Slev 73. v LlDMlanl, v Celrlek dns 3Q. marca 1922. Leio L Naročnina za državo SHS: sa celo leto naprej Dlo. 90-— aa pol leta „ .. „ 45-— aa četrt leta „ .. „ 22 SO sa en mesec „ .. n 7*50 za inozemstvo: celote no.....Dm. i >0r— merečno . , , , . „ 12-50 = Sobotna izdaja: ~ v Jagoalavljt. . . Din. 10 — v inozemstva ... „ 20 — Posamna Stev. 75 par. Uredništvo je v Kopitarjevi nltol Stev. 6/m. RoKoplal ee ne vračajo; nelrcnklrana plsms «e ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, apravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. čCene inseratom: = Enoatolpna pettlna vrsta mali oglasi po K 4-— la K B —, veliki oglasi nad 45 mm vl-iiue po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri voč|em naročila popust Izhaja vsak dan lzvzemil ponedeljka ln dneva po pras. ntkn ob 5. nri zjutraj. Mesečna priloga: VestnKi SKS. Poštnina plačanav iotovinL Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 zh naročnino in št. 349 za oglase, zagreb 9.011 ssrajev. 7563, prašve in dana). 24.797 Monartiistično gibale. Na razorožitveni konferenci v Wa-shingtonu je prišlo med Anglijo in Francijo zaradi francoskega odpora proti preveliki razorožitvi Francije do jako neprijetnih nesoglasij, ker se je Anglija postavila popolnoma na pacifistično stališče Amerike. Na vvashingtonski konferenci spočeto nesoglasje med obema velesilama je na-rastlo na konferenci v Cannesu do odkritega nasprotstva med čuvstvovanjem angleškega in francoskega naroda, čegar žrtev je postal po mnenju Francozov vse preveč popustljivi ministrski predsednik Briand. Francoska politična javnost je namreč Bri-andu silno zamerila, da se je začel bližati stališču Lloyda Georgea v dveh za Francoze najvažnejših vprašanjih, v vprašanju nemške vojne odškodnine in glede priznanja ruske sovjetske vlade. Francozi so v teh dveh vprašanjih v svrho samoobrambe nepopustljivi. Zato je sestavil novo vlado neizprosni nasprotnik Nemčije Poincarš. Poincare je začel proti Lloydu Ge-orgeu ljuto borbo. Borba ni ostala omejena samo na Francijo, ampak Poicar6 jo je znal prenesti v Anglijo sžmo, kjer ima med angleškimi konservativci mnogo osebnih prijateljev. Tudi stari Lloyd George se je znal braniti in je s svojo diplomatsko spretnostjo kmalu odstranil nevarnost preteče mu vladne krize. Danes stoji ogromna večina angleške javnosti na Lloyd Georgejevi strani in vodilno angleško časopisje — zlasti revije — strastno napadajo francoski militarizem. Angleško-francoski spor zasledujejo Hemci z napeto pozornostjo. Današnja Nemčija je baje popolnoma demokratična država. Mogoče, ampak težko verjetno in psihologično komaj umljivo. Narod, kateremu so cele generacije oznanjali slavo monarha in moč bajoneta, ne more izpre-meniti svoje mentalitete čez noč. Na drugi strani pa je čisto naravno, da vsak premaganec misli na revanšo, tudi nemški premaganec. Do revanše mu pa ne bo pomogel demokratski pacifizem, ampak milita-rističen monarh. To leži v naravi stvari same. In res se giblje v Nemčiji. Danes nemški politiki silno resno pretresajo vprašanje, kdo bo bodoči predsednik nemške republike. Vsenemški krogi, katerih vpliva ne smemo podcenjevati, ker so baš oni nosilci revanšne ideje, odkrito izjavljajo, da mora biti bodoči predsednik nemške republike samo »slamnati mož«, ki bi se takoj umaknil — Hohenzollerjem, čim bi dobila Nemčija proti Franciji vsled izpremenje-nega pravca angleške politike količkaj proste roke. Njihov predsedniški kandidat je bivši bavarski ministrski predsednik von Kahr, ki ima baje prav dobre izglede za izvolitev. Z druge strani pa vzdržujejo nemški monarhisti jako tesne zveze in dobre od-nošaje z ruskimi monarhisti. Ti imajo danes svoje organizacije skoro po vseh večjih mestih v Nemčiji, v Avstriji, na Češkem in tudi — v Jugoslaviji. Ruski plemenitaši so se udeležili mon-arhistične konference v Reichenhallu, kjer so kovali načrte o nemški revanši in o vzpostavi carizma v Rusiji. Tudi Vrangla so poskušali dobiti na svojo stran in kdo ve, če ga že niso dobili 1 Caristično agitacijo je vodil v Belgradu najprej knez Andronikov, dober prijatelj belgrajskega ruskega »poslanika« Strand-manna, in ž njim vred še cela vrsta visokih ruskih oficirjev. Po ostalem Balkanu pa organizira caristične Ruse Nikolaj Dimitrije-vič-Tolberg, ki je na svojem potu skozi Belgrad sporočil belgrajskim voditeljem mon-arhističnega pokreta, »da dajo Nemci mon-arhistom ogromne denarne vsote na razpolago.« Konjeniški kapetan Aleksander Pfeil je bil stalni kurir germanofilske caristične struje med Belgradom in Berlinom. Njemu se je posrečilo dobiti službo v belgrajski »komandi mesta«, kjer je pridno zbiral vojaške podatke iz naše države in jih pošiljal — nemškemu generalnemu štabu, dokler se ni čutil več dovolj varnega iu je pobegnil v Pešto. Danes živi na Dunaju. Ni dvoma, da stoje vsa gibanja za obnovo monarhij v Nemčiji in v Rusiji medse- boj v najtesnejši zvezi in da računajo vsi na angleško-francosko neslogo, ki bi omogočila novo politično orientacijo, eventuel- no tudi novo vojno, katere posledice bi brez dvoma čutili tudi mi. Zato zasluži to gibanje našo vsestransko pozornost. neizplačila uradniških doklad. Dr. KUMANUDI GROZI DELEGATU S KAZNIJO - ZASLUŽI JO PA SAM. Belgrad, 29. marca. (Izv.) V finančnem odboru je izzvala veliko pozornost brzojavka finančnega delegata za Slovenijo dr. Šavnika, v kateri z ozirom na dr. Kumanu-dijevo brzojavno ukinjenje določenega izplačila novih draginjskih doklad poroča, da je že 27. t. m. izvedel vse potrebno za nakazilo novih uradniških doklad za april, januar in polovico februarja in tega ni mogoče več do 1. aprila predrugačiti. Dr. Kumanudi hoče, da se 1. aprila izplačajo nove doklade samo za april, ostalo pa da se zavleče preko aprila, maja in junija. Tako demokratje skrbe za svoje uradništvo. Kljub temu, da je dr. Šavnik imel za svoje postopanje popolno pravo, so demokratje v finančnem odboru zahtevali, naj se najostreje kaznuje. Belgrad, 29. marca. (Izv.) V krogih poslancev iz Slovenije vlada veliko ogorčenje, ker je finančni minister dr. Kumanudi br- zojavno ukinil izplačilo novih uradniških doklad, ki jih je zahteval finančni delegat dr. Šavnik. Tako uradniki v Sloveniji dne 1. aprila ne bodo dobili novih draginjskih doklad za nazaj. Odločen nastop delegata dr. Šavnika se odobrava, ostro se pa obsoja nastop dr. Kumanudi j a, ker je zagrozil delegatu Šavniku, najboljšemu finančnemu uradniku cele države z disciplinarno kaznijo, ker je storil to, kar je bil po zakonu dolžan storiti. Nastop finančnega ministra dr. Kumanudija proti dr. Šavniku je najboljši dokaz popolne nesposobnosti finančnega ministra, ki očividno nima pojma, kako se nakazila tehnično izvršujejo. Minister menda misli, da se da taka stvar, ko je enkrat že pripravljena, kar čez noč predrugačiti. Kazen zasluži nesposobni finančni minister in ne uradnik, ki dela vestno in vešče. Slab zagovor obtoženega vojnega ministra. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pričela razprava o zahtevi opozicije, da se bivši vojni minister Z e č e v i č stavi pod obtožbo. General Zečevic je poslal skupščini pismeno obrambo, v kateri razlaga, zakaj je moral vpoklicati vojaške novince meseca decembra. Kot glavne krivce navaja bivšega cesarja Karla, mobilizacijo in neurejeni železniški promet. Priznava, da so tudi pri nas krivci, vendar jih ni mogel poklicati na odgovor, ker je bil v demisiji. Ko se je prebrala Zečevičeva obramba, je govoril posl. G j o n o v i č, ki je dokazal, da je bivši vojni minister kriv, da je toliko mla-deničev zgubilo življenje. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. dr. M a z -z i, ki je poudarjal, da nekdo mora biti odgovoren za tako veliko nesrečo. Umrlo in zbolelo je več ljudi kakor v veliki bitki. Ljudi so vozili v mrzlih vagonih, dali jim niso niti slame. Govornik je dokazal, da se generalu Zečeviču ni posrečilo zavrniti razlogov, radi katerih ga je opozicija stavila pod obtožbo. Nato je govoril zemljoradnik Voja La-zič, za njim pa radikalni disident dr. Mom-čilo Ivanič, ki je naglašal, da bomo storili narodu in domovini le dobro, ako taka vprašanja spravimo v javnost. Obžaloval je, da so bili vsi člani narodne skupščine edini v tem, da se komunistični poslanci izroče sodišču, dočim se pri razpravi zoper generala Zečeviča ne kaže ta enodušnost. — Radikalec Marko Gjuričič brani bivšega vojnega ministra Zečeviča in meni, da ga ne zadevlje nobena krivda, ker so bili re-kruti potrebni in je bilo ukrenjeno vse potrebno za njihov transport. — Debata je bila v splošnem zelo živahna in ni prišlo do nobenega incidenta. Zbornica je poslušala skoro vse govornike z veliko pozornostjo. — Seja se je zaključila ob 7.50 zvečer. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. Dnevni red: nadaljevanje današnjega. Dve milijardi frankov medvojnih dolgov. Belgrad, 29. marca. (Izv.) V prvi sekciji finančnega odbora se je ugotovilo, da dolguje naša država zaveznikom za razne podpore med svetovno vojsko nad 2 milijardi fankov. NOVI SPLITSKI ŠKOF. Zagreb, 29. marca. (Izv.) Novoimeno-vani šibeniški škof Jeronim Mileta je dospel semkaj iz Belgrada, kjer je prisegel. Nastanil se je v nadškofijski palači. V Belgradu ga je kralj po prisegi sprejel v avdijenci in se je z njim obširno razgo-varjal o razmerah v Dalmaciji. Kralj je obljubil, da bo na svojem potovanju po Dalmaciji posetil tudi Šibenik. škof Mileta odpotuje preko Bakra v Šibenik, kjer bo v nedeljo, dne 2. aprila slovesno ustoličen. Spomenica češke duhovščine. Praga, 28. marca. (Izv.) Zveza katoliške duhovščine je poslala vladi spomenico, v kateri zahteva, da se naj zopet obnovi moravska nadškofija s sedežem v Velehra-du. Glede izvedbe ločitve Cerkve od države pa zahteva, da se mora vlada v tem .rašanju sporazumeti z Vatikanom in cerkvenimi oblastmi, kjer pride v prvi vrsti v poštev olumuški nadškof dr. Stojan. Demonstracije brezposelnih na Dunaju. Dunaj, 29. marca. (Izv.) Brezposelni delavci so danes uprizorili pred magistratom in pred parlamentom demonstracije, katerih se je udeležilo 15.000 oseb. Poslali so k vladi deputacijo, ki je stavila osemdnevni rok, da se odpomore brezposelnosti. Državni tajnik za socialno skrbstvo Pauer je deputaciji obljubil, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči. Pri demonstracijah je prišlo do ostrega sporekanja med socialnimi demokrati in komunisti, vendar so se končale brez vsakega incidenta. Fakultativni osemurni delavnik na češkem. Praga, 29. marca. (Izv.) Vlada bo predložila parlamentu novelo o 8urnem delovniku. Po tej noveli se bodo plačevale nadure s 25 odstotnim poviškom navadne mezde. Ženske ponoči ne bodo smele delati, moški pa šele od 18. leta naprej. Novela bo stopila v veljavo 1. julija 1922. DEMISIJA MUSLIMANSKIH MINISTROV NI SPREJETA. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Včeraj sta muslimanska ministra Omerovič in Vilovič podala demisijo. Vlada demisije ni sprejela, o čemer je danes ministrski predsednik Pašič obvestil muslimanska ministra. NEHVALEŽNA NALOGA VLADE. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Danes je predsedstvo narodne skupščine izročilo vladi elaborat o razdelitvi države na oblasti. Vlada ima sedaj rok do 28. aprila, da oktroira ta zakon. ZVIŠANI DRŽAVNI DOHODKI. Belgrad, 29. marca. (Izv.) V prvi sekciji finančnega odbora se je zaključila razprava o državnih dohodkih. Dohodki so se zvišali za 628 milijonov dinarjev. V Sloveniji bodo dohodki za 57 milijonov dinarjev višji. ZA UPOKOJENO TOBAČNO DELAVSTVO. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Poslanca G o s t i n č a r in dr. G o s a r sla finančnemu ministru izročila resolucijo upokojenega tobačnega delavstva radi draginjskih doklad. Boj oko!! šolskega zakona v MemoijL Šolski boj v Nemčiji se je te dni z vso sik) razvnel v državnem zboru, kjer se obravnava novi ljudskošolski zakon. Zakon smatra kot normalni šolski tip tako-zvano 1. »Gemeinschaftsschule«, ki je za vse otroke brez razlike. V njej se verouk uči v istem obsegu in pod istimi pogoji kakor dozdaj, toda glede ostalega pouka se določa, da se ne sme »vršiti po smernicah katerekoli verske izpovedi«, nego se ima podeljevati »izključno na podlagi skupnih narodnih kulturnih dobrin«. Poleg te šole pa zakon pripoznava izrecne 2. »veroizpovedne šole«, ki se ustanavljajo na zahtevo »vzgojnostnih upravičencev« (staršev) in v katerih je ves pouk postavljen na versko podlago. Potem ima načrt 3. »posvetno šolo«, ki ne pozna sploh nobene verouka. Govori se pa še o 4. »svetovnonazornih šolah«, ki podajajo pouk v smislu kakšnega določnega kulturnega nazora. Proti temu načrtu se bore z vsemi silami zlasti liberalni demokrati, kajti socialisti, ki so kot vladna stranka v kompromisni zvezi s centrom interesirani na tem, da ta načrt več ali menj v predlagani obliki postane zakon, se držijo kolikortoliko rezervirano, saj imajo svojo fakultativno»posvetno šolo«, kakor imajo katoličani in verni protestanti svojo veroizpo-vedno šolo. Pač pa se liberalci zavzemajo za to, da bodi posvetna šola obvezna in edina, s čimer pa ne bodo prodrli. Kar se učiteljstva na splošno tiče, je za tip »Gemeischaftsschule«, ki je itak večalimanj istovetna s prejšnjo ljudsko šolo v Avstriji; značilno pa je, da ne odobrava pristavka, da bi ostali pouk v teh šolah ne smel biti prožet nobenega vžroizpovednega duha sploh, ker je to 1 .nemogoče, 2. pa se krščanstvo kot največja kulturna sila omikanega sveta ne da kar tako iz vsega pouka izbrisati, Centrum se naravno bori za to, da bi kot normalen tip obveljala veroizpovedna šola, oziroma bo skušal doseči vsaj to, da se izvest-ni privilegiji »Gemeinschaftsschule« črtajo in ustanavljanje veroizpovednih šol kolikormo-goče olajša. Dočim si vladni načrt predstavlja prvi šolski tip kot normalen v tem smislu, da je za vsako veroizpovedno šolo odslej potrebna zahteva, oziroma predlog od strani staršev, stoje katoličani in verni protestanti odločno na stališču, da so bile dosedanje šole veroizpo-vednega tipa, da je torej potreben poseben piedlog za ustanovitev »Gemeinschaftsschule«, ne pa narobe. Drugo važno vprašanje pa je, kdo je »vzgojnostni upravičenec« in kakšne pravice ima v tem oziru oče, kakšne mati; dalje, kolikokrat se sme staviti predlog glede na konfesionalizacijo kakšne obstoječe šole drugega tipa. V glavnem pa je za svobodo vere in vesti s tem zakonom dosti dobro preskrbljeno. V stvarno pojasnilo. K izvajanjem »Jutra« z dne 28. t. m. v zadevi protesta akademske mladine proti nameravanemu ukinjenju medicinske fakultete v Ljubljani pripominjam sledeče: S tem, da sem se kot član medicinske fakultete udeležil v petek dne 24. marca protestnega shoda na univerzi, se nisem »identificiral z onimi temnimi elemnti, ki neprestano rujejo na naši univerzi«, tudi se nisem »pridružil političnim intrigam, ki jih skušajo kovati razni politični koristo-lovci«, pač pa sem izrazil le svojo iskreno solidarnost z akademsko mladino, s katero me vežejo kot univerzitetnega profesorja najožje vezi akademične skupnosti. Shoda se torej nisem udeležil ne kot detektiv in ne kot denuncijant, zato tudi nisem čutil potrebe se vmešavati na policijski način v debato dijaštva, proizvedeno v obrambo ljubljanske univerze. Protestiram proti insinuaciji, da so pokazali razni govorniki-dijaki na shodu, da jim ni za stvar, temveč za dosego gotovih političnih in partizanskih ciljev, kajti vsi govorniki brez izjeme in brez ozira na njih politično pripadnost so se zavzeli z isto odločnostjo in iskrenostjo za medicinsko fakulteto in resolucija je bila sprejeta soglasno. Vseskozi neresnična je tudi trditev »Jutra« z dne 25. t. m., da je dijaštvo psovalo na vlado in njene zastopnike. Kritika, in naj bo še tako temperamentna, še dnleko nI istovetna s psovanjem. Toliko v obrambo poštenja dijaštva. Resnici na ijubo pa konstatiram sledeče: »Dolgotrajna posvetovanja naših prvih učenjakov o organizaciji naših visokih šok, katerim posvetovanjem sva imela čast prisostvovati kot redna univerzitetna profesorja tudi moj kolega dr. Plečnik in jaz na sejah v Belgradu in Zagrebu, so imela za uspeh soglasen sklep, da naj obstoja ljubljanska univerza iz 5 popolnih fakultet, torej tudi iz popolne medicinske fakultete. Članov prosvetnega saveta v Belgradu, ki sklepa in odločuje brez vednosti sodelovanja ljubljanske univerze o njeni usodi, ne poznam, zato tudi no morem izreči sodbe o njih nčenjaštvu ali njih kompetenci odločevati o naših kulturnih vprašanjih. Kar se pa tiče mojih izvajanj glede kvalitete ljubljanskih medicinskih institutov kot učnib zavodov, sem mnenja, da sem kot dekan fakultete in predsednik rigoroz-nih izpitov najbolj kompetenten soditi o učnih uspehih na naši fakulteti. Na podlagi svojih tozadevnih izkušenj ponavljam na nevarnost, da se še enkrat osmešim pred gospodi, ki iščejo v meni le političnega intriganta in posebno temen element, da zna medicinec v Ljubljani koncem IV. semestra več anatomije in fiziologije, kemije in biologije nego dijak dunajske fakultete. Nikdar se pa nhem dotaknil visoke kvalitete dunajskih institutov kot znanst veni h zavodov, pripomnil sem pa, da imajo ti zavodi pomen le za absolvi-ranega medicinca. Ljubljana, dne 28. marca 1922. Dr. Alfr. Šerko. Napad na Miljukova. Dunaj, 20. marca. (Izv.) Kakor poročajo listi is Berlina, se je dvignilo med predavanjem, ki ga je nameraval imeti v »Filharmoniji« v Berlinu slučajno bivajoči vodja ruske kadetske stranke Miljukov, nekaj s revolverji oboroženih mladih mož in jelo streljaU proti mizi, kjer je govoril Miljukov. Miljukova krogle niso zadele, pač pa poleg Miljukova stoječega kadetskega voditelja Lebakova, ki je takoj izdihnil. Več oseb je bilo težko ranjenih. V dvorani je nastala grozovita panika, in to tem bolj, ker so atentatorji streljali tudi na občinstvo. Po atentatu sta imela dva napadalca raz govorniško tribuno nagovor, iz katerega izhaja, da so se hoteli monarhisti maščevati nad Miljukovim in pristaši njegove stranke. Oba storilca sta bila aretirana. Berlin, 29. marca. (Izv.) Policijske poizvedbe glede dogodka v »Filharmoniji« so dognale, da so na Miljukova streljali bivši ruski častniki, Storilci ne kažejo nad svojim dejanjem nobenega kesanja. Berlin, 29. marca. (Izv.) Kakor poroča >Ber-liner Zeitung am Mtttagc, je bil atentat na Miljukova dobro premišljeno in organizirano delo, ki so ga zasnovali bivši ruski carski častniki. Aretirani Taborickij je v Berlinu ie imel neko afero. Lani je hotel izvršiU atentat na bivšega vojnega ministra Gučkova, ki ga pa ni izvedel. Razen smrtno zadetega Lebakova, ki je ščitil prijatelja Miljukova s svojim lastnim telesom, so bile ranjene še štiri osebe. UMIK ITALI.7* VSTCE VOJSKE IZ ALBANIJE. Rim, 29. marca. (Izv.) »Tribuna« poroča, da bo Italija še ta teden odpoklicala svoje čete iz severne Albanije in Skadra. ZAROKA BELGIJSKEGA PRINCA Z ITALIJANSKO PRINCEZO. Bruselj, 29. marca. (Izv.) Najstarejši sin belgijckega kralja Leopold, ki je star 21 let, se je, kakor se poroča, zaročil z italijansko kraljičino Jolando. Pripravlja se tudi zakonska zveza med italijanskim prestolonaslednikom Umbertom in edino hčerko belgijskega kralja Marijo. POLJSKI DRŽAVNI PRORAČUN. Varšava, 29. marca. (Izv.) Proračun poljske drŽave izkazuje za ltlo 1922. 591 miljard poljskih mark izdatkov in 458 miljard poljskih mark dohodkov. Primanjkljaj znaša tedaj 133 miTard. LJENIN S\M0 TZMUCEN. Berlin, 29. marca. (Izv.) Iz Moskve se poroča, da ie Lienin rec močno izmučen, o kaki resni bolezni pa ni govora. Vesti o njegovi smrtno-r.evarni bolezni in celo o smrti so razširili gotovi krogi, ki zasledujejo s tem svoje namene. LJENIN NA VSF.BUSKEM ZBORU KOMUNISTOV Moskva, 29. marca. (Izv.) Dne 27. L m. je otvoril Ljenin, burno pozdravljen, enajsti vseru-•ki strankin zbor Komunistov. V svojem otvoritvenem govoiu je Ljenin izjavil, da je glavni cilj tega zborovanja ojačenje enotnosti v stranki in posvetovanja glede sodelovanja s komunističnimi strankami zapuda. Glede mednarodne gospodarske konference v Genovi je izjavil, da se je Rusi ne udeleže kot komunisti, temveč kot trgovci. Trgovati je želja Rusov in tudi drugih. Ljenin je nato očrtal smernice nove ruske gospodarske politike. VELIKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. London, 29. marca (Izv.) Snoči je izbruhnila velika stavka v ladjedelnicah, ki je naperjena zoj>er inižanje mezd. Stavke se udeležuje 850.000 delavcev. ZVEZA NARODOV IN GENOVSKA KONFERENCA. Paril, 29 marca, (izv.) »Kablogramm« do-znava, aa je francoski min. predsednik Poincare prosil ministra Schanzerja pred njegovim potovanjem v London, naj dela pri angleškem ministrskem predsedniku Lloyd Georgeu na to, da se zveza narodov pripusti k posvetovanjem na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi Poincare smatra to za važno zlasti zaradi držav latinske Amerike. Tudi dr. Beneš je pred tremi tedni prevzel nalogo, pregovoriti Lloyd Georgea, da sprejme trancosld predlog. Schanzer pa sedaj ni bil srečnejši od dr. Beneša. Pariz, 29. marca. (Izv.) Kakor javlja »Ma-tin«, je včerajšnja seja zveze narodov pokazala, da obstoje med angleško in francosko vlado radi mednarodne gospodarske konference v Genovi nekatera nesporu/umljenja. Francija sodi, da je s sj)lošnega političnega stališča potrebno, mednarodno organizacijo, ki bi jo osnovala pogajanja T Genovi, zaupati zvezi narodov, ki naj ostane edini organ za mednarodne odnošaje. Angleški od|>osla-nec Fisher je izjavil, da je po mnenju angleške vlade dovolj, da se zveza narodov udeleži genov-•ke gospodarske konference z nekaterimi tehničnimi zastopniki. Dalje no ■Vlenili na seji, prepustiti tajništvu zveze narodov, poslati h genovski konferenci izvedence, ako se to Izkaže sa potrebno. + Mažarska za ožje stike s Češkoslovaško. V Budimpešti se v ondotnih političnih krogih mnogo govori o novi orientaciji mažarske politike do Češkoslovaške. Mažarska vlada skuša že danes ustvariti s Cehi ožje stike, ker čuti, da sovražna politika do Cehov jako škoduje mažarski državi. Mažari so uvideli, da jim ne kaže drugega, kakor da preorientirajo smer svoje politike. Dosedanji stiki Mažarske do Češkoslovaške so bili samo upravnega značaja. — 4- Orientsko vprašanje z amerikan-skega vidika. Državni tajnik Hughes je poslal angleški vladi noto, v kateri izjavlja, da Združene države severne Amerike ne zasledujejo v Mezopotamiji nobenih političnih ciljev, pač pa ne morejo privoliti v nobeno rešitev orientskega vprašanja, ki bi izključevala Ameriko od eksploatacije pe-trolejskih vrelcev. Reorn^teacifa obrtnih sodišč v - Avstriji. Obrtna sodišča, ki tudi pri nas obstojajo, izkazala so se kot zelo praktična institucija, ki je veliko pripomogla k poravnavi sporov iz službenega oziroma delavskega razmerja in ki je imela prednost, da so bile njene razsodbe vkoreninjene v taktičnih razmerah. Vendar je potekel že precejšen čas od njih ustanovitve in mnogo se je med tem časom izpremenilo. Radi tega je predložila avstrijska vlada nov zakonski načrt. Ta načrt določa pristojnost obrtnih sodišč za vse spore iz delavnega ali službenega razmerja med podjetniki in delojemalci j oziroma nastavljenci, ki so zaposleni v kakem obrtu, v rudnikih, v kreditnih in zavarovalnih zavodih, v redakcijah, v pisarnah odvetnikov in notarjev, v obratih države, sploh v javnih obratih, v obratih javnoprometnih družb in v obratih gledišč ter kinematografov. Zamore se pa v kolektivni pogodbi statuirati pristojnost takozvanega posredovalnega urada, namesto pristojnosti obrtnega sodišča. Senat obstoja iz sodnika-uradnika in iz enega delodajalca ter enega delojemalca kol pri-sednikov, ki imata pravico do povrnitve stroškov. Odgovarjajoč javnemu delovanju žensk, bodo od sedaj naprej tudi ženske poklicane k funkciji sodnika. Tudi pri obrtnih sodiščih bode sedaj uveden takozvani prvi narok. Do 20.000 avstr. kron je možno mandatno postopanje brez sodbe. Vzklic je možen le iz ničnostnih vzrokov in pristojen je sodni dvor prve instance. 1. L. Politične novice. + Obsežne varnostne odredbe za rusko delegacijo na genovski konierenci. Sovjetska ruska vlada je dala za varnost svoje delegacije poskrbeti v najobsežnejši meri. Italijanska vlada je dala sovjetski delegacij na razpolago Hotel Imperial v Rap-palu in odredila izključno v njeno varstvo 200 karabinjerjev, deloma na konjih, deloma peš, pod poveljstvom majorja. V Rap-palo so poslali stotnijo kraljevih straž, trije policijski komisarji nosijo odgovornost, da se ruski delegaciji ne skrivi niti las. Ruska vlada sama je poslal v Ligurijo 64 svojih najbol.ših tajn.h policistov, da prouče ves položaj. — Tako še ruski carji niso potovali. -j- Dvolična vloga srbskih zemljorad-nikov. »Balkan« prinaša zanimivo izjavo poslanca St. Benina, ki je nedavno izstopil iz zemljoradniškega kluba. Benin piše o položaju neposredno pred glasovanjem o centralistični ustavi: »Ko so pričeli muslimani v poslednjem času — neposredno pred glasovanjem — kolebati in ko je nam (zemljoradnikom) Pašič sporočil po Avramoviču, da je ustava v nevarnosti in ko smo vsled tega odšli iz dvorane na posvetovanje, je večina kluba kljub opoziciji gg. Moskovljeviča, Uroša Stajica in drugih sklenila, da glasuje za ustavo brez kakršnihkoli predpogojev. Ko je potem Voj. Janjič sporočil, da so muslimani popustili — šele tedaj je klub glasoval proti.« — Iz te izjave se vidi, da so tudi zemljoradniki igrali dvolično vlogo in zavzemali pozicijo poslednje rezerve kakor socialdemokrati. + Angleška armada se reducira za 20.000 mož, ako se vpošteva stanje leta 1914. Torej bo Anglija imela stalno armado 152.000 mož, ne vštevši čet v Indiji, 65.000 mož je v rezervi. — Vojni minister je v zbornici dejal, da je armada pravzaprav danes potrebna le z ozirom na Indijo; upa Ea, do ojačenj v Indiji ne bo treba, ako se , o vodila dobra politika in se bo dežela upravljala modra Ob smrti knezoškofovi. Pokojni knezoškof dr. Mih. Napotnik je ie dalje časa bolehal na črevesnem raku. Bolezen se je pojavila ▼ ostrejši obliki meseca septembra lanskega leta. Od tedaj naprej so tudi začela izhajati oficielna poročila o slabem zdravstvenem stanju blagopokojnega g. knezoško-fa, dočim se je zaupno govorilo o bolezni ie mnogo prej. Pokojnik je od septembra dalje rapidno hiral. Ko je pred nekaj dnevi uvidel, da se bliia katastrofa, se je dal prevideti s svetimi zakramenti. Pri tej priliki je bodril navzoče gg. duhovnike, naj ostanejo trdni v veri in zvesti svojemu poklicu. Prosil je vse, naj mu iskreno oproste, kakor tudi on iz srca odpušča vsem. Prvi pomladanski dnevi so zdravs'veno stanje pokojnika silno poslab-Sali ia v torek ob četrt na drugo uro je mirno v Gospodu zaspal. Na mrtvaškem odra. V noči od 28. na 29. t. m. so položili truplo na mrtvaški oder v veliki obed-nlci knezoškofijske palače. Obednica je vsa prevlečena s črnim suknom. Sredi sobe je postavljen mrtvaški oder, na katerem je položeno truplo, oblečeno v vijoličasti škofovski ornat. Na visokih svečnikih sveti 12 sveč. Dvorana je jako okusno okrašena s cvetjem in z zelenjem. Tik dvorane se nahaja škofijska kapela, kjer bodo brali škofje, ki pridejo na pogreb, za pokojnika sv. maše-zadušnice. Obisk občinstva. Ko so bile izvršene vse potrebne priprave pod spretnim vodstvom načelnika mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru g. Ger-basa, so dovolili občinstvu dostop v knezoškoflj-sko palačo. Naval je bil ogromen. Red vzdržuje me. stna policija in uslužbenci pogrebnega zavoda. Zastave. Žalne zastave so razobesili vsi državni ln mestni uradi, mestna hranilnica in mnogo privatnih hiš. Pogreb pokojnega knezoškofa bo vodil po dosedanjih dispozicijah ljubljanski knezoškoi dr. A. B. Jeglič. Pogreb se bo vršil v ponedeljek 3. aprila. Truplo bodo pokopali v frančiškanski cerkvi v grobnici, kjer počivajo tudi zemeljski ostanki grofov Brandis. Testament. Svojo blago dušo je pokazal pokojnik tudi v svoji oporoki: za glavnega dediča svojega premoženja je postavil deško semenišče v Mariboru. Pozabil pa ni tudi na druge dobrodelne zavode in ustanove, katerim je volil znatne zneske^ Pogrebne slovesnosti. V nedelio 2. aprila od 17.—18. ure molitvena ura v stolnici. V ponedeljek 3. aprila ob 8. uri prenos krste v stolnico, kjer se poje oficij, 3 nokturni in hvalnice. Ob 10. url pon-tifikalna sv. maša-zadušnica, govor prem. g. knezoškofa dr. A. B, Jegliča, slovesne 4 absolucije, prenos trupla v grobnico, vrnitev. Podržavljanje samostanske šole v Apačah. »Slovenec« poroča v štev. 64 z dne 18. III t. 1. o seji višjega šolskega sveta v Ljubljani, ki se je vršila dne 16. in 17. t. m. Omenja se tudi samostanska šola v Apačah, šolski okraj Gornja Radgona, katera naj bi se po nasvetu g. Ribnikara lajizirala. K temu novemu nasilstvu demokratov si dovoljujemo opozoriti na sledeče: 1. Neresnično je, da nima nobena tukaj delujočih sester (razen ene) državljanstva v kraljevini SHS. Res pa je, da so vse sestre na tej šoli državljanke SMS, izvzemši ene, ki pa je že 30. novembra 1921 optirala za državljanstvo SHS. 2. Res je sicer, da je napravila le samo ena učiteljica izpit iz slovenščine, a vendar so tudi druge sestre voljne napraviti izpit, česar doslej niso mogle vsled preobilnega dela. 3. Priporočalo se je tudi, da bi se pridelile navedeni šoli tri lajiške učiteljice. Vse tukajšnje prebivalstvo je vsled tega silno razburjeno, ker delujejo sedanje učne moči tukaj z najboljšim uspehom. Poudarja se pa še posebno, da pridejo v jeseni itak še sestre učiteljice, ki imajo državljanstvo v kraljevini SHS, kakor tudi skušnjo iz slovenščine. 4. V Apaški kotlini se nahajata raren samostanske šole še štirirazredna deška šola v Apačah in štirirazredna mešana šola v Mieths-doriu. Na štirirazredni deški šoli delujeta sedaj dve učni moči, medtem ko so v samostanski šoli tri; ua štirirazredni šoli v Mieihsdoriu tudi samo dve, izmed katerih vOa tudi še nima izpita iz slovenščine Zakaj se torej zahteva od sester, česar se ne zahteva od lajiških učiteljev?, 5. Velika nehvaležnoat bi bila do aester, ki 2e tukaj zaslužno delujejo od let« 1879, če bi s« jim sedaj odvzela cela Šola vsled malenkostnih vzrokov. 6. Pri pomanjkanju učnih moči ▼ ljutomerskem Šolskem okraju bo itak težko hipoma poslati tri učiteljice semkaj na šolo, kjer se veselijo vse učenke najboljšega napredka. Ali bi ne bilo potrebneje zgoraj omenjenim šolam v Apačah oziroma v Miethsdoriu poslati učne moči, kjer vlada zares pomanjkanje učiteljev in ker so tamkaj delujoči učitelji že ponovno prosili za pomoč. Jasno je, za kaj gre. Šolskim sestram hočejo odvzeti šolo, ker vzgajajo otroke po katoliških načelih. Upamo, da to pojasnilo zadostuje. Dmvm novice. — Brzojavka ljubljanskih akademikov kralju. S protestnega shoda P. D. J. A. v Ljubljani se je odposlala sledeča brzojavka Nj. Veličanstvu: Akademiki, boreči se za spoštovanje zakona, ki jim je dal medicinsko in tehniško fakulteto v Ljubljani, in postavljajoči svojo neomajno voljo, da bodo postavili za spoštovanje tega vse svoje moči, se klanjajo svo,emu kralju, sinu kralja Petra I., ustanovitelja ljubljanske univerze. — 3>Ce to ni korupcija!« Z ozirom na notico »Jutra«, objavljeno pod gorenjim naslovom dne 28. t. m., izjavlja Gospodarska zveza, vkolikor se omenjeni napad nje tiče, sledeče: »Gospodarska zveza nikakor ni porabila od ministrstva za socialno politiko dovoljenega kredita od 3 milijonov kron, res pa je, da vsega tega kapitala nima več za prehrambeno akcijo na razpolago, ker je polovico, t. j. milijon in pol, vrnila že 2. januarja t. 1., toliko, kolikor je omenjeno ministrstvo od nje zahtevalo. Trditev torej, da Gospodarska zveza prevzetih dolžnosti ni izvršila, ne odgovarja istini. Za to leže razlogi drugje, da dr. Ku. kovec in min. Pucelj bolj zaupata »Ekonomu« in »Zvezi slov. zadrug« kakor pa Gospodarski zvezi, ki reprezentira danes po 21 letih svojega obstoja ne samo našo največjo zadružno ustanovo, temveč tudi eno največjih podjetij v državi sploh. Žalostno je pri celi zadevi dejstvo, da so se začeli presojati čisto gospodarski problemi s samo političnega gledišča in to od najmerodajnejše 6trani, kar gotovo ne more roditi zdravega sadu.« — Značilno za »Jutro« in demokratske metode je, da iz-Kušajo odvrniti pozrnost od neljubih jim afer z napadi na tretje, ki nimajo z zadevo popolnoma nobene zveze. Mi bi k gorenji izjavi in našemu zadnjemu poročilu, v katero se zaletuje »Jutro«, pripomnili le še par stvari. Dr. Kukovec in minister Pucelj imata torej veliko »zaupanje« v »Ekonoma«! Kdo bi ga ne imel! Saj je dobil ravnokar od poljedelskega ministrstva na razpolago 25 vagonov galice po 16 kron, ki jo prodaja svojim političnim pristašem po 22 kron, nepristašem pa po 28 kron. tako da bo zaslužil od samih svojih pristašev milijon in pol kron. Ako mu daste sedaj še kredita za prehrano Slovenije, bo Vaše zaupanje lahko še veliko večje. Kakšno pa bo zaupanje davkoplačevalcev, na katerih račun bo šla cela stvar, je seveda drugo vprašanje. Naša dolžnost bo, da posvetimo z bengalično lučjo v vso to temo korupcije, ki se uvaja počasi v naše narodno gospodarstvo, in se ne bomo dali odvrniti od nikakega zavijanja »Jutra«, ki je prevzel žalostno nalogo pri nas, da še zagovarja take stvari, in jih skuša zakriti z napadi na zavode, ki imajo največ zasluge, da uživamo Slovenci toliko dobrega glasu v gospodarskem življenju, kolikor ga imamo. — Nevarno je zbolel v Kamniku gosp. Janez Klun, bivši župnik v Šmartnem t Tuhinju. Priporoča se sobratom v memento. — St. Duh nad Krškim. Dne 5. marca je umrl v Malem Trnu 86 letni Štefan K n a v s , rojen na Gori pri Sodražici. Rajnki je bil oče znanih bratov Amerikancev Jerneji in Alojza iz Clevelanda. N. p. v m. I — Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in £rnoml,a preko Severina na Kolpi z reško progo je dobil predkoncesijo. — Zenitbena kavcija bivših a. o. častnikov. Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji * Ljubljani, Št Peterska vojašnica, razglaša v smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju sledeče: V zvezi z že razglašenim obvestilom glede ženitbe-nih kavcij bivšh a. o. oficirjev naj vpošljejo zali' tevano podatke le oni oficirji, kateri niso dobili vrnjenega namenih enega lista (Widmungsurkuu-de) od bivšega in ne od sedanjega avstrijskega vojnega ministrstva. Oni, ki imajo namenitveni list že v svojih rokah, morajo se sami pobrigal da dobijo vrnjene vrednostne papirje kavcij. Tudi gledo Izplačanja obresti vrednostnih papirjev, U so še v Avstriji pod zaporo, ne more ta intea danca odnosno naše poslaništvo nič ukreniti. — Poštni čekovni zavod ▼ Ljubljani ob' javlja vsem svojim računoimetnikom, da se b< po odredbi ministrstva za pošto in brzojav J dne iS. marca 1922, štev. 14.930, počenši i 1. aprilom 1922 začela obrestovati imovina ni čekovnih računih pri poštni hranilnici v Sa rajevu ter pri poštnih čekovnih zavodih v Za grebu in Ljubljani z 1.8%, _ Jugoslovansko novinarsko ndnilenl« sekcija Ljubljana, ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo i dne 23. aprila ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Dnevni red običajen. Samostojni predlogi naj se v smislu pravilnika jo-Mjejo društvenemu odboru do 16. aprila. — Odbor. _Smrtna nezgoda. Obratovodja Trboveljske premogokopne družbe inž. Josip Barvi r z je padel 27. marca pod rudniški vlak v Hrastniku. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, v kateri je 28. marca ob 15. uri na posledicah poškodbe umrl. — K poglavju verBka toleranca. Na dopis pod naslovom »K poglavju verska toleranca« g. evan-zeljskega župnika Herberta I.ange v »Slovenskem Narodu« z due 23. marca 1922, št. 68, in na notico »Verska toleranca« v istem listu L dne 10. marca, M. 57, sporočamo: L Umrla gospa Elza '1'uršič, roj. Bsctiberger, evangeljske vere, je bila pokopana dne 21. febr. t. L na starem katoliškem pokopališču ua dostojuem mestu. Njeu grob je dva metra od katoliško ^rsle med evangeljskimi grobovi Schmidt in Hamu i ter dva metra oddaljen od kota, oziroma prosu,.a, ki je namenjen za zgolj samomorilce; torej dostojen kraj. Pokopališče je še tako urejeno, kakor sem ga jaz prevzel. 2. Gospodu Turšiču, soprogu umrle, se je dal na razpolago prostor za grob na novem pokopališču, kjer je okrog 130 vojnih grobov, vojakov različnih ver. Ondi jo tudi pokopan umrli trgovec Štefanovič, pravoslavne vere. 3. Žuganja s pritožbo na pokrajinsko upravo — in da bo pomagal kakor v 6t. Rupertu — se prav nič ne bojimo in se sklicujemo na poslavo avstr. zakona. ki je še v veljavi, z dne 25. maja 1808 (V. čL 12) druga točka. Postava zahteva samo dostojen grob, ne veleva pa, da bi se moral drugoverec pokopati v isti vrsti poleg katoličanov. Pritožbe, ki so se tuintam pojavile, češ da za drugoverca pokop ua posebnem, odločenem prostoru ni dostojen, so deželne vlade in ministrstvo 7,a bogočastje in uk vedi.o odklanjale. Gl. n. pr. Odlok min. za bogoč. in uk 29. marca 1910. št. 4393 ex 1919. Ali ne ve g. evangeljski župuik, da ima kr. pokrajinska uprava oziroma zdravstveni odsek nadzorstvo na cerkvenih pokopališčih katerekoli vere le glede higije-ne? 4. Verske tolerance in pijetete sc pa ne bora šel učit k g. ev. župniku Herbertu Laugeju. Kako je x versko toleranco in pijeteto, naj gre on sam vprašat katoličane na Saksonsko in Rusko Poljsko. Vsled svojega službovanja pri ljubljanskem škofijskem ordinariatu kol konzistorialni svetovalec in relerent sem imel veliko opraviti z drugoverci. V sedanji 25letni službi je že bilo mnogo podobnih slučajev, a »e še ni noben evangeljski pastor kakor tudi pravoslaven duhovnik pritoževal glede verske tolerance in v tem slučaju tudi celo namestnik g. ev. župnika se ni upal ugovarjati, akoravno mu je bilo naročeno od g. šefa. Spominjam se še, ko sem bil okrog L 1877. tu na počitnicah, da je bil evangeljski pogreb. Imel ga ja tedaj evang. župnik g. Schack, poznejši superinlendar.t na Dunaju. Pokopaval je na istem mestu kakor v tem slučaju. In ta mož ni prav nič ugovarjal v času najbolj liberalne vlade v Ljubljani in na Dunaju, bila je doba majniških poslav. Zdi se, da je gosp-Lange poslal nervozen vsled bolezni in ga je po nepotrebnem zelo vznemirila notica v »Slov. Nar.t št. 58, na katero nisem hotel reagirati, akoravno sem bil nanjo opozorjen, kar sem pa sedaj dolžan nspram javnosti. Dolžnost g. župnika Langeja je bil«, predno se je podal pred javni forum, da bi se prej prepričal o dejstvu in se ne dal zapeljati od {asnikarske notice svobodomislenega, verskoindi-ferealnega lista, ki je bil tudi sam zapeljan. Sem že v 63. letu in imam bogate skušnje, kako je pa i g. Langejem, mi pa ni znano. Zakaj ste izzivali? Gotovo ste mislili, da je sedaj ugoden čas za kulturni boj. Se ne bojimo tudi na tem polju! Noromesto, dne 27. marca 1922. Tbeol. ct 3. U. Dr. S. Elbert, inful. prošl in mestni župnik. — Vlvornici »Vulkan« v Kranju je bilo, kakor smo poročali včeraj, vlomljeno in so vlomilci odnesli veliko Wertheimerico, v kateri je bilo 2000 K V ročni blagajni pa. ki so io zlikovci prezrli, je bilo samo izplačilo za delavce. Toliko v tolažbo z ikovcem, da se jim ne bodo preveč sline cedile. — Posestnikom avtomobilov se naznania, da se je ustanovila v Ljubi ani Zveza šoferlev za Slo-veni o, čije namen je med drugim tudi, da po možnosti preskrbuje svoim brezposelnim članom službe. Zato prosi podpisani odbor gg. posestnike avtomobilov, da naj se v slučau potrebe obračajo pismeno na Zvezo šoferjev za Slovenijo, Ljubljana, Rimska cesta. — Odbor. (K) — Poučno potovanje zagrebških dijakov v Sr-bro. Začetkom aprila odpotuje o diiaki II. letnika vil e pedagoške šole v Zagrebu na ekskurzijo v Srbi o. Obiščejo Belgrad, Smcderevo, Prahovo, Nc-golin, Zaječar, Paračin, Niš, SkopI'e in druge kra e. — Poplave v Bosni. Vsled obilega deževja so v Bosni narastle vse reke, posebno Neretva, ki je poplavila v okolici Čapljine več vasi. Vasi v tej okolici so vsako leto izpostavljene poplavam Neretve. Tudi Bosna je ponekod že prestopila bregove in e doln00, napoleondori 1020 do 1050, nemške marke 106, romunski leji 240, Italijanske lire 1625 -1635, mažarske krone 86. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Devize. London 355, Pariz 725, Newyork 81.50- 82.50. Ženeva 1530, Milan 415, Prnga 148.50-149 Berlin 25 do 25.25, Dunaj 1.11-1.13. Bukarešta 02. Valute. Romunski leji OO.SO- 61.50, češkoslovaške krone 141 do 144, bolgarski levi 47.50. — Nor potres v Belgradu. Včeraj ob devetih dopoldne se je v Belgradu zopet čutil precej močan potres, ki pa Je bil mnogo šibkejši, kot oni pred par dnevi. MLADINSKA AKADEMIJA, ki jo je JOZ dne 5. marca uprizorila, se v nedeljo 2. aprila ob 4. uri pop. ponovi v Ljudskem domu. — Spored je isti, samo da ne nastopi br. Nardžič s svojo orlovsko pošto. — Vstopnico se dobivajo v soboto in nedeljo v Ljudskem domu v pisarni O. P. | Ipriijtavplrn pGoriška slovenska županska zveza je no svojem občnem zboru dne 23. t. m. sprejela resolucije, v katerih protestira proti poseganju oblasti v pravice občin, zahteva ohranitev deželne in občinske avtonomije in vpostavo urada za agrarne operacije v Gorici. Zvez* izjavlja, da bodo občine v boju za avtonomije vztrajale do skrajnosti in doprinesle vsako žrtev. p Nepolitičen klub italijanskih poslancev It novih pokrajin. Italijanski poslanci Trsta, Istre, Beneškega Trentina in Zadra snujejo "ov nepolitičen klub, ki bo imel edino nalogo, Pospešiti rešitev vseh vprašanj, ki tičejo novih Pokrajin Klub dejansko že obstoja in se vrši »»tanovni sestanek te dni. Kot najnujnejše l«liteva klub rešitev teh-le vprašanj: Sistemi-ziranje državnih uradnikov prejšnjega režima, zboljšanje gmotnega stanja državnih uradnikov in učiteljev, konverzija avstrijskih papir« lj Promocija. V petek, dne 31. marca t. L ob 12. uri opoldne bo promoviran v prejšnji deželni zbornici za doktorja prava g. Robert M a r š i č iz Braslovč. lj Slovensko zidarsko in tesarsko društvo obvešča vse svoje člane, ki še niso dobili društvenih sprejemnic, na' jih pridejo iskat ob nedeljah v društveni lokal od 9,—11. ure dopoldne. Društveni lokal se nahaja v StrelUki ulici it. 24. (K) lj Šolerske zveze mesečni sestanek se vtši v soboto ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Zlatorogu. Prosi se polnoštevilne udeležbe tudi od strani šoferjev, ki niso šc člani zveze. (K) lj V strojnih tovarnah in livarnah je bila te dni otvorjena strokovna šola za vajence tega podjetja, pri nas bržkone prva te vrste. Njen namen je dati učencem temeljito strokovno izobrazbo ter jih usposobiti za prvovrstno kvalificirane delavce in poznejše samostojne vodje večjih podjetij. V tovarni je prirejena učilnica, ki je opremljena z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki. Pouk bo trajal osem mesecev. Na šoli poučujeta dva profesorja, eden blagoznanstvo, drugi računstvo in geometrijo, domači uradnik pa vadi učence v strokovnem risanju. Učencem je določen tudi primeren čas, ko bodo pod nadzorstvom ponavljali učno snov. — Solo je zamislil ravnatelj g inž. Boncelj. 2eleti bi bilo, da bi dal ta zgled tudi drugim 'večjim podjetjem pobudo za vsestransko temeljito izobrazbo delavskega naraščaja. lj Nabavljnlna zadrega favnih nameščencev In vpokojencev v Ljubljani ie pričela poslovati v prostorih v likvidaciji se nahajajoče gospodarske zadruge »Samopomoči«. Dolžnost vsakega državnega nameS*"nca in vpoko'enra ie, če še ni včlanjen pri »Nabavljalni zadrug!«, da se takoj vpiše. Pri vpisu je plačati vpisnina Din 5 in najmanj eno desetino deleža ki zna*a Din 100. Ostanek deleža se plača v desntih mesečnih obrokih. Čira več'e število zadružnikov bo, te"i lepši uspehi se bodo dosegli. /adrugn ho ime'a ni razpolago le prvovrstno blago po nižjih cenah kot so tukaj?n:e tržne cene. Če se državni nameščenci in vpoknjenci ne bodo gospodarsko združili, potom din ni pomagati. lj Tu'ski promet v LJubljani. V ljubi anskih hotelih in prenočiščih je prenočevalo meseca marca skupno dnevno 140 do 200 tujcev. Med njimi je bil tudi eden iz Madrida in 2 iz Lausanne. li Tatvine. Na državni železnici je bil ukraden iz vagona zastor. — Antonu Jagodic« je bilo ukradenih 800 kron. — Zlat prstan je bil ukraden Josipu Muserju. li Žepna tatica, katero so že ves čas, kar se vrše tatvine na Pogačarjevem trgu, zasledovali, je bila včerai dopoldne zasačena, ravno ko je nekemu gospodu iz žepa potegnila denarnico. Prijela sta jo detektiva Tegar ln Ilauptman. Tatica se piše Ferbar Ana iz Sela. lj Odbor ruskih beguncev ▼ Ljubljani priredi v petek, dne 31. marca 1922 ob pol 6. uri popoldne v dvorani št. 90 deželnega dvorca javno predavanje v slovenskem jeziku v korist stradajočim rojakom v domovini. Predava g. dr. N. Preobražensky, lektor na univerzi v Ljubljani, o lakoti v Rusiji. Vstopnina poljubna. Ves dohodek se izroči »American Relief Administration« v pomoč bednemu ruskemu narodu, lj Občni zbor Društva zasebnih nameščencev so Je vršil snoči v Mestnem domu ob številni udeležbi. Že nekaj dni se je govorilo, da bodo to strokovno organizacijo zasebnih nameščencev vzeli demokrati. Zgodilo pa se je na občnem zboru, da je lista demokratov, ki so ji prišli pomagat celo Ju-trovski doktorji, dobila le 57 glasov, dočim je nasprotna lista dobila 159 glasov. S tem se je razbila intriga demokratov, ki so to strokovno društvo hoteli zlorabiU v namene svoje demokratske politike. lj Slovenska Straža. Danes, dne 30. marca ob 8. uri zvečer se vrši odborova seja Slov. Straže v posvetovalnici K. T. D. Prosim zanesljive udeležbe. — Predsednik. lj Starešinski sestanek se vrši v petek dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer v Akademskem domu. Ref. dr. Malnerič: O društvih. Vabljeni člani Starešinstva in kat. akad. društev, — Predsednik. lj Kako čilaimo knjige, no agni gosp. Narte Ve-likonja v rakovniškem krožeku danes zvečer ob osmi url. lj Prosveta Krakov0-Tin:70. Jutri v petek ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih zanimivo predavanje. Vsi člani vabljeni! Zadeva &damit — Cass- granete«* S tragično smrtjo mojega svaka Angela Casagrandeja še ni zaključena zadeva, ki jo je sprožil gosp. Emil Adamič s svojim predavanjem v »Soči«, o kojem poroča »Slovenski Narod« dne 12. marca v članku »Zver v člo-ški podobi«, kjer očita pokojniku grozodejstva, češ da je kot poveljnik nekemu delavskemu oddelku krvoločno in brez vzroka moril ljudi. Ker je zadeva vznemirila širše kroge ne samo pri nas, marveč tudi v Julijski Krajini, pokojnikovi domovini, in ker je povzročila pokojnikovo smrt, štejem si v dolžnost, da priobčim nekatera pojasnila na podlagi meni in drugim znanih dejstev, ki so v prekem nasprotju z gorostasnimi očitki gosp. Adamiča. Pokojni Casagrande je potoval po svojih trgovskih poslih po Hrvatski, Bosni in Srbiji, ko so prišle Adamičeve obtožbe v javnost. Sporočil sem mu po znancih vsebino teh mučnih očitkov in mu svetoval, naj se na pristojnem mestu opere ali naj se umakne iz naše države. Komaj je v Belgrad prišedši zaznal za Adamičev napad, je brzojavil okrajnemu glavarstvu v Kamnik, kjer je bil kot rojen primorski Slovenec optiral za Jugoslavijo in kjer je dobival potna dovoljenja, da se v najkrajšem času oglasi pri omenjenem oblastvu. Dospel je iz Be'grada v soboto 25. marca silno potrt, češ da se mu je kot dobremu in od mladosti zavednemu Slovencu zgodila velika krivica, ko se mu očitajo nezaslišana grozodejstva, ki jih ni nikoli zakrivil. Pripovedoval je, kako je bil kot vojaški poveljnik vsem svojim podrejenim podčasnikom in vsemu moštvu dober in skrben oče, posebno pa je bil naklonjen S ovencem in je tudi gosp. Adamiču napravil veliko uslugo. Zelo ga je težila in mučila misel, kakor je poudarjal, da bo težko našel pravno varstvo in zaščito kot poltujec nasproti uglednemu domačinu. Res, da morajo biti v arhivih bivšega avstr.-o. vojnega ministrstva spisi, ki dokazujejo njegovo neoporečnost, saj je bil radi dogodkov na transportu Trst— Pfemysl pred vojnim sodiščem in na podlagi izjav in zapisnika, podpisanega tudi od gosp. Adamiča, oproščen. Med potjo se je namreč moštvo, obstoječe povečini iz tržaške sodrge in bivših kaznjencev iz Kopra in Gradiške, uprlo in z orožjem navalilo nanj kot poveljnika — podčastniki so se držali pasivno. S pomočjo orožnikov je bil upor zadušen, padlo je 9 mož, med njimi ni bilo Slovenca ali Slovana, marveč sami tržaški Italijani. Ker se je čutil nedolžnega in tako kruto prizadetega, je šel Casagrande v Kamnik na okr glavarstvo in dal svojo izjavo, popolnoma nasprotujočo obdolžitvam gosp. Adamiča, na zapisnik in izrccno pristavil, da si poišče zado-ščenja s pomočjo kakega odvetnika pri pristojnem sodišču v Ljubljani Ko se je v nedeljo, 26. marca, vračal Iz Kamnika v Ljubljano, so ga ljudje v vlaku spo- * Za vsebino tega dopisa odgovori« uredništvo le. kolikor določa iiLkou, znali in na podlagi t časopisu objavljenih Adamičevih obdolžitev psovali z »morilcem, svinjo« itd. Da se umakne besnemu sramote-nju, je proti svoji nameri izstopil v Domžalah in se zatekel k svojemu staremu prijatelju iz mladosti g. S. Pri njem je še izvedel, da je tržaška »Edinost« ponatisnila »Narodov« napad in tako raznesla sramotenje po njegovi ožji domovini. Nesrečnik je bil že od narave izredno rahločuten, vsi ti in tako strašni udarci so ga podrli do tal, zlasti misel na njegova itak težko prizadeta, stara in bolna roditelja v Gorici. Napisal je stoje nekaj pisem trgovskim tvrdkam in vojaškim osebam na Dunaj, svojcem nobenega, eno svoji sestri v Ljubljano in eno svojemu prijatelju gostitelju g. S. Prinesli so mu kavo na mizo, on pa je odšel na vrt, kjer se je nepričakovano zgodila nesreča. Značilen je odstavek v pismu na g. S.: »Moji živci so dko razburjeni, da se bojim najhujših posledic. — Ker nisem nikdar poznal hudobije in ne maščevanja, hočem tudi po tem načelu umreti in odpustim Adamiču zločin.« Kaj nameravajo napraviti pokojnikovi svojci in sorodniki, ki bivajo na Goriškem, ns Dunaju in deloma v Jugos aviji v obrambo po. kojnikove časti in svojega imena, mi ni š« znano, ker je katastrofalna novica komaj vs« dosegla. Trezno in pravično misleči ljudje pa ne bodo metali kamenja na sveži grob nesrečnemu možu, ki mu je vojna uničila ugodno eksi. stenco in zdravje ter ga pregnala iz ljube mu domovine, dokler ne bo na podlagi verodostojnih virov dognana vsa resnica o očitanem dogodku. Dr. Ant. Brectdj. pr Pri simfoničnem koncertu, ki ga poda dr. Č e r i n v ponedeljek, dne 3. aprila, se bodo izvajale kot izvirno slovensko delo P r e m r -love Variacije v Es-duru, ki po svojem prvotnem osnutku potekajo iz časa njegovih konservatorijskih študij. Zložene so bile 1. 1906., in sicer za klavir. Bilo jih je štirina st Med vojno 1. 1915. jih je skladatelj instrumen-tiral, pri tem pa izločil tri variacije, tako da jih je sedaj samo enajst. Tema je izvirna, izra-. žita, kratka in preprosta. Variacije podajajo temo bodisi melodično-olepševalno, bodisi harmonično poglobljeno, bodisi ritmično, pred* vsem pa orkestralno predrugačeno. Tema j* zložena v duru, nastopi pa parkrat tudi v molu: v tretji in deveti variaciji. Variacije so izvečine vsakatera odstavek zase, samo četrta in peta, in pri sklepu deseta in enajsta nastopita združeni. Variacije se drže v začetku obsega teme, razmaknejo se pa pri deveti variaciji (Largo) in pri zadnjih dveh variacijah (Alle-greto in Presto) v bolj široko zasnovano črto. Delo je jedrnato, kleno v obliki ter jasno v izrazu. Kot prvo delo te vrste na polju slovenske glasbe zalsuži zanimanje in upoštevanje. — Premrl je med vojno zložil tudi variacije za kiavir v E-duru. Premrla že dosti poznamo kot skladatelja, ki je oblikovno vedno vzoren, v instrumentaciji jasen in zelo spreten; posebno ljubi blesk trobil in romantično mehkobo pihal; pričujoče variacije se nam zde doslej njegovo najboljše instrumentalno delo, ki je vredno vse naše pozornosti. pr Trct a številka »Preroda« Je izšla z veleza-nimivo vsebino: Javno vprašanje — uredništvo. Reformatorjem — O. V. Kunstelj. Družina, temelj preroda — Dr. A. Brecelj. Iz otroških ust — M, Koželjeva. Boj — M. F. Vzgoja mladine k dostojnosti — A. Kržišnik. Drobtinice. Kaj nam pišejo. Drobiž. — Vse naročnike opozar amo, naj se kmalu poslužijo položnic, saj jc naročnina itak majhna, a stroški so veliki! Upamo, da ne ostane nai klic klic vpijočega v puščavi. — Nabirnite novih naročnikov! V boj za prerod! — Prerod. pr Na koncertu, katerega priredi vijolinski vir-tuoz prof. Jan Šlais v soboto dne 1. aprila v dvo-lani rilharmonične družbe, je nekako glavna točka sporeda velika sonata za gosli in klavir francoskega skladatelja Cezar Franka. Skladatelj je živel v Parizu ter ga glasbena zgodovina prišteva med ustanovitelje in voditelje novo-francoskc instrumentalne glasbe, ki se posebno odlikuje vsled svoje Izrazite čustvenosti. Skladba je pisana v običajni sonatni obliki, a vodena popolnoma v modernem Stilu ter ie izredno zanimiva tako v melodiSkem, kakor tudi v harmonlikem oziru. Na boljši in tudi najlepši del te sonate je 111. stavek Recitativo — Fantazija. Skladba je posvečena francoskemu vl-jolinskemu virtuozu Isav. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji od danes naprej v pisarni Glasbene Matice. (K) Orlovski vestnik. Odseke lavantinske škofije poživljamo, da svojo udeležbo pri pogrebu blagopokoj-nika škofa lavantinskega dr. M. Napotnika takoj priglasijo Mariborskemu orlovskemu okrožju in po možnosti točno javijo število bratov, ki se pogreba udeleže v krojih. — Vodstvo in aranžma Orlov pri sprevodu smo poverili okrožnemu odboru v Mariboru, na katerega se imate obračati v tej zadevi. — Odbor 0. P. Turistika in šport. Turlstovskl klub -»Skala« naznania članom, da se bodo izdajale izkaznice za leto 1922. proti poravnavi članarine dne 3. in 10. aprila t. 1. med 18. in 20. uro v pisarni »Športne zveze>, Narodni dom. — Odbor. (K) Pred ogledalom more vsak opažati vsak dan, k»ko izgleda mlajše in lepSe, ako rabi irknrju Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerjeva pomada »Elsa« /a lice, Fellerjeva »Elsa« Tumochina poinada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupno • poštnino 80 K), Fellerjevo »Elsa« lilijno mlečno milo. najboljše milo. 4 kosi poštnine prosto 120 K. Evf^en v. Feller, Stubica donja, Jilsa trg 134, llnraiKo. 8«24 m 0 Iščem prav pridnega In poštenega poslovodjo, 0 prvovrstno moč. z večletno prakso, za H glavno trgovino špecerijskega blaga. jsj Takojšnje ponudbe na: 0 | 0 0 FRANC DOLENC, Kranj. 1 i i i 1 i 0 Kontoristinjo"at ra razume nemško in na pis. stroj ter nekoliko korespondence, sprejme ljubljanska tvrdka. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod Korespondenca 1190 Iščem zanesljivo služkinjo k otrokom. M. TIČAR, Ljubljana, Selenburgova ulica. Išče se MLINAR za mlin na vodno moč, kateri je obenem sposoben klesati kamne in izvesti popravila pri lesenih delih. — Ponudbe naj se pošljejo na: BRACA RUŽIC, Stolac, Hercegovina. 874 TOVARNA LESNIH išče proti StQJarje navadnih stolov dobri plači IZDELKOV izdelovanje ter samostojnih mizariev. Ponudbe pod: »STANOVANJE 1166« na upravništvo »Slovenca«. žična mreža ^ za ograje vsake vrste se dobiva pri A. Kremžar-jn, ključavničarstvo v Št. Vidu nad Ljubljano. ležeče ob cesti, po->tf staji in farni cerkvi, obstoječe iz hiše, pri kateri je studenec, vsega gospodarskega poslopja s poljedelskim orodjem, 4 parcele gozda in 100 litrov sadjevca, se proda za 1 milijon kron. Več pri Jož. Kiselj, Loka 14 pri Zid. m. KOČIJO (Omnihus) prodam za 80.000 K. -»C Ivan Medic, Kočevska Reka. Mleko, pasterizirano 60 litrov na dan, želi dobivati M. Kersnik, Zagorje ob Savi. Lov in posestvo na Dolenjskem pri Mokronogu, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. — Več pove Petkovšck, Prnžakova ulica 11. Dne 30. marca 1922 se preseli trgovina z ročnimi deli in njih potrebščinami v i M i iz ŽIDOVSKE ULICE štev. 5 na DVORNI TRG št. 1, hiša Kastner. Tvrdka se priporoča za predtiskanje najnovejših vzorcev, za ažuriranje in stroj, uvezenje motivov v perilo. — Vzorci na razpolago v trgovini. 1187 Pozor! Nap™dai Pozor! dve udomačeni srni samec (z rogovjem) in samica, dve leti stari. Oddasla se najvišjemu ponudniku. Naslov: FRANC MURI, »Kazino«, Jezersko. 1144 Kupi PREŠA ZA SENO. Ponudbe pod »DOBRA 1057« na upravništvo »SLOVENCA«. s streho in stranicami iz plahe za 12 oseb, skoraj nov, se proda po primerni ceni. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1165 FRANC TDMA2IČ trgovska agentura, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 48, prevzame vsakovrstna v trgovsko stroko spadajoča posredovanja in zastopstva. BENCIN-M0T0R 12 HP, najboljšega sistema, je naprodaj. "»C M. GRGUREVIČ, Ljubljana, Vel. Stradon 9. 1184 Papirnate VREČE dobrem stanju kupi vsako množino FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 1150 Ravnateljstvo in uradništvo rudnika Hrastnik javlja tužno vest, da je njegov priljubljeni tovariš, gospod ing. Josip Barvirz obratovodja rudnika Hrastnik Trboveljske premogokopne družbe včeraj dne 28. t. m. po kratki mučni bolezni prerano preminul. Pogreb se bo vršil v petek dne 31. t. m. ob 16. uri iz deželne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnega ohranimo v trajnem in častnem spominu. V Hrastniku, dne 29. marca 1922. Zahvala. Za odkritosrčne dokaze sočutja ter za izraženo sožalje ob priliki nenadomestne izgube našega brata in strica, gospoda Karla Lachainerja ter za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebej pa se zahvaljujemo častiti duhovščini za obile tolaž-ljive obiske med boleznijo ter za čaščečo udeležbo pri pogrebu. ŽALUJOČI OSTALI. kupuje po dnevnih cenah najdražje "*C izvozna trgovina ERNEST MARINO, Celje, Kapucinska ulica štev. 3 enako tudi druge vrste LESA, posebno D*" tesani LES. "»C 1179 SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trg 10. Pisalne mize (amerik. Roulleaux) hrastov les, nove moderne mize, se prodajo ugodno. Vprašanja pod »Roulleaux« na upravo tega lista. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: DIONIČARSKO DRUŠTVO UZACiREBU PRERADOVICEVA 2 PETROLEJ |8i RAFINIRANI BI J EU BENZIN* 5VIH GRADACIJA PLINSKO j}? STROJNA I CILINDERSKA -ULJA - •AUTO ULJA* TOVOTNAMAST \IZ NAJJEFTIN1JE DNEVNE CIJENE SA SKLAD1ŠTA hzojav. .-ASTRA ZAGREB fclTELEFON: 23-88 lfc">vwcAi PRERAPICEyAi (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta Stev. 23. FOTO-L1TOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslor. tiskarna v Ljubljani. F0T0GRASK1 ATELI JE: Grabiee Franjo, MikloSiČeva cesta St. 6. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna uliea St. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg St. 8. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta Stev. 8. Remigar & Smerkol, Florijanska ul 18. KLIŠEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan ina tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg Stev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Scbreya nasL Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Zuran Martin, Mestni trg Stev. 12. SPED1CIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 8, Tel. 468. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje St 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta Stev. 6/II. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽEI.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino St. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cililaf Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Testone zdrave, lepe, ravno ali bukove suhe deske, 22—25 mm, kupim takoj. Ponudbe pod »TESTONE 1167» na upravo lista, Pokrajinska Monopolska Direkcija v Ljubljani razpisuje ofertalno dobavo sledečega lesa za tobačno tovarno v Ljubljani: 212.000 desk iz mehkega lesa, 15 mm debele, 4 m dolge, raznih širin; 400 kom. desk 26 mm debele, 4 m dolžine, iz mehkega lesa; 200 kom. desk 33 mm debele, 4 m dolžine, iz mehkega lesa; 200 kom. plohov 53 mm debele, 4 m dolžine, iz mehkega lesa: 300 kom. plohov 53 mm debele, iz mecesnovega lesa; 4 m3 plohov 53 mm debeline, iz javorjevega lesa; 30 m3 tramov od 5—7 m dolžine 10 X 12 cm; Olertalna licitacija se vrši dne 24. aprila 1922 ob 11. uri dop. Ponudbe je vložiti do 24. aprila 1922 do 10. ure dopoldne pri Pokrajinski Monopolski Direkciji v Ljubljani. Tuzemci morajo vložiti pri blagajni tobačne tovarne 5%, ino-zemci pa 10% kavcije. Natančnejši podatki so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani. Dežni plašči Modne in športne obleke Rdglani lastnega izdelka in po najnovejših krojih Blago za pelerine šP°rtne čePice Angleško JSjt češko Kravate-samozaveznice ciiknn v ^^ Površniki ' 1 OUIVIIU izbiri. lUVlOlllM Tedno v zalogi pri tvrdki Drago Schwab manufaktura, moda in konfekcija Pod Narodno kavarno LJUBLJANA Dvorni trg štev. 3. NB.: Na željo se izdelujejo vsakovrstne obleke točno in solidno V lastnem modnem salonu ali pa se oddaja posamezno blago, podloga in druge krojaške potrebščine 1 1163 Zaoarooalnlca in TRIGLHV 6* 99 ustenovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu' Beogradu in New-Yorku, Živnostenski banki v Pragi, jugosl. veleindustriji itd' MT zaoarnje po najugodnejših pogojih proti škodam vsled poZara in proti transportnim SkoJasn ter prične v najkrajšem času tudi z zavarovanjem škod vsled vloma, nezgod, razbitja šip, toče, zakonitega jamstva in chomage. Generalno zastopstvo za Slooenllo: LJUBLJANA, Selenburgova nlica št. 5/1. Zastopstva t vseh večjih mestih Slovenije. Sprejema zanesljive ln spretne zastopnike. Sedež društva: BEOGRAD. Poslovno ravnateljstvo: ZAGREB. Predno sklenete zavarovanje, vprašajte za pogoje in tariie pri tej domači zavarovalnici. um Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Muškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,