Gospodarske stvari. Svetilnice in njih priprava. Sedaj se dobi že težko kje katera hiša, da ne pozna luči iz petrolja. Za-njo pa je potrebno razne priprave, vsaj več, kakor pri prejšnjih treskah ali pa tudi ,,avetilnicab. za olje". Največ pa prizadene pri tej pripravi cilinder ali ateklo. Le to kaj rado poči in v čaaih. jih razpoči zaporedoma več, ne da zna človek, kaj da je kiivo tega. V čaaih je krivo že to, da ni stenj enako prirezan, v časih pa tudi to, da se luč prežene, t. j. prehitro izpusti v plamen. Kdor ima torej take svetilnice, njemu je paziti na oboje, vendar pa še nm pri vaem tem utegne ateklo počiti: to se izgodi, če je na-njem kaj mokrote, če tudi le od pota v roki, ali pa če je v ateklu aamem kako zrno ali žlindra. Ker je sitno v časib. in poaebno še pri kmetu, ki nima prodajalnice za steklo koj pri roki, prav sitno, če mu razpoči steklo na svetilnici, zato bode vsak hvaležen, ako izve za aredatvo, ki v tem pomaga, vsaj največkrat preubrani steklo, da ne razpoči. To atori se takole: kupi se nekaj stekel vkup in potem se denejo vaa v vodo, v lonec, ta pa se poatavi po tem na ogenj, da se voda v DJem po Času razgreje in aicer dotlej, da zavre v njem. Na to se lonec postavi raz ogenj na stran z vsem, kar je v njem. Ko se je voda po polnem shladila, vzamejo se stekla iz nje, ter se oanažijo, da so lepo svetla. Sedaj ao tako trda, da jim nobena luč več ne napravi ikode. Tako služi pa bojda to dobro pri steklovji sploh, pri porcelanu in enaki poaodi, ki pride na mizo in v dotiko z vročino, z ognjem. Maža za les. Da prb.ni les, ki je na zraku in na solnci, a časom in aemtertje prav hitro, vselej pa prehitro, to je znano in Ijudje ai belijo glavo, kako da se ohrani les še vendar-le kolikor, toliko tudi na dežji in eolnci. V novem času ae priporoča za to maža, ki ae napravi iz naslednjih snovi. Vzame ae namreč ter očisti dovolje grafita, kavouka in šelaka ter se napravi s svinčenim sladkorjem iz njib. neka zmea. Le-tej pa še vriblji laneuega olja ali tudi trpentinovca. Taka maža je trpežna in tudi lea zdrži vsled nje dolgo vremenske spremenjave, Sejmovi. Dne 29. novembra v Poličanah. Dne 30. novembra v Svičini. Dne 1. decembra pri sv. Andraži v slov. gor, v Mariboru, v Rogatci, v Strassu, v Veržeji in na Bizeljskem. Dne 2. decembra v Radgoni. Dne 3. decembra v Konjicah, v Lučanah, la Planini in na Ptuji in v Imenem. JDne 4. decembra pri sv. Barbari v Halozah, v Šmarji in na Zelenem travniku.