Srečno 1981!
GRADBINCI „PIONIRJA “ ZAKLJUČUJEMO POSLOVNO LETO 1980 IN SREDNJEROČNI PLAN 1976- 1980
S ponosom lahko ugotovimo, da smo zastavljene dlje kljub vsem težavam, ki so pestile naše gospodarstvo v tem srednjeročnem obdobju, zadovoljivo izpolnili. Še posebej smo zadovoljni z rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1980. Zgrajeni objekti širom po Jugoslaviji dokazujejo našo ustvarjalno moč ter dosežek organizadje dela. Razširib smo naše tržišče na nova področja. Zlasti so vidni naši uspehi pri izgradnji in sanadji objektov, ki so bdi poškodovani ob potresu v Črni gori, kjer so nastala naša nova gradbišča v Cetinju, Titogradu in Hercegnovem. Zaupana gradnja 1.500 stanovanj v Sarajevu je nov dokaz dosežkov Pionirja pri gradnji stanovanj, ki jih cenijo tudi v drugih republikah.
Nova organiziranost, kjer sta prišli do veljave zlasti Interna banka in TOZD tehnična komerciala in inženiring, uveljavljanje spedalizadje v gradbeni operativi s tem, da se organizirajo obrati v gradbenih TOZD, nov organiziran pristop pri izvajanju zemeljskih del v okviru TOZD SPO, uveljavljanje ključavničarske dejavnosti v TOZD MKO, dobri poslovni rezultati TOZD lesni obrat, uveljavitev projektivnega biroja na inozemskem tržišču, strokovno ojačane skupne službe, nove tehnologije v tovarni gradbenih elementov TOGREL ter uveljavitev TOZD Investgradnja Sarajevo za vodenje inženiringov pri izgradnji kompletnih industrijskih objektov so glavne značilnosti našega razvoja v letu 1980. Novozgrajena železo-krivnica v Novem mestu, nov samski dom v Novem mestu, obrat za vzdrževanje jeklenih opažev, izgradnja počitniškega doma v Vrsarju skupaj s „Krko“ ter novonabavljena
mehanizacija nam omogoča, da bomo v prihodnjem letu še bolje organizirani ter sposobni hitreje in kvalitetneje graditi zaupane nam objekte.
Pred nami so novi cilji. Projektiramo II. fazo izgradnje tovarne gradbenih elementov TOGREL v Krškem, v postopku je pridobivanje lokacije za izgradnjo tovarne stanovanj v Brežicah, sovlagamo v izgradnjo tovarne steklenih vlaken v Novem mestu, pripravljamo lokacije za nove tesarske obrate v Krškem in Ljubljani ter za samski dom v Zagrebu in na Reki. Pripravljamo prostore za projektivni biro v Novem mestu, separacijo za proizvodnjo agregatov, kompleks za novo tovarno harmonika vrat, v Češči vasi pri Novem mestu, žago, skladišče, tesarski obrat in ostalo stransko dejavnost na področju Dolenjske.
Zastavljeni cilji so veliki, še posebej, ker se zavedamo težke gospodarske situadje v Jugoslaviji in zmanjšanja investidjskih del. Prepričani pa smo, da bomo z dobrimi poslovnimi rezultati, ki jih bomo dosegli v letošnjem letu, ter z razširitvijo naše dejavnosti na ostala področja v Jugoslaviji, še posebej pa v inozemstvu, kos zastavljenim nalogam in da bomo v naslednjih letih iz Splošnega gradbenega podjetja Pionir zgradili industrijsko gradbeno podjetje, ki naj bi imelo razen obstoječih dejavnosti tudi vso ostalo dejavnost z zaključnimi in instalacijskimi deli. Tako bomo sposobni, da bomo v zadovoljstvo investitorjev in našega kolektiva kvalitetno in v rokih izvršili pogodbene obveznosti ter ustvarili dohodek, potreben za nadaljnji razvoj in izboljšavo pogojev dela na gradbiščih ter dvig standarda naših delavcev.
Zahvaljujem se vsem delavcem našega kolektiva za izredno sodelovanje pri ustvaritvi rezultatov, ki smo jih dosegli v tem srednjeročnem obdobju ter želim vsem zaposlenim, kakor tudi vsem prijateljem Pionirja, obilo uspehov v letu 1981!
SLAVKO GUŠTIN
Kje
bomo gradili v
letu 1981
Bliža se konec tekočega poslovnega leta. Seveda je to trenutek, ko bomo pregledali naše uspehe, pa tudi neuspehe poslovanja v letu 1980. Če sodimo po rezultatih devetih mesecev, bomo gledano kot celota, verjetno zadovoljni, skkbno pa bomo pretehtali vse, kar ni bilo dobro in uspešno.
Kot dobri gospodarji pa moramo razmišljati tudi, k ako bo jutri. To je bilo bolj pomembno danes, ko na vsakem koraku ugotavljamo, da se moramo iz dneva v dan intenzivneje vključevati v stabilizacijske procese, kar je ena izmed osnovnih nalog naše družbe. Vsi, ki se u kvarjamo z gradbeništvom, med prvimi občutimo na svojih ramenih,, ko investicije rastejo in ko se zmanjšujejo. V prvem primeru investitorji želijo, da prevzemamo in dokončamo objekte preko fizičnih možnosti, v drugem pa nas tare negotovost, kje bomo pričeli z deli po dokončanju objekta, ki je v izgradnji. Priznati moramo, da sta pri Pionirju, kot veliki gradbeni delovni organizaciji, po svoje stalno prisotna oba problema. Velika naloga organizatorjev proizvodnje je ravno v tem, da stanje na tržišču usklajujejo z dejanskimi kapacitetami posameznih operativnih TOZD.
Vsi se zavedamo, da pojem stabilizacije pomeni tudi zmanjšanje vlaganja narodnega dohodka v izgradnjo novih industrijskih, stanovanjskih in ostalih objektov, to pa pomeni manj dela za nas gradbince. Po nekaterih ocenah bo v Jugoslaviji v prihodnjem obdobju zmanjkalo dela za 40.000 delavcev, ki so trenutno zaposleni v gradbeništvu. Seveda se nam samo po sebi ponuja vprašanje, kakšno je trenutno stanje in kakšna je perspektiva za našo delovno organizacijo, s posebnim poudarkom na tiste TOZD, ki se pretežno ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo.
Enotna je ugotoVitev, da imajo trenutno vse TOZD dovolj dela. Povsod je prisotna želja, da bi vremenski pogoji omogočali normalno delo na objektih.
Tako se postavlja vprašanje, kaj bomo delali v zimski sezoni. Odvisno od vremenskih pogojev bomo gradili v vseh pogojenih
objektih, razen tega pa bomo intenzivno izvajali dela ob Jadranu, kot n. pr. v Hercegno-vem na izgradnji hotela Plaža. To je velik objekt, saj znaša pogodbena vsota več kot 410 milijonov din, investitor pa pričakuje, da ga bomo dokončali in predali do junija 1981. Naši gradbinci so že pričeli z vso potrebno mehanizacijo in opremo z deli na izgradnji stanovanjskega kompleksa v zalivu Miholaščica na otoku Cresu. Vrednost teh del še ni dokončno izračunana, vendar bo znašala več kot 200 milijonov din. Naša obveznost je, da se kompletno naselje z vso potrebno infrastrukturo dokonča do glavne turistične sezone v letu 1981. TOZD gradbeni sektor Novo mesto bo nadaljeval z izgradnjo že prevzetih stanovanjskih objektov na Reki in z dograditvijo tribune na stadionu Budućnosti v Titogradu, kjer sodeluje tudi TOZD TOGREL z izvedbo montažnih konstrukcij. Z investitorji smo v dogovorih za prevzem še nekaterih novih del ob Jadranu, saj bi s tem še bolj potrdili tradicijo, da Pionir prevzame v izvedbo večje turistične objekte, ki jih zgradi pretežno v času, ko je na celini zmanjšana gradbena sezona zaradi zime.
Investitorji imajo tako korist, ker dobijo kvalitetno dograjen objekt v zelo kratkem roku, naša gradbena operativa pa ima neprekinjeno zaposlene kapacitete.
Razen že omenjenih del za leto 1981 na posameznih
TOZD, ki jih posebej ne naštevamo, računamo tudi na nove.
Na splošno ugotavljamo, da se je izredno povečala konkurenca, saj se n. pr. v Ljubljani na vsaki licitaciji pojavi osem do deset resnih ponudnikov, kar kaže, da bo v prihodnje možno prevzemati nova dela pod zelo konkurenčnimi pogoji. To pa pomeni, da bo moral vsakdo na svojem delovnem mestu v celoti opraviti prevzete naloge, sicer posamezne TOZD ne bodo mogle uspešno poslovati.
Ko razmišljamo, kje vse naj bi naši gradbinci izvajali dela v naslednjem letu, naj omenimo, da smo pred dnevi v Sarajevu podpisali sporazum za izgradnjo 300 stanovanj letno za dobo petih let. Z investitorjem, SIZ stanovanja mesta Sarajeva, smo se dogovorili, da bodo objekti zgrajeni v celoti po naši tehnologiji, kar je za Pionir lepo priznanje, predvsem pa dolžnost, da bomo prevzeto nalogo v celoti izpolnili. Ne nazadnje je pomembno tudi to, da bo na tem gradbišču zaposleno stalno okoli 250 delavcev. Naj še dodamo, da je Pionirju preko natečaja od organizacijskega komiteja za izvedbo zimskih olimpijskih iger 1984 v Sarajevu priznana sposobnost za izgradnjo vseh olimpijskih .objektov, od nas pa je odvisno, kako bomo priznanje izkoristili ob predaji posameznih objektov v izgradnjo.
Naloga strokovnih služb bo tudi v letu 1981, da spremljajo
Tribuna stadiona BUDUĆNOST v Titogradu: izredno slabo vreme
in nekaj projektnih težav je oviralo gradbišče, vendar pa tribuna vztrajno raste. V TOGRELU že izdelujejo elemente za montažni del tribune.
investicije na področju Crne gore in se dogovarjajo za prevzem novih del, naše gradbene operative pa, da prevzete objekte dogradi v pogodbenih rokih.
V letu 1981 bo Pionir izvajal dela tudi v inozemstvu. Gre za manjši obseg del v Kulkwitzu v NDR ter za večja dela v prijateljski in neuvrščeni Libiji.
Kot vsi ostali, tudi Pionirjevi gradbinci prevzemamo breme stabilizacijskih ukrepov, Pionirjeva organiziranost doma in v inozemstvu ter usposobljeni kadri na vseh nivojih pa so vendarle jamstvo, da lahko uspešno gospodarimo tudi v zaostrenih pogojih.
ANTON VIRC
V novembru so se v glasilu „Pionir" oglasili naslednji novi sodelavci:
1.	Cita BRAČKO, sind. org. in DSSS
2.	Krešo HERCI GONJA, sind. org. in TOZD gr. s. Novo mesto
3.	Mihael KEŽMAN, sind. org. in TOZD TOGREL Krško
4.	Tone GLOBOKAR, sind. org. in TOZD PB
5.	Milan ORAŽEM, sind. org. in TOZD gr. s. Ljubljana
6.	Alojz FINK, sind. org. in TOZD SPO
7.	Andrej MARTINČIČ, sind. org. in TOZD TKI
8.	Karel HACE, sind. org. in DSSS
9.	Ignac MALOKŠIČ, sind. org. in TOZD gr. s. Ljubljana
Ponovno pa so se oglasili:
1.	Anica ORAŽEM, sind. org. in TOZD TKK
2.	Metka BUČAR, sind. org. in DSSS
3.	Sonja MEDLE, sind. org. in DSSS
4.	Erna LOGAR, sind. org. in TOZD MKO
5.	Ismet ZENKIĆ, sind. org. in TOZD gr. s. Ljubljana
6.	Ivan MARKOVIČ, sind. org. in TOZD gr. s. Krško
DOPISUJTE V VAŠE GLASILO!
V______________________J
Poletni pogled na nove bloke ob Cesti herojev v Novem mestu (foto: Fdo Vivoda).
Novosti pri ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka
Kot kaže, bo s 1. januarjem 1981 pričel veljati nov zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki bo zamenjal sedanji zakon na tem področju. Novi zakonski predpis prinaša nekatere zanimive novosti, ki bodo nekoliko olajšale poslovanje organizacije združenega dela na nekaterih področjih in olajšale pridobivanje celotnega prihodka oziroma dohodka.
Prav je, da omenimo tiste zakonske novosti, ki so za naše TOZD oziroma našo delovno organizacijo v celoti najbolj zanimive.
Novi zakon omogoča, da se bo lahko en topli obrok dnevno obračunaval v breme materialnih stroškov pri tistih delovnih nalogah oziroma opravilih, ki so •fizično napornejša in zahtevajo od delavcev telesno kondicijo.
Po novem bomo en topli obrok lahko obračunavali v breme materialnih stroškov, če bo republiški družbeni dogovor o ugotavljanju in delitvi dohodka, ki je v Sloveniji v pripravi in bo verjetno sprejet v drugi polovici' decembra, določil, za katere delavce in v kakšni višini je to možno.
Po novem bo v celotni prihodek možno vključiti zneske, ki so bili doseženi na podlagi uporabe drobnega inventarja, embalaže in drugega blaga, ki ima lastnost končne potrošnje v organizaciji združenega dela To bo veljalo tudi za zneske pridobljene pomoči za povrnitev škode kot posledice elementarnih nesreč ne glede na to, ali gre za pomoč v denarju ali pa za pomoč v naturalni obliki, na primer materialov itd.
Samoupravne interesne skupnosti so morebitne viške dohodka, ki so jih ustvarile, vračale gospodarstvu že potem, ko so organizacije združenega dela v gospodarstvu sprejele zaključne račune. p0 novem bodo organizacije združenega dela lahko izvršile prerazporeditev dohodka na podlagi vrnjenih viškov za preteklo leto, ne da bi morale te zneske ponovno vključevati v celotni prihodek.
Gospodarske organizacije bodo lahko v celotni prihodek vključevale tudi denarne zneske, dosežene na podlagi prodaje blaga in storitev na kredit v inozemstvu pod pogojem, da je kredit odobren v skladu z zakonom o deviznem poslovanju oziroma da gre za lastna prosta kreditna sredstva ali za sredstva iz inozemskega kredita oziroma domačega bančnega kredita za te namene.
Po novem se bodo v plačano realizacijo združene :pdela vštevali tudi zneski na podlagi avali-ranih menic iz naslova povračila davčnih in drugih obveznosti, ki bodo izdane do poslednjega dne obračunskega obdobja, kot tudi zneski iz obveznic, ki dospejo v izplačilo v roku 90 dni od zadnjega dne obračunskega obdobja, za katero obstaja jamstvo.
V bodoče bodo organizacije združenega dela lahko vševale v celotni prihodek tudi del prihodkov, ki jih organizacija doseže preko podjetja, ustanovljenega v tujini, ki bodo vplačani na njen devizni račun pri naših bankah oziroma pri bankah v tujini.
Novi zakon omogoča, da se bo razporejanje celotnega pri-
hodka lahko opravljalo tudi preko prehodnega računa v Interni banki. Prav tako zakon omogoča, da se iz dohodka temeljne organizacije združenega dela izločajo sredstva za solidarnostno stanovanjsko izgradnjo, seveda pod pogojem, daje takšna rešitev predvidena tudi z republiškim zakonom.
Določene spremembe predvideva zakon tudi pri poslovanju bank, saj bodo morale banke določiti celotni dohodek in ga razporediti ter prenesti na žiro račune ustanoviteljev banke, to je organizacij združenega dela.
Po sedanjih predpisih pa so banke najprej pokrile materialne stroške in sredstva za delovno skupnost banke, ostali prihodek pa so razporedile v sklade banke in le morebitni preostanek, ki je še ostal, so razporedile nato na žiro račune svojih ustanoviteljev.
Novi zakon tudi ne zavezuje več temeljnih organizacij združenega dela, da morajo ugotavljati in razporejati celotni prihodek in dohodek delovnih enot in obratov v tujini. S tem bo poenostavljeno vodenje knjigovodstva za te enote.
MARKO SVETINA
Povezovanje SGP Pionir s Keramiko, Novomontažo in TGP Metlika
Sodelovanje med organizacijami združenega dela, la delujejo v okviru takoimenovanega gradbenega reprodukcijskega ciklusa, je bilo do sedaj dokaj šibko in neustrezno organizirano.
Razmere pospešenega tehnološkega in tudi ostalega razvoja, pa odločno zahtevajo, da se sodelovanje, prilagajanje, usklajevanje in povezovanje med organizacijami združenega dela kvalitetno izboljša in doseže višjo raven. Normativno so se ti procesi uredili z novo ustavo in zakonom o združenem delu. Sedanji težek gospodarski položaj v Jugoslaviji zahteva, da se tudi v praksi uresničujejo gibanja in določba teh aktov.
V gospodarstvu shaja tisti, ki je hčinkovit, ki ima učinkovito organizacijo in moderen poslovni proces. To pa je možno doseči samo, če. so gospodarski subjekti odprti in prilagodljivi za vsa sodobna dogajanja. Priče1 smo velikim povezovalnim gibanjem, ki jih lahko zasledimo tako na mednarodnem področju, kot tudi v našem domačem prostoru. Glede na to, da se o povezovanju veliko govori in piše, je primerno, da na začetku opredelimo tudi sam pojem povezovanja
Povezovanje pomeni razvoj nastajanja novih združevanj, razvoj ustvarjanja nove enote in več posamičnih delov, ki so povezani v racionalni sistem.
Nobena nacionalna ekonomija, kot tudi nobena gospodarska celica ne more pričakovati perspektivnega trenda rasti brez povezovalnih tokov. Kategorija ekonomske oziroma gospodarske povezanosti predstavlja torej zakonitost in zahtevo po razvoju proizvajalnih sil tako v makro, kakor tudi v mikroekonomiji.
Tokovi, ki jih povzroča ta kategorija, se odražajo v takih kvalitetnih in kvantitenih oblikah in dimenzijah, da lahko govorimo o revolucionarnem dogajanju. Prihaja do nove delitve dela in pogojev v gospodarjenju, ki zahtevajo nove oblike in načine poslovanja, ki so različni od klasičnih. Povezovanje je kompleksen gospodarski proces. Obravnavamo ga lahko iz sledečih zornih kotov:
a)	ekonomski
b)	družbeni,
c)	pravni,
d)	tehnično-razvojni,
e)	tehnološki,
f)	finančni,
g)	komercialni,
h)	organizacijski,
i)	kadrovski.
Vsi ti aspekti pogojujejo in po drugi strani tudi vplivajo na povezovanje.
Končni in splošni cilji vseh povezovanj morajo biti doseganje čim bolj racionalnih in optimalnih rezultatov in to z obsto-. ječimi sredstvi in kadri. Ta splošni cilj je mogoče razčleniti na vrsto manjših, analitičnih ciljev, ki so:
a)	dvig produktivnosti dela,
b)	izboljšanje kvalitete proizvodnje,
c)	povečanje ekonomičnosti,
d)	povečanje rentabilnosti,
e)	povečanje proizvodnje,
f)	boljša izkoriščanja resursov,
g)	izboljšanje organizacije poslovanja ter optimalna kombinacija in izkoriščanje razpoložljivih virov poslovnega procesa,
h)	dajanje celovite ponudbe.
V praksi prihaja večkrat do
nepravilnega razumevanja bistva in ciljev povezovanj; posledice so neustrezni in negotovi rezultati. Namesto da bi bilo gospodarsko povezovanje samo sredstvo za doseganje določenih ciljev, se zaradi neznanja in nepravilnega kampanjskega reševanja konkretnih gospodarskih pojavov izrodi in postane samo sebi namen.
Povezovanje kot dinamičen in po obliki zelo bogat proces ne prenese forsiranosti, nepremišljene akcije in preurajenosti. Največja nevarnost normalnemu povezovalnemu procesu preti prav od statičnega, površnega in mehaničnega postopka.
Da bi se proces povezovanja uspešno začel in izvajal, je potrebno najti skupne točke sub-
jektov, ki se povezujejo. Če teh skupnih točk ni, je že takoj na začetku bolje ukiniti povezovalni proces. Če se pa skupne stične točke, ki naj povežejo dve ali več gospodarskih organizacij najdejo, je potrebno najti tudi oblike sodelovanja in področje, kjer se sodeluje.
V teoriji in praksi je obveljalo načelo, da je proces povezovanja sorazmerno zapleten. Zahteva, še posebej v začetni fazi, precejšnjo dozo strpnosti. Zaradi izredne zapletenosti povezovanja lahko prevelika pričakovanja in forsiranost privedejo do negativnih pojavov. Ti lahko diskreditirajo celoten proces in postavljajo pod vprašaj sicer dobro zamišljene in s stališča ekonomskih zakonitosti upravičene rešitve.
Nova ustava ter zlasti še zakon o združenem delu poraja nove razmere, ki omogočajo, da dosedanje sodelovanje okrepimo ter obogatimo z novimi oblikami in vsebino. Predvsem je tu poudarek na vsebini, čeprav tudi oblike ne smemo pustiti vnemar.
Zakon o združenem delu, ki je konkretiziral določila ustave: o razmerah v neposredni proizvodnji in družbeni nadstavbi, ne omogoča samo, temveč tudi zahteva, da se družbeno ekonomski odnosi postavijo na novo osnovo. Ta se mora ločiti od starih spon dominacije, izkoriščanja, prispevanja tujega dela, podjetništva, tržništva ter ostalih kategorij, ki smo jih podedovali iz kapitalističnega proizvodnega sistema.
Namesto teh kategorij moramo uveljavljati kategorije, ki so našle skupni izraz v dohodkovnih odnosih. Novi odnosi pa terjajo od vseh dejavnikov v proizvodnem in neproizvodnem področju medsebojno sodelova-
Pogjed na dela pri utrjevanju temeljev Ceste herojev v Novem mestu (foto: K. Borsan).
nje, usklajevanje, prilagajanje in povezovanje. Edini namen novih odnosov, določenih v zakonu o združenem dehi, je služiti koristim združenega dela. Tem odnosom je tuja vsakršna privatizacija, vsaka egocentričnost ali monopolizem: vse je torej podrejeno le enemu cilju: interesom ter koristim združenega dela.
Tem dogajanjem v okolju se morajo seveda prilagajati tudi Pionirjevi poslovni sistemi. Sicer pa je že od nekdaj ena izmed osnovnih sestavin Pionirjeve poslovne politike odprtost do vseh novosti ter posluh za sodobne tokove v procesu gospodarjenja
Na pobudo medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, pa bolj poglobljenemu povezovanju dejavnikov, ki sodelujejo v širšem ciklusu gradnje v dolenjski regiji, so začeli pripravljati osnove za povezovanje treh gospodarskih subjektov s SGP Pionir Novo mesto. Ti subjekti so:
a)	TGP Metlika,
b)	Keramika in
c)	Novomontaža Novo mesto.
V vseh štirih organizacijah združenega dela so bile imenovane posebne komisije, ki so izdelale elaborate o možnostih, področjih in ciljih širšega povezovanja
Po srrokrh vsestanskrh razpravah na vseh ravneh omenjenih štirih organizacij združenega dela se je ugotovilo, da obstaja tako širši družbeni interes, kakor tudi interes navedenih organizacij združenega dela o tesnejšem medsebojnem povezovanju.
To povezovanje naj bi v najširšem organizacijskem smislu izgledalo takole: SGP Metlika naj bi se vključila v Pionirjev poslovni sistem kot enajsta TOZD s tem, da bi se predhodno združila TOZD gradbeništvo in TOZD obrt. TOZD Transport in TOZD Kontrola se zaradi specifičnih dejavnosti ne vključita k Pioniiju.
Enovita delovna organizacija Keramika Novo mesto naj bi se vključila kot trinajsta TOZD v DO SGP Pionir.
Obstoječa Novomontaža naj bi se priključila k SGP PIONIR kot štirinajsta TOZD s tem, da bi se predhodno Novomontaža — TOZD elektroinstalacije in TOZD strojne instalacije združili v eno TOZD.
Delavci TGP Metlika, Keramike, Novomentaže in Pionirja se bomo morali še v teku letošnjega leta samoupravno odločiti o navedenih vključitvah. Tako bi v primeru uspešnega rezultata vstopili v novo srednjeročno razdobje 1981 — 1985 že z novo organizacijo.
JANEZ GABRIJELČIČ
Gibanje osebnih dohodkov v oktobru
Sklepi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov glede zaščite življenjskega standarda delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki so že obrodili določene uspehe. Pregled najmanjših neto osebnih dohodkov v oktobru namreč kaže, da v tem mesecu noben delavec v naši delovni organizaciji ni. prejel nižjega osebnega dohodka za delo v rednem delovnem času, kot je zajamčeni osebni dohodek. Le dva delavca sta prejela neto osebni dohodek nižji od 5.000 din, in sicer eden v TOZD Mehansko kovinski obrat in drugi v TOZD gr. s. Zagreb. Pregled najnižjih osebnih dohodkov v oktobru kaže, da so se ti gibali od 4.798 din pa do 7.232 din neto na mesec. Manj kot 6.000 din so v tem mesecu v rednem delovnem času zaslužili trije delavci.
Zanimiva je tudi starostna struktura delavcev, ki so prejeli najnižje osebne dohodke. Ne gre namreč za starejše delavce, ki jim že peša telesna moč in bi jih bilo treba obravnavati kot socialne primere, ampak so to delavci, rojeni v razdobiu v glavnem od leta 1957 pa do leta 1963. Le dva iz tega pregleda sta starejša, rojena 1930 in 1938. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da gre v glavnem za začetnike, ki bodo ob primerni delovni vnemi in disciplini lahko napredovali na zahtevnejša dela in opravila, presegali norme in s tem se bo povišal tudi njihov mesečni zaslužek.
Važno je, da v oktobru ni bilo nobenega delavca, ki bi prejel nižji osebni dohodek od zajamčenega za polni delovni čas, saj je bilo septembra takšnih delavcev še 80. Doseženi so torej že nekateri pozitivni premiki. Ob tem razmišljanju bi kazalo primerjati našo politiko delitve sredstev osebnih dohodkov s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jih je sprejel na svoji zadnji seji, ko je obravnaval pripombe na Družbeni dogovor o delitvi po delu, ki bo po vsej verjetnosti sprejet decembra. Ob tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ugotovil, da je treba več pozornosti namenjati tudi vrednotenju proizvodnega dela, dela pod težjimi pogoji in strokovno kreativnega dela, ki je bilo doslej v primerjavi z rutinskim in administrativnim delom premalo cenjeno.
Tudi na tem področju smo v naši delovni organizaciji napravih nekatere pozitivne premike, katerih pravilno usmerjenost potrjujejo prav omenjeni sklepi republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Pri tem imam v mislih predvsem uvedbo „A“ vrednostnih razredov za proizvodne delavce, pa tudi poskus bolj stimulativnega nagrajevanja vodilnih delavcev v TOZD in v delovni organizaciji. Menim, da je potrebno pri tako zastavljeni politiki delitve po delu vztrajati, čeprav je včasih res težko, potegniti ločnico, kaj je proizvodno in kaj je neproizvodno delo, in kaj je rutinsko oziroma administrativno delo. Marsikdo bo tudi nerad priznal, da opravlja predvsem rutinske naloge v okviru navodil in nalog in zato je normalno, da so proti takšni politiki delitve osebnih dohodkov tudi odpori.
Ta vprašanja so zlasti pomembna v času, ko je takore-koč splošen pojav beg iz proizvodnih v neproizvodne poklice. Ozrimo se samo na pomanjkanje proizvodnih delavcev v gradbeništvu, rudarstvu, metalurgiji in strojništvu! Z omenjenimi ukrepi tudi nismo dovolj zaščitili življenjskega standarda delavcev. Vendar pa bi se morali vsi zavedati, da večja produktivnost in kvaliteta dela daje več ij dohodek, ta pa večje možnosti za višje osebne dohodke in s tem vešji življenjski standard zaposlenih. Če pa hočemo v bodoče dosegati večjo produktiv nost in boljšo kvaliteto dela, je. treba povsod v proizvodnji izboljšati organizacijo dela, prav tako pa v strokovnih službah, kjer naj bi bil cilj, da je treba z enakim številom delavcev opraviti več dela.
Omenjeni ukrepi pri delitvi po delu tudi ne pomenijo, da smo s tem našli odgovor na vprašanje, kako napraviti poklic gradbinca bolj zanimiv, da bi se mladina lažje odločala za ta poklic in da ne bi bilo več takšne fluk itacije v gradbeni operativi. Razen primernih osebnih dohodkov, ki bi morali biti v gradbeni operativi in pri dragih težjih proizvodnih delavcih visoki, je potrebno izboljšati delovne pogoje in prav tako pomembno, ali pa še bolj, pa je dobro počit-je vsakega posameznika v kolektivu. Prav na tem področju dela kadrov&ih služb pa nismo do sedaj napravih skoraj ničesar, saj premalo delamo z ljudmi, Id so vse preveč prepuščeni samim sebi. Premalo se zanimamo, kaj delajo in kakšno je njihovo živ- ... ljenje po delovnem času.
MARKO SVETINA
"\
Seznam priznanj, ki jih je dobil
SGP PIONIR v letu 1980
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE
OBČINSKI SVET IN
KLUB SAMOUPRAV-UALCEV OBČINE Na VO MESTO
za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri razvoju samoupravnih družbenih odnosov: PRIZNANJE S PLAKETO.
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS NOVO MESTO
za prispevek k razvoju in utrjevanju vloge ZSMS: PRIZNANJE.
KLUB JUGOSLOVENA „DŽEMAL BIJEDI Č" TRIPOLI—LIBIJA za izreden prispevek k solidarni akciji jugoslovanskih državljanov in delovnih organizacij v Tripoliju, Libija, pri izgradnji in ureditvi objekta kluba „Džemal Bijedič" in šole .Marija Bursač", kot pri uresničitvi programa tega centra v prijateljski dža-mahiriji:
ZAHVALA.
Delovna organizacija BOJOPLAST Pula Ob svoji 20 letnici delovanja podeljuje za dolgoletno sodelovanje: PRIZNANJE S PLAKETO.
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ob 3&-letnici ustanovitve delovne organizacije in 30-letnici delavskega samoupravljanja podeljuje za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje: PRIZNANJE.
METAL OPATIJA ob 35-letnici ustanovitve podeljuje za uspešno poslovno sodelovanje in razvijanje mesebojnih odnosov:
PRIZNANJE
\________________________/
Nekaj besed o delu konference osnovnih organizacij sindikata v SGP Pionir
Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov pri SGP PIONIR združuje trinajst OOZS, od tega enajst v TOZD in po eno v DSSS in interni banki.
Vloga sindikatov je v naši družbi vedno pomembnejša, posebno še v sedanjih težkih gospodarskih in ekonomskih razmerah, ki vladajo v svetu in tudi pri nas. Vse to je zahtevalo aktivnejše delo konference in posameznih OOZS v naši DO v letošnjem letu. Že v planu dela konference za leto 1980, ki smo ga sprejeli na občnem zbora konference v začetku leta, smo odločno začrtali pot, od katere nismo odstopali.
Posebno skrb smo posvetili in jo še posvečamo spremljanju izvajanja stabilizacijskih ukrepov in ukrepov za izboljšanje poslovanja. Skupaj s samoupravnimi organi in z vodstveno strukturo naše DO smo vložili veliko naporov za zmanjšanje materialnih stroškov, kot tudi na področju izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, predvsem glede rokov in kvalitete. Lahko rečemo, da smo v precejšnji meri uspeli, saj so rezultati gospodarjenja v prvih devetih mesecih poslovanja glede na stanje v gospodarstvu zelo ugodni. Vendar s tem še smemo biti zadovoljni, saj imamo še veliko rezerv predvsem subjektivne narave, ki jih moramo izkoristiti. Zato bo potrebno še veliko naporov, pred-no bomo lahko rekli, da vsak’ član kolektiva res prispeva toliko kot zmore in da bomo lahko izpeljali stabilizacijske načrte, ki smo jih sprejeli. Pri tem pa moramo delavcu tudi omogočiti normalne življenjske in delovne pogoje, saj bo le tako lahko normalno delal. Konferenca je nenehno soočena tudi z reše-vamem teh problemov.
SGP PIONIR je tudi podpisnik samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov delavcev. Lahko trdimo, da pogoje, ki jih navaja, izpolnjujemo bolj kot ostale delovne organizacije v novomeški občini. V vseh večjih mestih imamo svoje samske domove in menze, vendar pa moramo kljub temu popraviti pogoje na oddaljenih gradbiščih, kjer delavci še vedno nimajo enakih pogojev kot tisti v samskih domovih. Predvsem moramo izboljšati kulturno in športno živ-
(Nadaijevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. str.)
ljenje in na tem področju so letos že narejeni prvi koraki. Ravno na pobudo konference OOZS so bili po TOZD in DSSS imenovani kulturni animatorji, ki sestavljajo odbor za kulturo na nivoju OD. Taje že začel de-
Tudi informiranje je ena izmed važnejših nalog, s katero se ukvaija konferenca, saj se vsi zavedamo, da se le dobro in pravilno obveščen delavec lahko aktivno vključuje v samoupravno odločanje. Prav zaradi tega smo dali velik poudarek obveščanju preko glasila PIONIR, v razvoju pa je tudi OBVEŠČEVALEC, ki bo izhajal vsakih štirinajst dni in po potrebi, v njem pa bodo objavljeni vsi pomembnejši dogodki s področja samouprave, gospodaijenja in poslovne politike DO. V zvezi z informiranjem smo imeli tudi sestanek s komisijo CK ZKS za obveščanje in politično propagando, kjer smo si izmenjali mnenja o problemih obveščanja. Konferenca OOZS je dala tudi pobudo za ustanovitev odbora za obveščanje, ki deluje na ravni DO.
Konferenca OOZS sodeluje tudi pri dograjevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela. Zavedati se moramo, da je le delo tisto, ki nam reže debelejšo ah tanjšo rezino kruha, zato bi se morali vsi zavedni subjekti vključiti v sistem delitve po delu in odločno nastopati proti nedelu, neopravičenim izostan kom itd. Tej problematiki je posvečena tudi II. konferenca ZSS, ki bo 17. decembra v Ijubljani in na kateri bodo sodelovali tudi naši predstavniki.
Na koncu naj omenim še to, da konferenca OOZS SGP „PIONIR" aktivno sodeluje z občinskim sindikalnim svetom Novo mesto, kot tudi v koordinacijskem svetu ZS SOZD GIPOSS.
MILAN KAPETAN
predsednik konference OOZS
/ \ V akciji „TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV" so v času od aprila do danes sodelovali dopisniki iz posameznih TOZD in DSSS:
Iz TOZD gradbeni sektor Novo mesto:
Ivan ILIJANIĆ (8), Krešo HERCIGONJA.
Iz TOZD gradbeni sektor Ljubljana:
Dušan DEVIĆ (3), Pavle HOLOZAN (4), Ivica INTI-
NAŠI SODELAVCI
HAR (3), Ismet ZENKIĆ, Milan ORAŽEM, Ignac MALO KŠIĆ.
Iz TOZD gradbeni sektor Krško:
Milan KOVAČ (4), Ivan MARKOVIČ (4), Slavejko STOJANOVSKI.
Iz TOZD Gradbeni sektor Zagreb:
Dragomir KOVJANIĆ.
Iz TOZD TOGREL Krško: Bruno POTOKAR (4), Niko ŽIGANTE (2), Cvetka ŽAGAR, Milena ŠAUTA, Janez AVŠIČ, Mihael KEŽMAN.
Iz TOZD Projektivni biro: Polona PLAZNIK (2), Rudi ROBIČ (2), Bistra REHAR, Marjana KLEMENC, Tone GLOBOKAR, Jože MALENŠEK.
Iz TOZD Lesni obrat:
Alojz LENARČIČ.
Iz TOZD strojno-prometni obrat:
Jože KRAUS, Rafko KR E US (4), Alojz FINK.
Iz TOZD mehansko-kovinski obrat:
Jože RIBIČ (2), Erna LOGAR (3).
Iz TOZD tehnična komercialna in inženiring:
Danijel ŠTIRN, Marjan ŠONC (2), Ivan ROVAN (4), Anica ORAŽEM (5), Vojko MLINAR, Miro MIKLAVČIČ, Toni VOVKO (3), Andrej MARTINČIČ, MirkoSTRMŠEK.
IZ DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB:
Davor RANGUS (2), Metka BUČAR (5), Milan ŠINKOVEC (2), Branko FR LAN, Vlasta TOMAZIN (2), Sonja MEDLE (3), Karel HACE, Cita BRAČKO. ŠTIPENDISTI:
Goran ROVAN (2), Janez ^DRAGAN._______________
Pot mladih v vrste samoupravljavcev
Biti revolucionaren mladinec pomeni tudi danes biti v prvih vrstah boja. Tito je dejal: „Biti moramo še bolj usmerjeni k reševanju bolj tekočih in dolgoročnih nalog v razvoju socialističnega samoupravljanja, uresničevanju politike stabilizacije, zboljšanju sistema delitve po delu, reformi izobraževanja, zboljšanju pogojev dela in živ ljenja delovnih ljudi in občanov, in to pomeni tudi mladine, kakor tudi reševanju specifičnih problemov mladine danes. Samo tako bo mladina in ZSM sredi življenja."
Z delovanjem v mladinski organizaciji se usposabljajo novi samoupravljala. Organizirano se uvajajo v sistem socialistične, samoupravne demokracije, v katerem mladina, skupaj z drugimi delovnimi ljudmi, nosi enakopravno in polno odgovornost za vse odločitve. ZSM mora svojo družbeno vlogo uresničiti s širokim samoupravnim zbiranjem mladine in s sodelovanjem v vseh samoupravnih organih.
Kako mladina v Pionirju uresničuje te naloge? Brez bojazni povejmo, da mladina nekaj let ni nastopala organizirano. Prišlo je do poskusov, vendar je pri teh tudi ostalo, saj ni bila dosežena zadostna širina.
Večletni zastoj je povzročil precejšnjo škodo mladini v našem delovnem okolju, hkrati pa tudi težave pri ponovnem oživljanju ZSM v TOZD, v DO in v DSSS. Slabo delo mladine v političnih organizacijah in v boju za razvoj samoupravnih odnosov ima za posledico tudi nekatere negativne pojave, kot so siljenje malomeščnstva in potrošniške mentalitete.
Lani je s pomočjo drugih DPO v DO potekala široka akcija za organizacijo ZSM po TOZD in za oživljanje že obstoječih. Letos maja je bil ustanovljen tudi koordinacijski svet ZSM na ravni DO.
Dosegli smo že lepe uspehe. Dela že devet OOZSM, le v TOZD Togrel in TOZD Projektivni biro mladi še niso organizi-v rani. Večina organiziranih osnovnih organizacij je začela samostojno delovati in se uveljavljati v svojem okolju.
V koordinacijskem svetu se zavedamo, da je narejen samo prvi korak. Pred nami so še bolj zahtevne naloge:	kadrovsko,
usposabljanje, utrjevanje pravilne programske usmerjenosti posameznih osnovnih organizacij ter doslednost pri izvajanju začrtanih ciljev.
Na svojih treh sejah je koordinacijski svet pravilno in siste-
matično pokazal na probleme in nakaza njihovo rešitev. Očitno je, da Pionirjeva mladina ne misli ostati na robu dogajanj v TOZD in DO s tem, da bi organizirala samo manifestacije in izlete, ampak se bo vsestransko spuščala v reševanje vseh vprašanj razvoja in družbenoekonomske« položna delovnega človeka. Na zadnji seji je svet1 ocenil delovanje osnovnih organizacij in ugotovil, da se 00 ZSM TOZD Ljubljana, TOZD gradbeni sektor Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Krško in TOZD lesni obrat uspešno uveljavljajo in dobro zastavljajo svoje delo. Nejasno je le, kako je z 00 ZSM TOZD Zagreb, saj se njegovi delegati ne udeležujejo sq' sveta. Za 00 ZSM DSSS je bilo ugotovljeno, da ne deluje zadovoljivo. Predlagani so bili ukrepi za izboljšanje delovanja.
Uspešno izvedena anketa je pripeljala do priprav za ustanovitev kluba Pionirjevih štipendistov. Pred nami pa so še osnovne naloge: analrza dela v. lanskem letu in izdelava programa za delo v prihodnjem letu. Ta program mora biti usklajen s programi ostalih DPO in pretkan z akcijami, ki bodo prispevale k prizadevanjem za stabilizacijo v naši delovni skupnosti. Računamo, da nam bodo pri našem delu priskočile na pomoč tudi ostale DPO. zlasti še ZK.
IVAN ILIJANIĆ
Zletska srečanja - tradicija bratstva in naše enotnosti
Zletska srečanja so manifestacija bratstva in enotnosti mladine in delovnih ljudi iz treh bratskih republik:	Hrvatske,
Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Udeležujejo se jih pripadniki sedmih zletnih področij: Novega mesta, Karlovca, Gospi-ča, Siska, Bihaća, Banja Luke in Prijedora.
Srečanja prirejajo z namenom, da bi ohranili spomine na veliko vojno-športno manifestacijo in nadaljevali tradicije športnih srečanj mladine Like, Korduna, Banije, Bele krajine, Dolenjske in Bosanske krajine, rojenih v vasi Trnova v občini Glina, SR Hrvatska. Tu je bilo športno srečanje mladine Banije, Korduna in Bosanske krajine in enot NOV XIII. Banijske in Vin. Kordunaške devizije in drugih partizanskih enot. To je bila prva večja športna manifestacija mladine iz zaledja in
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. str.)
vojske, ki je bila v času NOB v
tem kraju. Leta 1952 so predstavniki ljudske mladine, Zveze za telesno vzgojo „Partizan" in drugih športnih in družbenopolitičnih organizacij nekdanjih občin Cazina, Velike Kladuše, Vojniča in Vrgin Mosta odločili, da se nadaljuje s prirejanjem športnih srečanj mladine teh krajev.
Pozneje se je število udeležencev zleta razširilo s še nekaterimi občinami iz Bosanske Krajine, SR Hrvatske in SR Slovenije. Tako je nastal zlet ,piratstvo in enotnost", ki simbolizira enotnost naših narodov in narodnosti, skovano v ognju narodno osvobodilne vojne.
Ta manifestacija je vnešena tudi v statute občin, članic te manifestacije, kot stalna oblika sodelovanja in obeležje tradicij narodnoosvobodilne vojne pod nazivom „ZLET BRATSTVO IN ENOTNOST". Manifestacija ima svoj stalni sekretariat, katerega sedež se vsako drugo leto premešča v eno od občin — članic. Razen zletnih nastopov, ki se izvajajo vsako drugo leto v enem od središč zletnega področja, se je razvila cela vrsta spremljajočih manifestacij med katerimi tudi	,SREČANJE
SAMOUPRAVUALCEV", ki je postalo mesto izmenjave izkušenj sindikalnih delavcev zletnega področja.
Razen tega mladi zletnega področja vsako leto prirejajo športna tekmovanja in organizirajo skupne akcije, kot so: „SREČANJE v JESENOVCU" in akcija „PO POTEH DELEGATOV AVNOJ", ki imajo za cilj, da se mladina spozna z revolucionarnimi tradicijami. Poleg tega se prireja tradicionalni pohod na Triglav, zletna zastava pa več let kot štafeta kroži od enega do drugega področja. Temu je potrebno dodati še več družbenopolitičnih in gospodarskih srečanj, kar skratka govori, da so srečanja že zdavnaj presegla občinske, regionalne in republiške meje, ter tako postala še en člen v verigi našega bratstva in enotnosti.
Letos 13., 14. in 15. novembra je bilo 8. srečanje samoupravljalcev na Plitvičkih jezerih. Tema srečanja je bila „EKONOMSKA STABILIZACIJA KOT NAJPOMEMBNEJŠA GOSPODARSKA IN POLITIČNA NALOGA".
Izmenjava izkušenj o stopnji razvoja družbenoekonomskih odnosov v TOZD je imela za
cilj, da da svoj prispevek aktivnostim priprav III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Glede na vsebino stališč, ki so na srečanju sprejeta, je ta cilj v celoti dosežen.
Glede na to, da bo drugo leto IX srečanje samoupravljalcev v Novem mestu ter da bodo delegati sedmih zletnih področij po vsej verjetnosti obiskali tudi našo organizacijo, je prav, da se seznanimo s tradicijo in z vsebino srečanja, da b i se za to tudi lahko primerno pripravili.
IVAN ILIJANIĆ
Obveščanju
dajmo
vso
pozornost!
„OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU" je geslo Dl. srečanja urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja, ki je bilo v Krškem 7. in 8. novembra. Kako pomembno vlogo ima obveščanje v naši samoupravni družbi, potrjuje dejstvo, da so se srečanja udeležili poleg 200 urednikov in novinarjev tudi vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije: Franc Popit, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Jože Smole, Tone Vahen in drugi. S svojimi referati so obogatili delo srečanja.
Tovariš Popit, predsednik CK ZKS, je med drugim dejal:
„Glasila OZD so orodja politike delovne organizacije in naj služijo utrjevanju položaja delavca. V nekaterih je opaziti lakiranje po naročilu vodstva ter nenazadnje, glasila morajo biti jezikovno in vsebinsko prilagojena potrebam delavcev in samostojna ter kritična do negativnih pojavov."
Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije:	„Osnovne
organizacije sindikata morajo obveščanju posvetiti vso pozornost. Brez obveščenega delavca si ne moremo predstavljati aktivne vloge delavca v procesu samoupravnega odločanja".
Udeleženci srečanja smo med drugim sprejeli akcijski dogovor, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem delu.
Srečanje v Krškem je bilo v znamenju akcije „Tisoč delav-cev-sodelavcev". v Delavskem aomu je bila organizirana tudi razstava „Tisk v združenem delu." Na posebni deski so bili zapisani vsi novi sodelavci v glasilih združenega dela. Njihovo število se je že povzpelo na 1500.
Podeljena pa so bila priznanja vidnim osebnostim in komisijam za pomoč pri akciji „Tisoč delavcev - sodelavcev". Tako priznanje je dobila tudi Komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto.
Udeleženci srečanja smo obiskali tovarno celuloze in papirja „Đuro Salaj" in prvo jugoslovansko nuklearno elektrarno v Krškem.
Ob mesecu boja proti
alkoholizmu
Tu pa tam se nekaj napiše o alkoholizmu, tej tako pogosti bolezni, vendar mnogi bralci samo v nerazumevanju kimajo z glavo ali pa celo vedo šaljive pripombe na račun alkoholikov in abstinentov. S tem se ponavadi vse konča.
Med ljudmi je razširjeno mišljenje, da alkohol daje moč za delo, da krepi kri in veča odpornost telesa. Kar splošno se verjame, da je pijača potrebna pri opravljanju težkih fizičnih del. Tudi vera, po kateri alkohol izboljšuje umetniško ustvarjanje, je zelo razširjena.
Nekateri se npr. branijo, češ saj je tu di Churchill veliko pil, vendar pri tem niti za hip ne pomislijo, da so Churchillu podobni le po pitju.
Iz različnih verovanj, sprejetih med našimi ljudmi, npr. kako je alkohol potreben pri težkem fizičnem delu v težjih pogojih, izhaja pojav večje porabe alkoholnih pijač med fizičnimi delavci in tistimi, ki delajo pod težkimi pogoji. To je do neke mere pogojeno tudi z nemarnostjo delovne organizacije, ki delavcem s takimi delovnimi pogoji ne omogoča zdravi, sveži napitek. Delavec, ki dela na vročini, izgubi s potenjem veliko količino tekočine iz telesa, zato je razumljivo, da mora to tekočino nadomestiti s pijačo. Če nima pri roki brezalkoholnih napitkov, bo užival alkoholne pijače, posebno če vzamemo v obzir že
B. K.	(Nadaljevanje na 8. strani)
Človek lahko glede na alkoholne pijače zavzame tri stališča: a— se odloči za popolno absistenco, b— se lahko vda zmernemu uživanju alkoholnih pijač in c- lahko postane alkoholik in s tem suženj alkohola.
V_________________________________________________________________________________________________/
(Nadaljevanje s 7. strani)
omenjeno verovanje v njihovo koristnost.
Vsled nekritičnosti, izzvane z uživanjem alkohola in varljivega občutka moči, se oseba, ki je pod vplivom alkohola, čuti močnejšo in misli, da bolje opravlja naloge, kot v treznem stanju.
Alkohol tudi zmanjšuje odporno moč organizma, zato se vsaka bolezen pri alkoholikih težje zdravi in zahteva daljše izostajanje z dela.
Alkoholizem povzroča poškodbo mnogih organov, slabi odpornost organizma in s tem pripelje do zmanjšanja delovne sposobnosti. Poleg tega alkoholiku ne moremo zaupati vseh nalog. Pogosto izostaja z dela in se opija. To so tudi oblike zmanjšane delovne sposobnosti v času alkoholizma. Pri alkoholiku sčasoma pride do spremembe osebnosti, kot so izguba občutka dolžnosti, nemarnosti do družinskih obveznosti ter sploh moralno in etično propadanje. S temi spremembami v osebnosti pripelje do napetosti in nezadovoljstva v delovni skupini, kjer dela. Škoduje ugledu poletja, kar se Laže v nezaupanju poslovnega partnerja v delovno organizacijo.
Preprečevanje (prevencija) prekomernega pitja in njegovih škodljivih posledic za delo zahteva posebne metode dela. Na gradbišču je potrebno npr. omogočiti dovolj sveže vode ah drugih brezalkoholnih pijač za žejo, posebno če se dela na veliki vročini ali pod težkimi pogoji v nekaterih državah
rešujejo s posebnimi stroji za hlajenje vode in s preskrbo s cenejšimi sadnimi sokovi ah mlekom.
Delovna organizacija bi morala temu problemu posvetiti več časa. Samoupravni organi in sindikat bi ga morali imeti pogosteje na dnevnem redu.
Delovna organizacija bi morala omogočiti predavanja, diskusijske skupine ter s plakati in filmi predočiti delavcem škodljivo delovanje alkohola (to bi se izvajalo po programu o preprečevanju težav ob pitju alkoholnih pijač in preko lduba zdravljenih alkoholikov).
Težko bi prikazali škodo, ki jo alkoholizem staršev prizadeva vzgoji in družbenem položaju otrok. Znano je, da alkoholik najpogosteje izhaja iz družin
Zbor društva inženirjev in tehnikov
V petek, 14. novembra 1980, je imelo Društvo inženirjev in tehnikov za Dolenjsko redni občni zbor v Krškem. Podana so bila poročila o delu društva v preteklem letu. Sprejeli so plan
alkoholikov. Zanimivo je omeniti, da veliko število otrok, ki jih socialno skrbstvo daje v domove, prihaja iz družin alkoholikov.
Za alkoholizem in težave, ki jih ta povzroča, so vedno bili zainteresirani sami alkoholiki in člani njihovih družin. Beseda je o ljudeh, ki imajo veliko praktičnih izkušenj o alkoholizmu, vendar niso sposobni in ne vedo, kako bi si pomagali.
Družinski člani alkoholikov gledajo propadanje svojih bližnjih, a ne vedo, kako bi jim uspešno pomagali v zdravljenju njihove bolezni. Ne vedo pa tudi, kat o bi sami sebi pomagali pri
dela za naslednje leto ter program strokovnih ekskurzij. Izvoljeno jebilo novo predsedstvo: za predsednika društva je bil ponovno izvoljen ing. Horvat, za podpredsednika ing. Žerjal in ing Hribernik, za člana predsedstva za področje Bde krtine ing. Novak, za Posavje pa ing. Mulej. Tajnik društva je ponovno ing. Žabkar.
U petak 14. novembra 1980 Društvo inženira i tehničara za Dolenjsko: imalo je redovni opči
odpravljanju vseh družinskih, gospodarskih in drugih socialnih težav, ki spremljajo alkoholika in njegovo družino.
Potrebno je povedati, da je danes zdravstvena zaščita tako obsežna in draga, da tudi najbogatejše države ne morejo omogočiti svojim občanom popolno zdravstveno in socialno zaščito. Zato se zdravstvena in socialna zaščita vse pogosteje organizirata tako, da se z vzgojo in z izobraževanjem občani usposobijo za samopomoč in nudenje pomoči svojim bližnjim.
MILIJON DOLARJEV NA MINUTO . ..
Po svetu porabijo več kot 500 milijard dolarjev na leto v vojaške namene, ali približno milijon dolarjev na minuto, ali sto dolarjev na vsakega prebivalca našega planeta. Dve petini vseh raziskovanj po svetu rabi v vojaške namene ...
Upravičeno lahko rečemo, da ni bil svet še nikoli po drugi svetovni vojni tako blizu vojni in novi svetovni katastrofi, kot je danes... Danes je dejavnost naprednih držav, zlasti neuvrščenih, še bolj potrebna. Jugoslavija si kot pobudnica in sodelujoča pri vseh akcijah v boju za mir prizadeva uresničevati takšno politiko ..
NIKOLA LJUBIČIĆ - 26. 11. 1980
zbor u Krškom. Dati su izvještaji o radu društva u prošloj godini. Usvojili su plan rada za narednu godinu, te program stručnih ekskruzija. Bilo je izabrano novo predsjedništvo: za predsjednika društva nanovo je bilo izabran ing. Horvat, za podpredsjednika ing. Žegal i ing. Hribernik, za člana predsjedništva za področje Bde Krajine ing. Novak, a za Posavje ing. Mulej. Tajnik društva ponovo je ing. Žabkar (Foto: Bor-san).
Del članov gasilske enote IGD „Pionir” na vaji ob 30-letnici 30-godišnjice (foto: K. Borsan).
Dio članova vatrogasne jedinice IGO „Pionir” na vježbi povodom
		I	§
	; SS*	i JRPBi
	[ iji	1 R1
i&mZ. - i	P?	i ^ Upsali
		1 jžsfijpMI
Trideset let Industrijskega gasilskega društva SGP PIONIR
Ob praznovanju 30-1 etniče Industrijskega gasilskega društva SGP „PIONIR“ je bila 24. oktobra 1980 izve-
dena gasilska vaja, na kateri so sodelovale enote iz DO:
KRKE, NOVOTEKS, ŽELEZNICE, ISKRE in PIONIR.
Ob tej priložnosti so bili iz podčastnika povišeni v čin podčastnika l stopnje tovariši Franc Židanek, Milan Šošter in Ivan Petrin-čič.
Podeljena so bila tudi priznanja za sodelovanje v društvu za trideset, dvajset in deset let.
Ob 30-letnici so se gasilci spomnili tudi pokojnega člana Ivana Kočevaija. — Povodom 30 godišniice vatrogasci su se sjetili i pokojnog Ivana Koče vara (foto: K. Borsan).
V vaji so sodelovale tudi enote prve pomoči. - Na vježbi su sudjelovale i jedinice prve pomoći (foto: K. Borsan).
Petnajst
let
GIPOSS
Po 15 letih skupnih priznanj že preko 20.000 delavcev
Štirinajstega novembra t. L smo prisostovali proslavi 15-letnice GlPOSS-a. GI-POSS je ime, ki je sestavljeno iz prvih črk gradbenih podjetij, ki so se pred 15. leti združila v to poslovno združenje. Bila so to podjetja Gorica, Ingrad, Pionir, Obnova, Sava in Stavbar. V letu 1967 sta k združevanju pristopila še TEHNIKA in PROJEKT, v letu 1973 pa je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela ZGP GIPOSS, ki ga danes sestavljajo: SGP Gradbinec iz Kranja, GIP Ingrad iz Celja, SGP Pionir Novo mesto, GIP Obnova iz Ljubljane, GP Stavbar iz Maribora in SGP Slovenija ceste—Tehnika Ljubljana in GIPOSS inženiring.
Po petnajstih letih obstoja GIPOSS lahko vsi skupaj in tudi vsak zase ugotovimo, kaj smo naredili, da bi se te njegove želje uresničile, da bi sleherni delavec spoznal in čutil, da pripada velikemu poslovnemu sistemu, kjer zdaj 20.000 delavcev vseh jugoslovanskih narodov na leto ustvari okrog 17,5 milijard dinarjev celotnega prihodka.
Na proslavi so bila podeljena vsem delovnim organizacijam priznanja, prav tako tudi posameznikom, ki so z vloženim delom prispevali k uspehom združevanja.
Naj naštejemo po imena delavce Pionirja:
Zoran
Arh, Vlado Dobrota, Janez Gabrijelčič, Slavko Guštin, Anica Jazbec, Karel Košir,
Jurij Podrepšek, Martin Pungerčar in Marko Svetina. TOZD gradbeni sektor Ljubljana in Projektivni biro Novo mesto sta tudi dobila priznanje. Ob tej priložnosti je bilo podeljeno tudi posmrtno priznanje bivšemu glavnemu direktorju SGP „PI0NIR“, tovarišu Ivanu Kočevarju.
(TEKST IN FOTO: K. BORSAN
Slavnostna otvoritev kegljaškega memoriala v počastitev pogojnega Ivana Kočevarja (iz 1979). - Svečano otvorenje kuglaškog memorirala u počast pok. Ivana Kočevara (iz g. 1979).
Memorial
Ivana
Kočevarja
Kegljaška sekcija pri Sindikalnem športnem društvu Pionir Novo mesto bo organiziral v počastitev obletnice smrti Ivana Kočevarja II. memorialni turnir v kegljanju.
Tekmovanje bo na kegljišču LOKA v Novem mestu 13. in 14. decembra 1980. Pričetek tekmovanja prvega dne ob 9. uri in zaključek drugega dne ob 13. uri.
r
Tekmuje se v borbenih igrah, na tekmovanje pa je povabljeno 16 prvouvrščenih ekip s ŠIG—80, s področja regije Dolenjske, Posavja, Bele krajine in kočevskega 10 ekip, ena ekipa veteranov in ena ekipa organizatorja.'
Pričakujemo, da se bodo ekipe zopet polnoštevilno odzvale našemu vabilu in da bomo tako športniki — kegljači ponovno izrazili sicer skromno, zato pa zasluženo priznanje za minulo delo svojemu nekdanjemu aktivnemu članku pok. Ivanu Kočevarju.
Na prireditev vabimo čimveč članov našega kolektiva in športnih navijačev!
IVAN ROVAN
r
J
Urnik tekmovanja
II. memorial turnir „IVANA KOČEVARJA", Novo mesto. Loka — 1980	*
Sobota, 13. 12. 1980:
9,00
1.	VETERANI Novo mesto
2.	KK CELULOZAR Krško
3.	ZIDAR Kočevje
4.	KD RUDAR Črnomelj
11,15
1.	GRADIŠČE Cerknica
2.	TEHNIK Škofja Loka
3.	CEVOVOD Maribor
4.	BETON ZASAVJE Zagorje ob Savi
13,30
1.	GEOLOŠKI ZAVOD Ljubljana
2.	STAVBENIK Koper
3.	GORICA Nova Gorica
4.	BEŽIGRAD Ljubljana 15,45
1.	OBNOVA Celje
2.	GRADIS Ljubljana
3.	ZARJA Kamnik
4.	CEMENTARNA Trbovlje 18,00
1.	KK MERCATOR Trebnje
2.	KK METLIKA
3.	KK NOVOTEKS Novo mesto
4.	TVD PARTIZAN Brežice
Nedelja, 14. 12. 1980: 9,00
1.	IM V Novo mesto
2.	KD RUDI KEPA Sevnica
3.	KK ŽELEZNIČAR Novo mesto
4.	GROSUPLJE Grosuplje 11,15
1.	PIONIR Novo mesto
2.	INGRAD Celje
3.	SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA Ljubljana
4.	KONSTRUKTOR Maribor
Organizator si pridržuje pravico spremeniti umik tekmovanja zaradi nastopa višje sile ali zaradi odpovedi udeležbe posameznih ekip.
Hkrati se organizator obvezuje o nastalih spremembah prizadete ekipe pravočasno obvestiti.
Sretnu 1981!
GRADJEVINARI PIONIRA ZAKLJUČUJEMO POSLOVNU 1980 GODINU I SREDNJOROČNI PLAN 1976 - 1980
S ponosom možemo konstatirati da smo zadovoljavajuće ispunili zacrtane ciljeve uprkos svim teškoćama koje su mučile našu privredu u ovom srednje-ročnom razdoblju. Posebno smo zadovoljni rezultatima koje smo postigli u 1980 godini.. Izgradjeni objekti širom Jugoslavije dokazuju našu stvaralčku snagu te dostignuća koja smo postigli na području uvodjenja novih tehnologija i organizacije iada. Proširili smo naše tržište na nova područja. Posebno se opažaju naše uspjesi kod izgradnje i sanacije objekata, koji su bili oštećeni u potresu u Crnoj Gori, gdje su nastala naša nova gradilišta u Cetinju, Titogradu i Hercegnovom. Povjerena gradnja 1.50,0 stanova u Sarajevu je novi dokaz dostignuća Pionira u gradnji stanova, koje cijene i u drugim republikama.
Nova organiziranost, gdje su posebno došli do izražaja' Interna banka i OOUR Tehnička komercijala i inženjering, uvažavanje specijalizacije u gradjevinskoj operativi s tim da se organiziraju pogoni u gradjevinskim OOUR, novi organizirani pristup izvodjenju zemljanih radova u okviru OOUR SPP, uspjeh bravarske djelatnosti u OOUR MKP, dobri poslovni rezultati OOUR drvni pogon, uspjeh projektiv-nog biroa na inozemnom tržištu, stručno ojačane zajedničke službe, nove tehnologije, u tvornici gradjevinskih elementa TOGREL, te uspjeh OOUR Investgradnja Sarajevo za vodje-ne inženjeringa kod izgradnje kompletnih industrijskih objekata, glavne su karakteristike našeg razvoja u 1980 godini. Novoizgradnjeni armirački pogon u Novom mestu, nov samačld dom u Novom mestu, pogon za održavanje čeličnih oplata, zajednička izgradnja odmarališta u Vrsaru sa Krkom, te novonabavljena mehanizacija, omogućit će nam da iduće godine budemo još organiziranji i sposobni brže i kvalitetnije graditi povjerene nam objekte.
Pred nama su novi ciljevi. Projektira se D faza izgradnje! tvornice gradjevinskih elemenata TOGREL u Krškom, u postupku je dobijanje lokacije za izgradnju tvornice stanova u Brežicama, suulažemo u izgradnju tvornice staklenih vlakana u Novom mestu, pripremaju se lokacije za nove tesarske pogone u Krškom i Ljubljani te za samački dom u Zagrebu i na Rijeki. Pripremaju se nove prostorije za projektivni biro u Novom mestu, separacija za proizvodnju agregata, kompleks u Češčoj vasi kod Novog mesta za novu tvornicu, liarmonika vrata, pilanu, skladište, tesarski pogon i ostale sporedne djelatnosti na području Dolenjske.
Zacrtani ciljevi su veliki, a posebno zbog toga jer smo svjesni teške privredne situacije u Jugoslaviji i smanjenja investicijskih radova. Sigurni smo da ćemo dobrim poslovnim rezultatima koje ćemo postići ove godine, te proširenjem naše djelatnosti na ostala područja u Jugoslaviji, a posebno u inozemstvu, biti dorasli zacrtanim zadacima, te da ćemo u narednim godinama od sploš-nog gradbenog podjetja PIO-' NIR izgraditi industrijsko gradjevinsko poduzeće, koje bi pored postojećih djelatnosti imalo i svu ostalu djelatnost, završne i investicijske radove.
Tako ćemo biti sposobni da na zadovoljstvo investitora i našeg! kolektiva kvalitetno i u rokovi-1 ma izvršavamo ugovorene obveze te ostvarimo dohodak potreban za daljnji razvoj i poboljšanje uvjeta rada na
gradilištima i poboljšanje standarda naših radnika Zahvaljujem se svim radnicima našeg kolektiva na izuzetnoj suradnji kod ostvarivanja rezultata koje smo postigli u ovom srednjoročnom razdoblju, te želim svima zaposlenima kao i svim prijateljima Pionira obilje uspjeha u 1981 godini!
SLAVKO GUŠTIN
Gdje ćemo graditi u 1981 godini?
Približava se kraj tekuće poslovne godine. Naravno, to je trenutak kada ćemo pregledati naše uspjehe, a i neuspjehe u 1980 godini. Ako sudimo po rezultatima prvih devet mjeseci bit ćemo, gledano u cjelini, vjerojatno zadovoljni, ali ćemo pažljivo vagnuti ono što nije bilo dobro i uspješno.
Kao dobri gospodari moramo razmišljati i o tome kako će biti sutra. To je utoliko važnije danas, kada na svakom koraku uvidjamo da se iz dana u dan moramo intenzivnije uključivati u stabilizacijske procese, što je jedan od osnovnih zadataka cijelog našeg društva. Svi koji se bavimo gradjevinarstvom medju prvima osjetimo na svojim plećima kada su investicije u porastu kao i kada se smanjuju. U prvom slučaju investitori žele da preuzimamo i završimo objekte preko fizičkih mogućnosti, a u drugom nas žulja nesigurnost gdje ćemo početi sa radovima poslije dovršetka objekta koji je u izgradnji.
Moramo priznati da su u Pioniru, kao velikoj radnoj organizaciji na svoj način stalno prisutna oba problema. Upravo u tome je veliki zadatak organizatora proizvodnje da stanje na tržištu uskladnjuju sa stvarnim kapacitetima pojedinih operativnih OOUR.
Svi smo svjesni toga da pojam stabilizacije znači i smanjenje ulaganja narodnog dohotka u izgradnju novih industrijskih, stambenih i dru-gh objekata, a to znači manje posla za nas gradjevinare. Prema nekim ocjenama u Jugoslaviji će u narednom razdoblju nedostajati posla za 40.000 radnika koji su trenutno zaposleni u gradjevinarstvu. Naravno, samo po sebi nam se nameće pitanje, kakvo je trenutno stanje i kakva je perspektiva za našu radnu organizaciju, s posebnim naglaskom na one OOUR koje se pretežno bave gradjevinskom djelatnošću.
Jedinstvena je konstatacija da trenutno sve OOUR imaju dovoljno posla, svugdje je prisutna želja da bi vremenski uvjeti omogućavali normalan rad na objektima.
Tako se postavlja pitanje šta ćemo raditi u zimskoj sezoni.
Ovisno od vremenskih uvjeta gradit ćemo na svim ugovorenim objektima, a pored toga intenzivno će se obavljati radovi na Jadranu, kao npr. u Hercegnovom na izgradnji hotela Plaža To je veliki objekat jer ugovorena svota iznosi više od 410 milijuna din, a investitor očekuje da ćemo ga dovršiti i predati do juna 1981 godine. Naši radnici su već počeli uz pomoć potrebne mehanizacije i opreme sa radovima na izgradnji stambenog kompleksa na otoku Cresu u zalivu Miholašči-ca. Vrijednost tih radova još nije konačno izračunata, ali će iznositi više od 200 milijuna din, a naša je obveza da se kompletno naselje sa svom potrebnom infrastrukturom dovrši do glavne turističke sezone u 1981 godini.
OOUR gradjevinski sektor Novo mesto nastavit će izgradnju već preuzetih stambenih blokova na Rijeki i dogradnjom tribine na stadionu Budućnosti u Titogradu, gdje sudjeluje i OOUR TOGREL sa izvodje-njem montažnih konstrukcija.
Sa investitorima se vode dogovori o prezimanju još nekih radova na Jadranu, jer bi time još bolje potvrdili tradiciju da Pionir preuzima na izvodjenje
Pogled na eno izmed letošnjih gradbišč: gradnja kompresorski postaje v novomeški tovarni zdravil Kika.
(Nastavak sa prij. stranice)
veće turističke objekte, koje pretežno izgradi za vrijeme, kada je na kopnu smanjena gradjevinska sezona zbog zime. Investitori tako imaju korist, jer dobiju kvalitetno izgradjen objekt u jako kratkom roku, a naša gradjevinska operativa ima. neprekinuto zaposlene kapacitete.
Pored već pomenutih radova za 1981 godinu u pojedinim OOUR, koje ne nabrajamo posebno, računamo i na nove poslove.
Uopće konstitiramo da je konkurencija izuzetno porasla. U Ljubljani se npr. na svakoj licitaciji pojavi osam do deset ozbiljnih nuđioca, što govori da će ubuduće biti moguće preuzimati nove radove pod jako konkurentnim uvjetima, a to znači da će svatko na svom radnom mjestu morati u cjelini da obavi preuzete zadatke, inače pojedine OOUR neće moći uspješno poslovati.
Kada razmišljamo o U:ue gdje bi sve naši gradjevinari izvodili radove u narednjo godini, pomenimo i to da smo nedavno potpisali sporazum za izgradnju 300 stanova godišnje u narednih od pet godina u Sarajevu. Sa investitorom SIZ za stanove grada Sarajeva dogovorili smo se da će objekti u cjelini biti izgradnjeni po našoj tehnologiji, što je za PIONIR lijepo priznanje, a prije svega obveza da ćemo preuzeti zadatak u cjelini ispuniti.
Ujedno je važno i to da će na tom gradilištu biti zaposleno 250 radnika. Dodajmo i to da je Pioniru preko natječaja od organizacijskog komiteta za izvodjenje zimskih olimpijskih igara 1984 g. u Sarajevu priznata sposobnost za izgradnju svih olimpijskih objekata, a od nas je ovisno kako ćemo priznanje iskoristiti prilikom predaje pojedinih objekata za izgradnju.
I u 1981 godini Pionir će izvoditi i radove u inozemstvu. Radi se o manjem obimu radova u Kulkv/itzu u NDR te za veće radove u prijateljskoj i nesvrstanoj Libiji.
Kao svi ostali i Pionirovi gradjevinari preuzimamo teret stabilizacijskih mjera, a Pionirova organiziranost kod kuće i u inozemstvu te osposobljeni kadrovi na svim nivoima su ipak garancija da možemo uspješno da privredjujemo i u pooštrenim uvjetima.
ANTON VIRC
Gradnja opornega zidu med voštialovo ulico in Cesto herojev v Novem mestu. - Izgradnja podpomog zida zida između Koštialove i Ceste Heroja (foto: K. Borsan).
Novosti kod utvrdjivanja i rasporedjivanja ukupnog prihoda i dohotka
Kako izgleda od 1. januara 1981 godine počet će važiti novi zakon o utvrdjivanju i rasporedjivanju ukupnog prihoda i dohotka koji će zamijeniti sadašnji zakon na tom području. Novi zakonski propis donosi neke zanimljive novosti koje će1 malo olakšati poslovanje organizacija udruženog rada na nekim područjima i olakšati stjecanje ukupnog prihoda odnosno dohotka.
Dobro je da pomenemo one zakonske novosti koje su najzanimljivije za naše OOUR odnosno našu radnu organizaciju u cjelini
Novi zakon omogućava da se jedan topli obrok dnevno može obračunavati u breme materijalnih troškova kod onih radnih zadataka odnosno poslova, koja su fizički napornija i zahtijevanju od radnika tjelesnu kondicija Po novom ćemo jedan topli obrok moći obračunavati u breme materijalnih troškova, ako republički Društveni dogovor o utvrdjivanju i raspodjeli dohotka, koji je u Sloveniji u pripremi i vjerojatno će biti usvojen drugom polovinom decembra, bude odredio za koje radnike i u kojoj visini je to moguće.
Po novom će u ukupni prihod biti moguće uključiti
iznose koji su bili postignuti na temelju upotrebe sitnog inventara, ambalaže i druge robe koja ima karakteristike konačne potrošnje u organizaciji udruž-benog rada Isto će vrijedjeti i za iznose dobivene pomoći za naknadu štete kao posljedice elementarnih nesreća bez obzira na to da li se radi o pomoći u novcu ili o pomoći u naturalnom obliku, na primjer materijala itd.
Samoupravne interesne zajednice su moguće viškove dohotka koje su ostvarile vraćale već poslije toga kada su organizacije udruženog rada v privredi usvojile završne račune. Po novom će organizacije udruženog rada moći da izvrše preraspodjelu dohotka na temelju vraćenih viškova za prethodnu godinu, bez da bi morale te iznose ponovo uključiti u ukupni prihod.
Privredne organizacije moći u ukupni prihod uključivati i dinarske iznose, postignute na temelju prodaje robe i usluga na kredit u inozemstvu, pod uvjetom da je kredit odobren u skladu sa zakonom o deviznom poslovanju, odnosno da se radi o vlastitim slobodnim kreditnim sredstvima ili o sredstvima od inozemnog kredita odnosno domaćeg bankovnog kredita u te svrhe.
Po novom će se u plaćenu realizaciju udruženog rada ubrajati i iznosi na temelju avaliranih mjenica u ime naknade poreskih i dnigih obveza koje će biti izdate do posljednjeg dana obračunskog razdobij w, kao i iznosi iz obveznica koje dospiju za isplatu u roku od 90 dana od
zadnjeg dana obračunskog razdoblja za koje postoji jamstvo.
U buduće će organizacije udruženog rada moći ubrajati u ukupni prihod i dio prihoda koje organizacija postigne preko poduzeća, formiranog u inozemstvu koji će biti uplaćeni na njen devizni račun kod naših banaka odnosno kod banaka u inozemstvu.
Novi zakon omogućava da se rasporedjivanje zajedničkog prihoda može obavljati i preko prelaznog računa u Internoj banci. Isto tako zakon omogućava da se iz dohotka osnovne organizacije udruženog rada izdvoje sredstva za solidamosnu stambenu izgradnju, naravno pod uvjetom da je takvo rješenje predvidjeno i republičkim zakonom.
Ođredjene izmjene pređvidja zakon i kod poslovanja banaka, jer će banke morati odrediti zajednički dohodak i rasporediti ga, te prenijeti na žiro račune osnivača banke tj. organizacija udruženog rada. Po sadašnjim propisima banke su najprije pokrile materijalne troškove i sredstva za radnu zajednicu banke, a ostali prihod rasporedile su u fondove banke i samo mogući ostatak su rasporedile na žiro račune svojih osnivača.
Novi zakon više ne obavezuje osnovne organizacije udruženog rada da moraju utvrditi i raspodjeliti ukupni prihod i dohodak radnih jedinica i pogona u inozemstvu i time će biti pojednostavljeno vodjenje knjigovodstva za te jedinice.
MARKO SVETINA
OPRTI NA LASTNO ZNANOST IN DOMAČO INDUSTRIJO
„Precej hitro posodabljamo oborožene sile. Veliko osnovnih sredstev in sistemov oborožitve in vojaške opreme se je vključilo v bojni sestav naših enot in občutno prispevalo k večji učinkovitosti protioklepne in protiletalske obrambe ter pehotne oborožitve, k večji gibljivosti enot, učinkovitosti obalne in pomorske obrambe ter obrambe zračnega prostora, k posodobitvi sistema zvez in poveljevanja itd. Precejšen del teh sredstev smo ustvarili tako, da smo se bolj oprli na lastno znanost in domačo industrijo, kar je pomenilo korak naprej v prizadevanjih za modernizacijo in krepitev bojne pripravljenosti in obrambne sposobnosti naše države. Fizični obseg tehnične modernizacije pa terja precejšnja finančna sredstva. Zato bomo vsestransko ukrepali, da bi z zmanjšanjem drugih oblik porabe zagotovili nepretrganost tehnične modernizacije ..."
NIKOLA LJUBIČIĆ - 26. 11. 1980
ZAKAJ KREPIMO LJUDSKO OBRAMBO?
„Tudi danes so na svetu sile, ki jim takšna Jugoslavija ne ustreza in skušajo spodkopati njeno trdnost in stabilnost. Zato si moramo prizadevati, da bomo še bolj razvili sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in v skladu s tem krepili in usposabljali naše oborožene sile ..."
NIKOLA LJUBIČIĆ -26. 11.80
Povezivanje SGP Pionir sa Keramikom, Novomontažom i TGP Metlika
Suradnja između organizacija udruženog rada koje djeluju u okviru takozvanog građevinskog reprodukcijskog ciklusa, dosada je bila dosta slabo i neodgovora-juće organizirana.
Odnosi ubrzanog tehnološkog i ostalog razvoja imperativno zahtijevaju da se suradnja, prilagođivanje, usklađivanje i povezivanje među organizacijama udruženog rada kvalitetno poboljša i postigne viši nivo. Normativo, ti su se procesi uredili novim Ustavom i Zakonom o udruženem radu. Sa-
da se i u praksi ostvare kretanja i odredba ovih akata.
U privredi napreduje onaj koji je efikasan, koji ima efikasnu organizaciju i moderan poslovni proces. To je moguće postići samo onda ako su privredni subjekti otvoreni i prilagodljivi za sva suvremena zbivanja.
Svjedoci smo velikih procesa povezivanja, koje možemo pratiti kako na međunarodnom području tako i u našoj sredini. Obzirom na to da se o povezivanju mnogo govori i piše, dobro je da se na početku odredi i sam pojam povezivanja. Povezivanje znači proces formiranja novih asocijacija, proces ostvarivanja nove jedinice in više pojedinačih djelova koji su povezani u racionalni sistem.
Niti jedna nacionalna ekonomija kao i nijedna privredna ćelija ne može očekivati perspektivni trend rasta bez. povezivanja. Kategorija ekonomske odnosno privredne povezanosti predstavlja dakle zakonitost i imperativ razvoja proizvodnih snaga, kako u makro, tako i u mikro ekonomiji.
Procesi koje preuzrokuje ova kategorija odražavaju u takvim kvalitetnim i kvantitetnim oblicima i dimenzijama da možemo govoriti o revolucionarnom događanju. Dolazi do nove raspodjele rada i uvjeta u privređivanju, koji zahtijevaju nove oblike i načine poslovanja, koji su različiti od klasičnih. Povezivanje je kompleksan privredni proces. Možemo ga obraditi iz slijedećih kutova:
a)	ekonomski,
b)	društveni,
c)	pravni,
d)	tehnično—razvojni,
e)	tehnološki,
f)	financijski,
g)	komercijalni,
h)	organizacijski,
i)	kadrovski.
Svi ovi aspekti uvjetuju, a po drugoj strani i utječu na povezivanje.
Konačni i opći ciljevi svih povezivanja moraju biti postizanje što racionalnijih i optimalnih rezultata i to sa postojećim sredstvima i kadrovima. Taj opći cilj moguće je raščlaniti na niz manjih, analitičnih ciljeva, a to su:
a)	povećanje produktivnosti rada,
b)	poboljšanje kvalitete proizvodnje,
c)	povećanje ekonomičnosti,
d)	povećanje rentabilnosti,
e)	povećanje proizvodnje,
f)	bolja iskorištavanja resursa,
g)	poboljšanje organizacije poslovanja te optimalna kombinacija i iskorištavanje raspoloživih izvora poslovnog procesa,
h)	davanje cjelovite ponude.
U praksi više puta dolazi do nepravilnog razumjevanja biti i ciljeva povezivanja, što ima za posljedice da	su rezultati!
neodgovarajući	i nesigurni.
Umjesto da bi privredno povezivanje bilo samo sredstvo za postizanje određenih ciljeva, zbog neznanja i nepravilnog, kampanjskog rješavanja konkretnih privrednih pojava izrodi se i postane samo sebi cilj.
Povezivanje kao jako dinamičan i po obliku jako bogat proces ne podnosi forsiranost, nepromišljene akcije i preura-njenosti. Najveća opasnost normalnom procesu povezivanja prijeti upravo od statičnog, površnog i mehaničkog postupka.
Da bi proces povezivanja uspješno počeo i izvodio se potrebno je naći zajedničke, točke subjekata koji se povezuju. Ako tih zajedničkih točki nema, bolje je već na početku ukinuti proces povezivanja. Ako se pak nađu zajedničke dodirne točke koje povezuju dvije ili više privrednih organizacija potrebno je također naći oblike suradnje i područje na kojem se sudjeluje.
U teoriji i praksi prihvaćeno je načelo da je proces povezivanja srazmerno zapleten i da posebno u početnoj fazi zahtijeva veliku dozu strpljivosti. Naime, zbog izuzetne kompliciranosti povezivanja mogu prevelika očekivanja i forsiranost dovesti do negativnih pojava, koje mogu diskreditirati cijeli proces i postaviti pod znak pitanja, doduše, dobro zamišlje-nw in sa stajališta ekonomskih zakonitosti opravdana rješenja Novi Ustav, a posebno Zakon o udruženom radu rađaju nove odnose koji omogućavaju da dosadašnju suradnju ojačamo, te obogatimo novim oblicima i sadržajem. Tu je prije svega naglasak na sadržaju iako i oblik ne smijemo zanemariti.
Zakon o udruženom radu koji je konkretizirao odredbe Ustava o odnosima u neposrednoj proizvodnji i društvenoj nadgradnji ne samo da omugu-ćava, već i zahtijeva da se društveno ekonomski odnosi postave na novu osnovu, koja se mora odvojiti od starih spona dominacije, iskorištavanju, do-prinošenja tuđeg rada, poduzeća, tržištva i ostalih kategorija koje smo nasljedili iz kapitalističkog proizvodnog sistema.
Umjesto tih kategorija moramo uvažavati kategorije koje su našle sumaran izraz u dohodov-nim odnosima. Novi odnosi od svih učesnika u proizvodnoj i neproizvodnoj sferi iziskuju međusobnu suradnju, usklađivanje, prilagođivanje i povezivanje. Jedina svrha novih odnosa, Određenih zakonom o udruže-
nom radu je ta da služi koristima udruženog rada. Tim je odnosima strana svaka, privatizacija, svaka egocentričnost ili monopolizam: sve je dakle podređeno samo jednom cilju i to interesima i koristima udruženog rada.
Tim događanjima u sredini mora se, naravno, prilagađivati i Pionirov poslovni sistem. Doduše već odavno je jedna od osnovnih karakteristika Pionirove poslovne politike otvorenost za sve novosti i sluh za suvremene tokove u procesu privređivanja.
Na inicijativu među općinske, privredne zbornice za Dolenj-sku i dubljeg povezivanja učesnika, koji sudjeluju u širom ciklusu gradnje, u Dolenjskoj regiji počeli su se pripremati temelji za povezivanje ovih privrednih subjekata sa SGP Pionir Novo mesto. Ti subjekti su:
a)	TGP Metlika,
b)	Keramika i
c)	Novomontaža, Novo mesto
U sve četri organizacije udruženog rada bile su imenovane posebne komisije koje su izradile elaborate o mogućnostima, područjima i ciljevima šireg povezivanja.
Po širim svestranim raspravama na svim nivoima pomenute četiri organizacije udruženog rada utvrdile so da postoji ne samo širi društveni interes već f interes navednih organizacija udruženog rada o tješnjem međusobnom povezivanju.
To povezivanje bi ovako trebalo izgledati u najširem organizacijskem smislu: SGP METLIKA trebala bi se uključiti u Pionirov poslovni sistem kao jedanaesta OOUR s time da bi se prethodno udružile OOUR građevinarstvo i OOUR obrt. OOUR Transport in OOUR Kontrola se zbog karakterističnih djelatnosti neće priključiti Pioniru.
Jedinstvena radna organizacija Keramika Novo mesto trebala bi se uključiti kao trinaesta OOUR u RO SGP „Pioniri’.
Postojeća Novomontaža trebala bi se priključiti SGP Pionir kao četrnaesta OOUR, s tim da bi se prethodno Novomontaža OOUR elekrtoinstalacije i OOUR strojne instalacije udružile u jednu OOUR.
Radnici TGP Metlika, Keramika, Novomontaža, kao i Pionira će se još u okviru ove godine samoupravno odlučiti o navedenim uključenjima tako da bi u slučaju uspješnog rezultata već.s novom organizacijom stupili u novo srednjoročno razdoblje 1981 - 1985.
JANEZ GABRIJELČIČ
Gibanje osobnih dohodaka u mjesecu oktobru
Zaključci društvenopolitič-kih organizacija i samoupravnih organa obzirom na zaštitu životnog standarda radnika sa najnižim osobnim dohotcima već su urodili određene uspjehe. Naime pregled najmanjih neto osobnih dohodka u mjesecu oktobru pokazuje da u ovom mjesecu nijedan radnik u našoj radnoj organizaciji nije dobio niži osobni dohodak za rad u redovnom radnom vremenu, nego što je zajamčeni osobni dohodak. Samo su dva radnika dobila neto osobni dohodak niži od 5.000 din i to jedan u’ OOUR Mehaničko kovinar-skom pogonu i drugi u OOUR gr. s. Zagreb. Pregled najnižih osobnih dohodaka u oktobru mjesecu pokazuje da su se gibali od 4.789 din pa do 7.232 din neto mjesečno. Manje od 6.000 din u tom su mjesecu za redovno radno vrijeme zaslužila tri radnika.
Zanimljiva je i starosna struktura radnika koji su dobili najniže osobne dohotke. Naime, ne radi se o starijim radnicima kojima već slabi tjelesna snaga in koje bi trebalo uzeti kao socijalne primjere, već su to radnici rođeni uglavnom u izadoblju od 1957 do 1963 godine. Samo dvojica iz tog pregleda su stariji, rođeni 1930 i 1938. Iz ovih podataka možemo zaključiti da se uglavnom radi o početnicima koji će uz odgovarajući radni žar i disciplinu moći da napreduju na zahtjevnije radne zadatke i poslove, premašivati norme i time će se i povećati i njihova mjesečna zarada.
Važno je da u oktobru mjesecu nije bilo niti jednog radnika koji bi dobio niži. osobni dohodak od zagarantiranog za puno radno vrijeme, jer je još u septembru bilo 80 takvih radnika. Dekle već su stvoreni neki pozitivni pomoći.
Uz ovo razmišljanje trebalo bi uporediti našu politiku raspodjele sredstva osobnih dohodka sa stajalištima republičkog savjeta Saveza sindikata Slovenije koje je usvojio na svojoj posljednjoj sjednici, kada se raspravljalo o primjedbama na Društveni dogovor o raspodjeli po radu, koji će
najvjerojatnije biti usvojen u mjesecu decembru. Uz to je republički savjet Saveza sindikata Slovenije utvrdio da treba posvetiti više pažnje i vrednovanju proizvodnog rada, rada pod težim uvjetima i stručno kolektivnog rada koje je od sada u uporedbi sa rutinskim i administrativnim radom premalo cijenjeno. I na tom smo području u našoj radnoj organizaciji napravili neke pozitivne pomake, čiju pravilnu usmjerenost potvrđuju upravo pomenu-ti zaključci republičkog savjeta Saveza sindikata Slovenije. Kod toga mislim prije svega na uvođenje » A” vrednosnih razreda za radnike u proizvodnji, a također i proba stimulativnijeg nagrađivanja rukovodećih radnika u OOUR i u radnoj organizaciji. Mislim da je kod ovako zacrtane politike raspodjele po radu potrebno ustrajati, iako je ponekad zbilja teško, povući granicu što je proizvodn-i, a što neproizvodni rad. Mnogi će neradno priznati da uglavnom obavlja rutinske zadatke u okviru uputa i naloga i zato je normalno da su i otvori protiv takve politike raspodjele osobnih dohodaka.
Ta su pitanja važna u vrijeme kada tako reći postoji pojava općeg bijega iz proizvodnih u neproizvodne pozive. Pogledajmo samo na nedostatak proizvodnih radnika u građevinarstvu, rudarstvu, metalurgiji i
strojarstvu. Pomenutim mjerama također nismo zaštitili dosta životnog standarda radnika. Ipak svi bi morali biti svjesni toga da veća produktivnost i kvalitet rada daje veći dohodak, a taj veće mogućnosti za više osobne dohotke i time viši životni standard zaposlenih.
Ako ubuduće hoćemo postizati veću produktivnost i bolji kvalitet rada, treba svugdje u
proizvodnji poboljšati organizaciju rada, a isto tako i stručnih službi, gdje bi bio cilj da treba s istim brojem radnika obaviti više posla.
Pomenute mjere raspodjele po radu ne znače da smo time našli odgovor na pitanje kako poziv građevinara napraviti zanimljivijim da bi se omladina lakše odlučivala za taj poziv i da više ne bi bilo takve fluktuacije u građevinarskoj operativi. poie(j odgovarajućih osobnih dohodaka koji bi morali biti visoki u građevinskoj operativi i kod drugih težih proizvodnih radnika, potrebno ie poboljšati uvjete tada, a isto tako ili još važnije je da se svaki pojedinac dobro osjeća u kolektivu.
Upravo na tom području rada kadrovskih službi do sada nismo napravili skoro ništa, jer premalo radimo

sa ljudima, koji su previše prepušteni sami sebi i premalo se zanimamo što radi i kakav je njihov život poslije radnog vremena.
MARKO SVETINA
O NADALJNJEM RAZVOJU JLA
„ .. .Jugoslovanska ljudska armada, ki smo ji kot udarnemu delu naših oboroženih sil namenili vlogo, da zavrne glavne sile morebitnega napadalca, se mora v prihodnje odlikovati z neomajno moralno-politično enotnostjo in razpolagati z najsodobnejšim orožjem, ki spada v vrh svetovnih dosežkov. Zato moramo neizogibno in nenehno razvijati intenzivno ideološko-politično in vzgojno delo in zboljšati bojno izurjenost, zlasti za protiletalski, protioklepni in protidesantni boj. Nenehno si moramo prizadevati za krepitev strelne moči, maneverske sposobnosti in prožnosti operativne armade in teritorialne obrambe."
TITO-21.12. 1976
Nekoliko riječi o radu
konferencije OO sindikata u SGP Pionir
Konferencija osnovnih organizacija saveza sindikata u SGP Pionir udružuje trinaest OOSS, od toga jedanaest u OOUR i po jednu u RZZS i internoj banci.
Uloga sindikata je sve nužnija u našem društvu, posebno u sadašnjim teškim privrednim i ekonomskim odnosima koji vladaju u svijetu i kod nas. Sve to zahtijevalo je aktivniji rad konferencije i pojedinih OOSS u našoi RO u ovoj godini. Već u planu rada konferencije za 1980 godinu, kojeg smo početkom godine usvojili na općem zboru konferencije, odlučno smo zacrtali put od kojeg nismo-odstupali tokom godine. Posebnu brigu posvetili smo i još je uvijek posvećujemo praćenjem izvođenja stabilizacijskih mjera i mjera za poboljšanje poslovanja. Zajedno sa samoupravnim, organima i rukovodećom strukturom naše RO ulužili smo mnogo napora za smanjenje materijalnih troškova kao i na području ispunjavanja ugovornih obveza, prije svega obzirom na rokove i kvaliteta Možemo reći da smo u velikoj mjeri uspjeli, jer su rezultati privređi-
(Nastavak sa prij. stranice)
vanja u prvih devet mjeseci poslovanja obzirom na stanje u privredi jako povoljni.
Ali time još ne smijemo biti zadovoljni, jer imamo još mnogo rezervi prije svega subjektivne prirode koje moramo iskoristiti. Zato će trebati još mnogo napora prije nego što budemo mogli reći da svaki član kolektiva zbilja doprinosi toliko koliko može i da ćemo moći sprovesti stabilizacijske nacrte koje smo zacrtali. Kod toga moramo radniku omogućiti normalne životne i radne uvjete, jer će jedino tako moći normalno da radi, zato je konferencija neprekidno suočena i sa iješavanjem tih' problema. SGP „Pionir” također je i potpisnik samoupravnog sporazuma o garantiranju minimalnih standarda radnika i možemo tvrditi da uvjete koje narodi, ispunjavamo više nego ostale radne organizacije u općini Novo mesto. U svim većim mjestima imamo samač-ke domove i menze, ali uprkos tome moramo poraviti uvjete na udaljenim gradilištima gdje radnici još uvijek nemaju iste uvjete kao oni u samačkim domovima. Prije svega moramo poboljšati kulturni i sportski život i na tom su području ove godine već napravljeni prvi koraci. Upravo na podsticaj konferencije OOSS bili su po OOUR i RZZS imenovani kulturni animatori, koji sačinjavaju odbor za kulturu na nivou RO koji je već počeo djelovati.
Informiranje je jedno od važnijih zadataka s kojima se konferencija bavi, jer smo svi svjesni toga da se samo dobro i pravilno obaviješten radnik može aktivno uključiti u samoupavno odlučivanje. Upravo zbog toga smo veliki naglasak dali obavještavanju preko glasila PIONIR, a u razvoju je i „IZVJESTILAC14, koji će izlaziti svakih četrnaest dana i po potrebi, a u njemu će biti objavljeni svi važniji do-gođaji na području samo-uprvljanja, privređivanja i poslovne politike RO. U vezi informiranja imali smo i sastanak s konferencijom CK SKS za obavještavanje i političku propagandu. Konferencija OOSS dala je i podsticaj za formiranje odbora za obavještavanje koji djeluje na nivou RO. Konferencija OOSS sudjeluje i kod dograđivanja sistema raspodjele po radu i rezultatima rada. Naime moramo biti svijesni da je samo rad ovaj, koji nam reže dalji ili tanji komad kruha, zato bi se svi svjesni subjekti morali uključiti u sistem raspodjele po radu i odlučno nastupati protiv nereda, neopravdanih izostana-
ka i td. Ovoj problematici posvećana je i II. konferencija SSS, koje će biti 17. decembra u Ljubljani i na kojoj će sudjelovati i naši predstavnici.
Na kraju da pomenem još i to da konferencija OOSS SGP Pionir aktivno surađuje sa općinskim sindikatom Novo mesto kao i u koordinacijskom savjetu SS SOUR GIPOS.
MILAN KAPETAN
Djelovanjem u omladinskoj organizaciji osposobljavaju se novi
samoupravljači
Biti revolucionaran omladinac i danas znači biti u prvim redovima borbe, kao što je govorio Tito: „Još više biti okrenut rješavanju tekućih i drugoročnih zadataka u razvoju socialističkog samoupravljanja, realiziranju politike stabilizacije, poboljšanju sistema raspodjele po radu, reformi obrazovanja, poboljšanja uvjeta rada i života radnih ljudi i gradjana, a to znači i omladine, kao i iješavanje specifičnih problema omladine danas. Samo tako će omladina i SSO biti u matici života”.
Djelovanjem u omladinskoj organizaciji soposobljavanju se novi samoupravljači, organizirano se uvode u sistem socialistič-ke samoupravne demokracije u kojem omladina sa drugim radnim ljudima snosi ravnopravnu i punu odgovornost za sve odluke. SSO mora svoju društvenu ulogu ostvariti širokim samoupravnim sakupljanjem omladine i njenom suradnjom u svim samoupravnim tokovima.
Kako omladina u Pioniru ostvaruje gore navedene ciljeve? Mislim da se bez bojazni može	reći da	u Pioniru
omladina nije nekoliko godina nastupala organizirano. Bili su pokušaji, ali ostalo se na pokušajima jer nije postignuta dovoljna širina i kontunuitet u djelovanja
Takva višegodišnja stagnacija prouzrokovala je veliku štetu mladoj generaciji u našoj radnoj sredini	i velike	teškoće u
ponovnom konsolidiranju SSO u RO odnosno po OOUR i u RZZS.	Naime,	nedovoljno
uključivanje mladih u politički život i	suradnju	u borbi za
razvoj samoupravnih odnosa u dosta slučajeva je uzrok negativnim pojavama i deformacijama u njenoj inače pozitivnoj
usmerjenosti. Ima dosta pojava destruktivne kritike od strane jednog dijela omladine, širenja malogradjanštine, potrošačkog mentaliteta i slično.
U 1979 godini je pomoću drugih DPO u RO potekla široka akcija u organiziranju SSO po OOUR i oživljavanju postojećih. U maju 1980 god. konstituiran je i koordinacijski savjet SSO na nivou RO.
Mislim da smo u dosta kratkom vremenu postigli zadovoljavajuće rezultate. Organizirano je 9 OOSSO. Još nisu organizirani mladi u OOUR Projektivni biro i OOUR Togrel. U tome bi DPO tih OOUR morale odigrati odlučujuću ulogu. Većina organiziranih osnovnih organizacija počela je samostalno djelovati i uspješno se istaći u svojoj okolini u OOUR.
U Koordinacijskem savjetu svjesni smo toga da je napravljen samo prvi korak prema cilju. Pred nama je sada još teži zadatak kao što je kadrovsko usavršavanje redova omladinske organizacije, te utvrdjivanje pravilne programske usmerjenosti pojedinih osnovnih organizacija, te dosljednost u izvodjenju zacrtanih ciljeva.
Mislim da je Koordinacijski savjet na svoje tri sjednice pravilno i sistematski ukazao na probleme i rješenja. Iz načina pristupa problemima, te iz sadržanja njegovog programskog usmjerenja očito je da omladina Pionira ne misli ostati na rubu dogadjaja u OOUR odnosno RO s tim da bi organizirala samo razno razne manifestacije izlete i si. već će se svestrano uključivati u rješavanje svih pitanja razvoja i društveno ekonomskog položaja radnog čovjeka.
Koordinacijski savjet je na svojoj posljednjoj sjednici analizirao djelovanje pojedinih osnovnih organizacija, te usvojio ocjenu o njihovoj osposobljenosti i djelovanju. Ocijenjeno je da se 00 SSO OOUR Ljubljana, OOUR gradjevinski sektor Novo mesto, OOUR gr. sektor Krško i OOUR Drvni pogon uspješno uvažavaju i zacrtavaju svoj rad. Kod toga se posebno ističu 00 iz OOUR Ljubljana i OOUR gr. sektor Novo mesto. Problem je sa 00 SSO OOUR Zagreb čiji delegati ne učestvuju na sjednicama koordinacije, tako da nije poznata aktivnost te organizacije. Koordinacijski savjet se je takođjer kritički osvrnuo na djelovanje 00 SSO RZZS za koju je ocijenjeno da ne djeluje zadovoljavajuće. Predložene su i odredjene mjere za sanaciju takvog stanja.
Na temelju uspješno izvedene ankete medju stipendistima su
povedene akcije oko priprema za formiranje Kluba Pionirovih stipendista.
Pred nama je još u ovoj godini zadatak da preanalizira-mo naš rad u tekućoj godini, te da zacrtamo program rada za slijedeću godinu, koji mora biti uskladjen sa programima ostalih DPO i protkan akcijama koje će doprinijeti stabilizacijskim nastojanjima u našoj radnoj zajednici.
Mi u omladinskoj organizaciji očekujemo da će nam priteći u omoć i ostale DPO posebno K. Naime, trebat će hitno pooštriti odgovornost medju omladincima — članovima Saveza komunista za njihovo djelovanje unutar SSO, jer bi oni morali biti uzor mladim ljudima u sredini u kojoj rade i djeluju.
IVAN ILIJ ANI Ć
Obavještavanju posvetimo punu pažnju!
„OBAVJEŠTAVANJE U UDRUŽENOM RADU” je geslo IH. susreta urednika, novinara i organizatora obavještavanja koje je u Krškom bilo 7. i 8. novembra. Koliko važnu ulugu ima obavještavanje u našem samoupravnom	društvu
potvrđuje činjenica da su na susretu, pored 200 urednika i novinara učestvovali i uredni predstavnici društvenopohtič-kog života Slovenije: Franc Popit, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Jože Smole, Tone Vahen i drugi koji su svojim izlaganjima obogatili rad susreta.
Drug Popit, predsjednik CK SKS, između ostalog je rekao: „Glasila OUR su oruđa politike radne organizacije i treba da služe učvršćivanju položaja radnika. U nekima se opaža lakiranje po	narudžbi
rukovodstva i na kraju krajeva glasila moraju biti jezično i sadržajno	prilagođena
potrebama radnika, te samostalna i kritična prema negativnim pojavama”.
Vinko Hafner, predsjednik republičkog savjeta Saveza sindikata Slovenije: „Osnovne organizacije sindikata moraju veliku	pažnju	posvetiti
obavještavanju.	Bez
obaviještenog radnika ne možemo da zamislimo aktivna ulogu radnika u procesu samoupravnog odlučivanja”.
(Nastavak sa prij. stranice)
Učesnici susreta između ostalog su usvojili akcijski dogovor koji će nam biti pomagalo u dalnjem radu.
Susret u Krškom bio je u znaku akcije „Tisuću radnika-suradnika”. Bila je organizirana i izložba „Tisak u udruženem radu” u Radničkom domu. Na posebnoj su ploči bili zapisani i svi novi suradnici u glasilima udruženog rada — njihov broj se je već popeo na 1500.
Bila su dodijeljena i priznanja uglednim pojedinicama i komisijama za pomoć u akciji „Tisuću radnika-suradnika”. Takvo priznanje dobila je i komisija za obavještavanje i političku propagandu pri Općinskom sindikalnom savjetu Novo mesto.
Učesnici susreta posjetili su i tvornicu celuloze i papira „Đuro Salaj” i pivu jugosloven-sku nuklearnu elektranu u Krškom.
B. K.
Susreti na sletovima-tradicija bratstva i jedinstva .
Susreti na sletovima su. manifestacija bratstva i jedinstva omladine i radnih ljudi iz tri bratske republike, Hvratske, Slovenije te Bosne i Hercegovine, na kojima učestvuju predstavnici sedam sletskih područja: Novog mesta, Karlovca, Gospića, Siska, Bihaća, Banja Luke i Prijedora.
Susreti se priređuju u cilju održanja uspomena na veliku vojno — sportsku manifestaciju i nastavka njegovanja sportskih, susreta omladine Like, Korduna, Banije, Bele krajine, Dolenjske i Bosanske krajine, koje je rođeno u selu Trnova, općina Glina, SR Hrvatska. Tu je održan sportski susret omladine Banije, Korduna i Bosanske krajine, te jedinica NOV XIII. Banijske i VTII. Kordunaške divizije i drugih partizanskih jedinica. To je bila prva veća sportska manifestacija omladine iz zaleđa i vojske, koja je održana u tom kraju za vrijeme NOB. 1952 godine predstavnici Narodne omladine, Saveza za tjelesnu kulturu „Partizan” i drugih sportskih i društveno— političkih organizacija nekadašnjih općina Cazin, Velika Kladuša, Vojnića i Vrgjn Mosta
odlučili su da se nastavi sa održavanjem sportskih susreta omladine tih krajeva.
Kasnije se broj učesnika Sleta proširio na još neke općine iz Bosanske krajine, SR Hrvatske i SR Slovenije. Tako je nastao 9et „Bratstvo i jednakost” koji simbolizira jedinstvenost naših naroda i narodnosti, iskovanu u vatri narodno oslobodilačkog rata. Ona je manifestacija unešena i u statute općina, članica ove manifestacije kao stalni oblik suradnje i obiležja tradicija narodnooslobodilačkog rata pod nazivom „SLET BRAST-STVO I JDINSTVO”. Ova manifestacija ima svoj stalni sekretarijat, čije se sjedište svake druge godine premješta u jednu od općina — članica.
Osim sletskih nastupa, koji se izvode svake druge godine u jednom od središta sletskog područja, razvio se je cijeli niz pratećih manifestacija među kojima i „SUSRET SAMOUPRAVLJAČA” koji je postao mjesto razmjene iskustava sindikalnih radnika sletskog područja-
Pored toga mladi sletskog područja svake godine izvode sportska takmičenja, organiziraju zajedničke akcije, kao što su: ‘„SUSRET U JASENOVCU” i akcija „PUTOVIMA DELEGATA AVNOJ—a”, koje imaju za cilj da se omladina upozna sa revolucionarnim tradicijama. Pored toga priređuje se tradicionalni pohod na Triglwv a zastava sleta više godina kruži kao štafeta od jednog do drugog područja. Tome treba dodati još više družbeno—političnih i privrednih susreta, što ukratko govori da su susreti već
odavno premašili općinske, regionalne i republičke granice, te tako postali još jedan član u lancu našeg brastva i jedinstva.
Ove je godine 13., 14. i 15. novembra održan 8. susret samoupravljača na Plitvičkim jezerima. Tema susreta bila je ,, EKONOMSKA STABILIZACIJA	KAO
NAJVAŽNIJI PRIVREDNI I POLITIČKI ZADATAK”.
Izmjena iskustva o stupnju razvoja društveno—ekonomskih odnosa u OOUR imala je za cilj da u aktivnosti priprema HI. kongresa samoupravljača Jugoslavije da svoj doprinos. Obzirom na sadržaj stajališta koji su usvojeni na susretu, taj je cilj u potpunosti postignut.
Obzirom na to da će iduće godine susret samoupravljača biti u Novom mestu, a će delegati sedam sletskih područja po svoj prilici posjetiti i našu organizaciju, bilo bi potrebno da se upoznamo sa tradicijom i sadržajem susreta, kako bi se za to mogli adekvatno i pripremiti.
IVAN ILIJANIĆ
Mesec borbe
protiv
alkoholizma
Tu i tamo napiše se nešto o alkoholizmu o tej tako čestoj bolesti ali mnogi čitatelji samo s nerazumevanjem mahnu glavom ili čak naprave šaljivu primedbu na račun alkoholičara i apstinenta i time se sve završi.
Među ljudima je prošireno vjerovanje da alkohol podiže snagu za rad, da jača krv, da podiže odpornost. Gotovo opčenito se \jeruje da je piče prijeko potrebno prilikkm obavljanja težkih fizičkih poslova. I vjerovanje prema kojem alkohol poboljšava umjetničko stvaranje također je vrlo prošireno.
Neki se npr. brane kako je i Churchill mnogo pio, a da pri tome ni na čas ne pomisle da su Churchilu slični samo po pijenju.
Po raznim vjerovanjima prihvaćenima među našim ljudima, npr. kako je alkohol potreban pri teškom fizičkom radu u teškim uvjetima, potječe pojava potrošnje alkoholnih pi-ča proširena među fizičkim radnicima i onima koji rade po teškim uvjetima. To je donekle i uvjetovano nemarom radnih organizacija, koje radinicima s takvim radnim uvjetima ne osiguravaju zdravi, svježi napitak. Radnik koji radi na vručini gubi znojenjem veliku količinu tekućine iz tjela pa je razumljivo da tu tekućinu mora nadomjestiti pićem. Ako nema pri ruci brezalkoholnih napitaka, pit če lakoholna piča, osobito ako se uzmu u obzir več spomenuta vjerovanja o njihovoj korisnosti.
Usljed nekritičnosti izazvane alkoholom i lažnog osjećaja snage, osoba koja se nalazi pod utjecajem alkohola smatra se, međutim snažnijom i misli da bolje obavlja zadani posao nego kad je trijezna. Alkohol umanjuje otpornu snagu organizma, pa se sraka bolest alkoholičara
(Nastavak na si. stranici)
	
mm m ' mU	»	iCTj* jM|gjgl	I
Z otvoritve prizidka osnovne šole Šentjernej ob občinskem prazniku 29. 10. 1980. - Na otvorenju dozitka OŠ Šentjernej za općinski praznik 29. oktobar 1980 (foto: K. Boisan).
(Nastavak sa prij. stranice)
znatno teže liječi, zahteva dulji izostanak s posla.
Alkoholizam izaziva oštećenje mnogih organa, slabi otpornost organizma i time dovodi do teškog smanjenja radne sposobnosti. Osim toga nepouzdanost alkoholičara, njegovo često izostajanje s posla i opijanje daljnji su oblik smanjenja radne sposobnosti u tijeku alkoholizma. U alk oholi čara tijekom vremena nastupa promjena ličnosti, koja uvjetuje gubitak osjećaja dužnosti, nemarnost prema obiteljskim dužnostima i uopče moralno i etičko propadanje.
Tim svojim značajkama alkholičar dovodi do napetosti i nezadovoljstva radne skupine u kojoj radi. On oštećuje ugled poduzeća, što se očituje nepo-verenjem poslovnog partnera u takvo poduzeće.
Suzbijanje (prevencija) prekomjernog pijenja, alkoholizma i njegovih štetnih posljedica na rad zahtjeva posebne metode rada. Na radilištu treba npr. osigurati dovoljno svježe vode ili drugih brezalkoholnih napitaka za utaživanje žeđi, osobito ako se radi na velikoj vrućini, ili pod inače težim uvjetima. To se u nekim zemljama rješava posebnim strojevima za hlađenje vode i opskrbom jeftinim voćnim sokovima ili mlijekom.
Radna organizacija bi trebala tom problemu posvetiti mnogo više vremena, a organi samoupravljanja i sindikalne organizacije bi ga češće morale stavljati na dnevni red.
Radna organizacija neka priređuje predavanja, diskusione skupine te plakatima, filmovima upozna radnike sa štetnim djelovanjem alkohola (to bi se moglo preko programa suzbijanja teškoća vezanih uz pijenje alkoholnih piča, i kluba liječenih alkoholičara).
Teško je prikazati šttete koje alkoholizam roditelja nanosi odgoju i društvenom položaju vlastite djece. Poznato je da alkoholičar najčešće dolazi iz obitelji alkoholičara. Zanimljivo je spomenuti da veliki broj djece, koju služba socijalne zaštite smješta u domove, dolazi iz obitelji alkoholičara.
Alkoholičar ne samo umire prije nego nealkoholičar več i prije gubi radnu sposobnost. Računa se da alkoholičar u životu izgubi bar 10 radnih godina.
Posebno su za alkoholizam i poteškoće koje on izaziva oduvjek bih zainteresiram sami alkoholičari i članovi njihovih obitelji. Riječ je o osobama koje doduše imaju veliko praktično iskustvo o bolesti alkoholizma, ali nisu sposobni niti
znaju kako bi sebi mogli pomoči. Članovi obitelji alkiholičara gledaju propast svjih bližnjih, a ne znaju kako bi im uspješno pomogli u liječenju njihove bolesti, kao što ne znaju ni kako da sami sebi pomognu u uklanjanju svih poteškoća, obiteljskih, gospodarskih i drugih socijalnih nedaća koje prate alkoholičara i njegovu obitelj.
Treba je reči da je zdravstvena zaštita postala tako opsežna i skupa da ni najbogatije zemlje ne mogu omogućiti svojim građanima punu zdravstvenu i socijalnu zaštitu. Zato se zdravstvena i socijalna zaštita sve češče organiziraju tako da se odgojem i naobrazbom građani osposobe za pružanje samopomoči i pomoči svojim bližnjima.
V večini primerov se alkoholik
sam ne more resiti alkoholizma. - U najviše slučajeva alkoholik ne može se sam iješiti alkoholizma.
RSI opčine Novo mesto - kuglanje
U okviru Radničkih sportskih igrara općine Novo mesto za 1980 godinu završena su takmičenja u kuglanju za ženske i muške ekipe.
Svaka je ekipa imala 2 nastupa u borilaškim igrama u kuglani DOMA JNA u Novom mestu, a postignuti su slijedeći rezultati:
ŽENSKE EKIPE:
1.	NOVOLES (262 + 280) 542 čunjeva
2.	PIONIR (276 + 261) 537 čunjeva
3.	NOVOTEKS (233 + 259) 492 čunjeva
4.	KRKA (244 + 247) 491 čunjeva
5.	OPĆINA (222 + 223) 445 čunjeva
6.	ISKRA 445; 7. IMV 426; 8. SDK 382; 9. MILICA 340; 10. LABOD 187 — samo jedan nastup
Treba pohvaliti jako dobar nastup naše ekipe, jer je premočno osvojila 2. mjesto s minimalnim zaostatkom za pobjednikom.
Nadajmo se da će im iduće godine sportska sreća biti naklonjenija i da ćemo ih moči ponovo pozdraviti kao pobjednice. Naravno bez ozbilnog rada i treniranja neče biti napretka, već samo stagnacija i pad.
MUŠKE EKIPE:
1.	KRKA (535 + 475) 1010 čunjeva
2.	NOVOTEKS (508 + 471) 979 čunjeva
3.	IMV I (515 + 449) 964 čunjeva
4.	PIONIR I (455 +466)921 čunjeva
5.	BORAC (434 + 485) 919 čunjeva
6.	ISKRA N. m. (489 + 374) 863 čunjeva
7.	IMV II (447 + 395) 842 čunjeva
8.	MILICIJA (399 + 436) 835 čunjeva
9.	DOM JNA (392 + 420) 812 čunjeva
10.	PIONIR II (416 + 379) 795 čunjeva
11.	CESTNO PODJETJE -779; 12. UMIROVLJENICI -773; 13. OPĆINA - 762; 14. INDUSTRIJA OBUTVE - 739; 15. SDK - 722; 16. KREMEN
-	720; VGP-713; 18. ISKRA ŽUŽEMBERK - 673; 19. OPEKARNA ZALOG - 465; 20. NOVOLES - 430; 21. GG Novo mesto - 406; 22. ELA — 357; 23. NOVOGRAD - 357; 24. ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST - 330, 25. SABOD
-	305, 26. KOVINAR - 299, 27. ŽELEZNIČAR - 288 (ekipe od 20-27 mjesta imaju samo jedan nastup).
Ne možemo biti zadovoljni uvrštenjem muške ekipe obzirom na kvalitet takmičara, a posebno ako znamo daje ekipa obavila svoj prvi nastup sa igračem manje. Treba ponovo izvršiti selekciju i sa izabranim takmičarima savjesnim radom i disciplinom učvrstiti ekipu za stalno postizanje rezultata prema stvarnoj sposobnosti ekipe.
Na kraju trebamo da objema ekkpama izrazimo priznanje za učešće i postignuta uvrštenja, jer će nesumljivo odlučujuće doprinostiti zajedničkom uvrštenju naše radne organizacije u okviru RSI - 19800.
IVAN ROVAN
S stanovanjsko izgradnjo hitimo kar se le da, pa komaj gremo v korak z vsemi potrebami. Na sliki: bloki v Bršljinu med letošnjo gradnjo.
Novoletne čestitke
Ob ponovni licitaciji za dela v Rogaški slatini si TOZD Krško po tihem poje naslednjo melodijo:
„ Bod’ moja, bod’ moja, ti bom lešnikov dal
TOZD Novo mesto čestitajo stanovalci Ceste herojev in ji poklanjajo zasluženo pesem:
, Hiš’ca ob cest’ stoji, notri pa dekle spi, na balkonu se pleničke sušijo, okol’ objekta fasadni odri stojijo, delovodja pa mimo gre, pa se smeji...
TOZD Ljubljana. Yulon ji poklanja za uspešno končani obračun naslednjo melodijo:
„ Lan sem ji kupu cukra, kofeta, letos bi rada že celga teleta
TOZD Zagreb želijo obilo uspehov vsi gradbeni TOZDin jim poklanjajo naslednjo pesem:
». .. Danas si cvet, sutra uvela ruža,
uzmi sve što ti život pruža!"
TOZD SPO priporoča Outinord opaže, ob podražitvi lesa pa poklanja vsem gradbenim TOZD naslednjo pesem:
, Sinoć’ sem na gradbišču stal, na oni strani bloka, slišal sem en mili glas, kako opaž mi poka. “
TOZD Investogradnja Sarajevo
Gradbeni TOZD jim poklanjajo primemo pesmico:
, Tria baba lan, da joj prođe dan
TOZD DSSS pa si bo ob novem letu zapela:
»Mi se imamo radi,
radi, radi, radi.. .kot po navadi. “
TOZD TKI. JAT jim želi še več „paketov14 po Jugoslaviji in tujini Delavska kontrola pa želi, da potujejo z zelenimi vlaki s pesmijo v srcu:
, Glej na oknu (vlaka) obrazek bled, na licu solzic sled
TOZD Projektivni biro: gradbena operativa brez dela jim do nadaljnjega poklanja ob novem letu pesem:
.Ima dan, kada neznam, što da radim...
sve zbog stabilizacije, što mi stvara bol, ja je tako volim da umirem, ja je tako velim, ali neznam zašto?
TOZD Lesni obrat pa si naj sama zaigra na svoje harmonike, ob pomanjkanju naročil pa naj se preusmeri na orglice.
Vsem investitorjem Pionirja poklanja SGP „Pionir1 naslednjo pesem z željo, da bi se uresničila
„Računajte na nas. ..“
Neposredni delavci pa si ob novem letu verjetno želijo:
da bi vsaka
Temeljito
Obračunala
Zaslužek
Delavcu.
tiva
kronika
V času od 15. 10. 1980 -25. 11. 1980 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD MKO: Anton Mavsar — delavec, Jože Novak — ključavničar, Anotn Kocjan — delavec, Milan Merlin — avtomehanik, Franc Drobne — delavec, Silva Plantan - blagajn, likvi-dat
TOZD SPO: Stipan Jakovljevič — ključavničar, Alojz Lesjak - delavec, Milorad Lazič — delavec, Stanko Babič - klju-čavi !čar, Jože Mihalič — strojnik, Marjan Klobučar — delavec, Franjo Djurnič — grad. delov., Sead Hajder — grad. de lov., Anton Držič — strojni tehnik
TOZD PB: Nada Medved, dipl. str. ing.
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
Vojko Železnik — grad. tehn. v TOŽD gr. s. Krško IZ JLA SO SE VRNILI: Matjaž Lenart — vam. ing., iz DSSS , Vinko Tešendič — delavec iz TOZD SPO IZ JLA SO ODŠLI:
Ciril Kozole — grad. teh. iz TOZD PB, Branko Kirar — Strojn.iz TOZD SPO UPOKOJILI SO SE:
Mihela Mihič iz DSSS, Terezija Sinrajh iz DSSS in Jurij Podrepšek iz TOZD grad. sektr. Ljubljana
Novosprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji in veliko delovnih uspehov, tovarišem, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej potekel, tovarišem, ki so se upokojili, zdravja in zadovoljstva.
METKA BUČAR
( ' \ TOZD gradbeni sektor
Ljubljana
V____________________________J
V	času od 1. 8. 1980 do 31. 10. 1980 je na TOZD gradbeni sektor Ljubljana prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
V	JLA so odšli:
Nusret Batalevič — delavec, Miladin Markovič — delavec, Dušan Zrimšek - gradb. tehnik, Mustafa Muhovič — zidar, Josip Vaclavek — zidar.
Iz JLA so se vrnili:
Valent Duljak — železokri-vec, Suljo Keranovič - delavec, Franjo Popeč — železokrivec, Stjepan Torkoš - tesar, Željko Karlovič — zidar, Martin Kolar — železokrivec, Suljo Šehič —
delavec, Stjepan Martinuš — zidar.
Razen navedenih sprememb je bilo na novo sprejetih še 31 delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 63 delavcem.
MCA INTIHAR
/	N
CANKARJEVA DRAMA „HLAPCI" V ŠPORTNI DVORANI
Cankarjeva drama Hlapci bov režijiDušanaJovanovi-ča predstavljena vNovem mestu v športni dvorani.
Predstava Hlapcev Mestnega gledališča ljubljanskega bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 15.30 za mladino, ob 19.30 uri pa za odrasle. Večerno predstavo si bodo lahko ogledali imetniki A in B abonmajev, na voljo pa bodo tudi vstopnice izven abonmaja, Id bodo v predprodaji v Domu kulture, od 8, decembra dalje, vsak delovni dan, razen sobote, od 8. do 12. ure. Oglejte si zanimivo predstavo, ki je razburila nekatere kritike in ustvarite si svoje mnenje o njej.
Ker gledališke predstave v športni dvorani še nismo imeli, je zanimanje zanjo izredno veliko. Priporočamo vam, da si pravočasno oskrbite vstopnice.
ZKO Novo mesto
V_______________________/
PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnik Ivan ILIJANIĆ, člani uredniškega odbora: Pavle HOLO-ZAN za TOZD gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD gradbeni sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD strojno prometni obrat, Erna LOGAR za TOZD mehansko—kovinski obrat, Rudi ROBIČ za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Milosav PETROVIČ za TOZD gradbeni sektor Zagreb, Alojz LENARČIČ za TOZD lesni obrat in VIDA SAJE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „PIONIR", 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.