soljeuo vodo položiti. V 10 litrov vode zadostuje 25 gramov soli. Da pa ni treba zrezanih koscev iz vode loviti, priročna je iz svile spletena počrnjena posoda, katera se s sadjem vred iz vode vzame ter potem kosci v sušilnico položijo. Tudi žveplanje pomaga, da zrezano sadje belo ostane. Žveplo se v spodnjem delu sušilnice nad pečjo polaga, da se veduo malo kadi, pa to ni svetovati, ker žveplauo sadje bi utegnilo zdravju škodovati. Sušilnico pa lahko vsak mizar napravi, samo treba popre! enako si ogledali. Sušiluice za sadje bi se lahko porabile za sušitev gob in lanfi. Dober svet gospodarjem Če ti hlapec naredi kakšno škodo iz neokretnosti ali pa iz nemarnosti, ne psuj in ne Zmerjaj ga \ prvi razburjenost; tildi mu k<>j ne odpovej službe uiti ako ti on v takšnem službo siučtuu odpove, uo vzemi njegove odpovedi. Reci zini-foni: Počakajmo do jutra. Kmalu potém se bo hlapec kesal in bo hvaležen tvoji dobroti. Takšni hlapci so potem najbolj zauesljivi. Ki^idevnosi. „Zorn“, glasilo slovenskega katoliškega d i j a š t v a. Ureduje in izdaja Frančišek Pavletič. Prvi letnik. — I. zvezek. Na Dunaju. Tiskarna »Austria'*, Franz Doli. 1895. — Prijeli smo L zvezek tega novega dijaškega časopisa, kateri bode izhajal po štirikrat na leto in stane za celo leto 80 kr. ; za dijake pa 50 kr. Uredilištvo mm J« M Dtifja, Wihringer GttrteUtresse 119, api avali tvo na Danijo, II., Obera Donau-■trat 18. X. Zvesek ima sledeči obseg : Sarami bardai — Dolski: Jurko. — Karol Pečnik: Potovanje v Rasejo. Dolski: Mati, « f Ivaa Jsrič: Forem Romanttm. — F. K.: O motornih sotsnih; — Frančilek Jan* kovié: Vpliv liberalnih idej na rasvoj soci* ialaa demokracije. — Jernej Plaval: Pismo is PMmoija. — P. P. »Zora*. Glasnik. — t članka, katari nakako rasvija Zora “ sa pravi, da Vesna" ni «n,.... v slovanskem slovstva, .Zora4*, tadi «o' boi... Vasnani no trdili, da ljubijo autsr 8tavo. in mi jim veijamemo, da jo rso gabijo. Za tanina pa so ji isbrali liberalismo, kar so posabili, da ja Slava že sdrataaa sa vadno v svetem nerasrninem nar« duha bojevali sé bodemo ’ pod PAULIH EDVARD v Zamiki allei At IO. V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah. i peiitivnim kričanatvom .... Ne nratl naroanamu navdušenju, ampak proti libaralaamu duhu bojevali «a bodemo pod Bastava «Zora*, katera na bo slepo hlapče- vala ahi stranki ali eni oaebi.... »Zora* bo gafila idealisem, pravi kričanski ideali* «am.... Mi «Zoro* nalim prijateljem priporočamo najtopleje. I*. Tretja itevilka ima nastopni obaag: Amatersko pitanje. — Koturaiko drstiva na Rijoči. — Utrka na leda. — Plitvičkn jezera. —■ Društvene, domače in maličili vijaati. — Kar dosedanji urednik „8porta*, nat prijatelj g Etbin Kristan, odide na Dunaj, kdor na naatnni stalno, Bravasi ja odgovorno nredniitvo g. Franjo K ■ IJ e. — »Šport* priporočamo udom, katari bedo pristopili novonstanovijenamn bi* cikliškemn drstiva. IM, list in lahko in nknano Mii . i Javna zahvala -fWjiismii rodbini Dru/ockn -itrémim m- neprižakoomno tolaibo, kobro Bte-MMi ms papriki tmtkih otta*-kooimtpomàmoopropt, ooiroma hitro um man. fimi. jtqftiné ai prav trino zahvaljujeta za | fritti tdriafès suaneto in prtiottljev, oas* LliiJfcttfc tttarjsms ontolaMo v loie-IdKKmwoStS^Srinn kto htaln Kojiéontkim \ otorm so proetovoijno odtMbo in za mi• ìoèm nagrobno pttjt. V Vodsabotina, 6. februvarja 1895. ? prvl atta. lÉnri dai II. 9bissi~j» v Gorici - /V sa Mssnicami (Via Msralli) itav. 99 ! 1 dobiva aa S. Klavtarja. trdo vaimi n i gM. mehko pa sa 80 kr. Ta ■akoatìt kapopada vsa deželne, občinska in Maka Vikina gorička - gradiftčanake datala in jn priporočan po datalnam glavarja vsem aradom, obt. aantapnikom, pasaatnikom itd. hkrflra,| Janka Lab a n a, m. ivaiak. Po-vaati aa loiako mladino ; avosak stana 90 kr., več skspaj pa tudi manje. Milil, Aaloigra v jednem dajanja io 14. prisorikj spisal Anton Zavrtanik, stane 90 kr. la sa dobiva la v nati tiskarni. f f ()i l! ( 0 mtt ^tybkif ja jako raalirjfa, o vseh jugoslovanskih sadavah dobro podučen in v čisto dtmibi lihi vedovai M Priporoča aa zl naročbo, kakor tudi aa oglaševanja, posebno vino - in sadjerejcem. Atavilka na poskušajo se na aahtevo pošljejo braaplačno. f! 1H-' Agrnaer TsgblaU" stane: Za celo leto . . . 18 gl. » pol leta. ... . » . » četrt lett .... 4 » 50 kr. na mesec .' 1 » 50 kr. IT MU AHDREJ ČERMELJ u Korenja tl. I« ima prodajaluieo jest vil nega blaga, postreže po ceni in dobro. Sloveuski rojaki ne pozabite njega in obiščite ga, ko kiy rabite ! Peter Birsa, »Corte Caraveggia", toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Jlifenbergli in potai eže sè hrumo. ima tudi hlev za živiuo. tonsko ročno venuto. Prejeli amo 9. številko, v kotanj na nahajajo raanovratni lopi usorci aa voaaaK * posebno ; barvana priloga s aarodae-slovenskima nzorcema. »Pravovua* stan* četrt leta la 65 kr. in isliaja v Pragi. Mriam la odgovorni oredaik Anton Makgon. Tisk »Prva >lov. tlakama* A. m. Okinaija v Ooriei. t»l«i' \ "i. ’ * 1" n in ili Ttó inči, z arin ii vrtoi te daje t miei t dritti dolici tal ra lira pri apravi »Sloga*. Cej Ivan krčmar v alici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna. Ivan Reja .ALLA COLOMBA' i ob velikej vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi s jako okusnimi jedili. I Černigoj Jožef edini slovenski stoini* v Gorici, v u* lici Morelli it. 31, priporoči se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice tar popravlja tudi stare in se ne boij nikake konkurence. Karol Makuc, v Rabatiščn it. 90, voditelj isdelovaluice vinskega oeta Andreja Makuca priporoča ae vsiui Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesih, ki je jako ukusen in zdravju neškodljiv. Kdor se le enkrat prepriča o dobroti tega oeta, gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesiha napravljenega s rasnimi esencami. Cene jako smerne. s Zaloga Trliifteia piva m jj pod rodatvom J niška Bov.ua v Raba- jj i tišči št. 18 prodaja pivo v sodčkih " N in steklenicah. Ne boji se konkurence N K ne glede cen in ne glede dobrote || m piva. Steklenice so napolnjene že v m S pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi S g le dobro uležano pivo. j Anton Bortolotti, kamnosek, v Clorici ulica Treh Kraljev St. 8, ima veliko zalogo nagrobnih kamenov, mrtvaških spomenikov >n žar. S jilMica v tam io marmorju. 5 Nnvočbe se izvršijo točuo In po nlmkl ceni. Pri Franu Maražu ■a SfČialm masla (PevmA) dobiva se vedno aborno briško vino. MLlikinia — un nini. Pri Sočmem mosto (Fevma) se proda 19 gor. njiv obsegajoče zemljišče za zidanje v celoti ali deloma. Na zemljišču dobiva Ne potrebno kamenje in dobra pitna voda. Razgled na mesto je krasen. Cesta blizo. Lega na idilični Krojni jako lepa. Več se poisve pri upravništvu lista Preselitev. Podpisani šteje si v čast p. n. občinstvu naznaniti, da se je preselil s 1. januvarijem t. 1. s svojo gostilno pri rSOKOLU* zajedno prodajaluieo jestvin iz hiše g. Gabrijela Leban-a št. 51. v Prvačiui v hišo g. Franca Furlani-ja v Frvačini št. 77., blizo prvaške cerkve. Priporoča se p. n. občinstvu, da ga podpira kakor do zdaj z obilira pohodom. Z odličnim spoštovanjem. Anima Leban, gostilničar in trgovec jestvin v Frvačini. * Ant. Fon ( klobučar in gostilničar v Seineniški ulici ^ ima bogato zalogo raznovrstnih kiobu* ^ kov in toči v svoji krčmi pristna do- ^ mača vina ter postreže tudi z jako ^ ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako ^ solidne. ^ -f/ / /'——»•■' j *»-«* • A H. Riessner v laitelji «. U {poleg lekarne Pontonijeve.) Priporoča se za Izdelovanje vseh umetnih cvetlic. Ima tudi v zalogi nagrobne vence, mrliške obleke, čevlje, rakve (trugè), voščene sveče, itd. itd. Popravljajo se nagrobni venci iz umetnih cvetlic in biserjev. Van f i) Novič Franc krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. IVAN DEKLEVA veletržec b vinom v Gorici ima v svojih založnicah veduo na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. — Prodaja na debelo. — prve vroče : Tržaška, Uerkaduika in drugo vrste, prodaja Josip Mavrič, vinogradnik v Košani h. hlev. 19. Anton Obidič čevljar v Seminiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici zabl a* goliotna uaročila. Hm altu Mik strajev iz dobro poznane in ugledne prnske tvornice Dtlrkopp & Comp. liske pri tvrdki Drašček & Cecchini v GOBICI Moreliyeva ulica št. 39. m m n m m n mn Odlikevnaa > Kvarna za zvonove Franc Brodi G0RICA-V1DEM rnU I *: tu aC ! * •J. .;im {* i* . t' 1, - t f . i f (•* J'i. Baiatateli aavaravahMfa Brattea Unlo - Cmtbollc« ■s Daasji. Prevzema koje si bodi livanje in prelivanje zvonov vsakojake težine in uglasbe. Jamči za popolno izvršitev dela proti oenam zelò nizkim, da se ni bati tekmovanja. Sprejema plačila na letne obroke na ugajanje'dobavljavcev. Prvi vplačilni obrok, se no vroči, dokler niso bili novi zvonovi preskušani, popolnoma ubrani in najdeni, da se ujemajo harmonično, da so glasni in razlegajoči. IM« f i il >u' u'i ,1 .. '■r jh