Glasilo občine Kidričevo, letnik XX, 2. številka, MAJ 2018
www.kidricevo.si
www.vimeo.com/kidricevo
veseli
KONCER
OB PRAZNIKU INEKIDRIČENll
Vabimo vas na osrednjo prireditev
ob 21. občinskem prazniku občine Kidričevo in dnevu državnosti
v nedeljo, 24. junija 2018, ob 15. uri v športno dvorano v Kidričevo.
Po končani osrednji prireditvi vas vabimo na srečanje občanov v prireditveni šotor v Parku mladosti. Za zabavo bo skrbel
ansambel Veseli svatje. Postregli vam bomo z volom na žaru.
_Župan Anton Lcskovor
kontakt
Datum in ura prireditve
Vrsta prireditve
Kraj prireditve
Organizator in
9. 6.2018 ob 10. uri
Športni vikend
Športna dvorana Kidričevo
Športna zveza občine Kidričevo, 031 616 612
9. 6.2018 ob 18. uri
13. srečanje ljudskih pevcev in godcev
Večnamenska dvorana v Cirkovcah
PD Cirkovce - Ljudske pevke žanjice 041 246 701
10. 6. 2018 ob 9. uri
5. srečanje starodobnih traktoristov
Šolsko dvorišče Osnovne šole Cirkovce
Strojni krožek Dravsko polje - sekcija Oldtajmerji, 041 764 435
10. 6. 2018 ob 14. uri
12. kmečke igre
Šolsko dvorišče Osnovne šole Cirkovce
Društvo podeželskih žena in deklet, 041 363 832
13. 6. 2018 ob 10. uri
Tekmovanje v visečem kegljanju
Dom Društva upokojencev Lovrenc
Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. polju, 02 790 14 31
17. 6. 2018 ob 9. uri
Streljanje na glinaste golobe
Strelišče LD Boris Kidrič, Hajdina
Lovska družina Boris Kidrič, 040 729 412
17. 6. 2018 ob 13. uri
Otroški piknik z napihljivimi igrali
Igrišče Šikole
Športno društvo Šikole, 040 315 315
20. 6. 2018 ob 17. uri
Razstava likovnih del 15. likovne kolonije
Dvorana v Dvorcu Stemthal, Kidričevo
DPD Svoboda Kidričevo, 051 528 237
22.6. 2018 ob 20. uri
Nočni turnir v malem nogometu
Športni park Lovrenc na Dr. polju
Športno društvo Mladinec Lovrenc, 041 247 766
23. 6. 2018 ob 9. uri
Gasilsko tekmovanje GZ Kidričevo
Športni park Aluminij Kidričevo
Gasilska zveza Kidričevo, 051 323 602
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo. Kopališka ulica 14. 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Muršec
Uredniški odbor: Tina Krivec, Smilja Rajher. Jožef Murko. Slavko Pulko. Eva
Žunkovič, Anja Rajher
Lektoriranje: mag. Vesna Voglar Pulko
Tisk: Ekart design d.o.o., Naklada: 2400 izvodov.
Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. pod zaporedno številko 1401.
Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 26. 6. 2018.
Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Reklame in nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila.
#	Dogajanju v naši občini lahko sledite tudi na
VttTl^O povezavi https://vimeo.com/kidricevo
Predstavitev občine Kidričevo
26. Redna seja občinskega sveta
Pokaži kaj znaš OŠ Cirkovce I 2018 17. Ocenjevanje podeželjskih dobrot
Povezovanje je vodilo uspeha
Spoštovane občanke, občani, prebivalci naše občine ...
Ob pisanju tega uvodnika za glasilo Ravno polje ne morem mimo dejstva, da je bližajoči se občinski praznik tik pred vrati. Osmi občinski praznik. In za mene kot župana ima vsak poseben pomen.
Tudi letošnji. Namreč skupaj z občinskim svetom, torej celotno ekipo občinskih svetnic in svetnikov Občinskega sveta občine Kidričevo, smo naredili pomembne korake povezovanja pri odločanju o kvaliteti življenja v občini in o investicijah, ki jih moramo izvesti. Tako danes odločamo soglasno, v ekipnem duhu. Ponosen sem na tovrstno učinkovito in tvorno sodelovanje. Za župana občine to pomeni potrditev, da je vodenje občine na zavidljivi, povezovalni in tvorni ravni, da pri delu ne delimo, temveč povezujemo in sodelujemo. Tako lahko vsi s ponosom pogledamo nazaj, kaj vse smo skupaj spremenili in naredili. Vsak je pomembno prispeval k razvoju.
Tako lahko končno tudi rečem, da smo po 6 letih bojev z državno birokracijo prišli do pričetka del tudi v Gramoznici Pleterje (wake park - deskanje na vodi). Utrujajoče in dolgotrajno pridobivanje soglasij in dovoljenj je tako končano. Več o investicijah, tudi o tej, boste lahko prebrali v nadaljevanju občinskega glasila. Letos so pred nami tudi državne volitve, ki bodo pomembno vplivale na razvoj Slovenije in tudi naše občine. Podeželje je v zadnjih letih predvsem zaradi centralizacije in usmerjanja finančnih sredstev v mesta veliko izgubilo na razvoju. Pravzaprav se kljub močnemu nasprotovanju lokalnih oblasti zapirajo pošte, krajevni uradi, finančnih sredstev za podeželje je vedno manj, večina sredstev je namenjenih za center države ... Država vedno več sredstev namenja za prebežnike in iskalce azila, medtem ko so nekatere družine na podeželju na robu preživetja. Ali to pomeni, da nazadujemo? Ali to pomeni, da se servisne storitve za prebivalce podeželja (pošta, krajevni uradi...) selijo v mesta? Občine Spodnjega Podravja smo edine občine v Sloveniji, ki financirajo izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Vsi preostali urgentni centri v državi so zgrajeni z državnimi sredstvi. In tudi ko so vse mestne občine prejela finančna sredstva za investicije (recimo Ljubljana 300 milijonov evrov), pa preostale občine v državi žal nismo prejele ničesar. Kritičen sem do tovrstnega ravnanja oz. gospodarjenja države s podeželjem in razočaran
nad tem, kritičen do očitne centralizacije, zato si kot župan na letošnjih državnih volitvah resnično močno želim preobrata. Zato pojdimo na volitve in volimo proti centralizaciji in za kvalitetnejšo prihodnost slovenskih državljanov. Ne pozabite, vsak glas šteje. Če želimo uresničiti načrte in vizijo naše občine Kidričevo bomo morali še tesneje sodelovati s sosednjimi občinami in tudi na nivoju regije. Povezovanje bo vodilo do uspeha in uresničevanja zastavljenih ciljev, ključnih ciljev za našo občino: kakovostno bivalno okolje in varnost v vseh pogledih.
Župan Anton Leskovar
V generaciji 2017 je bilo rojenih 62 otrok. Župan jih je gostil na tradicionalnem srečanju v vrtcu Kidričevo, kjer jim je med drugim tudi razkazal prostore, ki jih bodo malčki obiskovali naslednjih nekaj let.
Dela na področju infrastrukture
Rekonstrukcija LC 165011 Stražgonjca-Gaj
Pogodbena dela so v celoti zaključena (odsek od mosta pri vaškem domu do podvoza pod železniško progo) v skupni dolžini 510 m. Izvedena je razširitev vozišča, izvedba zgornjega in spodnjega ustroja ter položitev zaključnega asfaltnega sloja. Na osnovi izvedenega javnega razpisa je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj d. d. Vrednost njihove ponudbe znaša 59.721,98 EUR z DDV.
Na projektu Športno-rekreacijski center Pleterje so v izvajanju dela na izgradnji vodovodnega in kanalizacijskega priključka in telekomunikacijske povezave. Prav tako je konzorcij podjetij pričel z izgradnjo infrastrukture (cesta, platoji, ureditev brežin) na območju gramoznice.
Na področju javne razsvetljave je že izvedena modernizacija javne razsvetljave v Lovrencu na Dr. polju na odseku od gostilne Zupanič do kapele v dolžini ca. 200 m.
Postavljena je bila tudi avtobusna postaja pri novem rondoju v Apačah.
\
občina Kidričevo
Modernizacija JP 828011 in JP 665691 v Njivercah (Cesta na Hajdino)
Osnovni cilj investicije je rekonstrukcija JP 828011 in JP 665691 v Njivercah v dolžini 760 m, kjer se bodo izvedla gradbena dela in ureditve spodnjega in zgornjega ustroja, ureditev bankin in odvodnjavanja. Izvedla se bo menjava vodovoda. Načrtujemo prenos električnih vodov v zemljo, v zvezi s tem že izvajamo razgovore s podjetjem Elektro Maribor.
Na osnovi izvedenega javnega razpisa je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj d. d. v višini 57.205,96 EUR z DDV. Rok dokončanja je do meseca avgusta.
Modernizacija JP 665061 v Apačah (odsek od kapele do Skledaija)
Projekt obsega rekonstrukcijo ceste v dolžini 300 m. Dela bo izvajalo CP Ptuj in z njimi končalo v mesecu avgustu.
Modernizacijo JP 665391 v Pongrcah (odsek od kapele do hišne številke 26A) v dolžini 220 m bo prav tako izvajalo podjetje CP Ptuj in končalo do avgusta.
Modernizacijo cest Cirkovce 61 A in 61 F, skupne dolžine 140 m, in modernizacijo cest Spodnje Jablane 42 G in 42 I, skupne dolžine 155 m, bo izvajalo podjetje Avtoprevozništvo -gradbene storitve Žolger - Jožef Žolger s. p. in zaključilo dela do avgusta 2018.
Rekonstrukcija regionalne ceste skozi Lovrenc
V	mesecu juniju se bodo pričela dela na izgradnji vzporednih kolesarskih poti in pločnikov med naseljema Apače in Lovrenc.
V	samem Lovrencu se bosta uredili dve krožišči. Prvo križišče bo v centru Lovrenca (pri športnem igrišču) in bo poskrbelo tudi za zmanjšanje hitrosti voznikov iz smeri Ptujska Gora. Drugo krožišče bo pri kapeli in se bo izgradilo za bodočo obvoznico za Talum. Dela bo izvajalo podjetje CP Ptuj in bodo predvidoma končana v letu 2019.
Krožišče Kidričevo/Njiverce
Ob vstopu v naselje Kidričevo (v bližini garaž) bo občina v letošnjem letu pričela z izgradnjo krožišča, ki bo služilo umirjanju
prometa ob vstopu v naselje in kot vstopna točka za novo naselje na severni strani Njiverc. Na tem mestu bodo zasebni investitorji še v letošnjem letu pričeli z gradnjo večstanovanjskega bloka.
Gramoznica Pleterje
Pričela so se dela na urejanju gramoznice Pleterje v športno-turistično center. Več informacij sledi v naslednji številki Ravnega polja.
Energetska sanacija OŠ Cirkovce
Občina Kidričevo nastopa kot vodilni partner v konzorciju Občine Poljčane, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Občina Trnovska vas. Skupaj smo opravili prijavo na razpis za sredstva EU, s katerimi bi izvedli zamenjavo energenta za ogrevanje in obnovili fasado na OŠ Cirkovce. V primeru odobritve projekta se bodo dela pričela v poletnih mesecih.
Komasacija Dravsko polje 4
Občina Kidričevo je pričela s postopki uvedbe komasacije Dravsko polje 4, na območju katastrske občine Apače. Zbralo se je zadostno število soglasij za uvedbo komasacije na območju, tako bomo v nadaljevanju pričeli z overitvami podpisov.
Namakalni sistem Dravsko polje
Občina Kidričevo je pristopila k projektu izgradnje namakalnega sistema na območju komasacije Dravsko polje 1, Dravsko polje 2 in Dravsko polje 3. Celotno območje obsega preko 1200 ha potencialnih kmetijskih površin, ki so primerna za izgradnjo namakalnega sistema. Celotni strošek izgradnje primarnega in sekundarnega dela namakalnega sistema bo Občina financirala in sofinancirala preko obstoječih in pričakovanih javnih razpisov EU. Ker smo od kmetovalcev, ki kmetujejo na našem območju, v letu 2017 zbrali sogJasij za 600 ha, kar je bilo žal za ekonomičnost izgradnje namakalnega sistema premalo, smo ponovno pozvali vse tiste, ki v začetku niso pristopili, da le-to storijo sedaj. Vse tiste kmetovalce, ki nameravate pristopiti k projektu, prosimo, da soglasje, ki ste ga prejeli domov, čim prej oz. najkasneje do 30. 6. 2018 prinesete na sedež Občine.
Otvoritev novega asfalta
V petek, 27. 4. 2018, smo krajani Spodnjih Jablan pripravili otvoritev novega asfalta v ulici med hišnimi številkami 5, 7, 7A, 9, 10 in 10A. Slavnostni trak sta v družbi župana Antona Leskovarja prerezali najstarejši v ulici, Marija Mlakar in Jožica Potočnik. Skupaj s sosedi iz ulice smo se ob dobri hrani in mrzli pijači veselili do jutra, ko je nebo nad ulico razsvetlil tudi ognjemet. Priložnostne majice sta sponzorirala tiskarna Ekart Design d. o. o. in bp-biro, Bojan Potočnik s. p. iz Spodnjih Jablan.
Krajani ulice Foto: Š. Trčko
Park v Kidričevem
Občina Kidričevo je v letu 2017 na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - enota Maribor pričela z aktivnostmi izdelave projekta »Spominski park, Park miru ...«.
Namreč v zadnjem času je občina prejela številne pobude za postavitev spomenikov (predlog za postavitev spomenika ruskim kadetom in ruskim vojnim ujetnikom v Kidričevem, predlog za postavitev spominske plošče goriškim beguncem, predlog za postavitev drogov z zastavami s pobratenimi občinami ...), pri čemer pa smo naleteli na problematiko umeščanja spomenikov v prostor. Skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor smo po daljšem usklajevanju sprejeli skupno odločitev, da je najprimernejša lokacija za umestitev tovrstnih obeležij na lokaciji v Kidričevem ob Mercatorju. Občina Kidričevo je tako pričela z urejanjem novega parka v skladu z izdelanim projektom krajinske arhitekture »Ureditev območja spominskega parka« Boštjana Vauda meseca marca 2018, štev.: Bo VA-ok1/18. Javna seznanitev in javna obravnava projekta z možnostjo podajanja predlogov javnosti je bila izvedena 10. januarja 2018 ob 18. uri v dvorcu Stemthal. Na tej obravnavi je sodelovala javnost, prav tako so na javni razgrnitvi sodelovali ZVKDS, OE Maribor. Trenutno so v teku investicijska dela v skladu s projektom.	OU
Povzetek 26. seje Občinskega sveta občine Kidričevo
26. redna seja je bila dne 29. 3. 2018.
1.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Zaključni račun proračuna občine Kidričevo za leto 2017. Obrazložitev zaključnega računa OK za leto 2017 je podala gospa Tatjana Kačičnik.
Občina se ni dodatno dolgoročno zadolžila in dolgoročna zadolžitev na prebivalca v občini Kidričevo znaša ca. 230 € (po poročilu M F je povprečni skupni dolg občin na prebivalca na dan 31. 12. 2016 409 € - 26 občin ima zadolžitev nad 600 € in od tega 5 občin nad 1.000 € na prebivalca). Občina v letu 2017 ni imela likvidnostnih težav: Občina se tudi kratkoročno v letu 2017 ni zadolževala. Občina tudi ni izdala nobenega poroštva.
Občina je v letu 2017 izvedla marsikatera investicijska vlaganja.
2.	točka: Občinski svet soglasno izdaja soglasje k zaključnemu računu javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo d. o. o. za leto 2017.
3.	točka: Občinski svet soglasno soglaša z zadolžitvijo javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo d. o. o. za nabavo avtomobila Dacia Dokker Van. Gospod Miran Golub, predsednik nadzornega sveta, je povedal, da nadzorni svet podpira nabavo
vozila, saj se bodo stroški prevoza znižali z 0,85 eur/km na 0,15 eur/km.
4.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Spremembe in dopolnitvi Statuta občine Kidričevo. Obrazložitev je podal gospod Damjan Napast. Na občini nas je doletela revizija Statuta občine Kidričevo. V statutu gre za manjše korekcije glede pristojnosti in glede žigov.
5.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Kidričevo.
6.	točka: Občinski svet z večino sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park).
7.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kidričevo.
8.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kidričevo.
9.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Pravilnik o žepnini v občini Kidričevo v prvi obravnavi. Obrazložitev Pravilnika o žepnini v občini Kidričevo je podal gospod Bogdan Potočnik. Gospod župan je tudi povedal, da je cilj žepnin, da se spodbudi mlade, da delajo v društvih in so družbeno odgovorni, tako se poveča število mladih v društvih.
10.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o spremembi normativov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018.
11.	točka: Občinski svet soglasno sprejme, da se v letu 2018 razpišeta dve plaketi občine Kidričevo.
12.	točka: Občinski svet soglasno sprejme, da Občina Kidričevo kupi nepremičnine pare. št. 1011/121, k. o. (425) Lovrenc na Dravskem polju.
Arija Rajher, podžupanja
26)~RE DNA tSEJAi OBČINSKEGA SVETA OBČINE KIDRIČEVO 29. MAREC 2018
¡¿L
6 I MAJ 2018
27. redna seja Občinskega sveta občine Kidričevo
27. redna seja je bila dne 17. 5. 2018
1.	točka: Občinski svet v prvi obravnavi soglasno sprejme Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju.
2.	točka: Občinski svet soglasno potrdi oceno izvajanja Občinskega programa varnosti občine Kidričevo v letu 2017. G. Brkič je podrobno predstavil oceno izvajanja varnosti v letu 2017 na območju naše občine.
3.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Pravilnik o žepnini v občini Kidričevo.
4.	točka: Občinski svet v prvi obravnavi soglasno sprejme Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Kidričevo.
5.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2018 v občini Kidričevo.
6.	točka: Občinski svet soglasno sprejme Sklep o financiranju političnih strank iz proračuna občine Kidričevo.
7.	točka: Občinski svet z večino sprejme Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije občine Kidričevo za mandatno obdobje 4 let.
8.	točka: Občinski svet soglasno sprejme sklep za podelitev priznanj in odlikovanj občine Kidričevo. Plaketa občine Kidričevo se podari gospodu msgr. mag. Antonu Pačniku, župniku župnije Sv. družine v Kidričevem. Listina častni občan se podeli ge. Pavli Veler iz Cirkovc. Iskreno čestitam.
9-14. točka: Občinski svet soglasno sprejme sklepe: o brezplačnem prenosu zemljišča na Občino Slovenska Bistrica, o prodaji nepremičnine, o pridobitvi nepremičnine, o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, o brezplačni uporabi poslovnega prostora.
Anja Rajher podžuparija
Problematika puščanja pasjih iztrebkov na
javnih površinah
Komaj smo dočakali vremensko otoplitev in sprehode po toplem spomladanskem soncu. Topitev snega pa je s seboj prinesla tudi rjave sledi nepobranih pasjih iztrebkov, ki jih za svojimi hišnimi ljubljenčki puščajo njihovi lastniki.
Ne gre za posamezne kupčke pasjih iztrebkov, ki so skriti v grmovju, ampak so z njimi posejane zelenice, otroška igrišča in sprehajalne steze. Po navadi vsi kritiziramo in se zgražamo nad iztrebki malih živali, vendar je zelo očitno, da veliko število vodnikov psov pasjih iztrebkov ne pobira. Pri vsem tem so najmanj krivi psi, ki žal ne morejo nositi vrečke in sami za seboj pobirati pasjih iztrebkov.
V	raziskovalni nalogi v zvezi s pasjimi iztrebki, ki jo je pripravil Krištof Križanec leta 2015, v kateri je med ostalim analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov in ugotovil, da se v 27 vzorcih nahajajo jajčeca zajedavcev, kar predstavlja 56 % od skupnega števila vzorcev, od tega je bilo 22,22 % vzorcev okuženih z dvema vrstama parazitskih jajčec (vir: Raziskovalna naloga, Krištof Križanec, 2015). Iz teh izsledkov je nedvoumno jasno, da se zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa lahko okuži tudi drugi zdravi pes, da ne govorimo o varni igri otrok na zelenicah v parkih in v peskovnikih otroških igrišč. Odloki o javnem redu in miru, sprejeti v večini občin v Spodnjem Podravju, so omogočili pristojnost za nadzor in ukrepanje nad vodniki psov tudi občinskim prekrškovnim organom.
V	odlokih je določeno, da je zaradi varovanja zdravja in čistoče prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah, zaradi česar mora imeti vodnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo občinskega redarja ali občinskega inšpektorja tudi pokazati. Neupoštevanje teh določb se kaznuje z globo 100 evrov.
Jaz sam ne
Občinski redarji izvajajo naloge kot uniformirane osebe, zaradi njihove prepoznavnosti je težko ugotoviti kršitve puščanja pasjih iztrebkov. Nadzori nad vodniki psov se opravljajo skoraj vsakodnevno, ob rednih obhodih predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri delu je ugotovljeno, da imajo vodniki psov pri sebi vrečko, vendar pa je vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, če ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih občanov. Zakon o zaščiti živali v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.
V tretjem odstavku 46. a člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 200 do 400 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo.
Robert Brkič,
vodja Medobčinskega redarstva SOU SP Foto: Krištof Križanec, 2015
Krištof Križanec, OS Mladika kristof.krizanec@gmaiI.com
HVALEŽNI VAM BOMO, ČE BOSTE POBIRALI IZTREBKE ...
MAJ 2018 I 7
Poslanski kotiček
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, spomladansko sonce je že dodobra ogrelo ozračje, kar se glede na prihajajoče volitve v DZ kaže tudi na političnem parketu. Mandat Državnega zbora 2014-2018 se bliža koncu, zato se ob teh dneh pogosto ozrem na pretekla 4 leta, kje smo kot država danes in v katero smer moramo iti.
skega zdravstva in manjšajo zaupanje pacientov kot tudi neposredno vplivajo na daljšanje čakalnih vrst. Nad dopustno čakalno dobo čaka okoli 60.000 pacientov.
Število brezposelnih se je v preteklem obdobju zaradi gospodarske rasti sicer zmanjšalo, vendar je brezposelnih še vedno 20.000 več, kot jih je bilo v letu 2008, če pa bi k temu prišteli še tiste, ki so Slovenijo v zadnjih letih zapustili, bi bila ta slika še bistveno slabša.
Žal ugotavljam, da smo namesto družbe, ki je ponosna nase in odprta v svet, dobili zatohlo birokratsko ozračje, preko katerega skušajo upravljavci države in omrežja v ozadju vse nadzorovati. Administrativna bremena, ki jih danes čuti slovenski državljan, kmetovalec in podjetnik, so danes bistveno večja, kot so bila v preteklosti. Imamo več kot 20.300 zakonov in podzakonskih aktov. Noben predpis ne bi smel uničiti zdrave pameti in odgovornosti posameznika. A dogaja se prav to. Represivni organi pa večinoma preganjajo le kurje tatove, medtem ko »bankster-ji« kljub milijardnim krajam ostajajo nedotaknjeni. Podobno je s korupcijo v zdravstvu. V tem mandatu sta svoje delo odlično opravili dve preiskovalni komisiji (na področju zlorab v bančnem in zdravstvenem sistemu), obe pod vodstvom poslanskih kolegov iz vrst SDS. Svoje ugotovitve z dokazi sta predali institucijam pregona in resnično upam, da bodo ti tokrat le opravili svoje delo. Žal se število ilegalnih prehodov južne meje ponovno povečuje, tudi v naši neposredni bližini. Na terenu mi prebivalci z območja Haloz vse pogosteje povedo o izkušnjah z ilegalnimi migranti na svojih dvoriščih. V časih, ki so pred nami, mora nacionalna homogenost Slovencev postati naša prednost. Ne smemo pristati na politiko, ki za ilegalnega migranta troši trikrat več davkoplačevalskega denarja, kot znaša minimalna plača slovenskega delavca. Takšna politika v Slovenijo privlači tujce iz nam oddaljenih kultur, hkrati pa s siromašenjem gospodarstva in prebivalstva odganja mlade Slovence v tujino s trebuhom za kruhom. To je uničevalna, protislovenska politika, ki pod krinko lažne solidarnosti z našim denarjem spreminja podobo Slovenije. Slovenska družina mora biti postavljena v ospredje kot temeljna vrednota družbe. Zato družinska politika več ne sme biti del socialne politike in otroški dodatki ne smejo biti podvrsta socialne pomoči, temveč morajo pripadati vsem otrokom ne glede na premoženjsko stanje družine. Višina otroškega dodatna mora biti odvisna le od starosti otroka. Takšen sistem, ki ga imajo tudi druge evropske države, je edini pravičen do vseh otrok. Spoštovani,
ponosna sem, da sem bila pretekla 4 leta vaša predstavnica v hramu demokracije. Verjamem, da ste moje delo spremljali in spoznali moja prizadevanja za decentralizacijo, za razvoj Spodnjega Podravja in območja Haloz, za manj birokracije, za ustvarjanje boljših pogojev za rast in razvoj gospodarstva, davčno razbremenitev državljanov, popravljanje krivic pri pokojninah ter zagotavljanje človeka vrednega življenja za vse. Kakšna bo naša prihodnost in v katero smer delovanja bo šla Slovenija, je odvisno od prihajajočih volitev. Na podeželju premalo ljudi odide na volišča in tako žal zadnja leta odločajo glasovi prebivalcev iz centra Slovenije, ki živijo v bistveno boljših pogojih, z višjimi plačami in pokojninami. Na volitvah nismo prvo- ali drugorazredni, glas slehernega volivca je vreden enako, zato je toliko pomembneje, da se tega zavedamo zlasti vsi na podeželju in svojo voljo tudi ustrezno izrazimo. Od vseh vas, če boste odšli na volišča in oddali svoj glas, bo odvisen rezultat glasovanj v državnem zboru. Hvaležna vam bom za vašo podporo tudi v prihodnje!
Želim vam lepe prihajajoče dni, iskrene čestitke ob bližajočem se občinskem prazniku in dnevu državnosti.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
V mandatu vlade SMC, SD in DeSUS so bile uvedene številne nove obremenitve državljanov: uveljavila se je višja stopnja DDV, ki je bila sprejeta v letu 2014 kot začasen ukrep, uvedle so se
davčne blagajne, zvišale so se obremenitve kmetov z naslova katastrskega dohodka, zvišal se je davek na dobiček, uvedla se je obvezna registracija koles s pomožnim motorjem, dajatev na odjavljena vozila, višji davek na zavarovalniške in bančne storitve. Kljub dodatnim obremenitvam, obdobjem konjunkture in višjim prihodkom v proračun pa se dolg države v tem obdobju ni zmanjšal, temveč povečal za dodatni 2 milijardi evrov in tako znaša okoli 33 milijard evrov. Glede na leto 2008 je dolg države narasel za kar 4-krat. Dodaten pritisk na javne finance se je zgodil tudi z brezglavim zaposlovanjem v javnem sektorju. Vlada Mira Cerarja je namreč v javnem sektorju na novo zaposlila več kot 8000 ljudi. Slovenija za državljane tako ostaja predraga država. Imamo nadpovprečno visoke davke, trošarine in nadpovprečno obdavčene plače, zato je posledično naša neto plača bistveno nižja kot v primerljivih državah EU.
Tudi zdravstveni sistem razpada pred našimi očmi. Obljuba o zdravstveni reformi je ostala neizpolnjena. Preplačevanje medicinskih pripomočkov, neracionalna poraba proračunskih sredstev in korupcija v zdravstvu pa vse bolj kazijo ugled sloven-
čestitke vsem občankam
... _______om ob prazniku občine
Kidričevo in dnevu državnosti!
OO SDS Kidričevo
8 I MAJ 2018
^Na junijskih volitvah bom kandidiral na listi Socialnih demokratov v vašem okraju, ker iskreno verjamem, da je za razvoj regije z velikimi potenciali pomemben močan glas v Ljubljani. Vaša podpora je zaveza zame, da se bom zavzemal za razvoj Slovenije ter predvsem območja, ki sega od Kidričevega čez celotno Dravsko polje ter Haloze. Na prvem mestu vidim največ potenciala v turizmu in kmetijstvu. Turizem ima številne razvojne učinke in je glede na sedanji pomen in potenciale strateška panoga. Gostje, ki bodo Slovenijo prepoznali kot zeleno, aktivno, zdravo destinacijo za vrhunska doživetja, bodo pripravljeni plačati višjo ceno. Večja dodana vrednost bo omogočila boljše plačilo zaposlenim, ki bodo bolj motivirani za delo in svojo poklicno rast in razvoj. Prednost slovenskega kmetijstva pa je, da imamo dobro ohranjeno naravo in biotsko raznovrstnost ter prevladujoč model družinskega trajnostno naravnanega kmetijstva, na čemer lahko gradimo kakovost in višjo dodano vrednost. Slednji dve panogi se tudi odlično razvijata, ko gresta z roko v roki. Priložnosti za razvoj regije so na dosegu roke. Z vašo podporo na volitvah jih lahko skupaj uresničimo. Socialni demokrati tako želimo s programom Samozavestna Slovenija (dostopen na: www.socialnidemokrati.si) z več kot 500 ukrepi narediti gospodarski preboj in umestiti Slovenijo med najboljše. Vesel bom vaše podpore. Hvala in srečno!
Mag. Dejan Levanič, vaš kandidat za poslanca v 11. volilnem okraju
NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI
Spoštovani, sem iz Vidma pri Ptuju, natančneje iz vasi Pobrežje. Tu živim že od ranega otroštva, tu so živeli tudi moji predniki. Po izobrazbi sem ekonomist, oče treh hčera, od katerih ena živi in dela v tujini, zato mi je tudi blizu problematika izseljevanja mladih in izobraženih iz Slovenije. Temeljito sem prebral program stranke NSi in verjamem, da je to tisto, kar Slovenija potrebuje. Z veseljem sem odzval povabilu vodstva stranke, da kandidiram v 8. volilni enoti, okraj 11. Predvsem so me nagovorile te točke programa:
1.	DOSTOPNO ZDRAVSTVO BREZ ČAKALNIH VRST
Vsakdo si bo lahko sam izbral zdravnika, bodisi v javni zdravstveni mreži bodisi zasebnika, kjer ne bo čakalnih vrst. Za zdravljenje ne bo potrebno dodatno plačilo, saj ga bo krila zdravstvena zavarovalnica zavarovanca.
2.	DO VIŠJIH PLAČ Z NIŽJIMI DAVKI
Imamo vedno več ljudi, ki ne morejo dostojno preživeti od svojih plač in pokojnin. Zato bomo znižali davke in omogočili višje plače. Tako ne bomo več delali kar 12 dni za davke in prispevke, ki jih odvajamo od naših mesečnih plač.
3.	POŠTENO IN PRAVIČNO ZA VSE
Postopki, ki potekajo pred sodišči, ne smejo zastarati. Razvpiti sodni primeri politikov in gospodarstvenikov morajo biti obravnavani hitro in prednostno. Potreben je učinkovit in takojšen odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji.	N. Si misli resno.
Dušan Pemek misli resno.
Kot je že njiverska tradicija, smo tudi letos člani ŠD Njiverce v sodelovanju s Krajevnim odborom Njiverce organizirali druženje vaščanov ob prazniku dela.
Priprave so se začele že v petek, 27. 4., ko smo Njiverčani priskrbeli majsko drevo. 30. 4. smo se ob 16.30 zbrali na igrišču, kjer so moški pričeli s postavljanjem majskega drevesa. Med postavljanjem so se pod šotorom že pričeli zbirati tudi drugi obiskovalci, na igrišču pa otroci. Po postavitvi majskega drevesa smo nadaljevali druženje ob okusnem golažu in pijači. Najvztrajnejši so se razšli pozno ponoči.
Kolektiv ŠD Njiverce
Dan za spremembe
V centru Cirkovc je v soboto, 7.4.2018, v organizaciji Šolskega sklada OŠ Cirkovce potekala dobrodelna prireditev Dan za spremembe. Moto letošnje prireditve je bil "Dan za povezovanje" in tako smo se povezali z lokalno skupnostjo, kjer smo skupaj izvedli čistilno akcijo in zaključek organizirali v centru Cirkovc.
imamo v naši občini že sedem. Na stojnicah pa smo ponujali rabljene igrače in knjige ter promovirali tudi lokalne proizvajalce, ki so se predstavili s svojimi izdelki. Na prireditvi pa so se že porajale ideje za nove oblike sodelovanja, predvsem medgeneracijska druženja, ki bogatijo vse, ki se jih udeležujejo.
Upravni odbor šolskega sklada
Prireditev je ob čudovitem vremenu potekala na zunanjem prireditvenem prostoru, kjer smo lahko nagovorili tudi mimoidoče. V kulturnem programu so sodelovali pripadniki vseh generacij, od
vrtca do starejše generacije. Gostje prireditve pa so bili naša domača perspektivna glasbena skupina Stili Strangers in mlada pevka Nuša Rojs s Pragerskega. Otrokom in krajanom smo predstavili delovanje KO RK Cirkovce kot prostovoljne organizacije in jim prikazali oživljanje z de-fibrilatorjem, katerih
Pokaži kaj znaš na OŠ Cirkovce
Drugo leto zapored smo preko šolskega sklada osnovne šole in vrtca Cirkovce v februarju organizirali prireditev Pokaži, kaj znaš. na kateri so lahko naši učenci od prvega in vse do devetega razreda pokazali svoje raznovrstne talente in na našem malem odru zasijali kot čisto prave zvezde.
Učenci so pokazali vse od pevskih talentov, igranja na razne instrumente, plesa, twirlinga ... Vsaka točka je bila nekaj posebnega in bi si zaslužila zmago. Zmagovalce je tudi tokrat določilo občinstvo - vsak je lahko glasoval za dve najljubši točki. Tako je 3. mesto pripadlo razigrani akrobat-sko-plesni točki, 2. mesto baletu in 1. mesto tvvirlingu v izvedbi Lee Gorjup in Eve Mlaker Sambolec. Zmagovalci so prejeli bone za ogled filma v kinu po izbiri. Za konec smo gostili lanska zmagovalca prireditve Eneja Marina in Denisa Gajšta, sedaj že srednješolca, ki sta nam zaigrala na harmoniki. Hvala nastopajočim in sploh vsem, ki so pripomogli k odlični prireditvi.
Mihaela Hojnik, Šolski skfad OŠ in vrtca Cirkovce
KO RK Cirkovce je namestila 5. AED
Uspešno posredovanje prvih posredovalcev Prva posredovalka, članica PGD Jablane in Civilne zaščite občine Kidričevo, je 10. 5. 2018 uspešno rešila življenje starejšemu občanu naše občine. Z 10-minutnim oživljanjem je do prihoda reševalcev dokazala, da je znanje in izobraževanje na tem področju zelo koristno, predvsem v realnih situacijah, ko je treba reagirati hitro in učinkovito. Želeli bi si, da bi se ljudje bolj številčno odzivali na usposabljanja, ki so na to temo organizirana po občini, ter na ta način pridobili koristno znanje, ki bo morda komu kdaj rešilo življenje.
Kaj veš o prometu?
V	tednu Rdečega križa smo se v KO RK Cirkovce odločili, da ga posebej obeležimo. Enkrat letno pripravimo medgeneracijsko druženje starejših posamezne vasi, otrok vrtca in OŠ Cirkovce. Do sedaj smo to izvedli za vas Cirkovce. Letos pa smo to isto srečanje pripravili za vaščane Stražgonjce in Sp. Gaja.
Dogajanje so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ in ljudske muzikantke Vesele polanke.
V	nadaljevanju našega druženja smo učence 1. razreda sprejeli med mlade člane Rdečega križa. Izkaznice so jim podelili sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta, podpredsednik KO RK Damjan Lešnik in ravnateljica Ivanka Korez. V dobrodošlici je predsed niča Pavla Veler povedala nekaj o pomenu dela te humanitarne organizacije in jih pozvala k čim aktivnejšemu sodelovanju. Gospod župan Anton Leskovar pa je poudaril pomembnost dela za občino in širšo skupnost, saj je KO RK Cirkovce z današnjo namestitvijo petega AED - defibrilatorja na vaškem domu omogočila še hitrejše posredovanje v primeru zastoja srca. V 10 vaseh bivše KS Cirkovce se lahko pohvalijo s tem pomembnim pripomočkom še na domu PGD Mihovce - Dragonja vas, pri gostilni Korže, na pročelju PGD Jablane, PGD Šikole in PGD Starošince. Naša organizacija ima tudi 3 animacijske lutke in učni defibrilator, tako da že več let usposabljamo, kako pomagati pri neodzivni osebi. Imamo tudi 4 visoko izobražene predavatelje z licenco. Ponosni smo na to pridobitev. Po veselem druženju in malici smo se po skupinah popeljali na panoramsko vožnjo s kočijo. To doživetje nam je omogočil Družinski center Kidričevo, ki deluje v Konjeniškem parku Starošince. Imeli smo lep majski dan s skupno željo po ponovitvi.
Pavla Veler
V četrtek, 10. 5. 2018, je v okviru SPV občine Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v prometu pri OŠ Markovci.
Tekmovanje obsega poznavanje cestnoprometnih predpisov, spretnostno vožnjo na poligonu in ulično vožnjo v okolici šole. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Sodelovali so: Anej Galun iz 8. razreda, Žan Žnidar, Miha Dolenc in Miha Špec iz 9. razreda. Ekipno so dosegli 4. mesto. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Miha Špec, ki je zmagal in se uvrstil na državno tekmovanje, ki bo 26. maja v Ljubljani. Želim mu veliko uspeha tudi na tem tekmovanju. Učencem čestitam za trud, ki so ga vložili v pripravo na tekmovanje, in jim želim uspešno ter varno v prometu tudi naprej.
Mentorica Jožica Jurgec
Prvič nagrade najboljšim športnicam in športnikom občine Kidričevo
»V preteklosti je veljalo prepričanje, da je Kidričevo zibelka izjemnih nogometašev, danes pa lahko rečemo, da se v Kidričevem kalijo bodoči športniki vseh kategorij, za katere pa verjamem, da bodo še naprej posegali po najvišjih odličjih na lokalni in državni ravni kakor tudi v svetovnem merilu,« je povedala Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo.
Prav najboljši športniki, športnice, klubi, društva in športni delavci so bili v ospredju pred dnevi, ko je bila v občini Kidričevo slavnostna prireditev Športnik leta 2017 občine Kidričevo. Prvič se je za ta korak odločila Športna zveza (ŠZ) občine Kidričevo in ob izjemnem posluhu tako lokalne skupnosti kot tudi športne sfere se je izkazalo, da je bila odločitev zelo dobra. Prireditev je odlično uspela, športniki pa so za dosežke in trud v športu zasluženo prejeli tudi nagrade.
Prireditev v dvorani Pan v Kidričevem je spremljal prijeten kulturno-zabavni program, ki ga je povezoval Peter Kirič, v družbi izjemnih športnikov in športnic pa so bili tudi gostje, med njimi Bogdan Potočnik, podžupan občine Kidričevo, Anja Rajher, podžupanja občine Kidričevo, Tomaž Barada, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Športnih zvez Slovenije, Rado Trifunovič, selektor slovenske košarkarske reprezentance za svetovno prvenstvo, Branko Valenko, podpredsednik Strelske zveze Slovenije, in Marko Drobnič, predsednik Uprave Ta-lum Kidričevo.
Občina Kidričevo ima odlično okolje za razvoj množičnega in vrhunskega športa. Simona Gaiser, predsednica ŠZ občine Kidričevo, je v svojem nagovoru poudarila pomen športa že iz zgodovine in dejala, da šport povezuje ljudi med seboj, pomembno funkcijo ima v gospodarstvu, lokalni skupnosti, v družbenih odnosih in ne nazadnje je najpomembnejši v odnosu do samega sebe.
"Skupaj s športnicami in športniki, športnimi delavci se v Športni zvezi občine Kidričevo ob dobrem sodelovanju in podpori vodstva lokalne skupnosti trudimo izvesti čim več projektov, ki bodo pomembni tako za razvoj množičnega kot tudi vrhunskega športa, saj se zavedamo, da eden brez drugega ne moreta obstajati. Občina Kidričevo je odlično okolje za razvoj obeh zvrsti, saj s svojimi športnimi kapacitetami
ustvarja idealne pogoje za rekreativne in profesionalne treninge. Delo naših društev je pomemben doprinos k razvoju vrhunskega nacionalnega športa. Pri tem pa ne smemo prezreti dela posameznih društev, ki izvajajo pomembne projekte, ki spodbujajo otroke k zgodnjemu vključevanju v organizirane športne vadbe. Pri Športni zvezi občine Kidričevo spodbujamo posamezne projekte, obenem pa vedno stremimo k novim, drznejšim. Zavedamo se, da je pomembno negovati vse športe in dati priložnost, da se skupaj z vizijo občine odpirajo priložnosti za razvoj novih. Verjamemo, da se bo z novo vizijo lokalne oblasti to kmalu tudi uresničilo, da se bo
Kidričevo otreslo oznake industrijskega naselja, da bo postalo privlačno za vse športa željne ljudi.« V kategoriji Perspektivni športniki in športnice do 16 let so priznanja prejeli Aljaž Džankič, Maša Šibila in Domen Zajšek - vsi nogometaši, atletinji Sara Planinšek in Eva Golob. Ivo Cicmanovič Zimet, strelec z zračno puško, pa je prejel plaketo ŠZ občine Kidričevo. Blaž Vidovič, član Teniškega kluba Terme Ptuj, je prejel nagrado v kategoriji Posebni dosežki otrok in mladine.Za najboljša športna kolektiva v občini Kidričevo v letu 2017 sta bila proglašena Nogometni klub Aluminij Kidričevo in Nogometna ekipa starejši učenci OŠ Kidričevo.
(^¡©CSOf
fspffiimnastičarji poskrbeli snlprogram.
Perspektivnim mladim športnikom sta priznanja podelila Anja Rajher in Marko Drobnič.
Nagrada Leonu Kaučeviču in Jerneju Ivanoviču
Priznanje za izjemne rekreativne dosežke v letu 2017 sta prejela Leon Kaučevič in Jernej Ivanovič. Leon Kaučevič tekmuje v disciplini triatlon - ironman in v septembru 2017 se je udeležil kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo na Havajih. V 2018 ima v planu Ironman Niča in tudi na ta podvig se že intenzivno pripravlja. Tudi Jernej Ivanovič se je lanskega septembra v družbi dekleta Sare Černjavič in Leona Kaučeviča podal v ZDA, kjer je nastopil na tekmi svetovnega prvenstva v polovični ironman razdalji. Ivanovič pa ima tudi že vabilo na svetovno prvenstvo 2019 serije Challenge.
Priznanja zaslužnim športnim delavcem, ŠD Cirkovce Marko Mihelič, Anton Podvršek, Slavko Krajnc in Tone Pernat so prejeli priznanje kot zaslužni dolgoletni športni delavci, ki so veliko doprinesli k razvoju športa v občini Kidričevo, v tej kategoriji pa je priznanje prejelo tudi Športno društvo Cirkovce, ki aktivno sodeluje na vseh lokalnih, regijskih in vedno pogosteje tudi na državnih
športnih prireditvah.
Katja in Tilen - športnica in športnik občine Kidričevo za leto 2017 Najboljša športnica občine Kidričevo za leto 2017 je postala Katja Babič, članica Povverlifting zveze Slovenije - zveza triatlona moči. S skupnim številom točk je Katja med top 3 powerlifterji v Sloveniji (ženske in moški) in že ima izpolnjeno normo za univerzitetno prvenstvo, ki bo junija 2018 v Plznu (Češka). Najboljši
športnik občine Kidričevo za leto 2017 pa je postal Tilen Pušnik. Tilen je član Odbojkarskega kluba Siplayer Fram in OK Maribor, večkratni državni prvak, odličen je bil v kadetski reprezentanci, trenutno pa je član mladinske reprezentance Slovenije 2017/18, s katero je v lanskem decembru že osvojil 2. mesto na srednjeevropskem prvenstvu Mevža v Mariboru.	TM,
foto: arhiv ŠZ občine Kidričevo (ŠZOK)
V organizaciji SD Kidričevo je bil izveden zadnji, 6. turnir državnih lig v streljanju z zračnim orožjem
Odlični prostorski pogoji in pripravljenost tekmovalcev so postregli z dobrimi rezultati, predvsem pa finalni dvoboji, ki so bili razburljivi vse do zadnjega strela.
Tekmovanja se je udeležilo 424 strelcev Nastopilo je 48 ekip, kar pomeni, da je bilo so dosegli 6. mesto Uroš Mohorko s 369 in strelk iz celotne Slovenije. V soboto 144 posameznih nastopov, in izvedena krogi, 10. mesto Mateja Levanič s 364 je potekal Pokal prijateljstva in državna sta bila dvakrat finala, katerih se udeleži krogi in 25. mesto Matevž Mohorko s 351 mladinska liga. Med pionirji je naš član v kvalifikacijah najboljših osem strelcev krogi. V skupnem seštevku lige so ekipno Tadej Kamenšek dosegel 53. mesto. Med in strelk. Naša ekipa na zračni pištoli je na 7. mestu.
mladinci pa so nastopili Ivo Cicmanovič dosegla ekipno 4. mesto, posamezno pa	Gregor Kmetec
Zimet na 5. mestu s 403,4 krogi, Žan Gojkošek na 16. mestu s 389,9 krogi in Tilen Vuk na 27. mestu s 372,7 krogi. Ekipno so dosegli 7. mesto. V istem času smo organizirali tudi 4. MINI POKAL KIDRIČEVO za najmlajše strelce in strelke. Tekmovanje je potekalo na našem 10-steznem elektronskem strelišču v Športni dvorani Kidričevo. Tekmovanja se je udeležilo 52 tekmovalcev. Naši mlajši pionirji so posamezno dosegli 2. mesto Alex Kaučevič s 181 krogi, 13. mesto Bogdan Blaž s 162 krogi in 18. mesto Jan Dajčman s 175 krogi. Ekipno so dosegli odlično 3. mesto. V nedeljo je potekala 1. A in 1. B državna liga v streljanju s standardno zračno puško in zračno pištolo.
27. državno prvenstvo do 17 let z zračnim orožjem v Kidričevem
Strelsko društvo Kidričevo je v soboto, 24. 3. 2018, v Športni dvorani Kidričevo organiziralo vrhunec domače sezone za tekmovalce do 17. leta starosti.
Športna dvorana v Kidričevem nudi odlične pogoje za izvedbo strelskih tekmovanj, v zadnjih letih pa je bila v njej že vrsta tekmovanj, od državnih lig do državnih veteranskih tekmovanj, finalov šolskih tekmovanj v streljanju in pred leti tudi prvo veliko državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Državno prvenstvo so z nagovorom odprli predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar, podžupan občine Kidričevo Bogdan Potočnik, predsednica ŠZOK Simona Gaiser in predsednik SD Kidričevo Gregor Kmetec. Na podelitvah so sodelovali: predsednik SD Kidričevo Gregor Kmetec, predsednik SZS g. Janez Slapar, podpredsednik
SZS g. Branko Valenko, član uprave Talum Kidričevo g. Daniel Lačen, podžupan občine Kidričevo g. Bogdan Potočnik, predsednica Športne zveze Kidričevo ga. Simona Gaiser. Tekmovanje je potekalo na 41-steznem elektronskem strelišču, postavljenem v Športni dvorani Kidričevo, v kate-gorijah cicibani/ke, mlajši pionirji/ke, pionirji/ke in kadeti/nje standard puška in pištola. Na sa-mem tekmovanju smo dogajanje popestrili z maskoto ALU-MINKA in srečelovom, kjer sta bili za nagrado dve zračni puški. Naši najmlajši so nastopali v kategorijah mlajši pionirji in pionirji. V kategoriji mlajših pionirjev smo videli drugi državni rekord na tem prvenstvu. Izboljšal ga je Mišo Hari (ŠSD Murska Sobota) s 189 krogi in s tem osvojil naslov državnega prvaka. Alex Kaučevič je med ml. pionirji dosegel odlično 5. mesto s 182 krogi, do odličja sta mu zmanjkala samo 2 kroga. Bogdan Blaž je dosegel 14. mesto s 177 krogi in Jan Dajčman 91. mesto s 140 krogi. Ekipno so pristali na 13. mestu.
Državni prvak pri pionirjih je postal Jan Emberšič (SD Trzin) s 185 krogi. Naš član Tadej Kamenšek je med pionirji dosegel 22. mesto s 172 krogi, kar je bil tudi njegov osebni rekord na njegovem zadnjem tekmovanju med pionirji, saj se zdaj preseli med kadete standard puška. Na samem tekmovanju so bili zabeleženi 3 državni rekordi, in sicer pri ml. pionirjih, cicibankah in ekipni državni rekord pri kadetinjah. Vsem tekmovalcem čestitamo za uspehe!
Gregor Kmetec
Dvoranski turnir v odbojki 2018 - ŠD Šikole
Dvorana v Cirkovcah je 14. aprila gostila že 10. dvoranski turnir v odbojki pod okriljem ŠD Šikole. Sodelovalo je 46 igralcev iz 6 mešanih ekip s 6 igralci v polju, od tega najmanj ena predstavnica nežnejšega spola.
Prvo mesto je dosegla ekipa Zadnja bitka, drugo Optimisti, tretje Jesen in četrto Mora Cantada. Ekipe so za svoj dosežek prejele pokale in praktične nagrade. Podarjeni sta bili tudi nagradi za naj igralko, ki jo je prejela Vida Motaln iz ekipe Jesen, in naj igralca, kije pripadla Nevenu Brezovšku iz ekipe Optimisti. Nagrado za najbolj lojalno ekipo, ki je svojo udeležbo na dvoranskem turnirju v odbojki potrdila že desetič, je prejela ekipa Jesen. Iskrena zahvala gre vsem igralcem za udeležbo in izkazano zaupanje, ki turnir iz leta v leto zvišujejo v kvaliteti in postavljajo visoke standarde, zaradi česar postaja turnir pod organizacijo ŠD Šikole izredno močan dvoranski turnir v odbojki na Dravskem polju. Članice in člani ŠD Šikole so turnir v izjemnem športnem in navijaškem vzdušju pripeljali do konca pozno zvečer. ŠD Šikole gre aktivno naprej, zato vas vljudno vabimo, da svoje najmlajše in malo večje nadobudneže pripeljete na otroški piknik z napihljivimi igrali na igrišče v Šikole v soboto, dne 16. junija 2018, od 13. ure naprej. Vabljeni - spremljajte FB.	Monika Voga
Foto: Vanči Babulč
£i. lirtzÀvrtû rft VhiïXiïù rt &
Že tri leta vsako jutro oranžno zažari naš Park mladosti v Kidričevem. Pri jutranji telovadbi se zberemo člani Šole zdravja. S telovadbo ohranjamo zdravje, dobro voljo in se družimo.
Za tretjo obletnico, ki smo jo praznovali v sredo, 9. maja 2018, smo se odločili, da na praznovanje povabimo še drugi dve skupini iz naše občine; skupino iz Kun-gote, ki je prikolesarila z velikim šopkom bezga in akacije, ter skupino iz Cirkovc. Zbralo se nas je kar lepo število in bilo je zanimivo oranžno. Po jutranji telovadbi smo se, kot se za rojstni dan spodobi, sku-
paj fotografirali, skupina iz Cirkovc nam je tudi zapela svojo himno. Skupaj smo se odpravili na zasluženo kavico in pecivo, ki so ga spekle naše pridne članice. Praznovanju se je pridružil tudi naš župan. Druženje in praznovanje smo popestrili s pohodom, ki smo mu dodali ogled kapelice iz 1. svetovne vojne, del zgodovinske poti in ogled fotografske razstave g. Ker-
blerja v dvorani občine. Veselo druženje smo zaključili v restavraciji Pan. Dogovorili smo se, da srečanje ponovimo tudi prihodnje leto, da postane tradicionalno, vendar še v večjem številu.
Ivanka Gorše, vodja skupine iz Kidričevega Foto: Martin Ozmec
PD občine Kidričevo (Mladinski odsek) Planinski pohod na Goro Oljko
V soboto, 14.4.2018, smo se z učenci planinskega krožka OŠ Cirkovce skupaj z učenci planinskih krožkov OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc udeležili planinskega pohoda na Goro Oljko.
Naš pohod se je začel pri Rečici ob Paki, kjer smo najprej pregledali vso potrebno opremo in se nato podali na pot proti našemu cilju, ki je tokrat bil na vrhu Gore Oljke. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj so nas sončni žarki spremljali ves čas našega pohoda. Na vrhu pri planinskem
domu smo naredili daljši postanek, se okrepčali, si uredili planinske dnevnike in se začeli veseli vračati po krožni poti proti kraju, kjer nas je čakal avtobus. Vseh 58 pohodnikov, toliko se nas je tokrat udeležilo pohoda, je preživelo lep sončni dan v dobri družbi učencev in njihovih
staršev. Želimo si, da bi nam letošnja pomlad poklonila še več lepih sončnih dni. Našim mladim planincem pa veliko razposajenih in varnih korakov.
Ivan Kojc, vodnik PZS, P D občine Kidričevo
NAGRAJENKA ROŠEVIH DNEVOV 2018
Eva Žunkovič je 21. 3. 2018 v Celju prejela zlato priznanje za pesem Vsak človek je unikat. Roševi dnevi so literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev, učencev 8. ali 9. razreda osnovne šole. Letos praznujejo 31 let in so iz srečanja osnovnošolcev treh sosednjih šol že pred leti prerasli v državno srečanje.
Utemeljitev med petimi najboljšimi: Eva Žunkovič Osnovna šola Kidričevo mentorica Sonja Lenarčič Ocena strokovne spremljevalke: Pesem izhaja iz povsem očitnega dejstva, da obstoj mnogih unikatov zahteva sobivanje in medsebojno spoštovanje zelo različnih ljudi. Ljudje pa smo lahko unikati le v ozračju strpnosti in pravičnega življenja za vse. Rimani verzi se tako zložijo v lirično budnico, ki zelo dobro ubesedi, kaj je tisto, kar onemogoča ljudem, da bi postali unikati: predsodki do vseh drugačnih. Vsi preveč izhajamo iz sebe in vidimo drugačnost le v tistih, ki niso naše vere, mišljenja, videza, rase ... Unikati pa so lahko le različni med seboj, to pač ne morejo biti v istosti. Sicer idealistično naravnana pesem je izpisana na podlagi vsem dobro vidnih dejstev, za katere velik del človeštva žal ostaja slep.
O učenki: Eva Žunkovič je učenka 8. razreda OŠ Kidričevo in je naša razredna »mravljica«. Vestno in marljivo se uči, rada pomaga sošolcem, tekmuje skoraj na vseh področjih iz znanj, zna igrati harmoniko, pleše pri folklori, ljubi moderni pies, poje v pevskem zboru, igra pri gledališkem klubu, rada potuje po svetu in seveda: veliko bere in piše. Piše najrazličnejše žanre, predvsem poezija je njej ljuba oblika ustvarjanja; je prava mojstrica stihov, je zapisala njena razredničarka in mentorica Sonja Lenarčič. Iskrene čestitke, Eva! Prav tako Nii Krajnc, ki ima pesem Človek prav tako objavljen v zborniku.	Sonja Lenarčič
Podelitev nagrad za literarna dela
24.4.2018 je v Ljubljani potekala podelitev nagrad za otroška literarna dela. Jaz sem ustvarjala na temo Kjer hiša mojega stoji očeta in prejela nagrado za literarno ustvarjanje.
Delavnice za nadarjene učence
V petek, 16. 3. 2018, so na OŠ Hajdina potekale delavnice za nadarjene učence. Tudi tokrat je na srečanju sodelovalo kar šest osnovnih šol, in sicer OŠ Hajdina, OŠ Cirkovce, OŠ Breg, OŠ Kuzma in OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dr. polju.
Letos je bila tema delavnic bolj po okusu zgodovinarjev, saj smo skozi delavnice spoznavali kulturno dediščino različnih krajev. Učenci smo lahko izbirali med kar veliko različnimi delavnicami, ki so kulturno dediščino predstavljale vsaka na svoj način, na primer s plesom, z barvanjem rumenk, z izdelovanjem rož, košaric, nakita ... Po delavnicah smo se pripravljali na predstavitve. Predstavljali smo se po naključnem vrstnem redu, zaključila pa je plesna delavnica s plesom tudi za vse druge udeležence delavnic. Po utrujajočih, poučnih urah in seveda večerji pa smo se odpravili spat. Prenočili smo v učilnicah in dokaj hitro nam je uspelo zatisniti oči. Jutro ravno ni potekalo najbolj živahno, saj smo bili še vedno utrujeni od prejšnjega večera. Zajtrk nam je dobro del in vsi veseli, polni novih informacij, smo se napotili proti domu. Za nami so še ene delavnice in cilj druženja z drugimi učenci je bil nedvomno dosežen.
Tina Aubelj, 8. a (Šolsko novinarstvo)
Zjutraj okrog osme ure smo se z družino z avtom odpravili proti Viču, kjer smo se zbirali nagrajenci. Tja smo prispeli okrog pol desete ure. Bila sem polna pričakovanj. Ker smo imeli še nekaj časa, smo odšli do bližnje kavarne, kjer smo počakali na začetek. Ko smo prišli na začetek prireditve, so nas sprejeli vojni veterani. Dobili smo broške,
ki smo jih morali nositi. Najprej so nas pozdravili učenci osnovne šole Vič s pesmijo. Dan se je nadaljeval z odhodom na avtobus do centra Ljubljane. Ob prihodu do Mestnega muzeja, kjer je kasneje tudi potekala svečana podelitev, so nas razdelili v dve skupini za ogled glavnega mesta Slovenije. Najprej nas je vodič popeljal peš po mestu in povedal nam je veliko novih in zanimivih stvari. Sledil je ogled Ljubljane z druge strani, z ladjice na Ljubljanici. Ker je čas hitro tekel, smo morali nagrajenci oditi na generalko, spremljevalci pa so imeli prosto. Na generalki so nas seznanili s celotnim programom. Ob sedemnajstih se je pričela podelitev. Nagrajenci smo ves čas bili na odru. Napovedovalka je pričela brati naše pesmi in ko si zaslišal svojo, si prejel medaljo ter pisno pohvalo. Na koncu so še sledili govori povabljenih. Po končani prireditvi je bila pripravljena pogostitev za vse. Ker smo do odhoda imeli še nekaj časa. smo z družino še malo uživali ob Ljubljanici ter se nato odpravili proti Viču z avtobusom. Sedaj je sledila še samo pot do doma. Ta dan sem preživela neizmerno lepo. Upam, da se bo še kdaj ponovil, saj je z mano bila družina, ki me vedno pri vsem podpira in je ponosna name.
Monika Plajnšek, 9. b
Predstavitev naloge iz turizma
V torek, 20. 3. 2018, nas je devet učenk 8. razredov, ki smo čez leto obiskovale neobvezni izbirni predmet turizem in pripravile idejni načrt za kulturno-turistično pot po Kidričevem, odšlo v Maribor, kjer smo v Mercator centru na Taboru predstavljale našo turistično nalogo z naslovom »Po poteh škrata Šumarja«.
Pri izbirnem predmetu likovno snovanje smo iz kartona izdelale Grad Stern-thal, ki smo ga uporabile za ozadje pri omenjeni predstavitvi. Mimoidočim smo predstavljale zgodovino kraja Kidričevo in našega izmišljenega junaka škrata Šumarja ter jim pri tem ponujale »škratove mufine« in »škrato-role« (šamrole). Predstavitve so ocenjevali sodniki. Z našo nalogo smo osvojile srebrno priznanje na natečaju z naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Za nagrado smo zraven priznanja dobile tudi nekaj posladkov (čips, sok, sladkarije ...). Rezultata smo bile zelo vesele, saj smo v času priprave naloge delovale kot ekipa in se izkazale. Zahvala gre tudi našima mentoricama ge. učiteljici Klavdiji Murko in ge. učiteljici Aleksandri Vidovič.
Kaja Muršec, 8. a (Šolsko novinarstvo)
Sadili smo buče
Letos smo se z g. Frangežem dogovorili, da na njivi pridelamo buče. V sredo smo v šolo prinesli motike. Komaj smo čakali, da gremo na njivo. Tja smo se odpravili peš. Ko smo prišli na njivo, so nam pokazali, kako je treba buče pravilno posaditi. Dobili smo rokavice in lonček s semeni. Delali smo v parih - eden je z motiko naredil luknjo v zemljo, drugi je vanjo dal seme buč. Delo nam je šlo dobro od rok in hitro smo končali. Dobili smo malico in pijačo. Ko smo se okrepčali, smo se poslovili in odšli nazaj v šolo. Komaj čakamo, da naše buče zrastejo, da jih bomo lahko okopali in videli, če smo jih dobro posadili.	Sanja in Pia
2. r OŠ Cirkovce
OŠ Cirkovce -Unesco ima talent
Ker imamo na šoli številne talente, bi bilo škoda, da se ne bi predstavili tudi širše. Zato smo jo letos mahnili v Škofjo Loko, jaz in štiri šestošolke - Eva in Leja kot naši zmagovalki na prireditvi Pokaži, kaj znaš ter Ema in Lara kot navijačici.
Pot nas je vodila na OŠ Cvetka Golarja, kjer smo se pridružili še ostalim petim Unesco šolam, ki so se prav tako odločile sodelovati na prireditvi Unesco ima talent. Vsaka gostujoča šola se je predstavila z eno točko oz. nastopom. Ker so na prireditvi nastopili tudi učenci Cvetka Golarja, se prireditev imenuje tudi Cvetko ima talent. Učenci so se predstavili s petjem, plesom, igranjem na inštrumente, imitacijo in stand-upom.
Glavni cilji skupnega projekta so sodelovanje, strpnost, sprejemanje drugačnosti in medsebojno povezovanje. Prireditev je bila zabavna, totalno talentirana ;) ter huda konkurenca oddaji Slovenija ima talent.
Vračale smo se zelo pozno ponoči, zato je popolna tišina v kombiju povedala vse. ZZZZZ ...
Petra Oblak
Prireditev ob dnevu šole
V soboto, 7. 4. 2018, smo na OŠ Kidričevo pripravili kulturno prireditev, ki je bila namenjena šestdesetletnici obstoja naše šole. Rdeča nit celotne prireditve je bila »60 let po naših stezicah«. Vso dogajanje je bilo postavljeno ob robu gozda, kjer se je gradila/nastajala naša šola.
Skozi prireditev smo poudarili naše stezice, prehojeno pot, dosežke, mejnike, pridobitve, na katere smo zelo ponosni. V uvodu je vse prisotne nagovorila ravnateljica ga. Alenka Kutnjak, kasneje pa je spregovoril tudi župan g. Anton Leskovar. Za vokalno in glasbeno spremljavo so poskrbeli vsi trije zbori: otroški in mladinski zbor OŠ Kidričevo in otroški pevski zbor podružnice Lovrenc ter instrumen-talisti. Kot drugi so nastopili prvošolčki, ki so se igrali skrivalnice in prikazali, s kakšnimi torbicami so včasih hodili v šolo. Naslednja točka pa je bila zelo stroga in resna, saj so učenci predstavili, kako je pouk potekal včasih. Drugošolci so simbolično prikazali gradnjo šole. Na projekcijskem platnu smo predvajali intervjuje z upokojenimi delavci šole in učitelji, ki še poučujejo dandanes in so nekdaj tudi obiskovali našo šolo. Bogate spomine naših intervjuvancev si lahko v celoti ogledate na šolski spletni strani. Sledili sta dve gimnastični točki, in sicer gimnastična točka štirih osmošolk, svoje gimnastične prvine pa so pokazali tudi mlajši učenci, ki obiskujejo gimnastični krožek. Športne točke pa so se še kar nadaljevale. Kot naslednje so nastopile navijačice. Videli smo skladne gibe in dobro razgibano koreografijo. Učenci 3. . 4. in 5. razreda so ob spremljavi harmonikaša skupaj zaplesali venček ljudskih plesov, in sicer na pesem Tam dol na ravnem polju. Za tem so devetošolci pokazali, kako pa plešemo danes. Sledil je videoposnetek, v katerem smo s kamero prikazali utrip šole in predstavili določene prostore šole. Prireditev se je zaključila s plesom in pesmijo prijateljstva. Vse utrinke tega dne najdete na spletni strani šole.
Tina Aubelj, 8. a (Šolsko novinarstvo)
Noč knjige na OŠ Kidričevo
Tudi letošnje leto smo se pridružili vseslovenskemu projektu Noč knjige. 23. 4. 2018 smo namreč s popoldanskimi dejavnostmi obeležili svetovni dan knjige.
Ob 16.00 smo se v šolski jedilnici zbrali učenci od 1. do 5. razredi, tisti, ki radi beremo in smo opravili bralno značko. Vse prisotne je pozdravila podravnateljica ga. Ankica Pikula in nam predstavila dnevni red. Po uvodnem delu smo se prestavili v večnamenski prostor, kjer smo prisluhnili zanimivemu potopisnemu predavanju ge. Pikula, ki se je med zimskimi počitnicami skupaj s člani Društva Za boljši svet potepala po Afriki. Nato sta sledila odmor in popoldanska malica, da smo lažje nadaljevali delo v delavnicah. Razdelili smo se v tri skupine. Vsak udeleženec je bil vključen v tri delavnice, in sicer v glasbeno, ustvarjalno in literarno delavnico. Čisto na koncu pa smo še rešili delovni list, kjer smo preverili, kaj smo se novega naučili, ter zapisali svoje vtise. Vse delavnice so bile povezane z Afriko. Prav tako je bila v stilu Afrike tudi okusna sadna večerja. Po večerji smo se polni čudovitih vtisov zbrali v avli šole, kjer so nas pričakali starši in nas odpeljali domov.
Miha Vaupotič, 5. a
Projekt Rastem s knjigo
V četrtek, 22. 3. 2018, smo se sedmošolci OŠ Kidričevo v okviru projekta »Rastem s knjigo« odpravili na Ptuj. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina se je odpravila do Zgodovinskega arhiva Ptuj. Tam smo izvedeli veliko novega o delu arhivista in o arhivu nasploh ter si ogledali arhivska skladišča. Druga skupina se je sprehodila do Ptujskega gradu in si vodeno ogledala tri zbirke. Nato sta se skupini zamenjali, tako da smo vsi vse videli in slišali. Po končanem ogledu arhiva in gradu smo se odpravili do Knjižnice Ivana Potrča. Tam so nas prijetno sprejeli in nam predstavili COBISS - Virtualno knjižnico Slovenije, kako preko spleta brskati po različnih knjižnicah in si rezervirati oz. podaljšati gradivo. Prav tako smo izvedeli, kako si to aplikacijo naložiti na pametne telefone. Nato nas je knjižničarka pospremila do mladinskega oddelka, v katerem se nahaja tudi pravljična soba, in nam ga predstavila ter prebrala nekaj zanimivih pesmi. Kot darilo je vsak učenec prejel knjigo Zvezde vabijo, to je mladinski roman avtorja Mihe Mazzinija. Na koncu smo se še sami lahko sprehodili med knjižnimi policami, člani pa smo si lahko knjige tudi izposodili. Preživeli smo poučen in aktiven dopoldan.
Nia Bauman, 7. b (Šolsko novinarstvo)
V mesecu marcu smo izdelovali rožice iz tulcev za okensko dekoracijo. Za materinski dan pa smo izdelali voščilnice z lepimi mislimi in šopkom cvetja, ki se je razprl ob branju misli. Rožice smo izrezali s pomočjo pregibanja iz barvnih kvadratov. Natančno smo jih zlepili in jih pritrdili na voščilnico. Zraven šopka smo zapisali lepo misel in prvo stran okrasili z napisom MAMI ter različnim cvetjem. Prav tako smo izdelovali iz slanega testa. Naredili smo si krožničke in medaljone. Ko se je slano testo posušilo, smo nanj s tempera barvami naslikali različne cvetlice. Mislimo, da so nam izdelki lepo uspeli. Kaj pa vi?
Učenci OPB 1.-5. OŠ Kidričevo Mentorica: Tina Emeršič
Folklorna skupina v vrtcu Cirkovce
Folklora je zraven petja in plesa še mnogo drugega. So vaje in je učenje novih korakov, so razvedrilo in sprostitev, kjer se skupina hitro poveže in nastane velika družina, ki ima pred seboj samo cilj, kako se čim bolje predstaviti in prenašati naprej ljudsko izročilo, ki obstaja že stoletja.
Tudi vrtec Cirkovce ima svojo otroško folklorno skupino, v katero so vključeni otroci, stari od 4 do 6 let, ki radi plešejo ter se igrajo. OFS vrtec Cirkovce smo se tudi letos prijavili na državno revijo ljudskih plesov in pesmi Pika poka pod goro v Rogaški Slatini. Letos smo se predstavili s spletom Mi se z vlakom peljemo, kjer so se otroci malo poigrali in odplesali tri plese, na harmoniko jih je spremljal gospod Ivan Kojc. Za otroke je bilo to povsem novo doživetje, velik oder, veliko drugih skupin in ena bogata izkušnja več.
Mentorica: vzgojiteljica Monika Šešo
Strokovna ekskurzija v München
V četrtek, 12. 4. 2018, smo se učenci OŠ Kidričevo od 4. do 9. razreda, ki obiskujemo izbirni predmet nemščino, ob enih zjutraj odpravili na tridnevno potovanje in odkrivanje Bavarske in glavnega mesta Munchna. Spremljali so nas učitelji, naša vodnica na poti pa je bila ga. Sandra Lorenci iz turistične agencije Pozejdon.
Potovali smo z udobnim turističnim avtobusom. Vožnja je potekala mimo Šentilja in nato naprej v smeri Gradca, Schlad-minga, Salzburga in Munchna do Lego-landa. Dežela je zgrajena iz 50 milijonov lego kock in iz sedmih tematskih sklopov. V Legolandu smo se imeli odlično. Lahko smo odšli na raznorazne naprave ter preizkusili svoje ideje in zamisli ter kupili kak spominek. Po nekajurni zabavi v deželi kock smo se odpeljali do Munchna, kjer smo se nastanili v hostlu in nasitili lačne želodčke ter utrujeni zaspali. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili do muzeja BMW, kjer so bili razstavljeni različni
številni avtomobili. Sledil je postanek v olimpijskem parku ter nadaljevanje poti do enega največjih tehničnih muzejev na svetu. Skoraj nemogoče je videti vse ob enem obisku. Vsi pa smo komaj čakali na ogled Allianz Arene, ki je edinstven izdelek moderne arhitekture. Skupno je na Allianz Areni prostora za 69.000 gledalcev. Imeli smo voden ogled arene in bili nad videnim in slišanim več kot navdušeni. Po ogledu smo se odpravili v središče mesta, kjer smo si ogledali glavne znamenitosti. Proti večeru smo se vrnili v hostel, se najedli in legli k počitku. Tretji dan smo se po zajtrku odpeljali do Chimskega jezera. Z
ladjo smo odpluli na Herreninsel, kjer se z vso svojo veličastno podobo bohoti grad Ludvika II. Bavarskega »Kčnigschloss«, kopija francoskega Versaillesa. Grad smo si vodeno ogledali in imeli tudi nekaj prostega časa. Sledila je pot proti domu. Na poti smo se ustavili še v središču Schlad-minga ter se sprehodili do znane strmine, kjer organizirajo tekmo svetovnega pokala. V Kidričevo smo polni čudovitih vtisov prispeli v večernih urah, kjer so nas pričakali starši. Upamo, da bodo ekskurzije tudi v prihodnje tako zabavne, poučne in zanimive.
Nika Maroh in Staša Mrčinko, 6. a
Maček Muri pleše, poje, igra na glasbila in dramatizira
23. april je dan, ki je posvečen svetovnemu dnevu knjige in avtorskim pravicam. Ravno v tem tednu je na šolskem odru oživela tudi pravljica Maček Muri.
Vsem nam, ki obiskujemo pravljično-ustvarjalni krožek, je bila ta pravljica tako zelo všeč, da smo jo dramatizirali. Sami smo si izbrali svojo vlogo, si izdelali kostume, sceno in pripomočke. Igro smo doživeto zaigrali našim sošolcem. Svoje navdušenje so nam izkazali z močnim aplavzom in z željo po ponovitvi.
Učenci pravljično-ustvarjalnega krožka OŠ Cirkovce
Ob svetovnem dnevu knjige - popoldne knjige
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Na naši šoli smo ga obeležili v četrtek, 19. aprila, in to na prav poseben način - s popoldnevom knjige. Rdeča nit našega srečanja je bil pisatelj Ivan Sivec, ki bo naš gost tudi na zaključku bralne značke v mesecu maju. Popoldne smo začeli s filmom Pozabljeni zaklad, ki je bil posnet po knjižni predlogi Ivana Sivca. Nato pa so sledile različne »ustvarjalnice«. Učenci so pod vodstvom gospe Tatjane Novak ustvarjali Sivčeve portrete. Ker pa smo v Cankarjevem letu, so ustvarjali tudi njegovega, za nameček pa je nastalo še nekaj izvrstnih karikatur. Podobno nalogo so imeli tudi učenci pod vodstvom gospe Jožice Jurgec - ti so s pirografom ustvarjali portret na les. V knjižnici so učenci pod vodstvom gospe Ivanke Čeh iskali zanimivosti o pisatelju in pripravili razstavo.
Ivan Sivec je napisal 146 knjig, preko 2500 besedil za glasbo in še bi lahko naštevali. Zanimalo nas je, kaj mu dviguje energijo. Poslali smo mu elektronsko pošto in prijazno nam je odgovoril, da ima med drugim rad tudi palačinke. In tako so učenci pod vodstvom gospe Mire P. Bračko pripravljali slastne palačinke z različnimi nadevi. Z njimi smo se dobro okrepčali in jih postregli tudi staršem, ki so prišli na predstavitev našega dela. Seveda pa jim je v kuhinji prijazno priskočila na pomoč tudi kuharica gospa Marjetka Auer. V glasbeni ustvarjalnici so se učenci pod taktirko gospoda Marjana Krajnca naučili pesem Kjer lastovke gnezdijo, ki jo je gospod Sivec napisal za ansambel Franca Miheliča. Pesem so spremljali tudi s harmoniko, kitaro in bobni - nastal je pravi ansambel. Pesem nas je vse ganila s svojo sporočilnostjo in petju so se pridružili tudi zbrani. Gospa učiteljica Nastja Bat je poskrbela za predstavitev in z učenci so skozi povezovalni program nanizali mnogo zanimivosti o pisatelju. Učenci so delo spremljali kot pravi novinarji in o tem kasneje poročali. V dramski ustvarjalnici pa smo si za osnovo vzeli knjigo Pika in hišni robot xy-13. Prebrali smo odlomek iz knjige in se pogovorili o vsebini. Delček smo odigrali in ugotovili, kako lepo bilo, če bi tudi na šoli imeli kakšnega robota - in tako smo ga izdelali in mu dali ime Šolko 2018. Popoldne knjige je bilo pestro, ustvarjalno, zanimivo. Zadovoljni so bili učenci in vsi mi, ki smo delavnice pripravili.
Sivčeva pesem pravi: »Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma ...« Prepričana sem, da na naši šoli spet nastaja kakšno novo lastovičje gnezdo.
Jerneja Kuraj
MAJ 2018 I 21
Čistilna akcija v občini Kidričevo
V soboto, 7. aprila 2018, je potekala tradicionalna čistilna akcija v občini Kidričevo. Najprej se želimo zahvaliti vsem, ste se vabilu na čistilno akcijo odzvali in prispevali nekaj svojega prostega časa, da bo naše okolje lepše.
Koordinator čistilne akcije je bil Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo, organizacijo v posameznih vaseh pa so prevzeli krajevni odbori. Čistili smo predvsem pohodne poti, obronke gozdov, obcestne jarke, obrežje reke Polskave ... Zbrane odpadke smo ločevali. Med njimi je bilo največ mešanih odpadkov in plastike. Ugotavljamo, da motivacija za čiščenje med občani počasi upada in se število udeležencev vsako leto zmanjšuje. Letos se je čistilne akcije udeležilo okrog 140 prostovoljcev, kar je manj kot lani. Najštevilčnejši skupini sta bili skupina ribičev Ribiškega društva Kidričevo in LD Kidričevo in Cirkovce, ki so čistili predvsem predele svojega udejstvovanja. Vsako leto želimo k akciji pritegniti društva v naši občini, a žal se našemu vabilu najbolj množično odzovejo le obe lovski družini in prosto-
ki
voljna gasilska društva. Letos sta se sobotni akciji priključili tudi obe osnovni šoli, Kidričevo s skupino učencev in Cirkovce z vsemi učenci. V preteklosti smo večkrat poudarili, da se krajani Kidričevega akciji ne odzovejo. Na naše poročanje se je odzvalo Društvo upokojencev Kidričevo, ki nam je sporočilo, da se njihovi člani vsako leto priključijo akciji. Zahvaljujemo se jim za njihov prispevek k čistejšemu centru občine in pozivamo tudi mlajše krajane, da se jim priključijo. Zbrane odpadke so prostovoljci iz posameznih vasi odpeljali v Zbirni center Kidričevo. Skupaj smo zbrali približno 15 m3 odpadkov. Po končani akciji smo vse udeležence akcije pogostili s prigrizkom in pijačo, ki sta ga pripravili Lovski družini Cirkovce in Kidričevo. Namen tradicionalne čistilne akcije pa ni samo enkrat na leto očistiti občino, ampak želimo s tem promovirati ključna sporočila
akcije:
-	najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane;
-	kupujmo pametno in premišljeno, da ustvarimo čim manj odpadkov;
-	pomembno je preprečevati nastajanje odpadkov in ostale odpadke ločeno zbrati doma;
-	vsak odpadek je lahko surovina, če je ločeno zbran, z ločevanjem gradimo zelena delovna mesta in prihranimo naravne vire;
-	čista okolica je naša pravica in dolžnost;
-	čuvajmo naravo, saj jo bomo še dolgo potrebovali.
Smo del svojega okolja in s prevzemom odgovornosti lahko pomembno prispevamo k sooblikovanju le-tega. Vsak od nas je odgovoren za okolje, v katerem živimo.
Ivanka Korez
Čistilna akcija ob svetovnem dnevu Zemlje
22 I MAJ 2018
22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo od leta 1970. Namen tega dne je opozoriti ljudi na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. V zadnjem času pa je namenjen predvsem podpori in vzpodbujanju varstva narave in okolja nasploh. Zato smo v vrtcu Cirkovce v petek, 20. 4. 2018, priredili čistilno akcijo.
Z otroki smo se najprej pogovarjali, kako zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja odpadkov. varčevanja s pitno vodo. varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki si z nami delijo ta planet. Nato smo se po skupinah odpravili v bližnjo okolico vrtca, si nadeli zaščitne rokavice in začeli z akcijo čiščenja našega planeta. Nabrali smo kar nekaj odpadkov, ki smo jih v vrečah odvrgli v ustrezne zabojnike. Na koncu smo bili vsi veseli, da smo tudi mi pripomogli k čistejši okolici in da smo naredili nekaj dobrega za naš planet.
Suzana Širec
Klepet v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo
V petek, 20. aprila 2018, smo člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v društvenih prostorih pripravili dogodek z naslovom Klepet v knjižnici. Ker društvo letos praznuje 70-letnico delovanja, si člani prizadevamo obuditi in zabeležiti marsikatere že pozabljene spomine na kulturno dogajanje v našem kraju.
Kot je uvodoma povedala predsednica društva ga. Majda Klemenčič Vodušek, se žal v uvodnih 50 letih delovanja društva ni vodil arhiv dogajanja, zato bi bila potrebna temeljita raziskovalna ali diplomska naloga, ki jo prepuščamo našim zanamcem. S povabljenimi gosti smo v snemanem pogovoru poskušali razjasniti in obuditi dragocene spomine, uskladiti datume in osebnosti, ki so zaznamovale delovanje DPD Svobode Kidričevo. Posnete podatke bomo uporabili v priložnostni publikaciji ob praznovanju naših 70 let. Že v zborniku 60 let DPD Svoboda Kidričevo, ki je izšel ob 60. jubileju, sta v intervjuju obujala spomine na svoje udejstvovanje in delovanje društva častna člana društva, g. Franc Vreže in g. Anton Banko. V zborniku je tudi kratek zgodovinski oris delovanja društva v prvih petdesetih letih, predstavljene pa so sekcije društva zadnjih 10 let.
In kaj zanimivega so nam v klepetu povedali naši gostje, člani in kulturni zanesenjaki? Čeprav Raj ko Topolovec v svoji knjigi z naslovom Kidričevo, kraj prišlekov navaja, da je bilo proletarsko Kidričevo že od samega začetka kulturno naselje in da je že leta 1947 bilo ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče, ki se je leta 1952 preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda, so se zbrani strinjali, da podatek 'leto 1947' verjetno ne drži. Tudi sekcija pevski zbor je v raziskovanju ob petdesetletnici v svojem zborniku navedla letnico ustanovitve leto 1948, kot nam je predstavil g. Boris Urbančič, član MPZ Talum Kidričevo. Iz ekonomskih razlogov sta sekciji godba na pihala v letu 1962 in moški pevski zbor v letu 1979 prešli iz okrilja DPD Svobode pod takratno Tovarno aluminija in glinice (TGA). Godbeniki in pevci so bili aktivni na vsaki proslavi, izvedli pa so veliko domačih in tujih gostovanj. V arhivu društva smo našli zahvale, priznanja, spomine, diplome pevskega zbora, ki smo jih tudi priložnostno razstavili v knjižnici.
Najdlje sežejo spomini g. Maksa Jabločnika, ki se spomni, da je prišel v Kidričevo leta 1949 in da je takrat kulturno in športno društvo spadalo pod sindikat takratne TGA. Spominja se dramske skupine, delovanja g. Černeta, g. Vrežeta, g. Lipuša, sam pa je bil aktiven kot pevec moškega in mešanega pevskega zbora, kasneje pa je bil kratek čas tudi podpredsednik in predsednik društva. Najbolj se mu je vtisnil v spomin koncert v Pragi. G. Branko Tonejc se med letoma 1953 in 1960 spominja delovanja godbe na pihala - pleh muzike, majskih budnic med bloki, pevskega zbora, ki je bil redno na proslavah, in veliko koncertov. Spominja se delovanja dramske sekcije, veliko so nastopali doma in gostovali v okolici. Sam je sodeloval tudi v dramski sekciji. V njegovem času je bila zelo aktivna lutkovna sekcija, ki je bila v kletnem prostoru
prvega bloka. Dejavnosti so se odvijale najprej v zgradbah okrog gradu (šola, knjižnica), kasneje se knjižnica preseli v prizidek samskega bloka, nato v prostor v prvem nadstropju stare občinske zgradbe. Ostale sekcije so imele svoje prostore za delovanje in druženje po kleteh v blokih. Spomni se tudi delovanja fotokluba, ki pa ni bil pod okriljem društva, uspešno so igrali tudi šah. Društveno delovanje in posamezniki, predvsem prosvetni delavci, so s podmladki delovali v šoli. Iz delovanja in druženja otroških pevskih zborov in folklornih skupin (Pionirski festivali) so nastali zametki za kasnejše območne revije. V dvorani, današnjih upravnih prostorih Revitala, je bil velik oder, na katerem so se zvrstili številni dogodki, proslave in nedeljske filmske matineje, ki so jih organizirali dramska, lutkovna in kino sekcija. O knjižnični dejavnosti je obudila spomine tudi ga. Mira Jevšovar, ki je v svojem dijaškem času nadomeščala in pomagala ge. Katici Stupan. Vodili so se kartončki in spiski knjig. Ker knjižnica v šoli še ni delovala, so izposojo vršili šolarji, ki so tako za izposojo kot za zamudnino morali plačati. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana.
O folklorni skupini je spregovoril g. Martin Ozmec in poudaril, da so za svoje nastope pridobili gorenjsko narodno nošo, veliko so nastopali in leta 1969, ob otvoritvi Hidroelektrarne Zlatoličje, so sprejeli takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Najbolj uspešni so bili v času vodenja ge. Marije Visenjak. Ga. Pavla Gombač se spominja prvega občnega zbora Svobode Kidričevo in pravi, da je bila kino dvorana nabito polna. Tudi prva proslava v dvorani v času, ko je začela tovarna delovati, je bila polna, Svoboda pa je bila pokrovitelj programa. Kljub spominom ali nespominu se ji zdi zanimiv pojav, da so sem prihajali ljudje z vseh koncev sveta. Čeprav so bile velika večina delavske družine, so čutili potrebo in željo kulturno-umetniško se udejstvovati in se družiti. Ta potreba človeka je tako elementarna, da ljudje želijo videti kaj lepega, dobrega, zabavnega, smešnega; saj takrat televizije še ni bilo. Spominja se, da je tudi Svoboda imela kasneje prvo televizijo, gledat so jo hodili v samski blok. Takrat je bilo v novem kraju, kot je Kidričevo, ki je nastajalo med vojno in po njej, vse v
nekem pričakovanju, da bo boljše, da bo lepše, da bomo nekaj ustvarili. Če bi danes nastajal ta kraj, bi nastajal drugačen kraj, saj bi bile drugačne potrebe. Pozdravlja zanesenjaštvo društvenih članov, ki se trudijo ohraniti knjižnico in bralno kulturo. Vse, kar je bilo, pa je seme nekje le pustilo, ker tako gre pri ljudeh, pa četudi greš v druge kraje, se tega spominjaš in to pripoveduješ naprej. Tako nastane tisto največje izročilo - ljudsko blago, ki je nevidno, ima pa svoje korenine, svoje temelje. Kidričevo ohranja duh kraja in duh časa ohranja Kidričevo. To je neprimerljivo, kako svet hiti in živi, ampak kulturno umetniško življenje se še vedno goji, čestitke tistim, ki ga še držijo, in verjetno ne bo nikoli umrlo. Ker potreba po lepem v človeku najbrž nikoli ne umre. O potrebi društvenega kulturnega življenja, ohranjanju ljubiteljske kulture, o modelu, ki bi ga morali iz svoje prakse širiti slovenski kulturni zanesenjaki v svetu, je spregovorila tudi ga. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in urednica zbornika ob letošnji 60-letnici delovanja zveze, v katerem najdemo pregled podatkov delovanja društev na širšem ptujskem območju. Poudarila je, da so v preteklosti družbeno-politične organizacije vedno spodbujale kulturno-umetniško dogajanje in druženje, danes pa jo skrbi, da žal tega ni več.
Ga. Majda Klemenčič Vodušek je spregovorila tudi o izvoru, ustanovnem kongresu Delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah iz leta 1953, o pomenu imena Svoboda in ohranjanju tega imena. Naše DPD Svoboda je bilo prvo v našem okraju. Gostje so ob koncu poudarili pomen ustnega izročila, obujanja spominov in zapisov le-teh, da se vodijo arhivi, posnetki, zapisi o življenju nekoč in danes za naše zanamce. Če se vam v domačih arhivih skrivajo fotografije, zapisi, listine, če bi radi z nami delili spomine o kulturnem življenju v Kidričevem preteklega stoletja ali se aktivno vključili v sekcije našega društva, se v času ponedeljkovih uradnih ur oglasite v naših društvenih prostorih, v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo (v pritličju stare občinske zgradbe), kjer bomo z vami z veseljem poklepetali, sodelovali in soustvarjali.
Po posnetku povzela Aleksandra Vidovič.
Posnetek iz arhiva društva

Jaz sem kuščar
Jaz sem kuščar, ti pa ne, jaz imam rep, ti pa ne, jaz sem važič, ti pa ne, jaz sem dolg, ti pa ne, jaz sem zelen, ti pa ne, jaz imam kremplje, ti pa ne, jaz jem solato, ti pa ne, jaz imam manjše noge kot ti!
Adam Školnik, 2. c
SOLSKI SKLAD
Z novim šolskim letom smo tudi člani šolskega sklada zavihali rokave in sprejeli plan dela. Šolski sklad upravlja z denarjem, zbranim od prodaje papirja in donacij. Letos smo v decembrskem času v parku postavili stojnico, kjer so lahko obiskovalci v zameno za igračo, knjigo ... namenili prostovoljni prispevek. Z zbranim denarjem smo letos kupili visoke grede, kolesarske čelade, tekmovalne drese za košarko, markirne majice, knjige za šolsko knjižnico ter novo ozvočenje za večnamenski prostor. Priskrbeli smo tudi potrebne finance za izdajo posebnega glasila ob 60. jubileju šole z naslovom MAVRIČNE SLEDI, za kar se zahvaljujemo Občini Kidričevo. Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem in vsem učencem, ki pridno prinašajo papir.
/v/ca Cizerl
Jaz sem kukavica
Jaz sem kukavica, ti pa ne, jaz pojem, ti pa ne, znam leteti, ti pa ne, jaz sem lepša, ti pa ne, jaz sem visoko, ti pa ne, ku-ku, ku-ku, ha-ha, ha-ha.
Vita Novak, 2. c
Jaz sem zajček
Jaz sem zajček, ti pa ne, jaz sem važič, ti pa ne, jaz imam korenček, ti pa ne, jaz skačem, ti pa ne, meni je ime zajček, tebi pa ne.
Lea Skledar, 2. c
jéML
Ik.
Jaz sem kuža
Jaz sem kuža, ti pa ne,
jaz jem kosti, ti pa ne,
jaz sem v uti, ti pa ne,
jaz jem pasje brikete, ti pa ne,
jaz pa jem v posodi, ti pa ne,
jaz pa hodim na sprehod, ti pa ne.
Hana Šoštar, 2. c
Jaz sem muca
Jaz sem muca ti pa ne, mjavkam , ti pa ne, pijem mleko, ti pa ne, imam posodo, ti pa ne, imam tačke, ti pa ne, imam male mucke, ti pa ne.
Lara Erlač, 2. c
Jaz sem muca
Jaz sem muca, ti pa ne, Pijem mleko ti pa ne, Imam kožuh, ti pa ne, Vsak me takoj objeme tebe pa nobeden,
No saj sam prav dobro veš, kaj bi dal da bi bil muca.
Taja Lorber, 2. c
Jaz sem kobra
Jaz sem kobra, ti pa ne, Jaz sem nevarna, ti pa ne, Jaz sem dolga, ti pa ne, Jaz sem strupena, ti pa ne.
David Žumer, 2.c
ZMAJ
POMLAD (sonet z odmevom)
Za koga je ta cvetlica izbrana?	Ana
Deklica je mlada.	Lada
Zunaj narava je resnična.	nična
Zunaj pokrajina je snežna.	nežna
Kako se žalosti znebiti?	iti
Kako nasmeh na obraz izvabiti?	biti
Kako največji poraz preživeti?	živeti
In kako dočakati pomlad?	mlad
Na svetu ni lepše cvetlice	lice
od tiste, ki spomladi cveti.	ti
Dekle si želi, da jo obdrži,	drži
ko na obraz se ji je narisal nasmeh	smeh
Za pomladjo sledi poletje,	letje
za poletjem pa jesen.	sen Zoja Topolovec. 9. b
Bil je zmaj,	maj	UGANKA LJUBEZNI	
priletel je v nek kraj.	raj	(sonet z odmevom)	
Ljudje so rekli: »Takoj se predaj!«	daj		
Zmaj je odvrnil: »Ne, zakaj?!«	kaj	Neskončno zaljubljena	Ljubljena
		Hodiva drug mimo drugega	Ga
»Ker to je najbolje,	bolje	Rad bi zaživel	Živel
saj smo slabe volje!	olje	In s tabo poletel	Letel
To je naš nasvet,	svet	Cvet ljubezni bi zacvetel	Cvetel
da ne boš preklet!«	klet	A nikoli ovenel	Venel
		Kako se bo razpletlo	Pletlo
Zmaj se prestraši,	straši	Nihče ne ve	Ve
zakriči: »Na pomoč!«	moč	Ker ljubezen uganka je	Je
Krila razširi,	širi	Rešitev pa ona je	Je
ko odbije polnoč.	noč	Simon Žnider, 9. b	
lepo
DOMOVINA JE ENA... Domovina je ena, nikoli pozabljena. V njej se rodiš, v njej živiš, svoje spomine pustiš. Z domovino moramo ravnati.
Nikoli se ne smemo predati. Četudi včasih boj izgubimo, vemo, da zanjo živimo. Domovina je tam, kjer sem doma, je moj majhen, a hkrati velik del sveta.
Nika Kokol, 9. b
NOČI
Včasih ne zatisnem oči kar po cele noči. Če ne morem spati, me potolaži ati.
Ko nimam več moči, nikogar ne upam gledati, zato je najlažje oditi in zapreti oči.
Nika Lozinšek, 7. b
Tilen Eberhart. 9. b
KDO TI POMAGA?
Gospa, ki iz globin prihaja,
največji je zaklad,
ki vsak imel bi ga rad.
Gospa vesela je zelo
in prijazna močno.
Pomaga ti,
zmeraj te nasmeji.
Tvojo žalost v veselje spremeni.
Zato torej ta gospa živi,
da ti pomaga in te pomiri.
Njeno ime je Sreča,
pri njej ni dobrodošla Nesreča.
Rozalija Lia Muršec, 7. b
SLADKI SONET Ena in edina, ti si moja balerina. Sladka kakor med in lepa kakor cvet.
Mehka kakor roža, ki me po licu boža. Po tvoji lepoti hrepenim in nikoli ne zaspim.
Le pogled mi tvoj nakloni, da mi samota srca ne zlomi, saj ti si moja ljubezenska balada, sladka kakor čokolada.
Simon Žnider; 9. b
POMLAD
Zima bela, mrzla, pusta, kdaj pomlad bo tu? Sive ceste, stare stavbe, kdaj pomlad bo tu? Sanjam dan, ko svet barven bo že spet, veter oster in praznina, kdaj pomlad bo tu? Tečem, se predam v prvi pomladni dan, modro nebo in sonce zlato, zdaj pomlad je tu.
Lara Bohi, 9. a
Mentorice: Maja Hazenmali, Jasna Medved, Sonja Lenarčič
Biti zaljubljen
William Shakespeare je nekoč rekel: "Ljubezen se rodi, živi in umre v očeh." Torej, kaj sploh pomeni biti zaljubljen? Ali je merilo starost, kdaj smemo biti zaljubljeni? Letos smo v šoli prebrali zgodbo o Romeu in Juliji, ki nam pokaže, kaj je prava ljubezen. Ker pa je zgodba tragedija, se ne more srečno končati. Tako na koncu Romeo in Julija oba umreta, in to je tista prava ljubezen, katero bom opisala v spisu.
Ljubezen. Zame je ljubezen kot sila, ki združuje ljudi, ki se imajo radi. Biti zaljubljen je verjetno najlepša stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju, in s tem se popolnoma strinjam. Ampak za ljubezen je potrebno včasih tudi potrpeti. Vsi ljudje smo bitja, ki delamo napake, in jaz mislim, da nas ljubezen lahko spremeni. Mene vsekakor je. Vendar nas ljubezen lahko spremeni na slabše ali pa na boljše. Kako pa nas ljubezen lahko sploh spremeni na slabše? Ste že slišali za žalostno oziroma prisiljeno ljubezen?
Ljubezen ni vedno tako čudovita, kot si jo velikokrat predstavljamo. Jaz mislim pa tudi po tihem upam, da si vsi na svetu želimo ljubezen oz. nekoga, ki nam bo pokazal, kaj je prava ljubezen. Na žalost pa na svetu obstaja tudi žalostna oz. prisiljena ljubezen. Ampak zakaj? Zakaj pride do tega, če si to nihče ne želi? Moje mnenje je oz. mislim, da smo za to delček krivi tudi ljudje. Poznamo veliko ljudi, ki bi naredili vse, samo da bi dobili ljubezen, pa čeprav jim ljubljena oseba ljubezni ne bi vračala. Če mene vprašate, se to velikokrat zgodi pri vplivnih, bogatih ljudeh, vendar ne pri vseh. Ti ljudje ne poznajo prave ljubezni,
ampak z denarjem ljubezen kupijo. Ali ni to žalostno? Seveda je žalostno, ampak tudi resnično, in imam občutek, da bo tega v prihodnosti vedno več. Počasi bomo začeli pozabljati na ljubezen, če bomo vsi na ljubezen gledali kot na nekaj, česar ne potrebujemo. A na srečo imamo tukaj še srečno in veselo ljubezen. Srečna ljubezen. Ljubezen na prvi pogled. Kaj sploh je to? Zame je ljubezen na prvi pogled tista prava ljubezen. To je tisto, ko ga pogledaš in naenkrat ti oči več ne pustijo pogledati drugam. To je takrat, ko ti srce začne hitreje biti in zardiš. Ta ljubezen je lepa. Se mi zdi, da se to največkrat dogaja v mojih letih oz. v mladosti, ker je to za nas prvič in prvič občutimo pravo zaljubljenost. Kaj pa večna ljubezen? Ta ljubezen pa želim, da se zgodi čim več ljudem. To je tista ljubezen, ki traja večno, pa tudi, če smo se zaljubili že v mladosti, in to traja vse do konca naših dni. Moj velik vzor sta babi in dedi, ki sta skupaj že več kot polovico svojega življenja. Takšne ljubezni res ne smemo izpustiti. Za na konec pa še to. Bodimo zaljubljeni, ker to ni nič narobe, pa tudi, če je sošolec, ki ni priljubljen. Zame je glavno srce.
Torej notranjost, ne pa, kako se oblači ter kakšna je njegova frizura. Pomembno je, da smo srečni. V prihodnosti želim samo, da bom srečno zaljubljena in imela ob sebi človeka, ki me bo imel rad. Ali mi bo uspelo? Ali se mi bo želja uresničila?
Nika Bauman, 9. a
ČE BI BILA...
Če bila bi sonce, svetila bi na vse konce. Bila bi priljubljena. A ko bi se skrila, bila bi izgubljena. Cel dan bi sijala in toploto vam dajala. Ko ura pozno bi odbila, bi v angelska krila se skrila. Na svetu bila bi edina, najbolj fina.
Leta mi ne bi bila sveta. Ko milijon let bila bi stara, še vedno bi se smehljala. Žarela bi močno v to širno svetovno nebo. Napočil bi mrak, podala bi se v korak. Dan za dnem bi sijala, ljudje v srce mi rinili bodala.
Nia Bauman, 7.
JAZ SEM JAZ, TI SI TI Poglej vse te ljudi! Kako različni so vsi! Nekdo je rumen, a zaradi tega ni izgubljen. Različni smo si, a to narobe ni.
Teja Palčar, 8. b
TI
Ljubezen je krasna izbira, dva imata se rada, med njima včasih vlada balada, ampak to za naju ni ovira.
Jaz sem tu, ti si pred mano, oba ljubezni napita, srci kar poskočita.
Ob tebi vse slabe stvari gredo v pozabo.
Nasmeh prileze mi na obraz, ko vidim te in slišim tvoj glas.
Ob tebi mi je Iep6. Zakaj?
Ti, ljubezen, zame si Seimo zlato.
lan Vidovič, 9. a
JAZ SEM JAZ, TI SI TI Nobeden od nas ni drugemu enak, zato vsak naj zase bo junak.
Bodi to, kar si, in ne to, kar nisi.
Jaz ne bom poskušala biti ti in ti ne poskušaj biti jaz.
Vse dobro se nam bo vračalo, zato se bo spoštovanje izplačalo.
Katarina Vidovič, 8. b
ČE BI BILA...
Če bila bi drevo, stala bi za vodo, opazovala odsev bi svoj, vsakdo opazil bi ga. Takoj.
Bila bi tudi ptica. Letela bi nad oblake. Želela bi teči od sonca nazaj v oblake.
Tudi sonce bi bila. Zazrla bi se v nebo, vsa bi sijala in žarela na samotno dno.
Nika Lozinšek, 7. b
SONET O LJUBEZNI
Jaz vidim tebe, tu zraven sebe. Midva sva lep par, tvoje srce mi je dar.
S teboj se rad učim, ti voljo gor držim. Ko zagledam tvoje oči, se žar ljubezni v meni prebudi.
Ko žalosten bo dan, te ne bom pustil samo, moja misel bo vedno s tabo.
Za vedno bom s teboj!
Ti si moja roža,
ki me zjutraj po licu boža.
Domen Zajšek, 9. a
ČE BI BILA...
Ponoči je vse svetlo, kadar ti osvetliš Zemljo. Luna okrogla, sijoča! Prelepa si - kot roža. Enkrat bom poletela k tebi
in se sprehodila v vesolju. Letela bi kot ptica, a brez kril. V beli obleki.
Sara Pišek, 7. a
ČE BILA BI ...
Če bila bi policaj, bila bi hudi tolovaj. Če bila bi tisti zmaj, odletela bi v topel kraj. Če bila bi v tistem kraju, srečala bi se na čaju. Če bila bi skupaj tam, bi že vedela kako in kam. Viktorija Šprah, 7. a
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
MAJ 2018
I 25
2.«
ON
Le kaj bi brez njega? Le jaz bi bila, jaz brez polnega srca in bolečina bi me oblila vsa.
Sama v kotu bi jokala, se nikoli več ne bi smejala, le žalost bi bila edina težava mojega srca.
Nič jezna ne bi bila,
le s povešeno glavo bi odšla,
gledala bi za njim,
z njim se počutim,
kot da letim.
V mojih mislih on bo vedno, a zdaj ne več v srečnih, temveč v nesrečnih. To mi govori srce vsevedno.
Mogoče ga nisem vredna, mogoče je spremljevalka bolj čedna, mogoče ljubosumna preveč sem bila, mogoče le usoda me je privedla do dna.
Na dno oceana grem,
če bo potrebno.
Le k meni naj se vrne,
me stisne v objem
in reče: »S teboj bom za vedno!«
Hrbta mu nikoli ne bi obrnila ali s katerim drugim hodila, le njega bi ljubila in življenje v pravljico obrnila.
Lana Ogrizek, 7. a
LE ZA TEBE
Srce moje si ti vnela
in roža na vrtu je zacvetela.
Hočem, da ustavil bi se čas,
saj večno rad bi gledal tvoj obraz.
Pogled tvoj mi pomeni vse,
saj ljubezen do tebe neizprosna je.
Te tvoje čudovite oči
božajo me kot najmehkejše dlani.
Mogoče nekaj čudno se ti zdi,
a verjemi: »Vsaka stvar se z namenom zgodi.«
Usoda do tebe ni le neka misel.
Je smisel.
Ljubezen črto je potegnila
in me s tabo nagradila.
Hvaležen sem ji zato,
ker brez tebe mi ne bi bilo tako lepo.
Simon Žnider, 9. b
SONČEK Ti si moje sonce,
skupaj najinim zgodbam piševa konce.
Končno si prišel nazaj
moj sonček zlati.
Domotožje te še vedno »mlati«?
Posveti se mi zdaj!
Najini življenji sta se zapletli,
srci močno zaljubili
in novo zgodbo spletli.
Upata, da se bosta do smrti ljubili.
Lara Predikaka, 7. b
PRETEKLOST - PRIHODNOST
»Stari časi, dobri časi.
Ja, ja, lep je nanje spomin,
ki prihaja iz tišin.
Lepo je bilo življenje,
včasih pravo trpljenje.
A preživeli smo vse.
Pozna se nič, ne.
Delali smo na njivi,
otroci smo bili vsega krivi.
Ne bi se znašla takrat,
čudno bi ti bilo, večkrat.
Takrat so še z nami živeli oča.
Oh, kako je klestila toča!
Oča nam je rad pomagal,
načrte za delo predlagal...
Razjezil se je tudi.
Naj te to ne čudi.«
Tako povedal je moj dedek,
opisal čase, ko ga je spremljal medvedek.
Pravi, da naj uživam zdaj
in se učim kot le kaj.
Lepi so spomini njegovi,
nikoli negotovi.
Pripomnil pa je še to,
da ga ta pesem veseli, zelo.
Živa Gabrovec, 7. b
VSE
Kaj sploh je vse? Kaj je to? Je veliko zelo ali pač nekaj je? Vse je beseda nasproti nič in je kič,
če se je nekdo zaveda.
Lepo bi bilo imeti vse,
ker je to mogočna beseda,
ki se je nihče ne zaveda,
ker tako velika je.
Nihče ne ve,
kako je velika,
ker je vse.
Ker je velika slika ...
Živa Gabrovec. 7. b
NARAVA SE PREBUJA Narava se prebuja, ko pomlad se začne. Živali se zbudijo, po gozdu se lovijo.
Drevesa zelenijo, rožice cvetijo in ptički žvrgolijo.
Metulji na cvetovih sedijo, potem pa jih čebele napodijo. Rastline rasti začnejo, živali pa jih pojejo.
Nika Gabrovec. 6. <
VSI SMO DRUGAČNI
Vsak je drugačen.
Nekateri so majhni,
drugi veliki,
okrogli in ravni...
Vsak sam se mora imeti rad:
tako star kot mlad.
Vsak je poseben
in na svoj način čeden.
Popolnih ljudi na svetu ni
in kar je še bolje:
zato smo lahko vsi dobre volje.
Nepopolnost.
Ravno ta nas dela popolne, tudi tiste najbolj bolne. Vsi smo drugačni. Nekateri so siti, drugi lačni. Pa revni in bogati. A vsi smo v srcih lahko zlati.
Zoja Topolovec, 9. b
MOJE ŽIVLJENJE Moje življenje je pravo veselje, pravljica sicer ni, vendar obožujem te dni.
Marsičesa še ne znam,
mlada sem še,
življenje me pozna, sploh ne.
Pridejo trenutki slabosti, tudi trenutki norosti, a kaj ko živeti ni enostavno, ampak je vseeno zabavno.
Življenje, kdo si? A si potrkalo na vrata? Oprosti, le tako se zdi, ampak vem, da to nisi ti.
Jana Kokol, 9. b
ODRAŠČANJE
Ko majhni smo,
vse se zdi preprosto,
lepo in z barvami obarvano.
Ko pa odraščamo,
veliko stvari se spremeni.
A smo spremenjeni tudi mi?
Seveda smo se spremenili,
čeprav nekateri
radi se v otroška leta bi vrnili.
Potem pride tista mladost,
ki te nekako vodi v starost.
A tega si ne želiš,
ponovno nazaj v otroštvo hitiš.
Nea Zaje, 7. a
VIDIM, SLIŠIM V gozdu slišim petje, zunaj sije poletje.
Tam stoji kuža, tam stoji slon, ki je velik kot luža. Slon je kot balon.
Tu je hud mraz. Sedim v veliki bedi med samimi sosedi. Samo eden ima lep obraz. Alex Kaučevič, 7. b
ŽIVALI SE PREBUJAJO Zima je odšla, pomlad je prišla. Živali rade se igrajo, pri tem pa ropotajo.
Medved že išče med, ampak našel je velik cvet. Ptički lepo žvrgolijo in se po nebu vrtijo.
Lisica je že odšla na lov in sita prišla domov.
Ema Hvaleč, 6. a
26 I MAJ 2018
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
MAMICI DO SRCA
Ti si moja mamica, zato pripelji me do mojega srca.
Ko pripelješ me do srca, daj mi še poljubčka dva.
Mama je moja rožica, ki je zrastla do mojega srca.
Ti si moja mamica, zato ti podarim darilca vsa. Matic Gornik, 6. a
MAMA
Mama, ti si nekaj lepega, kar doživela sem. Vsak dan zame skrbiš, zato nič ne spiš.
Rada te imam, čeprav tega včasih pokazati ne znam. Zato rada bi ti sporočila, da te ne bi rada izgubila.
Hočem ti povedati še samo, da mi je s tabo lepo.
Ema Hvaleč, 6. a
MAMI
Mami je samo ena in nikomur je ne dam,
saj sije kot sončni žarek in najraje jo imam.
Njenemu objemu se predam in ji poljubček dam.
S svojim pogledom spremeni mi svet in je lepa kot nežen cvet.
Zame naredila bi vse, saj me podpre in me navdihne.
Zna hišo spremeniti v dom.
Je najboljša mami na svetu.
Lana Serdinšek, 6. a
PESEM ZA MAMO
Mama, ta pesem je zate, ki vedno zame skrbiš, čeprav se v svojih skrbeh izgubiš.

Rada te imam in nikomur te ne dam. Včasih se name malo razjeziš, a to za moje dobro narediš.
Vesela si,
ko kaj dobro narediš, potolažiš me, če se žalostno držim.
Hvala, da si ob meni, ko te potrebujem. Za vse, kar si naredila zame, se ti zahvaljujem.
Nika Maroh, 6. a
MAMI
Ta njena toplina in njena bližina je najlepša stvar, ki ni iz sanj.
Mami najrajši imam in nikoli se ne vdam. Ko se v mamin objem ulijem, v najlepši dan zasijem.
Mama je samo ena in nikomur je ne dam. Ona mi spremeni svet in lepa je kot cvet.
Laura Predikaka, 6. a
MAMA
Dosti lepih je reči, a ta najlepša se mi zdi, ko mama poljubček ti poda in ti vrneš ji ga.
Mama ti objem da, ko vidi, da rabiš ga. V stiski si zajet, a mama vse spravi v red.
Neja Kelc, 6. a
MAMI
Mami na svetu je edina, nikjer je ni enake. Njena dobra in lepa milina -niso vse take.
Ko pogledam ji v oči,
iz njih odsevata ljubezen in veselje,
čeprav vem, da so v njih tudi skrite želje.
Mama je kot cvet sredi puščave. Polepša vso praznino in zapolni luknjo v srcu. Ko vidim njeno dobroto, vem, da nosi suknjo, narejeno iz ljubezni.

Mama je kot luč srca, ki osvetljuje vsak delček teme, ki se je zasidral globoko v mene.
Nikoli se ti ne bom mogla
dovolj zahvaliti,
da si me naučila ljubiti.
Staša Mrčinko. 6. a
UČITELJICA
Učiteljica poučuje v šoli. Doma se pripravi za naslednji dan. Če kaj med poukom ne razumemo, nam učiteljica razloži. Mora se zgodaj vstati, da se odpravi v šolo. V šoli vse preveri, da ni kaj narobe, kar je pripravila za pouk. Nekoč je imela palico/šibo za pouk, da je učenca po riti, če je bil poreden. Včasih so bile zelo stroge. Ko je razlagala novo snov, so morali včasih imeti roke za stolom, če jih nisi imel, te je s šibo po roki. S poukom začne ob 8.20.
lana Medved. 4. c Lovrenc na Dr. polju
ČAROBNA BARVICA
Nekoč pred davnimi časi je živela punčka, ki je bila brez družine. Zelo rada je risala. Nekega dne pa je rekla: »Oh, ko bi imela barvico, ki bi ji rekla: Čirule, čarole, hokus, pokus, barvica, nariši mi eno barvico.« Nekega dne pa je šla v gozd na sprehod in je našla tole barvico. Rekla je: Čirule, čarole, hokus, pokus, nariši mi sebe. To je naredila. Potem pa so videle vse živali v gozdu tole punčko in barvico. Vse so hotele izvedeti, kaj je to. Ampak niso izvedele. Tako sta punčka in čarobna barvica šli domov. Punčka je bila vesela in je srečno živela do konca svojih dni.
Lea Skledar, 2. c Lovrenc na Dr. polju
CIRKUS
Nekoč pred davnimi časi je bil star cirkus. Potem pa so ga podrli in naredili novejšega. V cirkusu je bila princesa, ki je imela želvo. Nato je prišla zlobna kraljica in reče princesi, bojuj se ali umri. Princesa je dejala, da se bo bojevala. Med bojem je zlobna kraljica rekla: Džim, sila, grum, navadna želva, ne boš več želva,
boš klovn. Želva se spremeni v klovna in pomaga princesi. Princesa je rešena, zlobna čarovnica pa premagana. Nato pa pride princ in reče, hočeš na ples. Seveda. In sta plesala sedem dni in šest noči. Potem sta se poročila in sta skupaj živela.
Vita Novak, 2. c Lovrenc na Dr. polju
UČITELJICA
Učiteljica poučuje učence v šoli. Uči jih v prostoru imenovanem učilnica. Nauči jih bontona in kako se obnašamo drug do drugega. Moja učiteljica me je veliko novega naučila o človeškem telesu, o poklicih in še veliko več. Učiteljski poklic je zahteven poklic. Če ga kdo želi opravljati, mora biti zelo uspešen, ker vse kar se nauči, mora povedati in razložiti učencem. Moji razredničarki je ime Andreja. Poklic učiteljice se je zelo spremenil, saj so lahko včasih teple otroke, če niso bili pridni in učenci so jo klicali tovarišica. Osebno mi je današnji čas dosti boljši, saj so učiteljice prijazne. Ko je lepo vreme gremo z njo ven in večkrat z njo kaj izdelujemo.
Marijana Topolovec, 4. c Lovrenc na Dr. polju
UČITELJICA
Učiteljica začne svoje delo ob 8.20, ker po učnem načrtu uči učence. Doma si uredi vse stvari, kj jih potrebuje za pouk. Vedno pripravi kaj, kar moramo prepisati iz table. Nekateri dobijo fotokopije. Svoje delo zaključi ob 13. uri. En teden ali še več v naprej nam pove, kaj ocenjuje. Organizira različne izlete. Včasih tudi kaj izdelujemo. Za pouk ima veliko pripomočkov. Včasih so učiteljicam rekli tovarišice. Učenci so si morali s sabo v šolo nositi malico. Cilj učiteljice je, da nas otroke vzgojijo in nas nekaj naučijo. Aljaž Ferenčič, 4. c Lovrenc na Dr. polju
UČITELJICA
Učiteljica uči otroke slovenščino, naravoslovje in tehniko, matematiko, šport, likovno, glasbo in družbo. Pripravi vse za učence in mora biti vedno pripravljena na pouk. Nekoč so bile učiteljice hude, danes več niso tako stroge. Za pouk rabi pisalo, delovne zvezke in računalnik. Šola mi je všeč.
Anida Alija, 4. c Lovrenc na Dr. polju
Mentorice: Sonja Lenarčič, Jasna Medved, Tina Emeršič, Andreja Emeršič
MAJ 2018 I 27
Prireditev ob materinskem dnevu
V mesecu marcu praznujejo naše mamice. Ob tej priložnosti smo učenci 1. triletja na OŠ Cirkovce v ponedeljek, 26. 3. 2018, pripravili prireditev. Ponedeljkovo popoldne smo tako posvetili mamam, prav tako pa tudi babicam, tetam in vsem našim najdražjim. Na prireditev smo povabili prav vse, ki jih imamo najrajši.
Podariti objem in reči nekomu, da ga imaš rad, je preprosto dejanje, a veliko pomeni. Mame pa so v našem življenju najpomembnejše. Tako smo na prireditvi ob materinskem dnevu razmišljali nastopajoči, ki smo se s pomladno obarvanim programom zahvalili našim mamam, očetom in babicam za vso ljubezen, skrb in dobroto. V uri raznolikega programa se je tako predstavil vsak razred s svojim nastopom. Otroci smo plesali,
peli, svoj čar so dodale deklamacije in dramatizacije, na koncu pa seveda ni smelo manjkati iskreno voščilo za praznik in rožice za mamice, ki smo jih izdelali sami. Hvala mamam in vsem, ki ste nas prišli pogledat in ste z nami praznovali. Upamo, da smo se vam vsaj malo zahvalili za vse, kar nam čisto vsaki dan podarjate.
Učenci 1. triletja z učiteljicami
Že šmarnice bele cveto ...
Mesec maj, Marijin mesec, mesec šmarnic. Tudi letošnje leto je v naši župniji Svete družine v Zvezdni dolini zelo živahno. Otroci in odrasli se zbiramo vsak večer k prebiranju šmarnic, da bi našo nebeško Gospo čimbolj spoznali in jo posnemali. Letošnje leto beremo šmarnice z naslovom PRIPOVEDI O MARIJI, ki jih pripovedujejo starši, sosedje ... in jih je napisal Lojze Kožar mlajši. Vsak večer od ponedeljka do sobote se zbiramo za župniščem, kjer otroci pripravijo in okrasijo Marijin oltar. Nato posedemo na parobke in skupaj pojemo, prisluhnemo pripovedim, ki jih berejo veroučenci sami, in nato molijo litanije, starejši pa odgovarjamo. Šmarnice prebiramo tudi ob petkih pri kapeli v Strnišču, ob sobotah pri kapeli v Njivercah ter ob nedeljah pri otroški sveti maši.
Bogu hvala, zbira se lepo število otrok in kar nekaj mamic in očkov ter starejših vernikov. Posebno doživetje za otroke so šmarnice pri kapelici v Strnišču in pri kapelici v Njivercah. Takrat se namreč s kolesi odpravimo izpred župnišča do kapelic. Letošnje leto smo imeli še posebno spremstvo z avtomobili - našega župnika gospoda Antona Pačnika in gospoda ter gospo Kostanjevec Ribičič. Po končanih šmarnicah pa se je prilegel še posladek, za katerega so vsakokrat poskrbeli spremljevalci.
Cvetka Bračun
V nedeljo, 25. 3. 2018, smo v kulturnem domu Kungota pripravili proslavo ob materinskem dnevu.
Predstavili so se otroci iz vasi in razveselili veliko število gledalcev s plesno-gledališko predstavo pod vodstvom mentorice Klare Vindiš Pušnik. Za popestritev programa sta nastopila 9-kratna državna prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih Ana Ekart in Ivan Jarnec. Proslavo je povezoval in otroke glasbeno spremljal Simon Žnider.
Rosanda Sitar
Proslava ob materinskem dnevu
Cvetna nedelja v Kidričevem
Mrzli Šterntalski križev pot
Na Slovenskem je Kidričevo vedno bolj prepoznavno tudi po Štemtalskem križevem potu, ki ga župnija Svete družine v Kidričevem pripravlja na vsako tiho nedeljo - nedeljo pred cvetno nedeljo.
Letos je slovesnost vodil msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik Radia Ognjišče. Šterntalski križev pot je v narečju sestavil p. Janez Šamperl, doma iz Spuhlje, iz pričevanj ujetnikov, ki so preživeli šterntalsko taborišče. Ker je besedilo precej kruto, ga oplemenitijo mladinci, letos pripravniki na sveto birmo, s kratko predstavo posamezne postaje. Mladi, oblečeni v rimske vojake in jokajoče žene v oblekah iz teh starih časov, so spremljali Kristusa in ga pribili - privezali na križ. Letos je Kristusa izredno doživeto zaigral Rok Kundih. Kljub izrazito mrzlemu vremenu se je križevega pota udeležilo veliko ljudi. Po končanem obredu je Župnijski svet pogostil vse navzoče z obloženimi kruhki, toplim čajem in kuhanim vinom, vse nastopajoče pa z mini picami ter brezalkoholnimi pijačami. Naš kraj bo vedno bolj vabil turiste, ki bodo želeli več slišati o tej preteklosti in si morda ogledati tudi zamolčana grobišča. V to kruto zgodovino povojnega časa današnji Kidričani nismo vpleteni, z njo nimamo povezave. Ali smo pripravljeni na promocijo našega kraja tudi s tem, da za pokojne molimo, jim ne glede na politično prepričanje zaželimo mir in večni pokoj? Vse turiste pa prijazno sprejmemo.	AP
Veroučenci v Kidričevem že vrsto let na cvetno nedeljo k blagoslovu zelenja prinesejo s pankeljci okrašene presmece. Da ne uničujemo mladih gozdnih dreves, možje iz Župnijskega pastoralnega sveta pripravijo presmece iz šib, ki jih narežejo pri spomladanskem obrezovanju jablan. Te šibe zvežejo na dva in pol metra dolge bambusove palice, krošnjo pa naredijo iz vrbe, drena, čremse ter spomladanskega zelenja. Otroci pri verouku narežejo trakce iz krep papirja, nanje napišejo svoja imena in jih zvežejo v pankeljce ter jih pritrdijo na presmece - snope.
Lepo doživetje je, ko se veroučenci pri slovesnosti po razredih postavijo v procesijo in vsak veroučni razred nosi svoj presmec na ramenih do kapele na vojaškem pokopališču k blagoslovu in nato v cerkev. Po končani maši postavijo presmece v vrsto pred cerkvijo. Tako okrašeni presmeci so naša kulturna dediščina. S pankeljci okrašene presmece je slikal slovenski slikar Maksim Gaspari, ki ima več upodobitev s praznovanj na Slovenskem.
Cvetka Bračun
Pevke iz cerkve Svete družine v Kidričevem so
prepevale na Ptujski Gori
Cerkvene pevke iz Kidričevega smo se z veseljem odzvale povabilu gospe Irene, organistke s Ptujske Gore, da se udeležimo romarske maše. V nedeljo, 6. 5. 2018, smo se odpravile v cerkev Marije Zavetnice s plaščem (bazilika Matere Božje) na Ptujski Gori, ki velja za eno najlepših slovenskih gotskih kulturnih spomenikov in cerkva. Ob 16. uri seje pričela romarska maša, ki jo je vodil pater Martin Gašparič, somaševal pa gospod župnik Anton Pačnik iz Kidričevega. Zbralo se je veliko romarjev, pevke pa smo popestrile mašo z zelo uspešnim in navdihujočim petjem. Po sveti maši je sledila pogostitev, ki so nam jo pripravili patri in nam zaželeli uspešno prepevanje še naprej. Znan slovenski pregovor se glasi: »Kdor poje, dvakrat moli.« Iskrena hvala vsem pevkam in romarjem, ki ste prišli.
Doroteja Terbovšek
MAJ 2018 I 29
Ustanova deluje
Ustanovo v objemu skupnosti Kidričevo, katere edini namen je dobrodelnost, so leta 2014 ustanovili Občina Kidričevo, TALUM in Boxmark. Kljub temu da se Ustanova zelo redko pojavlja v javnosti, ves čas od ustanovitve dalje izvaja v skladu s svojim poslanstvom in finančnimi možnostmi naloge in aktivnosti iz sprejetega programa dela.
izvaja v Domu upokojencev v Kidričevem. Želimo si, da bi bilo zanimanje za ta program večje, kot je bilo v preteklih letih. Zelo dobro sprejet je bil program za družine z naslovom Spoznajmo svet konj. Družine, ki so se ga udeležile, so bile vesele možnosti, da lahko prepoznavajo dinamiko medsebojnih odnosov in da jo lahko s pomočjo konj tudi izboljšujejo. V okviru individualnih namenskih programov pomoči je kar nekaj občank in občanov prejelo pomoč, vedno v obliki ali točno določenega materiala, ki ga ti posamezniki potrebujejo za izboljšanje kvalitete življenja ali zdravja, ali v obliki raznih terapij. Vsako leto najmanj enkrat povabimo nevladne organizacije iz občine Kidričevo, naj nam pošljejo programe, s katerimi bi izboljšali vsakodnevno bivanje posameznikov in skupin, ki takšne vsebine potrebujejo. Odziv je žal manjši, kot bi si želeli. Verjetno vsi vemo, da je pros-tovoljstvo zahtevna naloga. Želimo si. da bi več nevladnih organizacij kot do sedaj pripravilo ustrezne strokovne programe za ranljive skupine in posameznike. Ob tem pa moramo imeti ves čas v mislih, da gre za ciljno populacijo ranljivih skupin in da programi žal niso namenjeni vsem. Cilj je pomagati pomoči potrebnim skupinam in posameznikom iz občine Kidričevo.
Brigita Ačimovič
V	letih od 2015 dalje so s celotno ali delno finančno pomočjo Ustanove nevladne organizacije iz občine Kidričevo realizirale več programov za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo in kar nekaj individualnih namenskih programov pomoči.
V	okviru skupinskih aktivnosti je bilo z namenom čim večje kvalitete življenja občank in občanov iz ranljivih skupin izvedenih več zdravstveno preventivnih delavnic v Malih Moravcih, ki se jih udeležuje od 20 do 30 oseb. Najstarejši udeleženec je imel kar 92 let. Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, ki bi se ga lahko udeležilo več ljudi in ga
rosti. Njihovo navdušenje nad možnostmi, ki jih omogoča druženje s konji, je vedno neizmerno in nepozabno. Občani in občanke imajo tudi možnost, da se redno udeležujejo programa Bralne urice, ki se
nameravamo ponoviti. Odkrivanje preteklosti krajev občine Kidričevo so vsebine, ki se jih tako starejši kot tudi nekateri mlajši občani in občanke vedno z veseljem udeležijo. Konji so posebne živali, ki zelo blagodejno vplivajo na naše počutje. Zato je zanimanje za razne programe s pomočjo konj precejšnje. Programa aktivnosti s pomočjo konj se je udeležilo več kot 30 občank in občanov različne sta-
Od Starošinc do Blatnega jezera odslej s konji ali kočijo
HORSE BASED TOURISM - HBT Svet kulturnih biserov čezmejne regije
Projekt HBT je bil izbran za sofinanciranje v okviru tretjega roka javnega razpisa Programa sodelovanja Interreg V-A- Slovenija Madžarska za programsko obdobje 2014-2020. Partnerske organizacije iz Slovenije in Madžarske (Nazaj na konja, RIS Dvorec Rakičan, najstarejša kmetijska fakulteta v Evropi, madžarska fakulteta Georgikon Univerze Pannon ter muzej Helikon, najbolje obiskan muzej na Madžarskem) že vrsto let delujejo na področju turizma in konjeništva. Razvili in izvedli bodo 12 novih turističnih programov, ki bodo tradicijo konjeniškega turizma dopolnjevali in nadgrajevali. S projektom želijo prispevati k razvoju privlačne čezmejne turistične destinacije (od Starošinc do Blatnega jezera) ter pri tem manj razvite, zaščitene ali klasičnim transportnim sredstvom manj dostopne naravne (npr. območje reke Mure - Natu-ra 2000) in kulturne vire z ruralnih območij učinkovito povezati s prepoznavnimi turističnimi magneti z uporabo C02 nevtralnih prevoznih možnosti - v okviru projekta bodo namreč razvili in izdelali tri različne modele kočije 21. stoletja. Vodilni partner, Zavod Nazaj na konja, ki uprav-
konj - nova dimenzija trajnostnega razvoja za pristno doživljanje naravnih in
Ija s Konjeniškim parkom Starošince, v okviru projekta načrtuje večjo investicijo, in sicer Horse Glamping park Starošince, ki bo zagotovil 32 nočitvenih kapacitet. Projekt HORSE BASED TOURISM je izrednega pomena za lokalno skupnost, saj krepi sodelovanje med deležniki, ki bodo vabljeni k vključitvi v turistične programe doživetij, izvajalci projekta pa bodo zainteresirane lokalne ponudnike predstavili na svoji spletni strani www.horse-
basedtourism.com ter na dveh večjih turističnih sejmih, ki se jih bodo udeležili v letu 2019.
Projekt je podprt s strani Evropske unije in sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Tajša Perovič
interr
SLOVENIJA - MADŽARSKA
Evropska unija | Evropski sklad za regionalni razvoj

30 I MAJ 2018
21. blagoslov konjev v Zupečji vasi
Na prelepo nedeljo, pred dnevom zavetnika živali (sv. Jurija), smo v Župečji vasi organizirali že 21. blagoslov konjev. Požrtvovalni Župečani vsako leto stopimo skupaj in pripravimo idilično vaško središče pred cerkvijo sv. Antona v zbirališče vpreg in konjenikov.
Letos se je zbralo točno 50 konjev, od tega je bilo 16 jahačev. Med vpregami je bilo največ dvovpreg, in sicer kar 13. Štirje konjeniki so prišli z enovpregami, Mitja Medved iz Mihove pa je prišel kar s štirivprego.
Zbirališče je bilo kot že vrsto let na ovinku. Potem so konjeniki v sprevodu zaokrožili po vasi in se zbrali v središču vasi, kjer je bil pripravljen ograjen prostor za vprege in jezdece. V kulturnem programu so se predstavili domači harmonikaši Primoža Zvira. Potem so lastno pesem o Župečji vasi zapeli domači ljudski pevci. Predstavili so se nam tudi Fantje treh vasi in gostje, člani Kulturnega prosvetnega društva Staneta Petroviča iz Hajdine. Sledil je blagoslov konjev, ki ga je opravil domači župnik gospod Karel Pavlič. Spodbudne besede in pohvale nam je izrekel tudi župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar. Na koncu je sledila pogostitev s strani Župečanov in tekmovanje v metanju podkve v vrečo. V tem tekmovanju je letos slavil Andrej Voga iz Šikol. Hvala vsem konjenikom, ki so prišli na blagoslov, in vsem obiskovalcem. Župečani se bomo v sodelovanju s TD občine Kidričevo in številnimi donatorji potrudili, da se drugo leto spet srečamo na 22. blagoslovu konjev.
Marija Predikaka
17. ocenjevanje podeželskih dobrot
V nedeljo, 18. marca 2018, je v Lovrencu na Dravskem polju potekala zaključna prireditev, ki jo je organiziralo Turistično društvo občine Kidričevo v sodelovanju z Občino Kidričevo. Na prireditvi so se razglasili najboljši vzorci brajdovščine, mesnih izdelkov, pekovskih ter slaščičarskih izdelkov in bučnega olja.
Kljub zelo slabi letini in spomladanski pozebi je tričlanska komisija ocenila kar 18 vzorcev brajdovščine, od tega je bilo 13 vzorcev kvintona, 4 vzorci gemaja in poseben vzorec penine iz jurke. V kategoriji kvintona je slavila Stanka Ivančič iz Lovrenca na Dravskem polju 48. Najboljši gemaj pa je tudi letos pridelal in donegoval Branko Sitar iz Kungote pri Ptuju 158. Zelo dobro je bila ocenjena tudi penina iz jurke, ki so jo pridelali v Vinogradništvu Cvitanič iz Zamušanov. V ocenjevanje mesnih izdelkov je bilo prinesenih kar 22 vzorcev. Ocenjevalna komisija je imela kar zahtevno delo, da je izbrala tiste najkakovostnejše. Najboljšo suho salamo sta po mnenju strokovne komisije prinesla v ocenjevanje Stanko Medved iz Lovrenca 16 in Anton Bauman iz Dragonje vasi 27. Najboljšo suho klobaso je izdelal Martin Šestanj iz Stražgonjce 18. Aleš Lah iz Pongrc 28c je izdelal najboljšo domačo kranjsko klobaso in najboljšo tirolsko salamo. Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan 41 pa je izdelal najboljše meso iz tunke. špehovko in kmečko šunkarico. Letos je bilo nenavadno veliko vzorcev kruha, kar devet različnih. Najboljšega sta spekla Silva Mesarič iz Lovrenca na Dravskem polju 121 in Jurij Jurtela iz Zgornjih Jablan 40a. Med 11 vzorci različnih keksov, pletenic, drobnega peciva in orehove potice sta izstopali praznična pletenica in drobno pecivo, ki ju je spekla Ana Teskač iz Zgornjih Jablan 5. Njeni izdelki so izredno lepi in okusni, vredni vsakega grižljaja.
Najmanj vzorcev je prispelo v kategoriji domačega bučnega olja, in sicer samo 7. Najbolje je bilo ocenjeno bučno olje Maje Lamberger Khatib iz Mihove 4. V prijetnem kulturnem programu so vsi sodelujoči prejeli priznanja in simbolične nagrade za najbolje ocenjene izdelke. Posebej moramo izpostaviti sodelovanje s turističnim društvom iz Podlehnika, ki je sodelovalo v kulturnem programu in hkrati so prinesli kar nekaj vzorcev v ocenjevanje.
Marija Predikaka
9. samostojna razstava ročnih del delavnic ustvarjalnosti
Članice društva »INVALID« Kidričevo, sekcija SONČNICE, so tudi to leto pripravile samostojno razstavo svojih del. Svoje izdelke so kot do sedaj razstavile širši javnosti na ogled v dvorani Društva upokojencev Lovrenc na Dr. polju v dneh od 13. do 15. aprila.
Otvoritve, ki je bila 13. aprila, se je udeležilo kar nekaj obiskovalcev od blizu in daleč. Zelo nas je veselilo, da sta se otvoritve udeležila tudi župan občine Kidričevo g. Anton Leskovar in poslanka v državnem zboru ga. Suzana Lep Šimenko, ki sta v svojem nagovoru pohvalila organizacijo razstave in seveda tudi razstavljene izdelke. Čeprav je bilo v teh dnevih več prireditev, je razstavo obiskalo neverjetno veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. Prišle so tudi predstavnice iz drugih društev Zveze društev »INVALID« ter krožkov iz različnih krajev severovzhodne Slovenije, s katerimi si izmenjujemo znanja, prijateljujemo in se strokovno izpopolnjujemo.
Na razstavi si je bilo moč ogledati različne izdelke, ki jih v delavnicah ustvarjalnosti izdelujemo skozi vse leto:
-	vezenine različnih tehnik, prte, prtičke za različne priložnosti,
-	izdelke iz papirja: rože, vaze, amfore, nakit,
-	lutko oblečeno v obleko iz zamaškov ter z modnimi dodatki prav tako narejenimi iz zamaškov,
-	izdelke iz plastičnega jedilnega pribora: lokvanji, svečniki in razne okrasne rože,
-	unikatne posebej okrašene in dodelane steklenice posebnih oblik, velikonočne izdelke in raznolik nakit. Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk in spodbudne besede, ki so jih posamezniki zapisali v knjigo vtisov. Prav posebna zahvala tudi vsem donatorjem izdelkov za izvedbo srečelova kakor tudi tistim donatorjem, ki so nam za izvedbo
| donirali denarna sredstva. Še enkrat HVALA!
Silvester Skok,
~	predsednik DI Kidričevo
EKSTRAMOBIL - traktor Steyr
Na parkirišču ŠC Ptuj je letos potekalo že 9. srečanje inter GO-CAR-GO, ki se ga udeležujemo tudi z učenci naše šole.
V torek, 15. 5. 2018, smo postavili na ogled naše vozilo, ki smo ga letos poimenovali TRAKTOR STEYR. Skupaj z drugimi šolami smo se pomerili v dveh vožnjah slaloma in dveh vožnjah veleslaloma. V veleslalomski vožnji so učenci osvojili 1. mesto, v sla-lomski pa 4. Ekipo so sestavljali Žan Jurič, Žan Žnidar, Klemen Predikaka, Žak Medved, Miha Dolenc in Žiga Serdinšek iz 9. razreda, Jan Draškovič ter Žiga Peršuh pa iz 8. razreda.
Izdelki so postavljeni na ogled v nakupovalnem središču Olandia na Ptuju.
Vodja ekipe z učenci iz OŠ Cirkovce
i mi «i -— ■—im	■H
££C£PT: RAFAELO K.ZOGLICE	
SESTAVINE:
1	I alpske smetane 30 dag sladkorja 60 dag kokosove moke
2	vanilijeva sladkorja mandlji
kokosova moka za posip
POSTOPEK:
Smetano (kije NE stepeš!), sladkor, kokosovo moko in vanilijeva sladkorja dobro premešamo. Maso pustimo počivati v hladilniku vsaj 30 minut, še boljše je, če jo pustimo na hladnem čez noč. Naredimo poljubno velike kroglice, v katere damo po en mandelj. Vsako kroglico povaljamo v kokosovi moki in jo odložimo na večji pladenj ali krožnik.
jm
.T.
f.


D š i ko L E W7 organizira tradicionalni
_p«NK
HmHUWmmmi
16. junij 2018
igrišče Šikole
od 13. ure dalje	MV
SijiO.
•SI ADHORNA
g©GDQ
Mednarodni glasbeni festival Arsana 5000 umetnikov z vseh koncev sveta najpomembneje, Ptuj se je zapisal na Letos bo potekal jubilejni že 10. glasbeni festival, ki bo v devetih dneh na zunanjih in notranjih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj gostil velika imena slovenske in tuje glasbene scene s področja klasične, jazz, etno, world, popularne, vokalne in instrumentalne glasbe. Med 20. in 28. julijem 2018 se bo na več kot 60 dogodkih predstavilo preko 300 renomiranih umetnikov. Poleg koncertov bo potekal bogat spremljevalni program: otroški festival, mednarodna poletna plesna akademija, poulično dogajanje, razstave, Odprta kuh-na, Vege bazar in drugi dogodki. Vrhunci festivala bodo: NATURALLY 7 (ZDA), kralji a capella glasbe, ki so zasloveli po treh svetovnih turnejah; Večer nove popevke, ki bo posvečen uglasbeni poeziji Roka Vilčnika, nastopili pa bodo Papir, Patetico, Pliš in Bilbi z gostjo Severo Gjurin; projekt EPK Maribor 2012
10. festival Arsana na Ptuju
, ki je v 9 letih izvedel več kot 650 koncertov, na katerih je nastopilo preko , je do danes v najstarejše mesto privabil blizu 250 000 obiskovalcev. In kar je svetovni glasbeni zemljevid.
v zasedbi Tango story & Irena Yebuah Tiran s svetovnima plesnima prvakoma Andrejo Podlogar in Blažem Bertoncljem; Tadej Toš, Klemen Slakonja & All starts Orchestra; Vox Arsana & Vlado Kres-lin, Cubismo in Magnifico. Klasične mojstre bodo zastopali: Trio flavta, rog, klavir - Globalna glasbena vas (HRK, SLO) v zasedbi Nikoline Kovač J., Lovorke Nemeš Dular in Roberta Petriča; Komorni zbor KGBL (SLO); Ljubezenska glasba dunajskih skladateljev (MK, AUT) Milene Arsovske, Philipeja Spieg-la in Pavla Singa; Vladimir Miloševič (SRB), eden najpomembnejših srbskih pianistov današnje generacije; ter virtuoz Martin Belič na flavti in Ivan Ferčič na klavirju. Na odrih »Glasbe v mestu« bodo vidni slovenski jazz glasbeniki, ki delujejo v tujini: Vid Jamnik & Urgent Detergent (SLO, ZDA, HRK), Volture Forest (SLO,
DNK, JAR, SE), Marko Črnčec trio (SLO, ZDA, ITA), Sharp 6, Maja Keuc (NDL, SLO) ter Sounds of Slovenia, kjer se bodo Boštjan Gombač, Janez Dovč in Goran Krmac sprehodili skozi slovenske etnične pokrajine. Novost festivala bo oder Mladi mladim, ki bo lociran na Slovenskem trgu. 10. obletnico Arsane in 25 let podjetja Vargas-al bodo obeležili s posebnim predfestivalskim dogodkom: Opernim večerom na Arheološkem parku Panorama, kjer bodo s pogledom na ptujski grad pod zvezdami nastopili OPERA SNG MARIBOR s simfoničnim orkestrom, zborom in solisti, in sicer 9. junija 2018 ob 20.30 (v primeru slabega vremena naslednji dan), vstop je prost. Vabljeni na svetovna glasbena doživetja k nam na Ptuj!
Alenka Čuš
MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL INTERNATIONAL MUSIC FESTIVAL
SVETOVNA GLASBENA DOŽIVETJA WORLD MUSIC EXPERIENCE
PTUJ • SLOVEN IJA
www.festivalarsana.com
PREDPASNIK
KOS POHIŠTVA V SPALNICI
SAŠO HRIBAR
SESTAVIL. JANKO ŠEGULA
REKA V ZAKAVKAZJU DESNI PRITOK KURE. ARAS
STAR SLOVAN
INDIKATORJI
OZNAKA ZA: (I)NTERNA (KV)ALI-FIKACUA
POLJSKI ROKOMETAŠ
(ROBERT) SLOVENSKA IGRALKA
(VCRA)
LASTNIK MAJHNEGA P8A, P6IČKA
(GODEC)
. GODEC ) VLADARSKE
GABI NOVAK
TRENUTEK SPROŽITVE PLAZU. UTRG
PREBIVALEC RIŽANE
SKLADATELJ
I (DEČO) I
DUHOVIT DOMISLEK V FILMIH, GAG
VRSTA ŽITA
ERICH KASTNER:
? IN DETEKTIVI
DRŽAVA NA ARABSKEM POLOTOKU
SPROŽITEV OROŽJA
PALEC. COLA
AMERIŠKI SLIKAR
(J08EPH)
REDOVNICA, KI POUČUJE VEROUK
MESTO V TURČIJI, EN OS
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
HITER LOVSKI PES
PLESNA FIGURA PRI ČETVORKJ
DVAJ-SETEREC
MRLIŠKI STRUP. KI NASTANE
PRI RAZPADU TRUPLA
ZGODOVINSKA UTRDBA
V SAN ANTON IU V TEKSASU
PREBIVALEC IRJA
RAVNOPOUE
RTV NAPO-VE DO VAL KA (IOA)
VISOK. OSTER GLASS PIŠČALKO
VRSTA DELFINA. MALA SAB LJ ARICA
MADŽARSKO I ŽENSKO IME
EDVARD GRIEG
KRSTNI PRTIČEK
AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA)
MARUŠA FERK
POVODNA KUNA,
SLOVENSKI
ATLET. SPRINTER (URBAN)
ŽELEZNIŠKI VOZ
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
HINKO SMREKAR
RAZPOZNAVNA
KODA, SKRIVNO 7NAMFN.IF
IVAN LOTRIČ
ZEHANJE, ZEHUAJ
ANDREJA MALI
KRAJ NA OTOKU
MVARU
RIMSKI VODNJAK
1
sem
GODEC
w
Žagarstvo Godec
Njivereevas 10 232S Kidričevo
041 239 376 (Tomaž) 041 245 351 (Branko) Nudimo:
•	žaganje hlodovine
•	ra/rc/ po naročilu
•	prodaja desk in letev
4
ROBERT ERJAVEC
AMERIŠKA CENTRALNA BANKA
SLOVENSKA HUMORISTKA PUTR1H
VUGA:
sus
KAČJIH ?
SLOVENSKI PISATELJ LAINŠČEK
ŽIGA UDIR
KNEZOV SIN
MUSU-MANSKO ŽENSKO
SLOVARČEK: AJRUDINA - muslimansko žensko ime, ARAKS - reka v Zakavkazju, Aras, EATON - ameriški slikar (Joseph), GDINJ - kraj na otoku Hvaru, IPŠA - slovenska stand-up komičarka (Martina), KADAVERIN - mrliški strup, ki nastane pri razpadu trupla, KRIŽMEK - krslni prtiček.
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 22. 6. 2018. Sponzor nagradne križanke je ŽAGARSTVO GODEC, Njiverce vas 10, 2325 Kidričevo.
Nagrade: 1. nagrada: moški sponzorski brezrokavnik št. M
2.	nagrada: moška sponzorska polo majica št.XL
3.	nagrada: sponzorska kapa
Nagrajenci zadnje nagradne križanke so:
1.	nagrada: Vlado Vtič, Lovrenška cesta 6, 2325 Kidričevo
2.	nagrada: Marija Vodušek, Župečja vas 6a, 2324 Lovrenc na Dr. polju
3.	nagrada: Rene Mlaker, Dragonja vas 18, 2326 Cirkovce
PONUDBA MESNIC FOlMdU:
HH
s\m.m

H
•S.VJNJSKI


FINGUST
MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko
POSLOVALNICE:	'
PRAGERSKO, Spodnji Gaj 9
SLOVENSKA BISTRICA, Ljubljanska cesta 19
CELJE, Cesta na ostrožno 22
MARIBOR - POBREŽJE. Ul. špan. borcev 21
MARIBOR - NOVA VAS, Trg Dušana kvedra
13,80 €/kg
RUŠE, Tovarniška cesta 43.
Spremljajte nas tudi na FB pod (©mesnineFinGust
BITU ŽNJIČ
KUPUJTE DOBRO IN
SE ZA ZA IJE-
Tel.: 02/80-39-150