1® %-, 31-32 1 1 J . . 1954 ODD VSEBINA: In g . S ta n e A v a n z o : P R E IS K A V E O P E Č N IH IZ D E L K O V S L O V E N IJ E V D O B I P O V O J N I — In g . E rn e s t U d o v č : Z N A Č IL N O S T I L E P IL IN P R O B L E M A D H E Z IV N O - S T I B IT U M E N A — In g . M a te j K le in d ie n s t: V O D N O G O S P O D A R S T V O IN E L E K ­ T R O G O S P O D A R S T V O — D r . In g . L u jo S u k l je : P O R O Č IL O O E V R O P S K I K O N F E R E N C I Z A P R O B L E M E S T A B IL N O S T I P O B O Č IJ V S T O C K H O L M U S E P T E M B R A 1954 — In g . J a n k o B le iw e is : P O R O Č IL O O P R V E M P O S V E T O V A ­ N J U H ID R A V L IK O V F L R J — In g . L . T re p p o : M O S T N A L E Ž IŠ Č A IZ U M E T N E G U M E — K N J IŽ N A P O R O Č IL A U R E JA U R E D N IŠ K I O D B O R . O D G O V O R N I U R E D N IK IN G . L JU D E V IT S K A B E R N E . T IS K A TIS K A R N A JA D R A N V K O PR U . R EV IJA IZH A JA V 5 D V O JN IH Š T E V IL K A H NA L E T O . C E N A D V O JN I Š T E V IL K I D IN 300 .— . U R E D N IŠ T V O IN U PRA V A : L JU B L JA N A , E rjav čev a 11, T E L . 22-958. i z v r š u j e m o v lastnih labora torijih in na terenu vse preiskave s področja elasto-mehanike, geomehanike, kem ije materialov, k e ra m ik e , to p lo p ro v a d n o s t» , preiskave ekonom ičnosti strojev, modelne preiskave, ugotavljam o statične in nihalne trdnosti m aterialov in konstrukcij ter izdelujenr\p eko­ nomske ekspertize P R O J E K T A N T S K O P O D J E T J E P R O J E K T I V N I A T E L J E , L J U B L J A N A , iz d e lu je u rb a n is t ič n e p ro je k te ( re g io n a ln e , k r a ­ je v n e in z a z id a ln e p ro je k te te r d a ja n je lo k a c i j) , p r o je k te tsp lošne a rh ite k tu re , s p e c ia ln e p r o je k te z a m le k a rn e , p r o je k te z a k a n a l iz a c i jo in vodovode s ta t ik o za vse v rs te k o n s tru k c ij v is o k ih in n iz k ih g ra d e n j. Sedež podjetja je Ljubljana, Cankarjeva 18IV. telefon: 21-316, 20-309, 20-234, 20-320, 23-062. ELEKTR0PR0JEKT podjetje za projektiranje elektroenergetskih in prenosnih naprav LJUBLJANA, Hajdrihova 2/IIL V iz d e la v o p re vz e m a m o p ro je k te z a : h id r o e le k t ra rn e k a lo r ič n e e le k t ra rn e t ra n s fo rm a to rs k e p o s ta je vse h n a p e to s t i d a ljn o v o d e vse h n a p e to s ti p re g ra d e h la d i ln e s to lp e re k o n s tru k c ije h id r o e le k t ra r n in k a lo r ič n ih e le k t r a r n N u d im o te h n ič n a p o s v e to v a n ja za h id ro g ra d b e m o in e le k t ro s t ro jn o d e ja v n o s t. ©ÜÄPEESIB VE8TTMIK GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS LETO VII 1954 In g . S tane A v a n z o Preiskave opečnih izdelkov Slovenije v dobi po vojni O d v se h v r s t g ra d b e n e g a m a te r ia la Se v e d n o n a jp o g o s te je /u p o ra b lja m o opečne iz d e lk e . K l ju b v s e s tra n s k i u p o ra b n o s t i b e to ­ n a i n žetezobebona so r a z n i o p e č n i iz ­ d e lk i, b o d is i k a t z id a k i n a jr a z l ič n e j­ š ih o b lik a l i ik d t s t re š n ik i, s k o ra j ne o ­ g ib n o p o t re b n i za d o k o n č n o iz v e d b o ra z n ih zg ra d b . V z ro k te m u ie p re d v s e m v p r ip r a v ­ n o s t i i n p re p ro s to s t i z id a n ja sam ega , k a k o r t u d i v te h n ič n ih la s tn o s t ih ra z ­ n ih o p e č n ih iz d e lk o v . P o p o ln o m a n a ra v n o je , d a t u d i p r i o p e č n ih iz d e lk ih v p l iv a k v a l i t e t a n a mjdjh u p o ra b n o s t, t o p a v ta k e m obse­ gu , d a je iz d e le k p o p o ln o m a e n a k o v re ­ d e n v s a k e m u d ru g e m u m a te r ia lu a l i p a je v s le d ra z n ih p o m a n jk l j iv o s t i p o ­ p o ln o m a n e u p o ra b e n . P ro d u k c i js k i p o s to p e k p r i iz d e la v i o p e č n ih iz d e lk o v je v b is tv u že ze lo s ta r , v e n d a r je m o d e rn i ra z v o j t e h n i­ ke t u d i t u b is tv e n o po sege l v ra z v o j in p o e n o s ta v ite v p o s to p k a i n h k r a t i t u d i v iz p o p o ln ite v . Vse to je omogočilo opečnim izdel­ kom, da so vzdržali tako v tehničnem kakor tudi v finančnem pogledu ostro konkurenco vseh ostalih gradbenih materialov. P r i n a s je o p e k a rs k a in d u s t r i ja ze­ lo m o č n o ra z v ita . S a j im a m o vsega s k u p a j p re k o 30 v e č j ih o p e k a rs k ih o b ra to v - P o u d a r i t i p a je t re b a , d a je n j i h te h n ič n i n iv o n a ze lo ra z l ič n i s tc p r a j l T o je seveda p o p o ln o m a r a ­ z u m lj iv o , k e r p o s a m e z n i o b je k t i n i ­ m a jo e n a k ih te h n ič n ih s re d s te v , n i t i g led e s u ro v in , n i t i g le d e te h n ič n e op rem e . P re d d ru g o s v e to v n o v o jn o s p lo h n i b i lo m o goče p r im e r ja t i o b je k t iv n o iz ­ d e lk e r a z l ič n ih o b ra to v , k e r ie b i lo z e lo m a lo t a k ih la s tn ik o v , k i so k a ­ z a l i in te re s , d a se n j ih o v iz d e le k n a o b je k t iv e n n a č in p re s o d i i n v z p o re d i z o s ta l im i iz d e lk i d ru g ih to v a rn . K o n ­ k u re n c a se je z r c a li la iz k l ju č n o n a re ­ k la m n i b a z i, k a r v e č k r a t n i b i lo v S k la d u z d e ja n s k im i p re d n o s tm i po sa ­ m e z n ih iz d e lk o v . D a n e s je p o lo ž a j p o p o ln o m a d ru g a ­ čen . P rv ič p o o s v o b o d itv i n a m je m o ­ goče p o d a t i p re g le d d e ja n s k ih ra z m e r v p o g le d u k v a l i te te p o s a m e z n ih o b ra ­ to v . 'D anes, 'ko je p re š la v s a ta v a ž n a p a n o g a in d u s t r i je v d r ž a v n i s e k to r , n a m je b i lo šele m o g o če z b r a t i p o p o l­ n o m a o b je k t iv n e p o d a tk e , n a p o d la g i k a te r ih la h k o v z p o re d im o is to v rs tn e iz d e lk e m e d seboj Ite r j i h p r im e r ja m o z d e ja n s k im i p o tre b a m i d a n a š n je g a te h n ič n e g a n iv o ja n a sp lo šn o . P rv e p re is k a v e o p e č n ih iz d e lk o v , k i so b i le iz ve d e n e v S lo v e n i j i , se g a jo v le to 1930. M o ž n o s t i p re is k o v a n ja so b i le t a k r a t u s tv a r je n e v I n s t i t u t u za te h n ič n o m e h a n ik o U n iv e rz e v L ju b - Ij'an ii, k a te re g a je v o d i l i n u s tv a r i l u n iv . p ro f . d r . in g . A . K r a l . Vse p re is k a v e , iz t e dobe d o osvo ­ b o d itv e p a so b i le lie s lu č a jn e , n a ro č e ­ n e o d enega a l i d ru g e g a ( la s tn ik a ope­ k a m , p o v e l ik i v e č in i p a n i t i n e o d o p e k a rn , te m ve č dz g ra d b iš č , ta k o , d a n i b i l z n a n m it i iz v o r p r e is k a n ih opeč­ n ih iz d e lk o v . N a č e ln o t a k r a t s p lo h n i b i lo m ogoče m is l i t i n a Iz v e d b o k a k ih s is te m a ts k ih p re is k a v , k i b i p o k a z a le p ra v o s ta n je 'g lede -k v a lite te iz d e lk o v . L la S tn ik a —■ p r iv a tn ik a n i z a n im a lo , k a k š n o 'k v a li te to p r o iz v a ja v s v o j ih o p e k a rn a h , če je iz d e lk e la h k o p ro d a l. V k o l ik o r p a ie ta k o p re is k a v o n a ro č i l , j'o je n a r o č i l z a ra d i izve d b e re k la m n e a k c ije 'in je p o s la l v p re is k a ­ v o p a č s v d j n a jb o l jš i -izde lek. P o le g te g a je b i lo v t e j d o b i iz v e d e n ih še to l ik o m a n j k o m p le tn ih p re is k a v , t a ­ k o d a n a m t i r e z u l ta t i v n ič e m e r n e m a ra jo s lu ž i t i za m e r i lo s e d a n jim p re is k a v a m . S ele p o le tu 1945, k o je 'b il u s tv a r ­ je n t u d i v te j p a n o g i in d u s t r i je d r ž a v n i s e k to r , j e te d a n j i G ra d b e n i o d se k M in i ­ s t r s tv a za in d u s t r i jo o m o g o č il, d a s m o la h k o z a č e li s s is te m a t ič n im odvze- de -lkov p r i -vseh o p e k a rn a h , k i so t a ­ k r a t s o d ile v k o m p e te n c o im e n o v a n e ­ g a odseka- P o te d a n je m p ro g ra m u n a j b i v s a k o le to p re is k u s ii l i vse opečne iz d e lk e iz v s e h 'o p e k a m , d a b i n a t 'a n a č in p o n e k a j le t ih 'd o b ili do ika j ja s n o s l ik o o k v a l i t e t i p o s a m e z n ih o b ra to v k a k o r t u d i o v a r i i r a n ju k v a li te te . N e d v o m n o b i b i l n a t a n a č in z b ra n i m a te r ia l iz re d n o d ra g o c e n i n b i la h k o s lu ž i l k o t p o d la g a v se m n a d a l jn im š tu d i je m e k o n o m ije i n r e n ta b iln o s t i p o s a m e z n ih o b ra to v . -S te m d e lo m p a se, ž a l, n i n a d a ­ l je v a lo z a ra d i re o rg a n iz a c ije M IR . R a z m e re so ise še le n e k o l ik » p o p ra v ile , k o je b i la u s ta n o v lje n a G la v n a d ir e k ­ c i ja g ra d b e n e g a m a te r ia la p r i b iv š e m M in is t r s t v u z a g ra d n je . O m e n je n a d i ­ r e k c i ja je s p o zn a la p o tre b o i n k o r is t ­ n o s t /teh p re is k a v t e r n a ro č i la vs e m o b ra to m , 'k i so s a d il i v n je n d e lo k ro g , n a j re d n o vsa k o le to p o š i l ja jo s v o je iz d e lk e v p re is k a v o . T a u k r e p je zo p e t p r ip o m o g e l, d a je b i lo iz v rš e n ih n e k a j ve č p re is k a v . P o u k in i t v i te d ir e k c i je p a je z o p e t n a s ta lo p o p o ln o z a t iš je , k e r o b r a t i o z iro m a o p e k a rn a š k a p o d ­ je t ja n e č u t i jo te p o tre b e , k a r je b re z d v o m a v ško d o n a p re d k u n a še o p e k a r­ s ke in d u s t r i je . V se to f lu k tu i r a n je se ja s n o v id i t u d i i z -n a s le d n je g a s ta t is t ič n e g a p re ­ g le d a p re is k a v o d le ta 1930 d a lje . Z n a č a j vse h v s p o d n ji ta b e li n a v e ­ d e n ih p re is k a v p a je ta k o ra z lič e n , d a n e m o re jo s lu ž it i vse p re is k a v e za m e d s e b o jn o p r im e r ja v o , k a r j e n a m e n te g a o d s ta v k a .m a n je m i n p re is k o v a n je m o p e č n ih iz - L e t o : Š tev ilo iz v rše n ih p re isk a v z idakov , v o tla k o v in ra d ia ln e opek e S trešn ik o v 1930— 1945 39 3 1946 32 16 1947 35 22 1948 8 — 1949 — — 19 5 0 16 3 1951 6 4 2 7 1952 68 2 0 S k u p a j p o o s v o b o d itv i 2 2 3 8 8 V c e lo t i 2 6 2 91 N e k a te re p re is k a v e so b i le sa m o i n ­ fo rm a t iv n e g a z n a č a ja , to r e j n e p o p o l­ ne , .druge zo p e t p o n a r o č i lu k o r is tn ik a , z a ra d i č e sa r n a jv e č k ra t n i b i la z n a ­ n a a l i p a v s a j z a n e s lj iv o z n a n a p ro ­ v e n ie n c a op eke i t d . Z a ra d i te g a sm o la h k o p n i n a d a l j ­ n j i a n a liz i k v a l i te te u p o š te v a li, poseb­ n o pr,- z id a k ih za ca. 60% o m e n je n ih p re is k a v , p r i s tre š n ik ih , p a s k o ro 100 % . A ) A n a liz a re z u lta to v z id n e o p eke : V n a s le d n j i ta b e l i so p o d a n i r e z u lta ­ t i p re is k a v z id n e op eke iz 36 o b ra to v . O d o m e n je n ih 36 o b ra to v je b i lo p re is k a n ih 91 s e r ij p re is k a v , k a te r ih re z u lta te n a v a ja m o v c e lo t i. P re g le d re z u lta to v p re is k a v z id n e o p e k e (z id a k o v , in A . Z I D A K I v o t la k o v , t e r ra d ia ln e opeke od 1945. do k o n c a 1952. D im enzije P rosto r. U p i j a n je T r d n o s t O p e k a m a : m in . m ax. v m m te ža v o d e m in . sred . m ax. dolž . šir. deb. k g /d m 3 •/. k g /c m 2 i . i . 123 138 154 2. I I . 248 120 63 1,65 12,0 98 108 117 * 254 120 65 143 168 181 3. I I I . 238 115 62 247 122 67 1,66 11,8 194 245 415 253 124 65 258 125 67 1,65 11,8 151 171 184 250 120 65 257 126 68 1,65 142 182 214 247 120 62 254 127 67 1,76 17,1 122 241 314 250 120 65 262 131 70 1,56 19,9 94 104 116 4. IV . 240 113 60 256 121 69 1,74 19,3 89 176 258 243 116 58 250 120 65 1,70 18,4 188 248 25© 5. V . 246 115 65 250 120 70 1,69 14,8 226 248 293 6 . V I . 141 175 212 7. V I I . 248 118 60 250 122 62 1,70 12,0 107 149 233 250 120 64 261 125 66 1,58 11,6 172 202 285 247 114 62 252 120 65 1,66 16,5 207 250 280 8 . V I I I . 248 122 64 250 125 67 1,69 11,8 111 126 141 249 120 65 256 126 70 1,65 19,5 106 145 166 240 114 60 250 121 65 1,85 13,5 196 328 392 9. I X . 259 117 62 265 120 66 1,63 21,1 34 53 78 250 118 60 253 120 71 1,82 16,8 188 239 315 250 1117 60 258 121 66 1,77 18,9 144 174 237 250 120 60 264 124 65 1,70 19,6 90 112 140 238 114 57 258 122 60 1,86 12,5 133 190 259 247 113 58 258 120 67 1,76 16,8 165 203 239 246 116 61 251 120 65 1,73 18,5 172 213 255 Zs,p. št. O p ek a rn a : D im e n z ije m in . m ax . v m m do lž . šir. deb. P ro sto r. te ž a k g /d m 3 U pdjanje v o d e °/o m in . T r d n o s t sred . k g /c m 2 m ax. 10 X . 2 4 2 119 65 2 5 0 1 24 69 1 ,69 1 1 ,7 166 176 199 2 4 5 120 6 4 251 1 25 68 1 ,53 7 6 100 1 26 250 1 20 64 2 5 3 115 70 1 ,69 17 ,6 93 116 154 2 4 7 118 63 2 5 5 1 25 69 1 ,64 17 ,8 117 130 1 45 2 4 5 119 64 , 2 5 2 125 66 1 ,73 16 ,5 128 177 321 2 4 5 120 62 2 5 0 126 65 1 ,72 18 ,2 125 165 2 1 2 2 4 9 120 63 2 5 4 128 66 1 ,71 1 9 ,3 141 184 2 1 2 2 4 0 1 17 62 2 5 0 123 67 1 ,75 16 ,9 161 181 2 23 11. X I . 2 5 0 117 65 2 5 3 120 65 1 2 ,4 118 140 166 2 4 2 116 6 3 2 5 2 122 67 1 7 ,7 144 152 2 2 7 12. xn. 2 4 7 117 63 2 4 7 122 6 6 1,8 1 1 ,4 199 254 3 24 121 2 51 3 64 2 2 9 113 61 2 5 0 121 6 5 1 ,78 17 ,8 1 73 3 5 8 5 7 5 13. X I I I . 2 5 3 117 6 5 2 5 6 120 66 1 2 ,5 95 98 101 2 5 5 1 23 65 2 6 5 127 6 9 1 ,64 12,1 89 119 154 14. X I V . 2 5 4 119 6 3 2 5 7 123 6 5 1 ,61 12 ,2 116 130 151 2 5 5 123 60 2 5 8 129 6 2 1 ,6 2 1 1 ,8 79 2 7 7 3 35 15. X V . 2 4 8 115 62 266 122 67 1 ,51 2 6 ,2 77 117 140 51 58 59 16. X V I . 2 5 0 117 63 2 5 4 120 6 6 1 ,51 1 2 ,5 155 2 3 7 310 2 5 1 122 60 2 5 6 127 6 3 1 ,7 0 1 1 ,6 111 127 143 2 4 9 120 63 2 5 5 124 67 1 ,6 9 101 153 2 4 2 2 4 6 120 64 2 5 5 125 67 1 ,6 4 2 0 ,2 119 150 2 3 7 17. X V I I . 241 117 61 251 1 25 70 1 ,9 6 1 2 ,6 307 311 3 1 5 1 ,8 6 1 4 ,7 196 2 03 211 1 ,7 6 1 6 ,0 161 164 167 1 ,6 7 1 6 ,5 113 117 122 2 4 0 1 10 61 2 5 0 121 6 5 1 ,7 7 1 6 ,4 181 2 3 6 2 6 2 18. X V I I I . 2 4 0 114 6 0 2 5 2 123 68 1 ,73 2 1 ,4 162 2 08 257 2 4 4 115 60 251 1 20 6 8 1 ,68 1 7 ,6 183 2 77 327 19. X I X . 2 52 1 24 65 2 6 0 1 28 68 1 ,6 8 1 2 ,0 181 2 28 280 2 0 . X X . 2 4 5 1 16 66 . 2 5 8 123 6» 1 ,5 9 1 2 ,0 118 2 3 4 4 1 8 2 1 . X X I . 2 3 8 115 6 2 2 5 7 122 67 1 ,6 6 1 1 ,8 194 2 45 4 1 5 D im enzije P rosto r. U pi ja n je T r d n o s t O p e k a rn a : m in . m ax. v m m teža v o d e m in . sred . m ax. dolž . šir. deb. k g /d m 3 •/« k g /c m 2 22. X X I I . 260 125 68 2 6 4 125 68 1,65 1 1 ,9 127 142 164 2 4 5 120 66 2 5 8 126 6 7 1,62 1 2 ,2 60 83 9 8 ' 2 45 115 6 5 2 50 120 6 7 1 ,75 8 7 129 178 241 115 6 5 2 5 0 1 20 67 1,73 1 7 ,1 128 174 2 3 6 2 4 0 118 62 2 50 122 69 1 ,79 15 ,9 162 2 84 4 5 5 2 45 116 6 3 2 50 121 66 1 6 ,0 172 221 2 70 23. X X I I I . 2 50 120 65 2 5 0 120 6 5 1 ,55 1 2 ,5 67 108 158 2 43 125 60 2 5 0 121 67 1 ,65 2 3 ,7 67 8 6 111 24 . X X I V . 241 113 6 0 2 5 5 125 68 1,69 2 1 ,5 2 32 2 79 3 26 1 ,76 1 8 ,7 7 7 83 85 46 55 6 5 2 4 4 117 61 2 58 127 7 5 1 ,58 2 3 ,5 63 99 133 2 37 113 62 251 122 68 1 ,66 1 8 ,1 246 322 4 1 5 2 5 . X X V . 2 48 120 63 2 5 4 120 66 1 ,65 1 2 ,0 98 108 117 2 4 9 119 60 2 5 2 123 6 5 1,73 1 9 ,6 165 2 05 2 6 2 2 6 . X X V I . 101 150 2 2 6 27 . X X V I I . 240 115 60 249 122 67 1,8 1 7 ,5 144 204 2 68 28. X X V I I I . 2 34 115 60 2 5 0 122 65 1,63 1 8 ,7 99 171 2 38 29 . X X I X . 2 38 110 61 2 53 123 66 1 ,73 2 0 ,5 63 140 185 30. X X X . 195 144 74 1,8 1 4 ,6 130 172 190 2 9 0 135 61 31. X X X I . 2 5 4 112 63 1 ,37 3 0 ,9 44 83 100 261 120 69 32. X X X I I . 2 4 3 116 62 2 5 6 122 6 7 1 ,64 2 5 ,3 55 98 100 2 33 116 6 2 2 5 0 121 68 1 ,77 1 7 ,9 118 265 300 242 107 59 2 5 2 120 65 96 183 268 243 120 6 2 2 5 0 125 6 0 1 7 ,9 138 - 154 186 2 42 119 62 2 50 123 65 1 6 ,1 87 196 309 33. X X X I I I . 2 40 105 65 2 6 5 115 69 1 ,35 3 3 ,4 7 6 119 171 2 45 107 63 2 6 0 120 7 5 1 ,36 3 6 ,7 63 122 158 34 . X X X I V . 2 4 8 116 6 4 2 5 4 120 6 8 1 ,5 3 2 3 ,9 34 7 4 100 35 . X X X V . 242 117 6 3 250 125 6 9 1 ,81 1 7 ,6 88 129 203 36. X X X V I . 2 4 2 118 65 2 48 121 6 5 1 ,61 1 2 ,0 95 132 166 2 42 114 62 2 5 2 124 6 5 1 ,74 1 5 ,7 147 2 1 3 2 5 0 V p r e d n j i ta b e l i so n a v e d e n i r e z u lta ­ t i d im e n z ij, p ro s to rn in s k e teže , u p ija - n ja vo d e in t la č n e t r d n o s t i . V e n d a r t u d i tu n is o p re is k a v e p o p o ln e , te m ­ v e č : d im e n z ije so b i le u g o to v lje n e p r i 79 p r e is k a v a h ; p ro s to rn in s k a te ža u g o to v lje n a p r i 76 p re is k a v a h ; u p ij ia n je vo d e je b i lo u g o to v lje n o p r i 78 p re is k a v a h ; t r d n o s t je b i la u g o to v lje n a p r i 91 p re is k a v a h . D a l je so z a s to p a n e n e k a te re o p e ­ k a rn e isam o z e n o p re is k a v o , d o č im so d ru g e z a s to p a n e z d ve m a , t r e m i a l i več p re is k a v a m i,k o t s le d e : Š t. p re isk a v e n e o p ek a rn e Š t. o p e k a rn z o dg . štev . p re isk a v i 14 2 10 3 4 . 4 1 5 4 6 1 7 1 8 1 P r i a n a l iz i n a v e d e n ih re z u lta to v p o ­ s a m e z n ih p re is k a v g lede n a o b s to je č e te h n ič n e p re d p is e i n g lede n a po sa ­ m ezne v rs te p re is k a v d o b im o s ledečo s l ik o : 1) V pogledu dimenzij: V p o g le d u d im e n z ij m o ra v s a k z i­ d a k u s tre z a t i v m e ja h d o p u s tn e to le ­ ra n ce , s le d e č im m e ra m : d o l ž i n a ............................ 250 + 8 m m š ir in a . . . . . . . 1 2 0 + 5 m m d e b e lin a ...................... 65 + 3 m m O d n a v e d e n ih 91 p re is k a v je le 79 p re is k a v , k i v se b u je jo ' re z u lta te d i ­ m e n z ij. O d s to p a n ja o d p re d p is a n ih m a r, u p o š te v a jo č to le ra n c e , s o s le d e č a : Iz p re d n je g a je ra z v id n o , d a u s tre za g le d e d im e n z ij le ca. 65% iz v rš e n ih p re is k a v n o r m n im p re d p is o m . V z ro k p r e v e l ik im d ife re n c a m v d i­ m e n z ija h je v g la v n e m n e p o z n a v a n je la s tn o s t i g l in , iz k a te r ih se iz d e lu je o p eka , in n e e n a k o m e rn i p roces suše­ n ja . L e v m a n jš i m e r i je te j p o m a n jk ­ l j i v o s t i v z ro k p roces ž g a n ja sam ega. D a b i o d p r a v i l i t o p o m a n jk l j iv o s t , b i b i lo p o tre b n o v te j s m e r i iz b o ljš e v a t i f a b r ik a c i jo o p e č n ih iz d e lk o v . 2 ) V pogledu prostorninske te že : P ro s to rn in s k a te ža je t u d i p r i opeč­ n ih iz d e lk ih va že n k r i t e r i j e n a k o m e r­ n o s ti s t ru k tu re . G lin a , k i je en ako ­ m e rn o p re d e la n a , su še n a in k o n č n o e n a k o m e rn o žg a n a iz k a z u je ra z m e ro ­ m a e n a k o m e rn o p ro s to m in s k o težo. T e h n ič n i p re d p is i s ic e r n e p re d p is u ­ je jo n ik a k ih m e j, v k a te r ih se m o ra t a g ib a lti, v e n d a r je p o le g vsega tu d i va že n p o d a te k k o n s tru k to r je m , k i t a m a te r ia l u p o ra b lja jo . I z p re d n je g a p re g le d a iz v rš e n ih p re ­ is k a v je ra z v id n o , d a v a r i i r a p ro s ta r - n in s k a te ž a v s le d e č ih m e ja h : m in im u m 1,35 k g /d m 3 m a k s im u m 1,96 k g /d m 3 s re d n ja 1,68 k g /d m 3 O d p o v p re č k a o d s to p a m in im u m za 19,7% m a k s im u m za 16,7%. N a osnovti te h m e j v p r o s to rn in s k i te ž i in id e a ln i p r o s to r n in i enega z id a ­ k a (1,95 d m 3) b i v a r i i r a la te ž a po sa ­ m e z n ih op e k v s le d e č ih m e ja h : m in im u m 2,64 k g m a k s im u m 3,82 kg s re d n ja 3,28 k g O b ra t i, k i so d o s ta v i l i t r i a l i več p re is k a v , iz k a z u je jo v p o g le d u p ro ­ s to rn in s k e te že s lede čo s l ik o : 3 V p o g le d u t la č n e t r d n o s t i T la č n a t r d n o s t je n e p o s re d n o o d lo ­ č i ln a za u v r s t i te v o p e k v p o sam ezn e k a te g o r ije p o m a rk a h . V s m is lu P T P p re d p is o v je m a rk a op eke d e f in ir a n a s s re d n jo t la č n o t r d - in d s t jo 5 o p e k , p r i č e m u r p a p o sa m e zn i m in im u m n e sm e b i t i m a n jš i o d p re d ­ p is a n e g a m in im u m a , k i j e za ca. 20 % n iž j i od s re d n je t r d n o s t i . Z a to je ze lo p o g o s to o d lo č ile n m i ­ n im u m 5 re z u lta to v in n e s re d n ja t r d ­ n o s t, a k o h o č e m o u v r s t i t i o p e k o v u s tre z a jo č e m a rk e . T u d i o d s to p a n ja so la h k o z n a tn o v e č ja , če je s re d n ja v re d n o s t v iš ja o d s re d n je m a rk in e t r d n o s t i . N . p r . 1. p r im e r : s re d n ja t la č n a t rd n o s t p e t ih o p e k 190 k g /c m 2 m in im a ln a t r d ­ n o s t m e d p e t i ­ m i o p e k a m i 130 k g /c m 2 P re d n jo op e ko la h k o u v r s t im o v k a ­ te g o r i jo m a rk e »150«, k e r je s re d n ja t rd n o s t v e č ja od 150 k g /c m 2 in poed lin i' m in im u m v e č ji o d 120 k g /c m 2. O d s to p a n je p r i te j o p e k i p a je ze lo v e l ik o i n s ic e r p re k o 37 % . 2 . p r im e r : s re d n ja t la č n a t rd n o s t p e t ih o p e k 152 k g /c m 2 m in im a ln a t r d ­ n o s t m e d p e t i ­ m i o p e k a m i 117 k g /c m 2 T o o p e ko z a ra d i p re n iz k e g a m in i ­ m u m a n e m o re m o u v r s t i t i v m a r ­ k o »150«, d a s ira v n o je o d s to p a n je od s re d n je v re d n o s t i le 23 %, t o r e j m n o ­ go m a n jš e o d o d s to p a n ja v p r v e m p iri- O b ra t Š tev . p re isk . P ro sto rn in sk a te ža od do v a riira sr. O d ab so l. p o v p re č k a v a r i ira v s le d e č ih m e ja h m in . sr. m ax . m . 5 1 ,58 1 ,76 1 ,66 — 6,0 — 1,3 + 4 ,8 V I I . 3 1 ,58 1 ,70 1 ,65 — 6,0 — 1,8 + 1 ,2 V l i l . 3 1 ,65 1 ,69 1 ,73 — 1,8 + 3 ,0 + 0 ,6 I X . 7 1 ,6 3 1 ,86 1 ,75 — 3 ,0 + 4 ,2 + 1 0 ,7 X . 8 1 ,53 1 ,75 1 ,68 — 8,9 0 ,0 + 4 ,2 X V I . 4 1,51 1 ,70 1 ,63 — 9 ,0 — 3 ,0 • + 1 ,2 X V I I . 5 1 ,67 1 ,69 1 ,80 — 0 ,7 + 7 ,1 + 1 6 ,7 X X I I . 5 1 ,62 1 ,79 1,71 — 3,5 + 1 ,8 + 6 ,5 X X I V . 4 1 ,58 1 ,7 6 1 ,67 — 5 ,9 — 0 ,7 + 4 ,8 P ri š tev . p re isk . d o lž in ah % P ri štev . p re isk . š ir in a h % P ri d e b e lin a h štev . p re isk . P re k o ra č e n m in im u m 17 2 1 ,5 17 2 1 ,5 15 1 9 ,0 P re k o ra č e n m a k s im u m 9 1 1 ,4 7 8 ,8 11 1 3 ,9 P re k o ra č e n je v o b e h m e ja h 3 3 ,8 1 1 ,2 2 2 ,5 V m e ja h d o p u s tn o s ti 50 6 3 ,3 54 6 8 ,5 51 6 4 ,6 S k u p a j : 7 9 10 0 ,0 79 1 0 0 ,0 79 1 0 0 ,0 V a b s o lu tn ih iz n o s ih so se d im e n z i­ je p o s a m e z n ih z id a k o v g ib a le v s lede­ č ih m e ja h : dolžine: 234-266 mm, tj.-16 oz.-j-16 mm širine- 100-120 mm, tj.-10 o z .-- 9 mm debeline: 57 - 75 mm, tj. -8 oz. -4—10 mm Iz p re d n je ta b e le je ra z v id n o , d a je v a r ia c i ja p ro s to rn in s k e teže p r i v se h v e č j ih o b ra t ih , p r i k a te r ih je p ro ce s s u š e n ja in ž g a n ja k o l ik o r to l ik o u re ­ je n , iz re d n o m a jh n a m z n a tn o p o d p o v p re č n im o d s to p a n je m . m e ru (3 7 % ). I n tu d ; n a jn iž j i t rd n o ­ s t i se v ob eh p r im e r ih r a z l ik u je ta le za ca . 11 % , k a r v s e k a k o r n i m n o g o . č e u v rs t im o vse s p re d a j n a veden e p re is k a v e in n j i h re z u lta te t la č n ih t r d n o s t i v m a rk e , k a k o r j i h p re d v id e ­ v a jo n a š i z a ča sn i p re d p is i, d o b im o s le ­ d e čo s l ik o : M ark a o p ek e : Š t. p re isk . k i m a rk i u s tre z a : Iz ra ž e n o v % : 30 5 5 ,5 7 0 16 1 7 ,6 110 2 5 2 7 ,5 150 2 2 2 4 ,2 2 0 0 2 3 2 5 ,2 S k u p a j : 91 1 0 0 ,0 N a ve d e n i p re g le d je p o p o sa m e zn ih o b ra t ih , p re d vse m o n ih , k i so b i l i za ­ s to p a n i n a jm a n j z 3 p re is k a v a m i, sle- d e č : P r i p o m b a : P rv a š te v i lk a p r i n a ­ v e d b i t r d n o s t i p o m e n i m in im a ln o , d r u ­ g a s re d n jo v re d n o s t in t r e t ja m a ks :- Število O b ra t: Š tevilo p re isk av po d o sežen ih m arkah (od n. •/«) preiskav: .30 70 n o 150 200 5 m . — 1 — 3 — 3 V I I . — — 1 — — 3 V I I I . — — 2 — 1 7 I X . 1 — 1 2 3 8 X . — 1 2 5 — 3 X I I . — — — 1 2 4 •X V I. — — 2 2 — 5 V I I . — — 1 1 3 6 X X I I . — 1 2 1 2 5 X X I V . 1 2 — — 2 5 X X X I I . — 1 3 1 — 3 X X X V I . — — 2 1 — 35 V se o s ta lo 3 10 9 5 — S k u p a j : 5 16 25 22 22 v % 5,5 17,6 27,5 24,2 25,2 O d s to p a n ja p o sa m e zn ih re z u lta to v m a m o vrecmosc, k i je b i la u g o to v lje n a o d s re d n jih v re d n o s t i so s le d e ča : n a 5 o p e ka h , n a v z d o l o d 1,2 d o 71,5 % povprečno- O dnos m e d u p o g ib n o in t la č n o t r d ­ n o s tjo , iz ra č u n a n n a p o d la g i g o rn je se­ r i j e p re is k a v v a r i i r a v s le d e č ih m e ja h : 0 ,2 1 3 — 0 ,2 8 3 — 0 ,2 7 7 0 ,3 8 9 — 0 ,4 2 6 — 0 ,4 6 4 0 ,3 7 6 — 0 ,4 2 9 — 0 ,4 5 5 0 ,4 9 4 — 0 ,4 0 4 — 0 ,4 1 8 0 ,3 8 0 — 0 ,4 0 0 — 0 ,4 6 7 0 ,1 8 9 ’ — 0 ,2 6 8 — 0 ,2 8 8 0 ,3 2 5 — 0 ,3 2 0 — 0 ,3 8 6 0 ,2 8 3 — • 0 ,4 5 7 — 0 ,4 7 9 0 ,2 8 8 — 0 ,5 0 6 — 0 ,5 1 7 0 ,3 2 4 — 0 ,2 5 2 — 0 ,2 3 5 V p o v p re č ju : 0,326 — 0,374 — 0,309 Iz s ta t is t ič n ih p o d a tk o v , k i j i h n a ­ v a ja p ro f . d r . H -a h a m o v ič v sivoj i b r o ­ š u r i » P ro b le m č v rs to ć e naše z id n e ope­ ke« je ra z v id n o , d a je ra z m e r je m e d u p o g ib n o t r d n o s t jo in t la č n o t r d n o ­ s t jo to l ik o m a n jš e , k o l ik o r b o ljš a je opeka . T a k o n a v a ja : p r i o p e k i m a rk e 70 je 33,0% 26,0 % , n a vzg o r od 1,8 do 69,5 % p o v p re č n o 27,5 %. M a n jš e o d s to p a n je o d p re d p isa n e g a , to je ca. 20 % iz k a z u je 35 p re is k a v a l i 39 % . Iz p re d n je g a je ra z v id n o , d a je o d ­ s to p a n je o d s re d n jih v re d n o s t i ze lo ve ­ lik o , če m u r je v z ro k p re d v s e m v n e ­ e n a ko m e rn e m ž g a n ju . P o leg n a v e d e n ih p re is k a v z id a k o v je b i la iz v rše n a s e r ija p re is k a v , p r i k a ­ t e r ih sm 0 u g o to v il i p o lo g t la č n e t r d n o ­ s t i po n o rm a h , to je n a p re ž a g a n ih v z o rc ih in n a to z le p l je n ih s c e m e n tn o m a lto , tu d li u p o g ib n o t r d n o s t . M aši n o ­ v i te h n ič n i p re d p is i p re d v id e v a jo n a m ­ reč p o le g tla č n e trd n o s t i tu d i u p o g ib ­ n o trd n o s t. U p o g ib n o t rd n o s t p r i o p e k i p re d v i­ d e v a jo ta k o a m e r ik a n s k i k a k o r tu d i ru s k i p re d p is i. P ra k t ič n a s t r a n uvedbe u p o g ib n e t r d n o s t i v p re d p is e je v g la v ­ n e m ta , da je m o žn o u p o g ib n o t rd n o s t opeke u g o to v it i n a d o k a j p r im i t iv n i im p ro v iz ira n i n a p ra v i, d o č im t la č n o t rd n o s t n i m ogoče u g o to v it i b re z spe­ c ia ln ih s tis k a ln ic . K e r v te m p o g le d u p r i n a s n ih č e n i im e l k a k ih la s tn ih iz k u š e n j, je b i lo iz v rše n o 10 s e r ij ta k ih p o iz k u s o v s s le ­ d e č im i re z u lta t i : p r i o p e k i m a rk e 110 je 30,2% p r i o p e k i m a rk e 150 je 29,6% p r i o p e k i m a irke 200 je 25,0% Iz te g a je n a d a l je ra z v id n o , d a je to ra z m e r je p r i n a š ih o p e k a h m n o g o O sto p an ja p r i t la k u : O d sto p a n ja p r i u p o g ib u : — 18,0 + 20,0 — 38,2 + 17,5 % — 17,0 + 15 ,0 — 23,2 + 25,4 % — 16,7 + 20,4 — 27,0 + 27,9 % — 41,2 + 27,9 — 28,1 + 32,3 % — 17,2 + 24,2 — 21,6 + 44,8 % — 3,0 + 16,3 — 31,7 + 25,0 % — 20,1 + 19,5 — 18,7 + 44,6 % — 28,6 + 44,4 — 52,0 + 51,3 % — 6,4 + 12,2 — 46,8 + 14,7 % — 38,5 + 37,5 — 17,8 + 28,1 % A k o p r im e r ja m o o d s to p a n ja p r i t la č n ih t r d n o s t ih z o d s to p a n ji, k i j i h op a ža m o p r i u p o g ib n ih t r d n o s t ih , m o ­ ra m o u g o to v it i , d a so d ru g a m n o g o v e č ja k a k o r p rv a . I n s ic e r : Z ap. št. O b r a t : T la č n a trd n o s t po n o rm a h v k g /c m 2 U p o g ib n a trd n o s t v k g /c m 2 1 I . 170— 207—r-248 2 5 2— 5 8 ,5 — 6 8 ,7 2 m. 8 3 — 100— 115 3 2 ,3 — 4 2 ,6 — 5 3 ,4 3 V I . 9 0 — 108— 130 3 3 ,8 — 4 6 ,3— 5 9 ,2 • 4 . V I I . 97— 165— 211 4 7 ,9 — 6 6 ,6 — 8 8 ,1 5 V I I I . 106— 128— 159 4 0 ,2 — 5 1 ,3 — 7 4 ,3 6 X I I I . 161— 1 6 6 — 193 3 0 ,4 — 4 4 ,5 — 5 5 ,6 7 X X I I . 115— 144— 172 3 7 ,4 — 4 6 ,0 — 6 6 ,5 8 X X V I . 126— 162— 2 3 4 3 5 ,6 — 7 0 ,0 — 1 1 2 ,0 9 X X V I . 131— 140— 1 5 7 3 7 ,7 — 7 0 ,8 — 8— 8 1 ,2 10 X X X I I I . 77— 120— 165 2 4 ,9 — 3 0 ,3 — 3 8 ,8 v e č je o d ra z m e r i j p r i o p e ka h , k i so b i­ le p re is k a n e v o s ta l ih re p u b lik a h . V o m e n je n i b r o š u r i n a v a ja a v to r s lede čo m a te m a t ič n o re la c i jo m e d u- p o g ib n o i n t la č n o t r d n o s t jo v o d v is n o ­ s t i o d t la č n e t r d n o s t i opeke. K ” = t la č n a t r d n o s t opeke K =; 25 + (200 — K ” ) .0,065 ( v % ) o N a p o d la g i t e e n a čb e so bale d o lo ­ čen e t u d i m a rk a m .us trezne u p o g ib n e t r d n o s t i , ' k o t j i h n a v a ja jo P T T p re d ­ p is i. Z ap . D im e n z ije v m m m in . oz. m ax. P ro sto r, te ž a U p ija n j e v ode T r d n o s t k g /c m 2 št. d o lž . š ir. d eb . k g /d m 3 Vt m in . sr, m ax. 1. V o t la k i 1/1 i . X X I V . 247 118 63 263 122 68 1,13 18,6 33 48 2. I X . 246 120 65 254 123 67 19,0 27 57 81 250 120 65 255 133 70 1,19 19,2 74 92 112 3. X X I I . 271 137 64 2 i6 140 60 1,33 75 83 90 4. V I I . 246 120 60 1,28 49 83 111 5. I I . 248 119 66 266 120 67 1,09 24,9 52 76 97 2. V a tla itd 2/1 1. X I X . 250 144 118 257 252 125 1,19 30 2. I I I . 243 114 133 254 121 140 1,40 80 134 241 59 79 99 3. X I I . 250 120 130 259 126 145 1,30 14,7 47 72 89 4. X . • 34 36 38 3. V o t la k i 4/1 1. I I I . 240 240 130 250 245 145 1,12 17,1 54 60 e i 236 241 140 250 250 146 0,99 27 48 60 2. V I I . 250 240 130 14,4 92 117 142 3. V l i l . 260 240 135 ' • - 250 250 135 1,11 52 52 52 4. I X . 246 240 130 ■V 259 252 142 1,22 16,5 58 67 75 5. X . 249 240 130 252 250 146 1,06 49 60 68 250 236 130 250 240 146 1,07 34 51 67 34 36 38 6. X I I . 249 238 130 260 250 141 1,17 17,8 48 60 75 245 234 137 252 241 140 80 7. X IV . 260 250 127 1,05 60 8. X X X V I . 250 247 148 257 248 148 1,12 34 34 10 4. V o t la k i 6/1 1. X X I I I . 367 246 130 364 246 132 29 I z p re g le d a p re is k a v vo b la k o v , k a ­ te r ih je b i lo 26 s e r i j , la h k o u g o to v i­ m o sledeče e k s tre m n e in s re d n je v re d ­ n o s t i v p o g le d u t la č n e - trd n o s ti. C . R a d ia l" '* , opeka R a d ia ln a op e ka je b i la p re is k a n a v 40 p r im e r ih , p r i k a te r ih je b i l iz v o r opeke n e d v o m ij iv . P osam ezne d o lž in e opeke so iz k a ­ zo va le s ledeče m in im a ln e , s re d n je o z i­ ro m a m a k s im a ln e t la č n e trd n o s t i. Vrsta T r d n o s t i v kg/cm 2 votlakov abs. min. srednji min. srednja vr. sred. max. abs. max. l / i 27 52 75 90 112 2/1 34 47 54 75 99 4/1 27 46 58 67 75 D osežene t r d n o s t i so ra z m e ro m a n iz - T la č n a t rd n o s t , za k a te r0 se v s rn i- k e in n e doseže jo m a rk e 70. k a k o r to s lu p re d p is o v za h te v a s re d n j a v re d - o k v ir n o p re d v id e v a jo F T P p re d p is i. n o s t 200 k g /c m 2, p r i č e m e r p o e d im m in im u m n e sm e p a s t i iz p o d 160 k g /c m 2, je b il;a p r i o p r a v l je n ih p re - iš k a v a h s le d e č a : Dolž. Zap. O b r a t T lačna trdnost v kg/cm 2 opeke štev. min. srednja m aksim alna 150 i v. 259 296 322 181 203 239 200 223 290 331 250 278 350 407 237 285 351 100 2 X 175 215 254 231 267 321 182 236 268 150 173 224 239 162 192 216 222 237 311 165 210 257 222 257 311 134 200 255 200 160 190 228 116 165 228 177 141 305 165 205 264 250 116 150 159 66 132 185 158 183 199 72 111 118 103 177 220 256 300 359 250 3 I X . 122 228 292 306 326 344 255 378 378 250 4 X I I . 47 72 111 165 245 333 171 311 452 384 489 531 300 384 448 534 150 5 X V I I . 139 154 169 200 143 171 198 250 112 160 209 150 6 X X X I I I . 146 195 230 200 179 191 179 250 180 217 261 300 115 149 185 114 140 179 Dolžine opek : T lačna m inim um trdnost v srednja kg/cm 2 maksimum 100 175 239 231 150 134 218 322 200 116 208 381 250 47 247 513 300 114 246 534 Iz p re d n je ta b e le ie ra z v id n o , da im a jo -ra d ia ln e op e ke v e č je o d s to p a n je v p o g le d u t la č n e t r d n o s t i č im v e č j i je fo r m a t . D o is te g a z a k lju č k a p r id e m o tu d i, če p r im e r ja m o dosežene t la č n e t r d n o s t i s t rd n o s tm i, p re d p is a n im i p r n o rm a h , č -im v e č j i je fo r m a t , teže d o ­ seže o z iro m a u s tre z a P T P p re d p is o m . V te m p o g le d u je s l ik a s le d e ča : F o rm a t opek e Š t. p re isk av N o rm am u s trez a jo š t. p re isk av v °/o 100 3 3 100 150 10 6 60 2 00 7 3 43 2 50 17 9 53 300 3 1 33 S T R E Š N IK I M e d te m k o o b s to ja jo za z id a k e v s a j za po-lne, te h n ič n i p re d p is i, k i u r e ja ­ jo v p ra š a n je k v a l i te te ja s n o i n n a ta n ­ čn o , n a m še v e d n o m a n jk a jo t a k i p re d p is i za s tre š n ik e . T e h n ič n i p r e d p is i za s tre š n ik e so b i l i že iz d e la n i v d o k o n č n i o b lik i , v e n ­ d a r še d o danes n is o b i l i o b ja v l je n i in s p re je t i k o t s ta n d a rd . D a p a s p lo h m o ra m o p re is k a t i k v a ­ l i te to s tre š n ik o v , u p o ra b lja m o v Z a v o ­ d u za ra z is k a v o m a te r ia la i n k o n s t ru k ­ c i j d o k o n č n i p re d lo g te g a s ta n d a rd a , k i je b i l o b ja v l je n v p u b l ik a c i j i » S ta n ­ d a rd iz a c ija « š tev . 5 iz 1. 1950. D a b i b i la t u d i n a š a te h n ič n a ja v ­ n o s t obveščena o te m p re d lo g u , c i t i ­ ra m v P r i lo g i c e lo te n te k s t teg a p re d lo g a . A ) B o b r o v e ! Z ap. št. O p ek a rn a D i d o lž . m e n z i j e š ir. deb. T e ž a kg U p ij. vod e . Z m rzo v an . m in . N o siln o s t v kg p o v p . m ax. i . i i . 3 6 3 191 13 3 6 7 195 15 1 ,58 2 0 .4 — 1 66 2 2 3 2 6 3 2, m . 388 189 15 3 9 5 193 16 1 ,87 11 ,4 — 131 140 150 380 180 13 395 192 14 17 ,4 p r . 8 9 126 176 380 180 14 399 190 14 15 ,5 0 ,2 9 100 115 1 27 3. V I I . 3 6 5 174 13 380 180 14 1 5 ,0 3 ,3 70 94 124 4 . V I I I . 381 190 15 4 1 2 2 00 15 2 ,0 7 11 ,6 — 134 145 1 65 380 180 12 390 199 16 n i p r . 95 115 1 60 3 8 0 180 14 3 93 192 15 1 7 ,2 1 ,9 8 75 101 1 30 5. X I I . 390 195 15 4 0 2 197 15 1 ,98 11 ,4 91 138 1 60 380 180 14 3 83 196 15 16 ,8 n i p r . 78 9 2 99 3 6 4 173 14 390 183 21 12 ,8 0 ,6 2 143 165 6. X IV . 3 8 5 188 15 387 190 15 1 ,83 1 1 ,5 7. X V I I . 350 180 14 3 80 191 17 15 ,7 2 ,6 8 50 68 84 8 X X . 353 195 14 3 58 196 15 1 ,72 1,7 72 75 83 9. X I X . 393 179 13 3 9 7 197 13 1 ,57 1 1 ,7 130 157 172 10. X X I . 3 8 5 215 12 390 2 20 13 2 ,0 5 1 1 ,5 104 174 193 11. X X I I . 4 10 187 14 4 1 7 190 14 1 ,95 11 ,6 95 112 130 380 180 14 394 194 15 17 ,6 84 102 110 380 180 10 394 191 14 17,8 60 88 110 12. X X X I I I . 344 193 15 354 198 16 1 ,65 2 1 ,2 130 151 186 378 2 90 14 394 194 15 1 ,89 19 ,4 83 107 1 35 13. X X X V I . 3 72 186 15 384 193 15 1 ,77 1 1 ,5 7 5 121 172 111 150 1 75 370 180 14 385 191 15 1 6 ,0 d e ln o 66 101 144 372 1 80 13 384 194 14 1 6 ,0 4 ,0 105 113 1 25 B ) V l e č e n i z a re z n ik i 1. I I . 3 65 2 1 7 14 375 2 26 15 2 ,2 4 2 0 ,0 4 0 5 4 40 4 9 2 389 2 1 6 14 3 9 5 221 14 2 1 ,7 118 194 2 2 0 3 89 2 1 7 14 3 94 2 20 14 2 1 ,6 190 212 2 59 2. I I I . 391 209 14 4 0 0 221 14 14,1 122 143 160 1 8 ,7 88 119 1 52 Z ap. št. O p e k a rn a D : dolž . i m e n z i j e šir. d eb . T eža kg U p ij. vod e . Z m rzovan . m in . N o siln o s t v po v p . kg m ax. 3. IV . 396 208 13 401 218 14 17 ,2 0 ,7 149 194 2 23 4. v . 4 00 218 12 4 10 221 14 2 ,38 13 ,5 preš. 155 201 2 30 5 . V I I . 387 216 15 395 222 15 2 ,5 4 11 ,7 174 212 2 60 3 70 210 14 400 218 15 6 ,0 95 160 2 30 391 218 13 410 223 14 1 8 ,6 3 ,9 87 117 100 6. v in . 3 86 213 14 400 220 23 19 ,1 9 ,0 9 5 132 100 7. X . 402 216 12 408 218 13 2 ,21 1 1 .7 107 119 128 400 2 17 18 4 04 221 20 2 ,2 2 1 5 ,3 195 2 53 305 402 2 16 18 405 221 20 2 ,21 1 6 ,2 1 66 240 361 4 00 218 11 4 10 220 14 90 106 143 j 63 79 100 8. X I . 4 00 220 14 2 ,0 6 1 2 ,2 1 43 148 152 9. X X X V I I 4 00 220 14 4 1 0 230 17 1 8 ,7 0 ,5 113 142 173 400 218 14 4 03 2 24 19 2 ,4 0 1 8 ,3 106 123 142 10. X I I I . 392 2 12 10 398 2 16 10 2 ,2 7 1 1 ,5 90 127 168 11. X V I . 4 1 0 226 10 4 1 5 2 30 12 2 ,51 1 1 ,8 146 155 161 4 00 218 13 4 03 2 25 14 1 35 157 170 400 2 18 12 4 14 2 22 14 1 9 ,2 0 .5 3 90 113 140 4 0 0 2 1 7 • 13 4 0 8 2 20 15 48 121 161 12. X V I I . 3 93 2 12 14 4 11 2 20 2 7 1 5 ,4 2 ,7 114 179 2 29 13. X X I I . 383 2 12 14 4 00 2 20 14 1 7 ,4 0 ,8 7 65 122 178 14. X X I I I . 396 218 10 3 98 2 20 10 2 ,0 9 11 ,9 100 119 155 3 83 215 19 4 01 2 26 21 2 ,1 9 1 8 ,8 2 2 0 272 328 15. X X I V . 3 75 213 12 3 95 2 24 14 2 ,4 8 1 4 ,8 1 35 2 7 6 4 17 388 2 18 14 P * 4 00 223 27 2 ,6 3 1 6 ,1 2 ,8 126 178 2 5 7 16. X X V . 4 0 5 2 20 13 4 1 2 223 13 2 ,41 1 2 ,0 1 25 143 161 17. X X X I I . 391 2 15 12 3 98 2 20 13 2 ,2 5 19 ,9 2 50 251 4 35 3 95 2 15 11 4 0 0 2 20 4 3 2 ,1 8 1 6 ,7 2 23 263 342 3 98 2 43 12 4 0 5 2 50 13 2 ,8 9 14 ,1 2 9 3 351 4 3 5 3 8 7 214 8 4 0 0 2 18 14 2 1 ,1 0 ,4 5 148 167 190 3 9 9 2 16 12 4 02 222 15 2 0 ,1 2 ,39 101 162 2 07 3 8 0 2 19 7 4 00 2 25 14 1 9 ,9 13 ,5 0 90 120 154 18. X X X I I I . 4 00 218 16 4 10 2 25 18 2 ,4 3 2 0 ,4 2 44 301 3 40 Z ap. št. O pekarna D i m e n z i j e dolž. šir. deb. T eža kg Upij. „Zm rzovan. vode. N osilnost v kg min. povp. mäx. C ) S t i s k a n i s tre š n ik i i . IV . 411 420 385 393 400 418 240 251 225 229 236 244 11 14 2,66 2,22 18,4 18,3 19,7 0,37 256 193 135 281 222 219 296 265 260 2. X V I I I . 400 238 10 410 250 14 18,2 0,11 250 314 348 3. X X V I I . 390 223 410 250 2,86 17,3 260 294 348 4. X X X I I . 383 219 391 230 1,80 17,2 165 201 238 410 243 418 250 2,66 18,5 268 335 368 388 218 10 400 227 14 20,1 0,49 100 115 140 5. X X X I I I . 293 229 400 239 2,29 22,9 166 254 372 O d 88 p re is k a v , k i so re g is t r i r a n e v d o b i p o o s v o b o d itv i, je b i lo m o ž n o u p o š te v a ti 71 p re is k a v , k a k o r je ra z ­ v id n o iz p re d n je g a p re g le d a . O s ta le p re is k a v e so b i le iz v rš e n e na s tre š n ik ih k a te r ih iz v o r n i b i l z n a n , a l i p a n a p o s a m e z n ih k o s ih , ta k o d a r e z u l ta t i n iso o d lo č i ln i za p re so jo k v a li te te . P o sa m e zn i o b r a t i so b i l i z a s to p a n i v p r e d n j ih p re is k a v a h s p o s a m e z n im i v rs ta m i s tre š n ik o v s s le d e č im i š te v i l i p re is k a v : p ro p u s tn o s t, t rd n o s t p r o t i u d a rc u . T r d ­ n o s t i p r o t i u d a rc u p o g o s to n is m o p re is k o v a li, k e r je b r io le re d k o d o s ta v lje n o z a d o s tn o š te v i lo s tre š ­ n ik o v . V o d o p ro p u s tn o s t sm o u g o ta v ­ l j a l i . V e n d a r so p re d p is i v te m p o g le ­ d u ta k o m i l i , d a so vse p re is k a v e iz ­ p a d le p o z it iv n o , z a to v p re g le d n ih ta ­ b e la h t i r e z u lta t i s p lo h n is o n a v e d e n i. P o le g p re d p is a n ih p re is k a v sm o re d - d n o u g o ta v l ja l i t u d i te ž o s tre š n ik o v . Z ap . št. O b ra t Š t. p re isk av B o b ro v c i V lečen i p o p o sa m e z n ih v rs ta h S tisk an i Skupaj i . n. i 3 4 2. m . 3 2 5 3. IV . 1 3 4 4. v. 1 1 5. V I I . 1 3 3 6. V I I I . 3 I 4 7. X . 5 5 8. X I . 1 1 9. X X X V I I . 2 2 10. X I I . 3 3 11. X I I I . 1 1 12. X IV . 1 1 13. X V I . 4 4 14. X V I I . 1 1 2 15. X I X . 1 1 2 16. X V I I I . 1 1 17. X X . 1 1 18. X X I . 1 1 19. X X I I . 3 3 20 . X X I I I . 2 2 21 . X X I V . 2 2 22 . X X V . 1 1 23 X X V I I . 1 1 24 . X X X I I . 6 3 9 25 . X X X I I I . 3 1 I 5 26 . X X X V I . 4 4 S k u p a j ; 26 38 9 73 C e lo tn a p re is k a v a s tre š n ik o v obsega, s ledeče p re is k a v e : d im e n z ije , u p i ja n je vode , z m rz o v a n je , n o s iln o s t, vo d o n e - O d vseh 73 p re is k a v , k i so o b ra v n a ­ va n e v n a v e d e n i s ta t is t ik i , s ta p a le dve p re is k a v i p o p o ln o m a iz v e d e n i. C e lo tn a s l ik a o iz v rš e n ih p re is k a v a h je te d a j s le d e ča : Vrsta strešnikov D im enz. Teža Upij. B o b ro v c i 24 12 23 V le č e n i s tres . 36 19 33 S t is k a n i s t r . 9 6 9 S k u p a j : 69 37 65 Vrsta strešnikov Zmrz. Nosil. Kompl. B o b ro v c i 10 24 — V le č e n i ’ stres. 13 38 2 S tis k a n i str. 3 9 — S k u p a j : 26 71 2 V p o g le d u d im e n z ij je b i la u g o to v ­ l je n a s lede ča s l ik a : P r i b o b ro v c ih : P re d p is i p re d v id e v a jo p r i b o b ro v c ih s ledeče d im e n z ije z d o p u s tn im i o d ­ s to p a n j i : d o lž in a 380 + 7 m m , to je m e d 373 — 387 m m š ir in a 180 + 7 m m , t o je m e d 173—-187 m m d e b e lin a 14 + 1, — 3 to je m e d 11 — 15 m m . V n a s le d n ji ta b e li je p r ik a z a n o , k o ­ l ik o p re is k a v s tre š n ik o v je v te m p o ­ g le d u o d s to p a lo od p re d p is o v . I n to : a ) k o l ik o s tre š n ik o v (p re is k a v ) je im e lo d o lž in e p o d d o p u s tn im m i­ n im u m o m , b ) k o l ik o p re is k a v je iz k a z o v a lo d o lž n e n a d d o p u s tn im m a k s im u ­ m o m , c ) k o l ik o p re is k a v je iz k a z o v a lo m a k s im a ln e d o lž in e , k i so b i le p o d d o p u s tn im m in im u m o m , d ) k o l ik o p re is k a v je iz k a z o v a lo m in im a ln e d o lž in e n a d d o p u s t­ n im m a k s im u m o m . Is to je p r ik a z a n o d a lje za š ir in e in d e b e lin e . Pri dolž. Pri šir. Pri deb. a ) p o d m in im . 7 — — b ) n a d m a x . 14 22 5 c ) m a x . p o d m in . 3 — — d ) m in . n a d m a x . 4 9 — V m e ja h p re d p is . 2 2 19 V m e ja h p re d p is o v p r i v se h t re h d i- m e n z i ja h : 1 p re iz . t o je 4,2 % P r i v le č e n ih s t r e š n ik ih : P re d v id e n e d im e n z ije za v lečene s tre š n ik e z d o p u s tn im i o d s to p a n ji so : d o lž in e 400 + 8 m m to je m e d 392 in 408 m m š ir in e 218 + 4 m m to je m e d 214 in 222 m m d e b e lin e 14 + 1 — 4 m m to je m e d 10 in 15 m m . N a p o d la g i p re is k a v je b i lo u g o to v - v l je n o : Pri Pri Pri do lž . šir. deb . a ) p o d m in im . 15 7 4 b ) p o d m a x . 8 14 9 c ) m a x . p o d m in . 1 — 2 d ) m in . n a d m a x . 1 2 4 V m e ja h p re d p is . 15 19 26 V m e ja h p re d p is o v p r i vse h tre h d i- m e n z i ja h : 7 to je 19,5 % P r i s t is k a n ih s t r e š n ik ih : P re d v id e n e d im e n z ije šo v g la v n e m is te k o t p r i v le č e n ih s t re š n ik ih . P o le g te h d im e n z ij p a so p re d v id e n e t u d i d im e n z ije s tre š n ik o v z d v o jn im u to ­ ro m , p r i k a te r ih je š i r in a p re d v id e ­ n a n a 238 + 4 m m ‘to je m e d 234 in 242 m m . P r i p re is k a v a h sm o u g o to v i l i s le ­ deče : Pri Pri Pri dolž. šir. deb. a ) n a d m in im . 3 — (5 ) — b ) n a d m a x . 3 9 ( 5 ) — c ) m a x . p o d m in . -- -- -- d ) m in . n a d m a x . 1 — V m e ja h p re d p is o v p r i d o lž in a h : 4 p re is k a v e p r i š ir in a h : 0 p re is k a v p r i d e b e lin a h : 3 p re is k a v e V vse h t r e h d im e n z i ja h n i u s tre z a la p re d v id e n im p re d p is o m n i t i 1 p re is k a ­ va . Iz p r e d n j ih p re g le d o v je ra z v id n o , d a s tre š n a o p e k a le m a lo u s tre z a p re d ­ la g a n im d im e n z ija m p o n o v ih p re d ­ p is ih . N a ra v n o je , d a te p o m a n jk l j iv o s t i t re n u tn o še n e m o re m 0 p r ip is a t i ope ­ k a rn a m , te m ve č d e js tv u , d a še n im a ­ m o v e l ja v n ih p re d p iso v . V p o g le d u teže p o s a m e z n ih v r s t s tre š n ik o v je p o lo ž a j s ledeč: P r i b o fo ro v c ih : m in im u m 1,57 k g to je — 13,7 % m a k s im u m 2,07 k g t o je + 73,8 % p o vp re če k 1,82 kg P r i v le č e n ih s t r e š n ik ih : m in im u m 2,06 k g to je — 7,5 % p o d p o v p re č k o m m a k s im u m 2,89 k g to je + 29,5 % n a d p o v p re č k o m p o vp re če k 2,23 kg . P r i s t is k a n ih s t re š n ik ih : m in im u m 1,80 kg , t o je — 25,5 % p o d p o v p re č k o m m a k s im u m 2,86 k g , to je + 18 ,2 °/o n a d p o v p re č k o m p o vp re če k 2,42 kg . D e js tv o , d a je teža s t is k a n ih s tre š ­ n ik o v v n e k a j p r im e r ih m a n jš a o d te ­ že V le č e n ih s tre š n ik o v , je v te m , k e r je o b lik a ta k o ze lo ra z lič n a . V p o g le d u u p i ja n ja vo d e : P re d lo g n o v ih p re d p is o v p re d v id e v a , n a j n e b o u p i ja n je v e č je od 14 % , k e r im a u p o š te v a n ja v re d e n v z ro k v o d ­ p o rn o s t i p r o t i z m rz o v a n ju . T u d i v te m p o g le d u je re z u lta t iz v r ­ š e n ih p re is k a v ra z m e ro m a s lab . U g o ­ to v l je n o j e b i lo n a m re č s le d e če : Zmrzovanje: Iz p re d n je g a p re g le d a , iz k a te re g a je ra z v id n o , d a ie le 42 % p re is k a v iz k a z a lo p o z it iv n e re z u lta te , je la h k o z a k l ju č i t i , d a je o d p o rn o s t p r o t i z m r ­ z o v a n ju ed en izm e d n a jr e s n e jš ih p ro ­ b le m o v v f a b r ik a c i j : s tre š n ik o v . D o s le d n o o p a š im o n a p r e is k a n ih s t r e š n ik ih to , d a so v s i s t re š n ik i, k i so iz k a z a l i n e o b s to jn o s t n a m ra z u , iz k a z a li t u d i u p ija n je vo d e p re k o d o ­ p u s tn e m e je . T a k o n a s la h k o u p i ja ­ n je vo d e n e p o s re d n o o p o z a rja , k a k š ­ n a bo o b s to jn o s t n a m ra z u . K r i t e r i j za o b s to jn o s t n a m ra z u , k i ga n a v a ja jo te h n ič n i p re d p is i za z id n o opeko , to ie ra z m e r je u p i ja n ja vod e p o 48 u r a h in u p i ia n ja p r i p o p o l­ n i n a s ič e n o s ti, n a m n i d a l z a n e s ljiv e s lik e . V e r je tn o b i d o b i l i v te m p o g le ­ d u z a n e s ljiv e jš e re z u lta te , če b i u g o ­ t a v l ja l i u p i ja ja n je vod e p r i v is o k e m p r it is k u , ta k o d a b i im a l i re s n ič n o m a k s im a ln o u p i ja n je v o d e i n s te m re s n ič n o S lik o o v e l ik o s t i p ro s to ra , k i o s ta n e še p ra ze n p r i n a m a k a n ju po 48 u ra h . D a l je seve da n a s ta n e v p ra š a n je a l i d a 25 k r a tn o z m rz o v a n je p r i — 15° že z a d o s tn o J a m s tvo o o d p o rn o s t i opeč­ n ih iz d e lk o v p r o t i z m rz o v a n ju . A m e r i­ k a n c i g re d o t u zedo d a le č in z m rz u je ­ jo tu d i do 100 k ra t . P ro f . d r . M . R oš je m n e n ja , d a b i m o r a l i v d o lo č e n ih p r im e r ih o p r a v i t i z m rz o v a n je v s a j 50 k ra t . V s e k a k o r p a n i n o b e n e g a d vo m a , d a je s tre š n ik n e u p o ra b e n , če po kaže p o 25 k a itn e m z im o v a n ju a l i p a še ce­ lo p re je ja s n e p o m a n jk l j iv o s t i . M n e n je n e k a te r ih , d a je ta p re is k a ­ v a p re s tro g a in d a so ra z m e re v p r a k ­ s i m 'le jš e , n i z n ič im e r u te m e lje n o . N o s i ln o s t : V n a s p ro t ju z u g o tv a l ja n je m t la č ­ n e t r d n o s t i p r i z id n i o p e k i p a p r i s t r e š n ik ih u g o ta v lja m o le s ilo , p r i k a ­ te r i se s t re š n ik p o ru š i, če ta d e lu je n a g o r n j i s t r a n i s tre š n ik a , k i je spo­ d a j p o d p r t n a d v e h p o d p o ra h v ra z ­ d a lj i , k i u s tre z a v r s t i s tre š n ik a <25 a l i 30 c m ) . P r i n a v e d e n ih p re is k a v a h so v p o ­ g le d u n o s iln o s t i u g o to v i l i s ledeče : P r i b o b ro v c ih : M in im a ln a n o s iln o s t je v a r i i r a la m e d 50 in 166 k g p o v p re č n o 97 kg s re d n je v re d n o s t} so v a ­ r i i r a le m e d 68 in 223 k g p o v p re č n o 124 k g m a k s im a ln e v re d n o s t j so v a r i i r a le m e d 83 in 263 k g p o v p re č n o 141 k g P re d lo g za s ta n d a rd p re d v id e v a s re d n jo n o s iln o s t p r i b o to ro vc ih 75 kg , m in im u m p a 60 kg . N o s iln o s t to r e j d o k a j u s tre za . M e d z a h te v a n im i v re d n o s tm i je b i la le e n a p re is k a v a , k a r p re d s ta v i j a ca. 2,8 %. P r i v le č n ih s t re š n ik ih , p r i k a te r ih se v s m is lu p re d lo g a z a h te v a s re d n ja n o s iln o s t 120 kg , p r i č e m u r n e sm e m in im u m p a s t i iz p o d 100 kg , je b i lo u g o to v lje n o s ledeče : m in im u m od 48 — 405 kg , pov. 142 k g sred . v r . 79 — 440 k g , p o v . 184 k g m a k s im u m 100 — 492 kg , p o v . 228 k g O d 38 p re is k a v je b i lo 11 p re is k a v , p r i k a te r ih je m in im u m p a d e l p o d 100 kg . 7 p re is k a v , p r i k a te r ih je b i la s re d ­ n ja v re d n o s t p o d 120 kg . P r i 6 p re is k a v a h je b i la ta k o s re d ­ n ja v re d n o s t k a k o r tu d ) m in im u m p o d 120, o z iro m a p o d 100 kg . T a iz p a d p r e d s ta v lja 15,8 %. P r i s t is k a n ih s t re š n ik ih , p r i k a te ­ r ih so za h te v e is te k o t p r i v le č e n ih , je s l ik a še b o l j u g o d n a : m in . od 100 — 268 k g pov. 199 k g sred . v.r. 115 — 314 k g p o v . 393 k g m a x . 142 — 348 k g p o v . 248 k g Iz p re d n je g a je ra z v id n o , d a so vse p re is k a v e iz k a z o v a le n o s iln o s t v m e ­ ja h p re d la g a n ih p re d p iso v . Bobrovci Vlečeni streš. Stiskani streš. P ovp rečno u p ija n je 14,9 o/0 16,7 o/0 18-9 % M in im a ln o u p i ja n je 11,4 % 11,5 % 17,2 % M a k s im a ln o u p ija n je 21,2 % 21,7 »/o 22,9 % V m e ja h p re d p is o v 10 p re is . 10 p re is . 0 p re is . V % o d p re is k a n ih 42,5 o/o 30,3 % 0 % In g . E rn e s t U d o vč Značilnosti lepil in problem adhezivnosti bitumena A . O n a č in u u g o ta v lja n ja la s tn o s ti in k a k o v o s ti T e h n ik a p re is k a v e la s tn o s t^ m a te r i­ a lo v je d o g n a la v e l ik o š te v ilo f i z ik a l ­ n ih in k e m ič n ih k o n s ta n t, k i danes s lu ž i jo k o t o sn o va Za o c e n je v a n je k a ­ k o v o s t i p o sa m e zn ih sn o v i. M n o g e ta k e k o n s ta n te so že s p re je te v o k v i r m e d ­ n a ro d n o v e l ja v n ih s ta n d a rd o v k o t s p lo š n o v e lja v n e m e to d e deda p r i p re ­ is k a v a h m a te r ia lo v , m n ogo p a je še ta k ih la s tn o s ti s n o v i, k i so za p ra k s o v a žn e , n is o p a še iz d e la n i p o s to p k i za n j i h m e r itv e . M e d ta k e la s tn o ­ s t i , k i j i h danes še n e m o re m o n e p o ­ s re d n o m e r i t i , s o d i tu d : a d h e z iv n o s t a lli le p l j iv o s t m a te r ia lo v . Z a e n k ra t p o ­ z n a m o le n e k a j p o s re d n ih m e to d p re ­ iz k u š n je le p l j iv o s t i sn o v i, p r i k a te r ih d e la m o n a ta n a č in , da m e r im o s t r iž ­ n o alls n a te z n o trd n o s t vzo rce v iz za­ le p l je n ih le s e d ih deščic. T o v rs to m e ­ r i t e v la h k o u p o ra b i j am o p r i a m o r fn o - t r d ih le p i l ih , k 'i k a ž e jo ze lo n iz k e e- la s t ič n e in n iz k e p la s t ič n e d e fo rm a ­ c i je . P o iz k u s i te v i® te z d e šč ica m i, k so le p lje n e s k o s tn im k le je m , n a p r . k a ž e jo , d a je k le j d o b ro le p l j iv , k a d a r se p r j n a te g u o d trg a les in n e k le j . Ce b i se p r i te m o d trg a l k le j , ga m o ­ ra m o k o t n e u s tre zn e g a z a v re č i. M e to ­ do, k i n a ta n a č in p r im e r ja a d h e z v - n o s t i le p i l m e d sebo j, la h k o s m a t­ ra m o le za a rb it r a r n o , k e r p r i m e r ­ je n ju n a te z n e a l i s tr iž n e t r d n o s t i ne u g o to v im o n i t i a d h e z ije , n i t i k o h e z ije le p ila , a m p a k le o d p o rn o s t, to je k o ­ h e z ijo lesa . S eveda je v p o z it iv n e m iz id u p re iz k u š n je a d h e z lja m e d le so m in le p ilo m v e č ja ®id k o h e z ije lesa. Ce g re za ta k e m e r itv e n a p e to s ti p r i te r- ta o re a k t iv n ih le p i l ih in p r i k le ju te r o s ta llih v o d o to p n ih le p i l ih , b i j i h la h ­ k o s p re je l i k o t p r im e r ja ln e , k e r je z n a n o , d a s0 t a leplTa p o o s u š e n ju ie iz re d n o s labo e la s t ič n a in p la s t ič n a i(v s m is lu H o u w in ika , k j d e f in i r a te ­ lesa z e la s t ič n o d e fo rm a c ijo iz p o d 1% k o t slalb'o e la s t ič n a in t is ta z v e č j im i d e fo rm a c ija m i, k o t m o č n o e la s t ič n a ) . N a č in m e r je n ja z d r ž l j iv o s t i le p i l n a s t r ig je s ic e r n o rm ira n , p re d s ta v lja p a eno o d t is t ih n e p o p o ln ih m e to d p re is k a v e m a te r ia lo v , k i ne d a jo n e ­ p o s re d n ih k v a n t i t a t iv n ih re z u lta to v g le d e a id h e z ivn o s ti. Z a iz v a ja n je s t r iž ­ n ih p re iz k u š e n j je to čn o p re d p is a n a (h itro s t ra z te z a n ja , k l ju b te m u p a p r i n o b e n e m o rg a n s k e m a dhez i.vu n i ja m ­ s tv a z a to , da b o d o re z u lta t i p r im e r ­ ja ln i in d a b o d o p o g o ji m e r je n ja v vse h p r im e r ih k o u p o ra b lja m o ra z lič ­ n e v rs te le p ili, ena ik i. T o b i se m o g ­ lo d o g o d it i sa m o v te m p r im e ru , če b i b i la vsa p re iz k u š e n a le p i la p o p o l­ n o m a n e p ila s tičn a in če b i im e la vsa s l ič n i m o d u l e la s t ič n o s ti. K a d a r p a im a m o o p ra v k a s s n o v m i, p r i k a te r ih s ta t i dve la s tn o s t i b itu m e n a ra z lič n i, p o te m tu d i z e n a k im i p o s to p k i dose­ ž e n ih re z u lta to v n i m ogoče v re d n o t it i p o is te m m e r i lu . V d a n a š n ji p ra k s i se s ic e r z a d o v o lju je m o , če je zag o to ­ v l je n o , d a im a le p ilo v p r im e r ja v i z le p l je n im le so m v e č jo t r d n o s t ; p r i te rn se ne v p ra š a m o , k a k š n i s ta n je g o v i la d h e ž 'ja in k o h e z ija . T a k o je . tu d i r a z u m lj iv o , d a g lede n a n e k a te re v r ­ s te le p i l pu ščam o v n e m a r n a ta n č ­ n o s t p r i re š e v a n ju n a lo g e za m e r je ­ n je le p l j iv o s t i. B o l j d ra s t ič n e p a so ra z m e re ;n p o ­ ja v i , k i s p r e m l ja jo p o sku s m e r itv e a d h e ž lv n o s ti b itu m e n a k o t v z o rn o te rm o p la s t ič n e g a m a te r ia la . M e to d a p re iz k u š n je b itu m e n a in te rm o p la s t i- čndh le p i l s p lo h n a n j ih o v o n a te zn o in s tri ž n o trd n o s t n i p r iz n a n a k o t n a ­ č in m e r itv e a d h e z iv n o s ti, k e r te r ja z n a č a j m a te r ia la sam ega g led e teg a isp re m e n je n p o s to p e k . K a r se t ič e b i ­ tu m e n a z a h te v a jo n e m š k i p re d p is i (p re iz k u š n jo z n j im p re m a z a n ih v z o r­ c e v na le ž a n je v v o d i. T a n a č in p re ­ iz k u š a n j a p a j e b o lj o d v is e n o d t r d n o s t i , e la s t ič n o s t i in s p e c if ič n e teže b itu m e ­ n a k o t o d ' n je g o v e a d h e z ije in ko h e ­ z ije . T e o re tič n o la h k o da p re iz k u š n ja le ž a n ja v v o d i z e lo d o b e r re z u lta t , če­ t u d i se je p re m a z o d lu š č il o d p re d ­ m e ta , k e r je v te m p r im e ru o d lo č iln a , ie h e rm e t ič n o s t p re m a za , n e g le d e n a to , a l i je p r i le p l je n a l j ne . V t is t ih r e d k ih p r im e r ih , k je r im ,am o o p ra v ­ k a z m e h k im ^ b itu m e n i, k i j i h v o d a la h k o iz p o d r in e , jn p a p r i v iš j i te m ­ p e ra tu ra h ,n a m ta m e to d a d a je — k o t danes e d in a — m o žn o s t, d a v s a j p r i ­ b liž n o o c e n im o a d h e z iv n o s t b itu m e n a . T r d itv e pa , k i j i h la h k o s is im o , v p ra k s i, češ » ta b itu m e n s labo le p i« , p a sam o s to m e to d o p re iz k u š n je le ­ ž a n ja v v o d i n e b o m o g o če o v re č i, k e r v p l iv a jo n a m o č le p l je n ja b i t u ­ m e n a še m n o g i d r u g i m o m e n t i, k i n is o o d v is n i sam o od le ž a n ja v v o d i. S p re je m lj iv o s t s n o v j o p a z u je m o v v r s t i z a p le te n ih f iz ik a ln o -k e ,m ič n ih p o j avov, 'k i d 0 da nes še nliso ra z v o z la n i in k i n e d o v o lju je jo , d a b j k a r p re p ro s to p o s ta v il i t r d i te v g led e le p l j iv o s t i k a k e s n o v i, k i n i z n č im e r d o ka za n a . N a j­ v e č k ra t so ta k e ozn ačbe 0 slabi; k a k o ­ v o s t i k a k e g a m a te r ia la ta k o iz t r t e z v ite in n e p o m e n ijo n ič d rugeg a , 'ko t d a je k r i t i k a iz re č e n a b rez vsake s tro k o v n e u te m e lj i tv e . B . O le p i l ih in 'e p jiv o s t j Z a vsa ko v rs t0 le p i la v e l ja do ločen n a č in u p o ra b e ; tu d i n a m e n , k a te re m u n a j po sa m e zn a le p i la s lu ž i jo , je ra z ­ l ič e n . D e k s t i tn in k o s tn i k le j s o d ita v t is to skup im o le p i l , k i j i h m o ra m o p re d u p o ra b o ra z to p it i: v v o d i. P ozna ­ m o p a tu d i le p ila , k i j i h m o ra m o ra z ­ t a p l ja t i v o rg a n s k ih to p i l ih , in ta k a , k i j i h u p o ra b lja m o b re z t o p i l ; vsa ko p a m o ra b it * p re d u p o ra b o v te ko če m s ta n ju , k a r om ogoča p o s to p e k p r i le p ­ l j e n ju tn k e r le te k o č e le p ilo la h k o h i t r o n a n e se m o n a p re d m e t, k i g a je tre b a z a le p it i. P re m a z se n a p re d m e ­ tu posuš i o z iro m a s t rd i in s'e p r i te m p o s to p o m a veča n je g o v a v is k o z n o s t in ad h e z ivn o s t. N a ta n a č in la h k o z le ­ p im o en o a l i več v rs t m a te r ia lo v . P r i p re m a z o v a n ju m o ra b i t i le p i lo ta k o g o s to , da la h k o d e la m o s čo p 'če m , lo p a t ic o a l i d ru g o n a p ra v o za k le - je n je . D e lu je p a le p i lo šele, k o je s t r ­ je n o . O d le p i la v te k o č e m s ta n ju za­ h te v a m o sa m o , d a d o b ro »om oči« p re d m e t, če g a p a n e »o m oč i« , je to z n a k , da je n je g o v a a d h e z iv n o s t za ta m a te r ia l s laba . V e č in a le p i l p r ih a ja v p ro m e t v t r d i a l i p r a h a s t i o b l ik i in j i h p re d u p o ra b o u te k o č in im o n a t r i m o žne n a č in e : a ) z d o d a tk o m vo d e a l i o rg a n s k ih to p i l (b e n c in , b e ncen , to lu o l in d r . ) b ) s s e g re v a n je m b re z d o d a tk a to ­ p i l in c ) s te m , d a se le p i lo v v ° d i emiuil- g ir a , če se v n je j ne to p i. V p ra k s i b o m o od te h t r e h n a č in o v iz b r a l i t is te g a , k j bo n a jb o l je u s tre ­ z a l n a m e n u in k a k o v o s ti sam ega le ­ p i la . V s m is lu te she m e d e lim o le ­ p i la v ta k a , k i se to p i jo v v o d i, v ta k a , k i se top e v o rg a n s k ih to p i l ih , i n v ta k a , k j i h u p o ra b ljia m o b re z id o d a tk a to p i l. T e rm o p la s t ič n e sm o le je tre b a p re d u p o ra b o se g re ti, p r i o h ­ la je v a n ju p a se s t r ju je jo . T e rm o re a ik - t iv n e k le je je t re b a k o n d e n z ir a t i n a sa m e m z a le p lje n e m p re d m e tu z d o ­ d a tk i t r d i l in detlom a s s e g re v a n je m , p r i č e m e r se d o k o n č n o s t r d i jo . V o b ­ l i k i e m u lz i j u p o ra b lja m o le p i la ta m , k je r to z a h te v a jo p o g o ji in n a č in d e la (n . p r . o g n je va rn i o s t) in k je r za to g o v o re tu d i e k o n o m s k j m o m e n t i. O d z n a n ih le p i l s o d ijo v posam ezne sk u ­ p in e : p e d a ) : ko is tn i i n k o ž n i k le j , d e k - s t r in , ka ze in , g u m ia ra b ik u m , p o d b ) : b i tu m e n i, u m e tn e te rm o p la - s t ič n e s m o le ( a k r i ln e sm o le , p o lis t i- r o l, p o l iv in i l in p o d .) , te rm o re a k t iv n e s m o le k o t p o d s k u p in a , p o d c ) : la te ks , b itu m e n s k e e m u lz ije , e m u lz ije iz u m e tn e g a g u n r ja in u- im e tn ih sm o l. R a ze n te g a je z n a n a t u d i s k u p in a a n o rg a n s k ih » le p il« , k i p a j i h p r iš te ­ v a m o b o lj m e d c e m e n te k a k o r m e d » le p ila « , k e r d e lu je jo p o d d ru g a č n im i p o g o ji in j i h za to tu k a j tu d i ne o m en­ ja m p o id ro b n e je . S e m s o d ijo : p o r t ­ la n d s k i ce m e n t, so re l-c e m e n t, fo s fa tn i c e m e n ti, g la je n k a z g l ic e r in o m in v o d ­ n o s te k lo . K a d a r je g o v o ra o le p i l ih , m is l im p re d v s e m n a n jih o v o le p i ln o m o č , k i je o d lič n a za to , a l i im a m o le p ilo za d o b ro a h ne . R a v n o a d h e z iv n o s t le p i l p a je danes še n e k o lik o n e d o lo č e n p o ­ je m , k i ga n e iz ra ž a jo š te v ilč n o . V te m p o g le d u sm o n a v e z a n i le n a e m p ir ič n e iz k u š n je in n a m e r itv e s t r iž n ih t r d ­ n o s t i v zo rce v , v n e k a te r ih p r im e r ih n a na te zn e t r d n o s t i z a le p l je n ih p re d ­ m e to v , lq nas p o u če p o s re d n o o k a k o ­ v o s t i d o lo če n e g a le p ila . K e r k a ž e jo m a lo n e vse o rg a n s k e s n o v i n a jb o l j ra z n o te re m e h a n s k e la s tn o s ti, k i p ra v g o to v o v p l iv a jo n a m e r itv e p r i s t r ig u t n t rg a n ju , n e m o re jo te m e to d e p o ­ srednega m e r je n ja p o k a z a li re s n ič n ih r a z l ik a d h e z ijs k e v re d n o s t i po sam ez­ n ih le p il . T a k e la s tn o s ti, k i u v e lja v ­ l j a jo svo j v p l iv p r ' v s e h m e h a n s k o - te h n o lo š k ih m e r itv a h , so p re d v s e m : e la s t ič n o s t, p la s t ič n o s t, v isko zn o s t, p e n e tra c ija , ž ila v o s t, t rd o ta , k rh k o s t in d ruge . P r i b itu m e n u , k i je t ip ič n o v iš k o - e la s tiče n m a te r ia l, so težave m e r ja n ja le p l j iv o s t i ze lo o č itn e , je p a v p ra š a n je a d h e z iv n o s ti ra v n o p r i b i ­ tu m e n u n a jb o l j pe reče . E m p ir ič n a iz ­ k u š n ja nas je p o u č ila , da je m a lo ta ­ k ih sn o v i, n a k a te r ih b i tu m e n ne le ­ p i — če so su h e ■— in b i la h k o im e li v p ra š a n je b itu m e n a v s a j g le d e n a ve ­ l i k o v e č in o m in e r a ln ih m a te r ia lo v za d o v o lj iv o in v n a č e lu re še n o , če n e b i b i la d a n a m o žn o s t, d a p r id e b itu m e n v d o t ik z v la ž n im i a ili m o k r im i ag re ­ g a t i. V o d a p a je n a jv e č j i s o v ra ž n ik b itu m e n a in bo z a ra d i te g a va žn o , po­ is k a t i n a č in , p o k a te re m b i d o lo č i l i in o k r e p i l i a d h e z iv n o s t b i tu m e n a n a v la ž n ih ( m o k r ih ) p lo s k v a h in n a ta ­ k ih m in e ra l ih , k i so m o č n o h id r o f i ln i i n k i v s le d ra z n o te r ih o k o liš č in še k a s n e je p r iv la č i jo vo d o , , k a r so vse ra z lo g i, d a se b itu m e n s k a p re v le k a o d lu š č i. , K a r je tu k a j o m e n je n o o le p l j iv o s t i b itu m e n a , v e l ja la h k o za vsa te rm o p la - s t!'čna le p ila . N a ' o s ta la to p n a o rg a n ­ s k a le p i la p a se n a n a š a jo u g o to v itv e o a d h e z iv n o s tj le d e lo m a m s ice r le to l ik o , k o l ik o r so p la s t ič n a a l i e la s t ič ­ na . V s p lo š n e m se la ik g le d e le p l j iv o ­ s t i k a k e g a m a te r ia la ra v n a p o tem , k a k o se le p i lo »vleče«, t. j . a l i da je d o lg o n i t i n če j e n je g o v a d u k t i ln o s t v e lik a . R a z u m lj iv o je , da p o m e n i d o l­ g a n i t p ir i le p i lu d o b ro k o h e z ijs k o m oč, n e p a tu id i d o b re a d h e z je . D u k t i ln o s t sam a n a m n ič ne p o v e o a d h e z ij i, n i t i te g a ne, če je m a n jš a a ,li v e č ja o d 'ko ­ h e z ije . D o s le j še n is 0 d o g n a n i v s i m o ­ m e n t i , k i v p l iv a jo n a le p l j iv o s t sno ­ v i , v e n d a r p a se d a j že v e m o , ida so z a a d h e z iv n o s t le p i la s o o d lo č u jo č i n a ­ s le d n ji f iz ik a ln o -k e m ijs k i p o ja v i : a ) m o le k u la m a teža , b ) p o v rš in s k a n a p e to s t u d e le ž e n ih s n o v i, c ) k o n ta k tn i k o t , d ) d ip o la r n i m o m e n t i u d e le ž e n ih s n o v i, e ) e n e rg e tska g o s to ta p o v rš in e , f ) p a ra c h o r in p o v rš in s k a e n e rg ija , g ) o d n o s i n a m e d fa z n ih o b m e jn ih p lo s k v a h , h ) v is k o z n o s t, p la s t ič n o s t , e la s t ič ­ n o s t 'in te m p e ra tu ra , i ) m o le k u la rn a s t r u k tu r a i n fc ris ta - l in ič n o s t s n o v i, k i so v d o t ik u . K a k o r je v is k o z n o s t y n e p o s re d n i o d v is n o s ti o d m o le k u la rn e teže, ta k o so že n e k a te re d ru g e la s tn o s t i b itu m e ­ n a te sn o p o v e z a n e s p o sa m e zn im ^ n a ­ v e d e n im i p o ja v i. Č e p re d p o is ta v im o , d a n i d r u g ih z u n a n j ih s i l i n v p liv o v , k i b i ra z e n n a v e d e n ih s p r e m l ja l i a g re g a t­ n o s ta n je d o lo č e n e s n o v i, p o te m la h ­ k o re če m o , d a s ta o d v s e h n a v e d e n ih p o ja v o v p o v rš in s k a n a p e to s t ( k o n ta k ­ t n i k o t ) i n p o la rn o s t u d e le ž e n ih k o m ­ p o n e n t o d lo č i ln a za m o č a d h e z ije ( k a r p a še n e p o m e n i le p l j iv o s t ) . R a zm e re Ina s k u p n ih o b m e jn ih p lo s k v a h d v e h fa z so o d v is n e o d p o v rš in s k ih n a p e to s ti, p o ja v i e n e rg e ts k ih g o s to t in p a ra c h o r p a v zvez: z a d h e z ijo in p o ja v o m le p ­ l j i v o s t i s n o v i še n is o d o v o l j d o g n a n i. Z a d n j ih d v e h za to tu d i ne m o re m o u p o š te v a t j k o t z a n e s l j iv ih fa k to r je v p r i o c e n je v a n ju le p lj iv o s t i. D u k t i ln o s t , k i p re d s ta v lja le e n d e l k r i t e r i ja za oceno a d h e z iv n o s ti in k v a li te te b i t u ­ m e n a , je tesno p o ve za n a z n e k a te r im i p o d a ) i n h ) n a v e d e n im i k o n s ta n ­ ta m i. N e k a te ra le p ila s p lo h n e k a ž e jo 'd u fc tiln o s ti, k o t jo im a b itu m e n . K o ­ h e z ija in a d h e z ija d e lu je ta s k u p n o k o t le p l j iv o s t n e ke s n o v i, p r i te m p a je k o h e z ija t is ta , k i m o t i, k a d a r d o lo ­ č a m o a d h e z ijo s p o m o č jo ra z te z a n ja z a le p lje n ih d e lo v . Z a t0 so p o s k u s i, p r i k a te r ih g re za tem , d a b i m e r i l i a d ­ h e z ijo s t rg a n je m '(» t r ig a l i n a te g ) p o d o s e d a n jih m e to d a h , o b s o je n i v n a p re j n a n e uspeh . T a n a č in t r g a n ja p o s k u s ­ n ih vzo rce v je u p o ra b e n s a m o z a t r ­ d a te le sa , a l i p a ga je tre b a p r e d e la t i ta k o , d a se n a te g z a le p lje n e g a v z o rc a n e b o m o g e l r e d u c ir a t i n a m e r ite v d u fc t i ln o s t i nn n a d e fo rm a c ije p o d v p l i ­ v o m časa i n s ile ob is to č a s n e m d e lo ­ v a n ju e la s t ič n ih in p la s t ič n ih m o m e n ­ to v te r trd n o s tn e m e je m a te r ia la . S te m 'S m otrom p re d o č m i m o ra m o m i ­ s l i t i n a to , d a ob d e lo v a n ju h i t r i h u d a rc e v n a e la s t ič n e m a te r ia le p e r ­ m a n e n tn a d e fo rm a c i ja ne p r id e v p o ­ š te v k o t p o s le d ic a ta k ih v p l iv o v . Z a to 'im a m o la h k o ta k o n a re je n e d e fo r ­ m a c ije b re z p o m is le k a z a č is to e la ­ s t ič n e . T u je itu d i v z ro k , z a k a j la h k o z d rže a s fa ltn e p la s t i z d a le č m a n jš o o d p o rn o s t jo n a p re lo m in u p o g ib k o t b e to n , is te m e h a n ič n e v p l iv e p ro m e ta Iko t d e b e le jš a (betonska p lo š č a . E la s t ič ­ n o s t in p la s t ič n o s t b itu m e n a st,a v e d ­ n o p o v e z a n i z n je g o v o t rd n o s t jo , k i je o d v is n a o d te m p e ra tu re . S k o ra j v sa le p i la So v t re n u tk u u p o ra b e te ko ča , k o p a se s t r d i jo , im a jo še v e d n o z n a ­ č a j več a l i m a n j v is k o -e la s t ič n ih s n o ­ v i . P r i š tu d i ju m a k s im a ln ih p o g o je v z a n a p e to s ti, p r i p r e iz k u š n j i n j ih o v e n a te zn e t r d n o s t i bo z a to t re b a u p o š te ­ v a t i s lede če o k o liš č in e , k i j i h n a re k u ­ je n a ra v a o rg a n s k ih le p i l , i n s ic e r : a) P r i k a te r i te m p e ra tu r i n a j p r e iz ­ k u s im o le p ilo g le d e n je g o v e m e ­ h a n s k e t rd n o s t i? b ) Z a u g o to v ite v n a p e to s ti, k i v la d a ­ jo v m a te r ia lu o b d o lo č e n i d e fo r ­ m a c i j i p o d d e lo v a n je m o b re m e ­ n itv e s ko z i d o lo če n o do bo t r a ja ­ n ja , m o ra b i t i z n a n a k o n s ta n ta , k i im a znača j e la s t ic ite tn e g a (p la ­ s t ič n e g a ) m o d u la z a ra d i v s k o - e la s t ič n ih la s tn o s t i le p i l . T r a ja ­ n je o b re m e n itv e je v te m p r im e ­ ru ze lo k ra tk o 1, te m p e ra tu ra n iz k a . c ) U g c to v ite v na t ezne t r d n o s t i j e po ­ tre b n a , č e tu d i se v p ra š a m o , k a k o jo je m o g o če d o lo č it i , k a d a r je m a te r ia l e la s t ič e n in v is k o z e n o b enem . S k a te ro m a k s im a ln o h i ­ t ro s t jo o b re m e n itv e se b o iz v r š i­ la t a p re iz k u š n ja ? S eveda p a to še n i m e r i lo za le p lj iv o s t . d ) P r i v iš j ih te m p e ra tu ra h se m a­ te r ia l (če je te rm o p la s t ič e n ) ne b o p o d re d il z a k o n u o d e fo rm a c i­ ja h p r i m a k s im a ln ih -o b re m e n it­ v a h , a m p a k je p o d v rž e n z a k o n u o v is k o z n o s ti, č a s o b re m e n itv e bo v ta k ih p r im e r ih p o lju b n o d o lg . Z a p r im e r b ) in c ) v e l ja H oo lkov za ko n E - 8 seveda tp le z a m a jh n e o b re m e n itv e in m in im a ln e d e fo rm a c ije . Z a p r im e r n a te z n e trd n o s t i b i tu m e n a je u g o to v ­ l je n o , d a se ta ( t r d n o s t ) s t r a ja n je m o b re m e n itv e z m a n jš u je , k a r je ra z u m ­ l j iv o , če p o m is l im o , d a se e la s t ič n a d e fo rm a c i ja 'ta k ih s n o v i, k o t je b i t u ­ m e n , s časom s p re m e n i v t ra jn o de ­ fo rm a c ijo . V p r im e r ih , k je r im a tu d i čas svo j p o m e n , la h k o u p o š te v a m o e d i­ n o ra z m e r je , k i je iz ra ž e n o s s lede čo enačbo. /k je r p o m e n i: « = v is k o z n o s t 0 = n a p e to s t E = d e fo rm a c ija t = čas. K te m u je tre b a p r ip o m n it i , da je m e r je n je k a k r š n ih k o l i n a p e to s ti p r i v is k o -e la s t ič n ih s n o v e h z a m o ta n p r o ­ b le m , d a p a k l ju b te m u , če b i n a m g a t u d i u sp e lo j-ešib i u s tre z n o z g o ra j n a v e d e n im m o m e n to m , ne b i s te m d o b i l i t is te g a , k a r sm o n a m e ra v a li, n a m re č m e r i lo za a d h e z ijo . V s a k a o- b re .m e n ite v b itu m e n a p o v z ro č i d e fo r ­ m a c ije p o d e la s t ič n im i, p la s t ič n im i a l i v is k o z ite tn im i v p l iv i , n k a k o r p a v re d ­ n o s t a d h e z ije ( k i p a sa m a tu d i še n e p o m e n i le p l j iv o s t i) . L e p l j iv o s t im a s ice r p r i t a k ih o b irem e n .itvah n a k o n ­ ta k tn i p lo s k v i tu d i s v o j v p l iv , k i p a in i e d in . M e r j e o j e le p l j iv o s t i ' p r i m a k s i­ m a ln ih o b re m e n itv a h b i b i lo m o žn o le s p ra k t ič n o s la b o e la s t ič n im i, t r d im i 'le p i l i in s p o m o č jo le p lje n e g a m a te ­ r ia la , k i b i ta ke o b re m e n itv e tu d i z d r ­ ž a l. P a še v ta k ih p r im e r ih je v p ra š a ­ n je , a l i bo k o h e z ija m a n jš a a l i v e č ja -od a d h e z ije in b o o d te g a o d v isn o , k je se b o le p ilo o d trg a lo , č e h o če m o do­ b i t i v re d n o s t za le p l j iv o s t , m o ra m o p o z n a t i v re d n o s t i za k o h e z ijo in za a d h e z ijo . K o t p r im e r za s n o v i z r a z ­ m e ro m a v is o k o a d h e z ijo in n iz k o k o ­ h e z ijo n a j s lu ž i jo o l ja , m a s t i in tu d i v o d a , k i d o b ro » o m o č ijo « v e č in o s u h ih p re d m e to v , k i p a n e » le p ijo « , D o b ra le p i la pa m o ra jo k a z a t i d o b ro a d h e ­ z i jo in im e t i ob enem tu d i v is o k o k o ­ h e z ijs k o s ilo . V sa iz v a ja n ja g le d e o d n o so v m e d le p l j iv o s t jo in a d h e z ijo o z iro m a k o h e ­ z i jo te r tu d i vse, k a r je re če n o v ma- s le d n j i^ o d s ta v k ih g led e n a m edse­ b o jn a ra z m e r ja le p l j iv o s t i i n L z ik a ln o - k e m iič n ih p o ja v o v , k i n a n jo v p l iv a jo , o b p r is o tn o s t i v o d e i n b re z n je , se n a ­ n a š a jo sam o n a le p ila , k i se v v o d i n e to p i jo ; ra z u m lj iv o je , d a so ra z m e ­ re v p r im e r ih , če v o d a le p ilo ra z to p i, č is to d ru g e , k o t p r i n e tc p l j iv ih sn o ­ v e h . C . P R O B L E M A D H E Z IV N O S T I P R I B IT U M E N U I . K e m ič n i z n a č a j, k a k o v o s t in p o la rn o s t b itu m e n a Iz ra z » b itu m e n « n a j p o m e n i v te j ra z p ra v i t is to te m n o a l i č m o s n o v , k i jo p r id o b iv a m o p r i d e s t i la c i j i su ro ve n a f te a l i p a S č iš č e n je m ( r a f in a c i jo ) p r ir o d n ih a s fa lto v i n k i je p o p o ln o m a to p l j iv a v o g lj ik o v e m žve p le cu . A s fa l­ t n i b itu m e n je te rm o p la s t ič e n m a te ­ r ia l . P o z n a m o ga več v rs t , k i se m e d sebo j r a z l ik u je jo p o s v o ji k e m ič n i se­ s ta v i, po t r d o t i , ž i la v o s t i j n še p o n e ­ k a te r ih d r u g ih i f ia ik a ln ih la s tn o s ti, k i so z n a č iln e z a n j in k i so p o s le d ic a n je g o v e g a iz v o ra , č iš č e n ja , sestave in p re d e la v e . N a ra v n i b itu m e n i so v e č i­ n o m a b o lj t r d i k o t p e tro le js k i , k e r V s e b u je jo m a n j o l jn a t ih iin h la p l j iv ih s e s ta v in . B itu m e n a v v e č in i p r im e ro v v p ra k s i n e u p o ra b lja m o č is te g a , te m ­ v e č v zm eseh z m in e r a ln im i a g re g a ti i n p o ln i l i r a z n ih v rs t ( p lu to v in a , k r e ­ da , g u m i, ž v e p lo i td . ) . K a tra n s k e s m o ­ le so p o k e m ič n e m ses ta vu so ro d n e b itu m e n u , n is o p a id e n tič n e z n j im . K e r se od b itu m e n a r a z lik u je jo tu d i p o s v o j ih f i z ik a ln ih k o n s ta n ta h (z n a ­ č i ln a je p re d v s e m n jih o v a m a n jš a le p ­ l j iv o s t ) , q n j i h tu k a j n e b o m o g o v o r i l i k o t o b i tu m e n ih , e e tu d ; se n e k a te re od n jO h o v ih la s tn o s t i u je m a jo s tu k a j o m e n je n im i p o ja v i. K o t s n o v s p re c e j in e r tn im z n a č a ­ je m , b i tu m e n n e v p liv a ' o p a z n o n a t i ­ s te m a te r ia le , s k a te r im i je v zm e se h v d o t ik i, in d o g n a n o je , d a j e b i tu m e n p r i n a v a d n ih te m p e ra tu ra h le m a lo p o d v rž e n o k s id a c i j i. V p l iv k is ik a n a n j je s la b t u d i p r i v is o fc h te m p e ra tu ra h in še p o 'le t ih le n e z n a tn o o k s id ira . O k s id a c ija k o t m o tn ja p r i p r a k t ič n i u p o ra b i s k o ra j n e p r id e v p o š te v , še c e lo p a n e ta m , k je r la h k o iz b e re m o b o lj m e h k e v rs te b itu m e n a , če b i b i le g led e n je g o v e e v e n tu a ln e o k s id a c ije p o s ta v lje n e s tro g e za h te ve . K a k o v o s t b itu m e n a n o rm a ln o o ce ­ n ju je m o n a p o d la g i n je g o v e p e n e tra c i­ je , k i p re d s ta v lja z a n e s lj iv k r i t e r i j za in te rp re ta c i jo n je g o v e e la s t ič n o s t i in p la s t ič n o s t i jn d e lo m a v is k o z n o s t; v o d v is n o s ti o d te m p e ra tu re te r n a p o d ­ la g i n je g o v e »ekv iv iiskozne« te m p e ­ ra tu re , k i je m e r i lo za n je g o v o zm e h - č iš če , k o im a b itu m e n ca. 12.000 p o i- so v . B a z e n te g a s lu z jo k o t m e r i lo za n je g o v o k a k o v o s t še n e k a te re d r u ­ ge k o n s ta n te , k i so m e r i lo za k ih k o s t (P ra a s s ) , z a n a te z n o t rd n o s t in za n je ­ govo d u k t i ln o s t k o t o s n o v n i iz ra z za p la s t ič n o s t (e la s t ič n o s t) i n k o h e z ijo b itu m e n a . D o lo č ite v te h š t i r i h k o n ­ s ta n t b itu m e n a n a sp lo šn o z a d o s tu je Za vse p r a k t ič n e n a m ene , če la h k o p re d p o s ta v lja m o , d a je b i tu m e n zgo ­ r a j o m e n je n e g a iz v o ra in d a n e vse ­ b u je k a t r a n s k ih in d r u g ih m a n j v re d ­ n ih p r im e s i, k ; m u je m l je jo n je g o v z n a č a j. K e m ič n i ses tav in s t r u k tu r a b itu m e ­ n a s ta ra z m e ro m a z a p le te n a ; d e lo m a je ra z to p in a , d e lo m a p a zm es visofco- m o le k u la r n ih s p o jin p a ra f in s k e , a ro - m a ts k e in n a fte n iske s t ru k tu re , k a te ­ r i h do sed a j še n i u sp e lo lo č i t i . Z a te m e lj i te jš e p ro u č e v a n je la s tn o s t i b i ­ tu m e n a je p o tre b n o u g o to v it ; še d ve n a d a l jn j i z n a č iln o s ti, k i p a s o d ita že m e d t is te p re is k a v e m a te r ia la , k ; j i h n e m o ra m o iz v r š i t i n a p re p ro s t n a č in in v n a v a d n ih o p e ra t iv n ih la b o ra to r - j i h . T i dve z n a č iln o s ti, k ; iz v i r a ta iz 'ke m ičn e n a ra v e in sestave, s ta : m o ­ le k u la rn a teža in s to p n ja a ro m a t ič n o ­ s t i b itu m e n a . P osam ezne s k u p in e se­ s ta v in b itu m e n a la h k o ra z s ta v lja m o p o z n a n ih la b o ra to r i js k ih m e to d a h s p o m o č jo e k s tra c ije z r a z n o v rs tn im i to ­ p i l i , p r i če m e r se iz lo č u je jo t i s t i d e li b itu m e n a z m o le k u la rn o težo o d 500 d o 1.000, k i s0 t o p l j i v i v la h k ih a l i - fa tS k th f r a k c i ja h , i n t i s t i d e li , k i so v im e n o v a n i f r a k c i j i n e to p l j iv i , z m o ­ le k u la rn o te žo od 5.000 d o 100.000. O d s to te k p o s a m e z n ih e k s tra k to v , k i j i h la h k o d o b im o n a ta n a č in , je o d v i­ s e n v ve llilk i m e r i o d v rs te e ks tra kc iiij- 'Skega s re d s tv a in o d n a č in a p o s to p k a . O d te h fa k to r je v je o d v is e n t u d i k e m i­ če n sestav e k s t r a h ir a n ih k o m p o n e n t, k i je o d p r im e ra do p r im e ra ra z lič e n .S to p - n ja a ro m a t ič n o s ti e k s tra k to v b itu m e ­ n a je n a p re p re s t n a č in iz ra ž e n a z ra z m e r je m m e d k o l ič in o vsebovanega o g l j ik a in k o l ič in o v o d ik a . T a k o e f i­ c ie n t (» C /H ra t io « ) je za k o m p o n e n ­ te b itu m e n a z n a č ile n in se g ib l je p r i m ia llte n ih v m e ja h m e d 0,6 in 0,9, p r i a s fa iite n ih p a m e d 0,8 jn 1,2. K a d a r je r a z l ik a m e d k o e f ic ie n t i o b e h f r a k c i j m a jh n a , im a m o o p ra v k a s t is to v r ­ s to a s fa lte n o v , k i so to p l j iv ; v m a lte - n i h ; ta k b itu m e n s o d i v s k u p in o ta ko - im e n o v a n ih »so l-tip o v« . T e m u n a s p ro ­ t i v se b u je » g e l-tip« a s fa lte n e z v i ­ s o k im » C /H ra t io « , k i n is o t o p l j i v i v o s ta l ih k o m p o n e n ta h b itu m e n a . V r ­ s ta b itu m e n a , k i v s e b u je ta k e a s fa l­ ten e , p re d s ta v lja k o lo id n o m e ša n ico v i - s o k o m o le k u la m ih s n o v i, iz k a te re la h ­ k o o l jn a te d e le iz lo č im o n a m e h a n s k i n a č in (z iz t is k a n je m a l i f i l t r i r a n je m , iz s e s a v a n je m ), k a r p r i s o l- t ip ih n i m o čno . B itu m e n kaže p r o t i vse m m a te r ia ­ lo m , ra z e n v d o t ik u z vo d o , n a j v e č jo a d h e z iv n o m o č i n sp a d a m e d t is te s n o v i, k i im a jo tu d i ra z m e ro m a v e l i ­ k o k o h e z ijo ; to je eden od v z ro k o v Za n je g o v o ž ila v o s t ru k tu ro . T ; dve la s tn o s t i m u d a je ta sp o so b n o s ti i n Z n a č iln o s t; d o b re g a le p ila . K a k o r že o m e n je n o , ena sa m a o d te h d v e h z n a ­ č i ln o s t i ne z a d o s tu je , d a b o n e ka s n o v le p l j iv a . P re d e n p a b o m o b o lj poJ d ro b n o g o v o r i l i o m o ž n o s tih m e r je n ja a d h e z ije in o n je n ih v z ro k ih , se b o tre b a p o m u d it i p r i ra z m e ra h , k i v la ­ d a jo , če p r id e b itu m e n v d o tik a z m i ­ n e ra ln im i s n o v m i v s u h e m s ta n ju in ta k ra t , k a d a r je p r is o tn a vo d a . K a j se to re j d o g a ja , če se s re č a ta n a p o v rš in i n e k e g a s u b s tra ta Cles, m i ­ n e ra ln e m a te r i je , k o v in e i td . ) b i t u ­ m e n in voda? O be t i s n o v i s ta s i m e d sebo j po vsem t u j i in s o v ra ž n '. V sa ka o d n j i h bo sku š a la iz p o d r in i t i d ru g o I n n a to » o m o č iti« p o v rš in o s u b s tra ta , č e bo b itu m e n d o s ti v isko ze n , ž i la v in t rd , ga vo d a n e b o m o g la o d lu š č it i o d k a m n a , če je n a n je m z a le p lje n . K a d a r p a se bo ta po sku s z is t im b i ­ tu m e n o m iz v rš i l p r i p o v iš a n i te m p e ­ r a tu r i , se b o b itu m e n v s le d s v o je m a n jš e p o v rš in s k e n a p e to s ti s k e p il in z fbra l v m a n jš ih k a p lj ic a h n a v la ž n i p o v rš in i m a te r ia la . P r i še t r š ih b i t u - m e n ih je zadeva a n a lo g n a , le d a m o ­ ra m o p o ja č it i se g re v a n je , če ž e lim o doseči is t i e fe k t. P r i b i tu m e n ih z n iz k o v is k o z n o s tjo (o u tb a c k ) b o m o ta p o ja v la h k o o p a z il; že p r i n a v a d n i s o b n i te m p e ra tu r i. R a z n i b itu m e n : in ra z n i m in e r a ln i a g re g a ti se p r i te m p o n a ­ š a jo ra z lič n o . V o d a im a S ko ra j b rez - 'iz je m n o v e lik o m o č » o m očeva n ja« za vse m in e ra le , z a ra d i česa r je k la s i f ik a ­ c i ja s le d n jih p o l i n i j i » h id ro f i ln ih « in » h iid ro fo fon 'h « v te m s m is lu zg re ­ šena. K je r im a m o o p ra v k a s k a m n iit- n im i a g re g a ti, so ko h e z js k e s i le vode v e lik o m a n jš e od a d h e a ijs k ih . S spo­ so b n o s tjo » o m očeva n ja« m in e r a ln ih a g re g a to v z b itu m e n o m , v odo , o l je m in d r u g im i, p a j e tesno p o ve za n a n ič m a n j o d lo č i ln a p o la rn o s t s n o v i, k i im a s v o j g la v n i iz v o r v n j ih o v i k e m ič n i se s ta ­ v i . P o la rn e siile n a p o v rš in i k a k e sno - v ' so la h k o ze lo m o čn e a l i s labe , p r i te m p a so o rg a n ske m a te r i je n a v a d ­ n o b o lj s la b o p o la rn e k o t a n o rg a n ­ ske. Č im b o lj so p r i n e k e m m a te r ia lu iz ra že n e p o la rn e s ile , te m v e č j i je tu d i n je g o v »đ ipo ila rn^ m o m e n t« . V re d n o s t te g a d ip o la rn e g a m o m e n ta je p r i v o d i izelo v is o k a , ca. 1,8, m e d te m k o im a b itu m e n d ip o l-m o m e n t v b l iž in i n ič le . V e č in a s i l ik a to v im a še v e č je d ip o l- m o m e n te k o t voida in z a to n a p o v rš in i m o č n o p r iv la č i jo d ru g e s n o v i. S i l ik a t i © d s o rb ira jo z a ra d i s v o je m o čn e p o la r ­ n o s t i v o d o n a s v o j; p o v rš in i ta k o d o l­ go , d o k le r se n a is te m m e s tu n e p o ­ ja v i d ru g a sn o v še z več j'ltm d ip o l- m o m e n to m . T a k a sn o v b o iz p o d r in i la v o d o i n b o n a m e s to n je » o m o č ila « ta s u b s tra t. A p n e n c i im a jo n iž jo p o la r ­ n o s t k o t s i l ik a tn o k a m e n je , z a to le v te m s m is lu la h k o g o v o r im o o n e k ' » h id ro fo b n o s ti« ap n e n ce v v p r im e r ja ­ v i s' s i l ik a tn im i ( k is l im i) h r ib in a m i. H id ro fo b e n v p o ln e m p o m e n u besede p a tu d i ap n e n e c n i v n o b e n e m p r im e ­ ru . P r ib l iž n o e n a ko p o la rn o s t k o t v o ­ d a im a jo fe n o li, e t i ln i a lk o h o l, m a t i l- Ik lo rJd i v iš je d ip o il-m o m e n te k o t vodia p a im a jo : n it ro b e n z o l (o k ro g 4 ) , k lo r - s i la n i, s il ik o n s k e s p o jin e , a c e ta n it r f l , a ce to n in s p lo h k e to n i. P r i b i tu m e n u so n e p o la m i a l i fa t s k i s e s ta v n i d e li, če so n a s ič e n i, a s fa lte n :, p a so p o la r ­ n i , keT v s e b u je jo m n o g o a ro m a ts k ih s p o jin . P o la rn e so v b i tu m e n u tu ld i s e s ta v in e žve p la , k is ik a in d u š ik a . V k a tra n s k ih s m o la h so m o č n o p o la r ­ n e baze in fe n o li, v s le d česar p o v z ro ­ č a jo t ; v e č je a d h e z ije k a t r a n a v p r i ­ m e r ja v ; z b itu m e n o m in g le d e n a n e k a te re m in e ra ln e m a te r ia le . N e k a te ­ r i v o s k i in n j ih o v i s e s ta v n i d e li p a im a jo tu d ; do ibra p o la rn a s v o js tv a . Če u p o š te va m o vse te p o d ro b n o s t i, k i g o vo re o p o la r i te t i s n o v i, o b s to ja m o ž n o s t, d a iz m e d t o l ik ih m a te r ia lo v iz b e re m o t is te z v is o k im d ip o l-m o m e n - to m , k i p r id e jo y p o š te v k o t d o d a tk i k b i tu m e n u z n a lo g o , d a se p o ve ča n je g o v a m o č s p r ije m lj iv o is t i z n e k a te ­ r im i m a te r ia l i v p r is o tn o s t i vo d e . O m a te r ia l ih za p o v e č a n je s p r e je m lj iv o ­ s t i b itu m e n a ( H a f tm i t t e l ) b o m o go vo ­ r i l i še po zn e je , k o bo rn o o b ra v n a v a li 'la s itno s t; b itu m e n a v zvez i s p o v rš in ­ sk o n a p e to s tjo in k o n ta k tn im k o to m , k i o b a v p liv a ta g lede n a a d h e z iv n o s t. 2. Povezanost adhezije in površinske napetosti. Kontaktn; kot P o v rš in s k a n a p e to s t i n k a p ila m o s t s ta v te s n i g e n e tsk i zvez i. Ce u g o to v i­ m o v iš in o s te b ra k a k e te k o č in e v ka - p i la m i ce v i, la h k o iz ra č u n a m o n je n o p o v rš in s k o n a p e to s t p o fo r m u l i ' h . r . d . g k je r p o m e n i: 0 = p o v rš in s k a n a p e to s t (d y n /c m ) h = v iš in a s te b ra te k o č in e v k a p i­ la r i ( v c m ) r = r a d i j k a p ila rn e c e v i v c e n tim e ­ t r i h d = s p e c if ič n a g o s to ta te k o č in e g = g ra v ita c i js k a k o n s ta n ta = 981. N a ta n a č in p a je ž a l ne m o g o če do lo ­ č a t i k a p ila rn o s t, če n e g re ra v n o za v o d o a l i k a k o d ru g o te k o č in o in s tek lo . P o v rš in s k e n a p e to s ti m e d b itu m e n o m in v o d o n a ta n a č in n e m o re m o ne­ p o s re d n o u g o ta v l ja t i , a m p a k jo d o lo ­ č u je m o p o s re d n o s p o m o č jo d ru g ih m e to d m e r je n ja p o v rš in s k e na p e to s ti. T e m u n a m e n u l-aihlfco s lu ž i tu d i m e r­ je n je k o n ta k tn e g a k o ta , k j ga n e k a te k o č in a tv o r i s t rd o s n o v jo , n a k a te ­ r i le ž i. V ta k e m p r im e ru , k je r So vo d a , s u b s tra t in b itu m e n v ra v n o v e s ju m e d se b o j, b o d o o d n o s i p o v rš in s k ih n a p e to s t i ob u p o š te v a n ju k o n ta k tn ih k o to v m e d p o s a m e z n im i fa z a m i s le­ d e č i : 01 = 02 + 03 •C0S P 03 • COS Q = 01 — 02 tu so : .................................. p o v rš in s k a nape tost m e d p o d lo g o in v odo 0 2 ............... p o v rš in s k a n a p e to s t m e d p o d lo g o in b itu m e n o m 0 3 ...............p o v rš in s k a na pe to s t m e d b itu m e n o m i n vod o p ............................ k o n ta k tn i 'ko t b i t u ­ m e n a p r o t i p o d lo g i. T a p o s le d n ji iz ra z 0 3 . cos p p re d s ta v ­ l j a r a z l ik o m e d p o v rš in s k o n a p e to s tjo v o d e i n m e d n a p e to s t jo b itu m e n a n a ­ s p r o t i p o d lo g i, z d ru g o besedo, to je tiiis ta s ila , s k a te ro s i b o v o d a p r iz a ­ d e v a la ' iz p o d r in i t i b itu m e n . T a iz ra z n a m p o v e za k o l ik o je aid ihezija vod e v e č ja o d a d h e z ije b itu m e n a . C im m a n jš a je v re d n o s t te g a iz ra za , te m m a n jš a b o t is ta s ila , k i b o o d r iv a la b i tu m e n . V ta b e li I so z a ra d i p r im e r ­ ja v e n a v e d e n e v re d n o s t i za k o n ta k tn i k o t p i n za p o v rš in s k o n a p e to s t m ed- p lo iskve n e k a te r ih s n o v i. T A B E L A I . M O C L J IV O S T N E K A T E R IH S N O V I N A P O L IR A N E M S T E K L U O B P R IS O T N O S T I V O D E P re iz k u š e n i m a te r ia l COS p on - i ’š ' v-a J£_ ^ g na I Qm S ila i z p o d ri ­ v a n ja = p . • c o s Q K a t r a n iz v e jit i- k a ln e re to r te 0,45 17 7,6 K a t r a n iz h o r i- z o n t. r e to r te 0,60 12,0 B itu m e n 0,91 24 21,9 K re o z o tn o o l je 0,53 20,7 10,9 M in e ra ln o o l je 0,90 22,3 20,1 P e tro le j 0,93 38 35,2 K a t r a n č rn e g a p re m o g a iz v e r t ik a l­ n ih re to r t in k re o z o tn o o l je d a je ta b o ljš e re z u lta te o m o č ljivo s td k o t k a ­ t r a n iz h o r iz o n ta ln i^ re to r t , b itu m e n in m in e ra ln a o l ja . R e za n ; b i tu m e n i z d o d a tk o m k a tra n a v e r t ik a ln ih re ­ t o r t in k re o zo tn e g a o l j ta so z a to b o lj z a n e s lj iv i in le p l j iv i k o t b itu m e n i z d o d a tk o m m in e ra ln e g a o lja a t i P etro - le ja . T u d i k a tra n s k a o l ja , k i so b i la p re d h o d n o o p ra n a z ju g o m , iz k a te r ih so o d s tra n je n i fe n o li, so k o t p r im e s i b itu m e n u b re z efe ikta. D o d a te k s n o v i z m o čno iz ra ž e n im dipod - m o m e n to m z n iž a p o v rš in s k o n a p e to s t b itu m e n a . D o d a te k že m a n jš ih o d s to tk o v ta ­ k ih p o la rn ih S nov i zm a n jša v re d n o s t p . cos g b itu m e n a , tu d i če ne vse b u je k a tra n a . V p ra k s i so te k o m le t p re iz ­ k u s i l i v e l ik o m n o ž in o ra z n ih s n o v i z m o č n im d ip o l - m o m e n to m na n jih o v o sposobnost z m a n jš a ti k o n ta k tn i k o t in p o v e č a ti a d h e z iv n o s t b itu m e n a v p r is o tn o s t i vode . V n a s le d n ji ta b e li I I so n a v e d e n i p o d a tk i o n e k a te r ih sno ­ v e h , k i j i h im e n u je jo s re d s tv a za p o ­ v e č a n je s p r ije m ilj iv o s it i (H a ftv e rb e s s e - r u n g s m it te l) . T A B E L A I I . P O V R Š IN S K E N A P E T O S T I N E K A T E R IH S R E D S T E V Z A S F R IJ E IM L J I- V O iS T I V O B L IK I 2 -O D S T O T N E R A Z T O P IN E V K E R O Z IN U O B P R IS O T ­ N O S T I C IS T E V O D E I N A P N E N E V O D IC E : V rs ta s re d s tva za 2-ods ito tn a ra z to p in a P o v rš in s k a n a p e to s t ob s p r ije m lj iv o s t v k e ro z in u p r is o tn o s t i P r ip o m b a v s e b u je dest. vod e a p n e n e v o d ice b rez sa m o 'k e ro z in 38 15 — m ilo težke k o v in e F e — d e a t 18 ■ 10 do b e r k o v in s k o m i lo Ca — o le a t 6 10 d o b e r S m o ta o m ilo C a — re z in a t 12 11 s la b š i s u lfu r i ira n o o l je tu rš k o rd e č e o l je 15 8 d o b e r b ro m id k v a te m . ba za c e t i lL p m d in .u m 1 1 n a jb o l jš i h e te ro c ik l. a ld e h iid fu r fu iro l 20 4 zelo doibeT O d tu k a j n a v e d e n ih s re d s te v za o le a t, p r v i z d o b ro a d h e z ijo ob p r i - E p rtije m iljiv o s ti b itu m e n a so d a li n a j- s o tn o s ti ap na . d ru g i b re z a p na . Nasleid- b o ljš e re z u lta te k v a te m a m a ba za (s o l) i n f u r f u r a l , k i p a im a n iz k o p o v rš in - n j a ta b e la po kaže v re d n o s t i za a -c®8 p sko n a p e to s t le ob p r is o tn o s t i a p n a jS le - ra z l ič n ih s n o v i, k i so b i le p re iz k u š a n e v d i j i m a tu rš k o rd eče o l je i n k a lc i je v o b lik i r a z to p in v d e k a lin u . T A B E L A I I I . V R E D N O S T I Z A O . C O S p Z A R A Z N E S N O V I V O B L IK I ■ R A Z T O P IN E V D E K A L IN U P o v r ­ š in s k a R a z to p in e v de- n a p e to s t p H V re d n o s t k a l in u o r ig . (z H O l 0 . CO S; p PO P rip o m b a vse b u je s n o v i a l i 1 m in 20 m in (b re z K O H ) de ka- l in a ) 0,025% v is o k o molei- 2 0 0 n a jb o ljš a k u la m a a m in o - m a - 30,5 7 0 0 o d š č o -fc is iin a 12 0 0 vseh 1% ra z to p ta a m o n ta n - ze lo d o b e r skega vo s k a v ddka- 31,6 7 17,9 17,3 V ilin iu 12 0 0 a lk a ln e m T a l l - o i l 7 26,4 20,3 d o b e r v (0 ,05% ra z to p in a ) 33,2 12 5,5 3,2 a lk a ln e m V is o k o m o le k u la m a , ze lo d o b ra m a šč - k is l in a 0,05% 32,9 7 22,5 19,6 s a m o v r .a z to p in a v d e k a lin u 12 5,0 2,5 a lk a ln e m T i p r im e r i k a ž e jo ra z lik e v k o n ta k t ­ n ih k o t ih p o d v p l iv o m k o n c e n tra c ije v o d ik o v ih io n o v in časa. P r ip o m n it i je tre b a , d a n is o vsa p o v rš in s k o a k t iv ­ n a s re d s tv a tu d i d o b ra s re d s tv a za O p r i je m lj iv o s t b itu m e n a . K o t z n a n p r i ­ m e r za ta p o ja v so e m u lg a to i j i , k i le n e z n a tn o p o v e č a jo ad h e z iv n o s t sam ega b itu m e n a n a s p ro t i d o lo č e n im m in e r a l­ n im a g re g a to m , č e tu d i z n iž a jo v re d ­ n o s t 0 .c o s p , k e r pa č za s p r i je m lj iv o s t d v e h s n o v i n i o d lo č i ln a sam o a d h e z ija ene o d k o m p o n e n t, te m ve č ig ra jo v lo ­ go še d ru g i m o m e n t i, k ; so o m e n je n i tu k a j n a d ru g e m m e s tu . Z a p o v e č a n je le p l j iv o s t i je va žn o , d a se p o d o t ik u le p i la in s u b s tra ta n a o b m e jn i p lo s k ­ v i iz v rš i t is ta o r ie n ta c i ja p o v rš in s k o a k t iv n ih s e s ta v n ih d e lo v b itu m e n a , k i b o o m o g o č ila n je g o v o a d s o rb c ijo na p o v rš in i s u b s tra ta (m in e ra la ) , d a bo ta m z a s id ra n in d a ga v o d a s s v o jo v e č jo s ilo o d r iv a n ja ne b j, o d lu š č ila . .Z a to so b o ljš e h ra p a v e , ra s k a v e p o v r ­ š in e m in e ra la , k e r b o lj p o v o l jn o v p l i ­ v a jo n a a id s o ib c ijo b itu m e n a k o t g la d - ike p o v rš in e (s te k lo ) , ž e p re d v o jn o so d e la l i po skuse , d a b i se p o v e č a la a d s o rb t iv n o s t m in e r a ln ih a g re g a to v za b itu m e n in s ic e r n a ta n a č in , d a so a g re g a to m p re ß m e š a n je m z b itu m e ­ n o m d o d a li c e m e n ta a l i h id r a t iz i r a n e - ga a p n a . M iS ililli so , d a b o d o Itako doseg­ l i c i l j ; t a k d o d a te k n a j b i d e lo m a v e ­ z a j v o d o (v la g o ) k a m n a , d e lo m a p a s te m p o s ta ja p o v rš in a p o s a m e z n ih k o ­ m a d o v a g re g a ta b o lj h ra p a v a in se n a t,a n a č in k a m e n » h iid ro fo b iz ira « . S a m o s te m i p r im e s m i p a n is o do se g li v id n ih re z u lta to v . D a n e s t r d i jo , d a le ­ ž i v z ro k z a iz b o ljš a n je a d h e z ivn o is ti v p o v e č a n ju a d s o ib c ije p o v rš in e m in e ­ r a ln ih a g re g a to v in p r i k is l ih ag re g a ­ t i h ra z e n te g a še v n e k a k š n i k e m ič n i r e a k c i j i , k j p a n i z n ič e m e r d o ka za ­ na . D a n e s m e n ijo , d a so n a jb o ljš a s re d s tv a Za p o v e č a n je a d iie z iv n o s ti lO H a ftm itte l, W e t t in g A g e n ts ) v is o k o - m o lla irn i a m in i, o rg a n ske k is l in e , h o - m o lo g i a n i l in a in p i r id in a , v iš je o r ­ ga nske baze, ik i So v v o d i n e to p lj iv e in to p l j iv e v b itu m e n u , k v a te rn a m e baze C a lifa tske in a ro m a ts k e ) in n e k a ­ t e r i vos lk i s s v o j im i s e s ta v in a m i. Iz d o s le j r a z p o lo ž l j iv ih p o d a tk o v la h k o O klepam o, d a n a jv e č u p o ra b l ja jo v iš je a m in e , k v a ta m a rn e baze in va ške teir V ča s ih k a tra n e č rn e g a p re m a g a ( fe n o ­ le ) , ric ino s iu fllfo lea te in t a l l - o l j e te r z la ­ s t i k a lc i je v o le a t, vse p a v e d n o b o lj ob a lk a ln i k o t k is l i r ea tec iji. K o t s re d ­ s tv a z a s p r ije m lj i lv a s t o m e n ja jo tu ld i ta k o im e n o v a n a » D ip p e ls -o lja « , k i so v b is tv u k o s tn a o l ja in k i u č in k u je jo VtSled vse b in e am imsfc'th k is l in . N a p o ­ d o b e n n a č in b i k o t s re d s tv o za s p r i- i je m lj iv o s t la h k o p r e iz k u s i l i tu d i k o s tn i k le j , č e tu d i b o tre b a o d te s k u p in e Knofv! d o d a ja t i v e č je o d s to tk e , k o t je to v u T im e r ih z zg o ra j o m e n je n im i k e ­ m ik a l i ja m i . Že iz p re d v o jn e g a časa z n a n i re z a n i b itu m e n i u p o ra b l ja jo z d o b r im u s p e h o m k a tra n s k e f r a k c i je s fe n o li in m o n ta n s k i vose k k o t s re d s t­ v a za p o v e č a n je s p r ije m ljd v o s r ti. .Za k is i© a g re g a te so o d lič n e k v a te m ia m e baze k o t p r im e s i k b itu m e n u , k e r d a ­ je jo že v m n o ž in a h o k ro g 0,1% do b re re z u lta te . V n o ve jše m času s0 se u v e ­ l j a v i l i t u d i s i l ik o n i im h a lo g e n s ila n i k o t d o b r i in u č in k u jo č i. V o d a im a ze lo v is o k o p o v rš in s k o n a p e to s t ( a = 73), d o č im je ta p r i b i ­ tu m e n u le ca. 52. C im m a n jš a je p o ­ v rš in s k a n a p e to s t n.a o b m e jn ih p lo s k ­ v a h m e d d v e m a te k o č in a m a , te m laže se m e ša ta m e d sebo j. O b d o d a tk u k a ­ p i la r n o a k t iv n ih s n o v i se p o v rš in s k a n a p e to s t n e ke te k o č in e la h k o z m a n jš a d o n ič le .in se n a ta n a č in za b riše m e ja m e d d v e m a te k o č in a m a , k i se s ic e r n e m e ša ta . T a k o n . p r . b e n ce n v v o d i n i t o p l j iv . Z m e r je n je m p o v rš in ­ ske n a p e to s ti b e n ce n a v d o t ik u z vo d o so u g o to v il i , d a le -te h i t r o p a d a jo , če v o d i n i to p l j iv . Z m e r je n je m p o v rš in - lu g a . N,a k a n c u se obe te k o č in i p o m e ­ š a ta in v re d n o s t a . eoSp je p o s ta la e- n a k a 0. Ce b i im e l i p r i ro lk i m e to d o m e r je n ja p o v rš in s k e n a p e to s ti za vse «m ateria le in vse p r im e re , k i se p o ja ­ v i jo v p ra k s i, b i že im e l i n a ra zp o la g o n a č in m e r itv e in u g o ta v l ja n ja sp re ­ m e m b m e id p lo sko vn iih n a p e to s ti in s te m tu d i a idhez ije m a te r ia lo v , k i na s z a n im a jo . K a d a r vse b u je b itu m e n n e k a j več .p a ra fin a , la h k o o.Pa5silno> d a je n je g o ­ va p o v rš n a v č a s ih m o tn a . T o se zg o d i, če se a l i f a t s k j d e l b itu m e n s k e zm e s i z a ra d i s v o je n e p o ia m o s t i o r ie n t i r a na ve n , k a d a r Ileži b itu m e n v z ra k u . Če p a je o b d a n z vo d o k o t m o č n o p o la r ­ n o s n o v jo , p o te m se n e p o la m i d e lc i o b ra č a jo p r o t i n o t r a n jo s t i , n a p o v rš in i p a se .p o ja v ijo p o la rn e a ro m a ts k e se­ s ta v in e b itu m e n a , k i k a ž e jo v v o d i m n o g o m a n jš j k o n ta k tn i k o t k a k o r p r a f in . V s le d ta k e o r ie n ta c ije posa­ m e z n ih s e s ta v in b itu m e n a )e ta m o č ­ n o v o d o -o d b ija jo č , k a d a r se o h la d i n a B ra ku , k a d a r p a v ro č e g a v l iv a m o v .vo­ d o , ga ta b o lje o m o č i in je k o n ta k tn i k o t v te m p r im e ru m a n jš i. T o la s tn o s t b i tu m e n a iz k o r iš č a jo p r i fa b r ik a e i j i i e m u lz ije , k je r se m o ra z l iv a t i b itu m e n V vod o in n e o b ra tn o . A p n e n č e v a m o k a se k o t p o te m a s n o v v a s f® ^11! zm e s i p o n a ša n a s p ro t­ n o n e p o la m e m u p a r a f in u . Z a to se ap ­ n e n e c v b itu m e n u n e o b ra ča p r o t i p o ­ v r š in i , pač p a se v b i tu m e n s k i m a s i p o n a ša p o d o b n o k o t p a r a f ’n tu d i a lu ­ m in i js k i p ra š e k . N je g o v i dele? s ta ln o s i l i jo p r o t i p o v rš in i, č e tu d i je n je g o v a 's p e c if ič n a te ž a v e č ja o d b itu m e n a . T a p o ja v om ogoča u p o ra b o a lu m in i ja k o t '»sreb rne« b a rv e v b i tu m e n s k ih p re ­ m a z ih . T u d i od d ru g ih b a r v i l za b i tu ­ m e n je ce fa v rs ta p o la r n ih in ra v n o ta k o n e p o la rn ih . T is ta , k i so n e p o la r- n a , boido la h k o s lu ž i la za b itu m e n s k e b a rv e , k e r b o d o n je n i d e lc i n a p o v r ­ š in i p r iš l i d o v e lja v e . P o la rn a b a rv il la v b itu m e n u p a se b o d o p o d o b n o a p ­ n e n č e v i m o k i p o g re z n ila v m aso in p re v z e te le fu n k c i jo p o ln i la . P r i ra z g la b l ja n ju o k a k o v o s t ih b i t u ­ m e n a in o n je g o v e m p o n a š a n ju v z ve ­ z i z d r u g im i m a te r ia l i te r o n je g o v ih a d h e z iv n ih la s tn o s t ih , že n e h o te p r i ­ d e m o do z a k lju č k a , d a za le p l j iv o s t ka ke g a m a te r ia la n e n o s i o d g o v o rn o s ti le on sam , tem več , d a so k a r se te g a t ič e o d lo č i ln i tu d i d r u g i m o m e n t i, k o t v rs ta in k o l ič in a p r im e s i, o b lik a ;n k a k o v o s t p r im e s ; te r k e m ič n a s t r u k ­ tu ra s n o v i s k a te r im i je b itu m e n p o ­ m e ša n , v la g a m a te r ia la i n tu d i n a č in , 'kako se p o s to p a p r i o b d e la v i b itu m e n ­ s k ih zm e s i, te m p e ra tu ra d o k a te re se 'a s fa ltn e m e š a n c e se g re va jo , v re d n o s t p H in t r a ja n je p ro c e s a m e š a n ja p r i p re d e la v i b itu m e n a ., k e r je tu d i č lo ­ ve ška ro k a e le m e n t, k i je s o o d lo č ile n p r i p o ja v ih a d h e z ije . D. OBSTOJEČA MOŽNOST ZA UGOTAVLJANJE ADHEZIVNOSTI. ZAKLJUČKI Ce se h o če m o p r ib l iž a t i k a k r š n i k o ­ l i p ra k t ič n o u p o ra b n i m e to d i m e r je n ja a d h e z ije in k o h e z ije le p i l , k i s ta k l ju č p ro b le m a tik e le p l j iv o s t i n e sam o b i t u ­ m e n a , m o ra m o u p o š te v a ti, d a p r j b i t u ­ m e n u ra z lik e n is o v e lik e , k e r ka že b i ­ tu m e n za v e lik o v e č in o s n o v i ra z m e ­ ro m a v is o k o a d h e z iv n o s t p i je t re b a is k a t i v z ro k e za sp re m e m b e , k i j i h o- p a ž a m o p r i le p l j iv o s t i b itu m e n a tu d i d r u g je in m a n j p ir i n je m sam em . Ž e ­ le č n a k a z a t i p o t d o k a te re k o li m o ž n o ­ s t i m e r itv e a d ih ez ivno e ti, je t re b a ra ­ č u n a t i z v s e m i t iš t im i la s tn o s tm i b i t u ­ m e n a ke m ič n e g a m m e h a n s k o -te h n o - lo š k e g a zn a č a ja , k i so o m e n je n e v p r e jš n j ih o d s ta v k ih im k i b o d o v p l i ­ v a le n a vse m e r itv e tu d i v b o doče . P r i m e r i t v a h b 0 s o o d lo č iln o t u d i d e js tv o , ida z.a v re d n o s t v is k o z n o s ti n i več m e ­ ro d a jn a sam o p e n e tra c ija b itu m e n a , k e r p o sebno p r i b i tu m e n ih z n iZ k o p e n e tra c ijo m o čno u č in k u je .e la s t ič n a d e fo rm a c ija . G le d e n a t o se n a m n u d ita že s a m a d v a n a č in a , k i t re n u tn o p r ih a ja ta k o t edin.a v p o š te v za u g o ta v l ja n je t is t ih k o n s ta n t, k i bodo o d lo č iln e p r i o c e n je ­ v a n ju v re d n o s t i b it.u m e n a k o t le p ila , č e s ta p a t i dve m e to d i, 'k i s ta tu k a j o m e n je n i, t u d i p ra k t ič n o h i t r o iz v e d ­ l j i v i , b o m o ra la p o k a z a ti p ra k s a , s ic e r me b o m o m o g li p r i t i do t is t ih p o d a t­ k o v , k i so p o tre b n i za ra č u n a n je a d ­ h e z ije , k o h e z ije i n le p l j iv o s t i s p lo h . a ) P rv a m o žn o s t u g o ta v l ja n ja le p ­ l j i v o s t i neke s n o v i p o n e p o s re d n i p o t; o b s to ji v te m , d a p o iš č e m o m e to d o , p o k a te r i b o m o la h k o m e r i l i p o v rš in s k o n a p e to s t b i t u ­ m e n a n ä s p ro t 'i t r d i p o d la g i t e r k o n ta k tn i k o t z r a z n o te r im i m a ­ te r ia l i (m e d p lo s k d v n a e n e rg ija ) ob ko-eksiistem ci s is te m o v vo d e in b itu m e n a . D o k le r ne b o m o m o g li iz m e r i t i vseh te h p o s a m e z n o s ti, ta k o d o lg o n e b o m o m o g li u g o ­ t o v i t i v re d n o s t i za a d h e z ijo , k o ­ h e z ijo jn le p lj iv o s t . Če se b o m o h o te l i u k v a r ja t i z m e r i tv a m i a d h e z ije i n k o h e z ije , k i s o d ijo v p o d ro č je f iz ik a ln o -k e - m ič n ih m e r i ln ih m e to d , se b o tre b a p re j o z re t i n a n e k a te re za ­ k o n it o s t i m e d s e b o jn i od nosov , k i v la d a jo n a m e d fa z n ih p lo s k v a h , k je r se d o t ik a jo s n o v i r a z n ih ag­ re g a tn ih s ta n j .fin ra z n ih la s tn o s t i. V p r im e ru , k je r s ta p o m e š a n i 2 te k o č i fa z i, v a l ja za d o ka za n o , d a je k o n č n a m e d fa z n a n a p e to s t o- b e h te k o č in iz ra že n a z ra z lik o p o v rš in s k ih n a p e to s ti o b e h te k o ­ č in 0 / iB = d a. Ob S is te m u bo tre b a d o v a ja t i e n e r­ g i jo , če b o m o fa z i h o te l i ra zd vo ­ j i t i in č im m a n jš a b o ta » in te r- fa c io n a ln a « e n e rg ija , te m v e č ja bo a d h e z ija . T u k a j n a j p o m e n ijo »o A« in »oB« p o v rš in s k e n a p e ­ to s t i c ;k eh te k o č in i n »Oa .b ® n a Pe* to s t m e d p lo s k v e . Č e o z n a č im o z » W AB« t is to e n e rg ijo , k i n a j p o ­ m e n i d e lo za lo č ite v ob e h fa z '( t.‘j . m o č a d h e z ije , k i j o je t re ­ b a p re m a g a t ’ ) , p o te m v e l ja en ač­ ba: w b a . = d a. + dB «V ® T a e n e rg ija je tu d i že m e r i lo za a d h e z ijo o b e h te k o č in . K a d a r p a im a m o n a m e s to d v e h te k o č in eno sa m o , iz g in e ta dive ra z lič n i p o v rš in s k i n a p e to s ti in n a ru jih m e s to s to p i iz ra z : W = 2 2 . a f ft, p o te m je a d h e z ija v e č ja o d ko h e ­ z i je če p a je w s l < 2 • (Tl a ’ ^ a d h e z ija m a n jš a k o t k o h e z ija . Če k o n ta k tn i k o t p = 180°, p o m e n i, da a d h e z iie m e d te k o č in o in p o d ­ lago s p lo h n i, k a r p o t r ju je tu ld i m a te m a tič n i iz ra z W 3 L = 0 . M e r i tv e v s e h te h n a p e to s t i m e d p o s a m e z n im i fa z a m i in m e r itv e k o n ta k tn ih k o to v m e 3 posam ez­ n im i fa z a m i p a n is o p re ­ p ro s te . Z a ra d j tega je r a z u m l j i ­ vo , če se še d o danes n i u v e lja v i l n a č in , k a k o p r i t i do ž ive g a vsem te m k o n s ta n ta m . b ) D ru g a m o žn o s t, k ' jo la h k o s m a tra m o za m e to d o m e r je n ja le p l j iv o s t i, le ž j v o b m o č ju m e- h a n s k o -te h n o lo š k : h m e r ite v . D e ­ n im o , d a h i n a m n e k a k o u sp e lo d o lo č it i v re d n o s t za a d h e z ijo ne ­ ke sn o v i, da n a m p a p r i te m n i zn a n a n je n a m o č k o h e z ije . V te m p r im e ru še n e b i im e l i p r i ro lk i k r i t e r i ja , k i b i n a m o m o g o č il za­ k l ju č e k , d a je d o t ič n a sno v le p ­ l j i v a in a l i je s p lo h le p l j iv a . Če n a m je n a m e s to a d h e z ije z n a n a p r ib l iž n a v re d n o s t za k o h e z ijo , b o m o v g ro b ih m e ja h že la h k o z a k l ju č i l i , a l i je m ogoče , da je d o t ič n a sn o v le p l j iv a a l i ne. Z a p r ib l iž n o u g o to v lje n e k o h e ­ z i je b itu m e n a b i la h k o s lu ž i la m o d i f ic i r a n a m e to d a m e r je n ja d u k t i ln o is t i a l i n a te zn e t r d n o s t i oh u p o š te v a n ju vseh , že tu k a j y d r u ­ g e m d e lu o m e n je n ih v p liv o v , k i im a jo svo j v z ro k v v is k o -e la s t ič - n i n a ra V j b itu m e n a , T e m u p ro b ­ le m u b i se la ihko p r ib l iž a l i ta k o , d a b i d o lo č i l i n a č in h i t r e g a ra z ­ te z a n ja ( t r g a n ja ) z m a k s im a ln o o b re m e n itv i jo , k i b o d o m in im u ­ m a z m a n jš a l m o ž n o s ti p la s t ič n ih d e fo rm a c ij. T re b a je p a za ta p r im e r n a ta n č n o d o lo č it i n a č in t r g a n ja te r čas t r a ja n ja in n a r a ­ š č a n ja o b re m e n itv e . N a d a l jn jo v a ž n o fu n k c i jo p r j ta k ih o b re m e ­ n i ln ih p o iz k u š n ja h ;m a tu d i te m ­ p e ra tu ra . Z a to bo va žn o , d a se t rg a n je izve d e p r i e k v iv is k o z n i te m p e ra tu r i. Z a p re s o jo ž i la v o s t i b itu m e n a n a m re č ne z a d o s tu je , če se m e r itv e d u k t i ln o s t i a l i n a ­ tezn e t rd n o s t i iz v r š i jo p r i p o lju b ­ n ih .te m p e ra tu ra h , k o t je t o o b i­ č a j danes. K a d a r ;m a m o o p ra v k a z d v e m a b itu m e n - m a . nia p r im e r s ta k im p e n e tra c ije 100 i n s ta ­ k im p e n e tra c ije 10, ne m o re m o doseč i p r im e r je v a ln ih re z u lta to v , če m e r im o d ü k ü ln o s t p r i 25°C, v ob eh p r im e r ih enako . R a z u m i j i- Vo je , da se m o ra ta v re d n o s t i za obe v r s t i b itu m e n a v te m p r im e ­ r u ra z lik o v a t i m e d seb o j, k e r s ta s n o v i ra z lič n o t r d i . T a n a č in m e r je n ja bo za n e k a te re na m ene za d o s to va l, ra z lik a k v a li te te ob eh v rs t p a bo o p a zn a šele te d a j, k o se bo do m e r itv e iz v rš ile p r i t i ­ s t ih te m p e ra tu ra h , k je r b o s ta obe v r s t i im e l i is to p e n e tra c ijo ( a l i p a p r i te m p e ra tu ra h , k i bo do e- n a k o o d d a lje n e o d zm e h č išča ). V te m p r im e ru še le h i d o b il i p r a v i l ­ n o ra z m e r je m e d k o h e z ijo enega in d ru g e g a b itu m e n a . B itu m e n i is teg a iz v o ra in is te k e m ič n e s t ru k tu re , r a z l ič n ih t r d o tn ih s to ­ p e n j, b i d a l i p r i ta k ih p o g o jih p o dobn e , če n e enake re z u lta te . S n o v i ra z lič n e g a iz v o ra in sesta­ v a p a b i se v te m p o g le d u r a z l i ­ k o v a le m n o g o b o lj. T i n a š i z a k l ju č k i, k ; j i h b o m o ra la p ra k s a še p o t r d i t i , g re d o za te m , d a sp o zn a m o m o č k o h e z 'je k a k e s n o v i, n e dia b i p o z n a li n a ta n č n o v re d n o s t za a d h e z ijo . K e r p r i s e d a n jih iz k u š ­ n ja h » le p lj iv o s ti« d o lo ča m o le k o h e z i­ jo le p lje n e g a m a te r ia la , b o tre b a v b o ­ doče p o s k rb e t i, da b o m o n a š li m a te - .r ia l, k i b o la h k o jzd irža l m a k s im a ln e n a p e to s ti le p ila . Z a v e č in o le p i l les ne us tre za , k e r se m o ra p re is k a v a u - s ta v it i v t is te m t re n u tk u , ko se p r i n a te g u o d trg a les. S ic e r p a b o m 0 m o ­ r a l; u p o ra b it i v n a še m p r im e ru tu d i ies k o t m a te r ia l za p redpo isfcuse , da b o m o u g o to v il i , če a d h e z ija v s a j p re ­ ka ša k o h e z ijo , a lli p a je o b ra tn o in se trg a le p ilo . V t a k ih p r im e r ih n a s p a n a jb rž e tu d i k o h e z ij® n e b0 z a n im a ta . L IT E R A T U R A 1. D r.R .N .J . S a a l: A s p h a lt ic B itu m e n as a n a d hes ive . 2. J P h . P fe i f f e r : T h e P ro p e rtie s o f A s p h a lt ic B itu m e n . 3. A n th o n y M . S c h w a rtz a n d Ja m e s W . P e r r y : S u rfa c e A c tiv e A g e n ts . 4. D r . W . B e c k e r : D ie B e d e u tu n g v o n H a f tm itk e ln b e i k a lte in fo a u tfä h ig e n B e lä g e n (B itu m e n H e f t 7, S ep t. 1953). 5. R . N . J . S a a l : D ie m e c h a n is c h e n E ig e n s c h a fte n v o n B itu m e n ( » B i tu ­ m e n« , H e f t 2, M ä rz 1954.) 6 . J . D u c la u x : C a p i l la r i te IV . k je r p o m e n i: W g L a d h e z ijo mied trd n o in te ko čo fazo 0 B a POVT8-'n s k o n a p e to s t m e d t rd n o in p l in s k o fa z o ( jL ^ p o v rš in s k o n a p e to s t te k o č in e o SL p o v rš in s k o n a p e to s t m e d t r d n o in te ko čo fa zo . D K 627 + 620.9:621.3In g . M a te j K le in d ie n s t Vodno gospodarstvo in elektrogospodarstvo S lo v e n ija j e z la s t i v s v o je m a lp ­ s k e m o b m o č ju ze lo b o g a ta z v o d a m i. V e l ik d e l dežele le ž i p o d v p l iv o m u g o d n ih m e d ite ra n s k ih v e tro v , k i p r in a š a jo z m o r ja v e lik e k o lič in e v la g e , t a se p r i d v ig a n ju o b la k o v ob g o rs k ih p o b o č jih v v is in o z a ra d i o h la ­ je v a n ja zg o šču je in v o b l ik i d e ž ja in d r u g ih p a d a v in p a d a n a zem ljo*. V z a h o d n e m d e lu S lo v e n ije , t . j . v o b ­ m o č ju J u l ' j s k ih A lp p resega le tn o v i ­ š in a p a d a v in 3000 m m , v o z k ih v i ­ š in s k ih o b m o č jih p a ce lo doseže 4000 m m in več. G la v n i re k i, k i iz v ir a ta n a n a š e m o z e m lju , S a va i n Soča, im a ta v S lo ­ v e n i j i z n a č a j g o rs k ih ta k o v z m o č n im p a d c e m in več a)1! m a n j g lo b o k o za­ re z a n im i id'oi’linam ii. D ra v a , k i p r ih a ja v S lo v e n ijo že k o t vefflilka re k a , im a d o M a r ib o r a t u d i še z n a č a j go rske re k e z r e la t iv n o v e l ik im p a d ce m . N a o z e m lju S lo v e n ije s ta to re j v iz o b i l ju n a razpolago, o b a g la v n a fa k to r ja , p o tre b n a za p r id o b iv a n je v o d n e s i le : v o d a i n padec. K e r p a so, v s a j v n e k a te r ih p re d e lih , m o rfo lo š k e i n geo loške ra z m e re u g o d n e za g ra d ­ n jo n a p ra v za iz ra b o v o d i l ih s il, je r a z u m lj iv o , d a j e S lo v e n j a m e d re ­ p u b l ik a m i J u g o s la v ije r e la t iv n o n a j ­ b o lj b o g a ta z v o d n im i s i la m i. M e d v s e m i v o d n o g o s p o d a rs k im i p a ­ n o g a m i je v S lo v e n ij i , z la s t i še v n je n e m se ve ro za h o d n e m d e lu , e n e r­ g e t ik a n a p rv e m m e s tu . V se d ru g e p a n o g e g o sp o d a rs tva , ve z a n e n a v o ­ d o , k a k o r n . p r . p re s k rb a p itn e in u p o ra b n e v o d e za p o tre b e n a s e l i j in in d u s t r i je , u re je v a n je re k , m e lio ra c i­ j a z e m ljiš č z n a m a k a n je m in osuše­ v a n je m , o d v a ja n je o d p a d n ih vod a , re č n a p lo v b a i td . , še d a le č n is o ta k o pom em tone k o t iz ra b a vo d e za p r id o ­ b iv a n je e le k t r ič n e e n e rg ije . Iz k u š n je v vseh d e že lah m o d e rn e g a s v e ta kaže jo , d a je e le k t r ič n a e n e r­ g i ja o s n o v n i p o g o j za ra z v o j vse h te h n iš k ih p a n o g g o s p o d a rs tv a in c i­ v i l iz a c i je sp lo h . P o tre b e p o e le k t r ič n i e n e rg i j i v vse h d rž a v a h n a ra š č a jo ved lno h i t r e je in v v e č in i r a z v i t ih e v ro p s k ih d e že l te h n iš k a i n z la s t i e k o n o m s k a s re d s tva , k j j i h je m o g o ­ če z b r a t i le z n a jv e č j im i n a p o r i, k o ­ m a j z a d o s tu je jo za p ra v o č a s n o d o v r- š iitev n a p ra v , p o tre b n ih za p r id o b iv a ­ n je z a d o s tn ih k o l ič in e le k t r ič n e e n e r­ g ije . V v e č in i deže l k a ž e jo iz k u š n je za d ­ n j i h d e s e t le t i j , d a se k o l ič in a p o ra b ­ l je n e e le k t r ič n e e n e rg ije v s a k ih d e se t le t p r ib l iž n o p o d v o ji, v m n o g ih d rž a ­ v a h P a po ltre b e p o e le k t r ič n i e n e rg i j i še h i t r e je n a ra š č a jo . R ren as ičem ost z ,e le k t r ič n o e n e rg ijo se p ra v z a p ra v še n ik je r n i za res p o ja v i la , č e p ra v so s t r o k o v n ja k i m n e n ja , d a je t re b a le r a č u n a t i s te m , d a b o v d rž a v a h s p o v p re č n im m e š a n im z n a č a je m k o n - z u m a e le k t r ič n e e n e rg ije h i t r o s t n a ra ­ š č a n ja p o tro š n je e n e rg ije z a č e la p o je ­ m a t i, k o bo s p e c if ič n a p o ra b a e le k ­ t r ič n e e n e rg ije , ra č u n a ln a n a 1 p r e ­ b iv a lc a , doseg la 3000 (do 3500 K W h n a le to . V S lo v e n ij i , k je r je b i la p o ra b a e le k t r ič n e e n e rg ije v 1. 1952 o k ro g lo 700 K W h n a 1 p re b iv a lc a , simo to re j še d o s ti (daleč o d v s a k e v e r je tn o s t i, d a b j d o se d a n je n a ra š č a n je konaum a . e le k t r ič n e e n e rg ije z a če lo k a j k m a lu p o jm a t i . N a s p ro tn o , če b o m o v d o g le d ­ n e m času h o te l i d o s e č i s to p n jo e le k ­ t r i f i k a c i je n a p re d n ih d e ž e l, b o m o m o ­ r a l i v z a č e tk u s k rb e t i z a h i t r e jš i ra z ­ v o j p o tro š n je e n e rg ije , k a k o r u s tre za n a v e d e n e m u z a k o n u p o d v o j i tv e k o h z u - m a v s a k ih 10 le t. Z a p r im e r ja v o n a j n a ve d e m o v e lik o s t s p e c if ič n e p o tro š n je e le k t r ič n e e n e rg ije n a 1 p re b iv a lc a v 1. 1950, v n e k a te r ih d r ž a v a h : J u g o s la v ija 151 K W h n a 1 p re b .G rč ija 80 » » » » I t a l i j a 535 » » » » F r a n c i ja 795 » » » » A v s t r i ja 799 » » » » Š v ic a 2126 » » » )> š v e d s k a 2516 » » » » N o rve ška 5356 » » » » G o to v o je , d a b o d o e n e rg e tske :n - v e s tič ijte z a h te v a le iz re d n o v e lik e e ko ­ n o m s k e ž rtv e , k i j ; ih e n a s a m a ge ne ­ r a c i ja n e m o re p re v z e ti. Z a to je t u d i e d in o m ogoče , d a se te k a p ita ln o ta k o in te n z iv n e in v e s t ic i je f in a n s ir a ­ jo z d o lg o ro č n im i po iso jr.li. E le k t r ič n o e n e rg ijo je danes m o g o ­ če p r id o b iv a t i p re d v s e m iz d v e h v i ­ r o v : iz k a lo r ič n ih i n v o d n ih e le k ­ t r a r n . č e p ra v so k a lo r ič n e e le k t ra r ­ n e , z la s t i taste, k i u p o r a b l ja jo t . im . o d p a d n i, t . j . d a n e s za d ru g e n a m e n e e ko n o m s k o še n e u p o ra b n i p re m o g , iz č is to k o m e rc ia ln e g a s ta l iš č a r e n ta b il ­ n e i n d o s t ik ra t g o sp o d a rsko c e lo b o lj u g o d n e k a k o r v o d n e e le k t ra rn e , so s š iro k e g a n a ro d n o go sp o d a rske g a s ta liš č a v o d n e n a p ra v e b re z d v o m a k o r is tn e jš e , k e r p o e n i s t r a n i z a je ­ m a jo e n e rg ijo te ko če vod e , k i s :c e r n e iz ra b lje n a teče m im o n a s , p 0 d r u ­ g i s t r a n i p a n e t r o š i jo o m e je n ih re ­ z e rv su b s ta n c , k i j i h la h k o že danes u p o ra b l ja jo v d ru g e n a m e n e in k i u te g n e jo p o s ta t i v p r ih o d n o s t i n e n a - ' d o m e s t i j iv e s u ro v in e za in d u s t r i jo . Po p o d a tk ih o s n o v n ih p ro je k to v , k i so v š tu d i ju p r i E ie k t ro p ro je k tu v (L ju b lja n i, je v L R S lo v e n i j i m ogoče iz h id r o e le k t ra r n p r id o b i t i le tn o n a ­ s le d n je k o lič in e e le k t r ič n e e n e rg ije : V p o re č ju D ra v e 4,07 m i l i ja r d K W h » » S ave 3,55 » » » » Soč€ 1,56 » » » » N o t r a n j, R e ke 0,23 » » » » K o lp e ( Vh v N R H ) 0,14 » » S k u p a j 9,55 m i i l i j a r d K W h č e u p o š te v a m 0 še m a n jš e n a p ra v e , k a te r ih e n e rg ija v z g o ra j n a v e d e n ih v re d n o s t ih nti v ra č u n a n a , ta r e n e rg i­ jo a k u m u lira n e vo d e v n iz v a d n ih S to p n ja h , to b im o s k u p n o 10,5 m i l i ja r d K W h v h id ro lo š k o s re d n j e m le tu r.azpo- lo ž l j iv e e le k t r ič n e e n e rg ije v S lo v e n i j i . K e r ra č u n a jo , d a im a J u g o s la v ija le tn o s k u p n o o k ro g 50 m ii l i ja r d K W h iz ra to ljiv e e le k t r ič n e e n e rg ije * ) , im a txv re j S lo v e n ij a oa. 19 — ■ 21 % s k u p n e k o ­ l ič in e v J u g o s la v ij i ra z p o lo ž lj iv e e n e r­ g i je , m e d te m k o im a le ca . 8% p re ­ b iv a lc e v i n oa. 9% p o v rš in e co le J u ­ g o s la v ije . P r i o k ro g lo 1,5 m i l i jo n a p re b iv a lc e v i n 20.192 k m 2 p o v rš in e im a S lo v e n i ja le tn o o k ro g lo 7000 K W h n a 1 p re ­ b iv a lc a i n 5200 K W h n a 1 h e k ta r p o v rš in e ra z p o lo ž lj iv e e l. e n e rg ije . T o so ze lo v is o k e š te v ilk e , t u d i v p r i ­ m e r ja v i z u s t re z n im i v re d n o s tm i v d rž a v a h , h i so zn a n e k o t b o g a te v o d ­ n ih vtJrov e n e rg ije . N a s le d n ja ra z p re ­ d e ln ic a n a j po ka že n e k a j š te v i lk za ■ p r im e rja v o : Skupino ra z p o lo ž lj iv a v o d n a e n e rg ija le tn o : D rž a v a K W h /p re b iv . K W h /h a I t a l i j a 970 1490 F r a n c i ja 1400 1090 J u g o s la v ija 3090 1950 A v s t r i ja 4220 3580 Š v ica 5740 6750 S lo v e n ija 7008 5200 šve d s k a 7140 1220 N o rv e š k a 31670 1230 P o d a tk i so p re ra č u n a n i n a š te v ilo p re b iv a lc e v v 1950. le tu . N a ve d e n e v re d n o s t i za posam ezne d rž a v e so de ­ lo m a u g o to v lje n e p o r a z l ič n ih k s lte - ri(jdh g lede »e ko n o m sko iz ra b ljd v ih « k o l ič in vo d n e e n e rg ije . T i k r i t e r i j i se s časom in s to p n jo iz g ra d n je e n e r­ g e ts k ih v ir o v ne p re s ta n o , iz p re m iin j.a jo . N e g led a n a n a v e d e n o p a la h k o iz p r im e r ja v e g o r n j ih š te v i lk le zanes­ l j i v o s k le p a m o , d a je S lo v e n i ja z v o d n o e n e rg ijo ze lo b o g a ta i n d a bo la h k o k r i l a s v o je la s tn e p o tre b e p o e le k t r ič n i e n e rg i j i v n a j v e č j i s to p n j i . in d u s tr i js k e g a ra z v o ja in .splošne po ­ t r o š n je ; p o le g te g a p a b o m o g la d o l­ g o v rs to le t , a l i p a t u d i s ta ln o , o d d a ­ j a t i z n a te n d e l s v o je ra z p o lo ž lj iv a e le k t r ič n e e n e rg ije s o s e d n jim , z e n e r­ g i jo re v n jš iim a l i s k o n z u m o m b o g a ­ te jš im d e že la m . Iz z g o ra j n a v e d e n ih p o d a tk o v je ja s n o ra z v id e n o đ fo č i/to i p o m e n v o d ­ n e e n e rg e tik e v v o d n e m g o s p o d a rs tv u i n c e lo tn e m n a ro d n e m g o s p o d a rs tv u S lo v e n ije . D a b o m o o m o g o č il i e ko n o m s k o u g o d n o iz g ra d n jo in re d n o in t r a jn o iz ra b l ja n je z g r a je n ih e n e rg e ts k ih n a ­ p ra v , p a m o ra m o d e lo m a šele u s tv a ­ r i t i p o tre b n e p o g o je . D a iz b o ljš a m o o d to č n e ra z m e re v p o re č jih , t . j . z m a n jš a m o o d to k v de­ ž e v n i in p o ve ča m o v o d n e k o lič in e v v o d o to k ih v s u h i letina d o b i, m o ra m o u s tv a r i t i a k u m u la c ijo dm p o v e č a ti re- te tn z ijo p a d a v in s k e vode. Z g o je n je m o b s to je č ih in z a s a ja n je m n o v ih goz­ d n ih k o m p le k s o v te r z razširj»am jem t r a v n a te o d e je la h k o dosežem o v e l ik i n n a jb o l j sp lo š n o p o m e m b e n d e l te na lloge. Z u r e ja n je m h u d o u rn iš k ih s tro g , p o sebno p a s s ta b il iz a c ijo o g ro ­ ž e n ih a l i že n a č e t ih p o v rš in z e m ljiš ­ ča , s k a te r im p roces d e n iu n d a c ije do- v a ja v h u d o u rn ik e , p o ito k e in reke' v e lik e k o l ič in e n a p la v in , dosežem o d r u g i ze lo p o m e m b n i d a l u k re p o v za iz b o ljš a n je re ž im a te k o č ih voda . U m e tn i a k u m u la c i js k i b a ze n i iz ra v ­ n a v a jo p re to k g re k m e d le to m , t . j . tz m a n jš u je jo p o p la v o i n p o v e č a jo n iz ­ k e vod e ob z im s k i in p o le tn i suši. T i u m e tn i a k u m u la c ijs k i in re te n z ijs k i p ro s to r i, z g ra je n i z v e l ik im i ž r tv a m i, p a b o d o m o g li s v o jo n a lo g o braJjho o p r a v l ja t i le , če b o d o z a v a ro v a n i p re d p r e n a g l im z a p o ln je v a n je m z n a p la v i­ n a m i z u r e d i tv i jo v z v o d n o le že č ih h u d o u r n iš k ih p o d ro č ij. M a t a n a č in m o ra jo u k r e p i sp loš ­ n e g a vo d n e g a g o s p o d a rs tv a in gozd­ n e g a g o s p o d a rs tv a z a g o to v it i m o ž n o s t re d n e in t r a jn e iz ra b e v o d n ih s il. N a d r u g i S tra n i p a p r a v g ra d n ja d o lin s k ih p re g ra d i n je z o v n a re k a h , d o lo č e n ih p re d v s e m z a e n e rg e ts k e n a ­ m e n e , o b e n e m a v to m a t ič n o re š u je če­ to v rs to n a lo g s p lo š n e g a v o d n e g a g o s p o d a rs tv a : z a d rž e v a n je n a p la v in , u re je v a n je i n z a v a ro v a n je iz g ra je n ih o d se ko v v o d n ih to k o v p re d vo d n o e ro z ijo , iz ra v n a v a n je p r e to č n ih k o l i ­ č in vode, z la s t i p o v e č a n je n iz k ih vo ­ d a , p re s k rb o vo d e z a n a m a k a n je zem ­ l j i š č in u s tv a r i te v p a d c a za m o ž n o s t d o v a ja n ja vo d e n a m e lio ra c i js k a p o d ­ ro č ja , d v ig g la d in e i n p o v e č a n je k o ­ l ič in e ta lin e vode , u s tv a r i te v s to p e n j i n z a g o to v ite v p o tre b n e v o d e za re čno p lo v b o iitd . I z z g o ra j n a v e d e n ih u g o to v ite v , k i p a seveda z a je m a jo le d e l p o d ro č ij , v k a te r ih se ka že p o m e n voide v ž iv ­ l je n ju in v g o s p o d a rs tv u , je ra z v id n o , k a k o o d lo č iln e g a p o m e n a je vo d n o b o g a s tv o v n a ro d n e m g o sp o d a rs tvu . I z te g a s p o z n a n ja je č is to n a ra v e n z a k lju č e k , d a je p o tre b n o s te m b o ­ g a s tv o m č im b o lj p a m e tn o g o s p o d a ri­ t i , k e r b i z n e p r a v i ln im v o d n im go- *) * ) O p o m b a : P o n e k a te r ih , vse­ k a k o r še n e d o v o l j p r e v e r je n ih p o ­ d a t k ih doseže ta v re d lno& t c e lo 70 m i l i j a r d K W h . s p o d a rs tv o m n e izb e žn o n a s ta la n e ­ p re g le d n a ško d a za n a ro d n o gospo­ d a rs tv o . Š v ic a r j i , k i z n a jo z a ra d i p o m a n j­ k a n ja 'd ru g ih n a ra v n ih b o g a s te v p o ­ sebno d o b ro c e n it i v re d n o s t vode , p ra v ijo , d a »Slabo g o sp o d a rs tvo z vo d o la ih ko p o v z ro č i n a ro d u v e č jo ško d o k a k o r iz g u b lje n a v o jn a « . V Z a ­ h o d n i N e m č ij i , je iz š la p u b l ik a c i ja z n a s lo v o m , k i že s a m d o v o lj p o v e : »V oda , S krb E vrop e« . Š v ic a r j i so iz ­ d e la l i p o u č n o - p ro p a g a n d n i f i l m : » V o d a v n e v a rn o s ti« , v k a te re m na - B crno k a ž e jo Z la s ti p o s le d ice o n e s n a ­ žen j,a vo d e z o d p a d n im i v o d a m i. Vse res n a p re d n e d rža ve p o s v e č a jo š tu d i­ j u p ro b le m o v v o d n e g a g o s p o d a rs tv a v e lik o s k rb i n ž r tv u je jo v t a n a m e n z n a te n d e l n a ro d n e g a d o h o d ka . B re z po sebnega u te m e lje v a n ja , je ja sn o , d a je za u p r a v l ja n je v o d n e g a b o g a s tv a p o tre b n a u s tre z n a o rg a n i­ za c ija . V se ta k o z a m o ta n o m e d seiboj p o ­ vezane i n g led e in te re s o v d o s t ik r a t n a s p ro tn e p ro b le m e v o d n e g a g o sp o ­ d a rs tv a m o ra m o n a jp re j te m e l j i to a n a l iz i r a t i s te h n iš k e in e k o n o m s k e s t r a n i in n a to p o s ta v it i re š itv e in n a č e la , k a te r ih ss m o ra j0 k o r is t n ik i vo d e d rž a t i. N a p o d la g i š tu d i j , v o d ­ n o g o s p o d a rs k ih o sn o v 'in o s n o v n ih p ro je k to v je tre b a s ,p re je m a ti s k le p e i n iz d a ja t i n a v o d ila z a iz v a ja n je d e l n a v o d a h in za u p o ra b o vode . Z v o d ­ n o z a k o n o d a jo j e tre b a u r e d i t i p r a v ­ ne o d n o se k o r is tn ik o v vo d e m e d se­ b o j in do s k u p n o s ti t e r o b e n e m d o ­ lo č i t i d o lž n o s t i s k u p n o s t i d o vo d e k o t s k u p n e d o b r in e . I z v a ja n je o sn o v ­ n ih s m e rn ic i n d o lo čb v o d n e g a z a k o ­ n a p a je t re b a s ta ln o n a d z ir a t i t e r e b e n e m n a č e ln e do lo čbe v vsa ke m ■ konkre tnem p r im e ru p r a v i ln o to lm a ­ č i t i . Z a vse n a š te te n a lo g e je p o tre b n a m o č n a in s ta ln a o rg a n iz a c ija , k i im a ob enem s tro k o v n o te h n ič n a in u p ra v ­ n o n a d z o rs tv e n i z n a č a j. P osebno va žn a j e S ta ln o s t, t . j . k o n t in u i te ta v u p r a v l ja n ju z v o d a m i. N i p o tre b n o , d a b i v o d n a u p ra v a sam a im e la t u d i s vo j la s tn i a p a ra t za z n a n s tv e n e p re is k a v e in š tu d i je , z a te re n s k a p re d d e la in sam o p r o ­ je k t i r a n je . T e n a lo g e la h k o p re v z a ­ m e jo o b s to je če u s ta n o ve , in s t i t u t i i n b i r o j i . P ač p a m o ra u p ra v a s k rb e t i z a p o s ta v l ja n je n a lo g , za u s m e r ja n je i n v s k la je v a n je d e la n a š tu d i ju p o ­ s ta v l je n ih p ro b le m o v te r za iz v a ja n je z a k lju č k o v n a p o d la g i re z u lta to v o b ­ d e la n ih p o s a m e z n ih e la b o ra to v . T i z a k l ju č k i p o s ta n e jo k o n č n o ob vezna p o d la g a za iz v a ja n je d e l n a v o d a h in v zvezi: z v o d a m i te r za u s m e r ja ­ n je c e lo tn e vo d n o g o sp o d a rske p o li­ t ik e . Z a uspešno re š e v a n je n a š te t ih n a ­ lo g so seveda p o le g s t ro k o v n ih l j u d i p o tre b n a t u d i m a te r ia ln a s re d s tva . M e d te re n s k im i d e li so n a jv a ž n e jš e h id ro lo š k e in geo loške p re is k a v e te r geode tske m e r itv e . N e m o re m o d o ­ v o l j p o u d a r i t i v a ž n o s ti do b re o rg a n i­ z a c ije h id ro m e te o ro lo š k e s lužbe, k i m o ra d a t i n a jo s n o v n e jš e in n a jv a ž ­ n e jše p o d a tk e za š tu d i j vseh v o d n o ­ g o s p o d a rs k ih v p ra š a n j. ž a l s m o p r i n a s t u d i p o o s v o b o d itv i o d le ta do le ta o d la š a li z izvedb o do­ b ro p re m fš lje n e o rg a n iz a c ije v o d n o ­ g o s p o d a rs k ih u s ta n o v i n n j ih o v ih p o ­ m o ž n ih o rg a n o v , z ila š ti h id ro m e tie o - rd toš lke s lužbe, ž e o d z a č e tk a s k ro m ­ n o in p re s k ro m n o p o s ta v lje n i p ro ­ g ra m i p re d tia l, ra z is k a v in š tu d i j te r p ro ra č u n i za ta d e la p o tre b n ih k re ­ d i to v so b i l i v s a k o le to b o lj re d u c i­ r a n i, že v s a j d e lo m a v p e lja n e u p ra v ­ n e in o p e ra t iv n e o rg a n iz a c ije p a so se ra zp u šča le a l i p a b re z u te m e lje n e p o tre b e n e p re s ta n o re o rg a n iz ira le , ta k o d a v vo d n e m g o sp o d a rs tvu n ik ­ d a r n i m o g lo p r i t i d o ta k o p o tre b n e k o n t in u ite te p r i d e lu in p r i p o s re d o ­ v a n ju iz k u š e n j. Z u s ta n o v itv i jo U p ra v e za vo d n o g o sp o d a rs tv o L R S je b i l k o n č n o le s to r je n p r v i k o ra k z a u re d ite v v o d ­ n e g a g o sp o d a rs tv a t u d i v S lo v e n ij i . Z u s ta n o v i tv i jo sk lada , za u r e ja n je v o d a so b i la n a to z a g o to v lje n a tu d i p o tre b n a s re d s tv a za p re d d e la , ra z is ­ ka ve i n š tu d i je t e r z a iz v a ja n je n a j ­ n u jn e jš ih de l, z la s t i za v z d rž e v a n je o b s to je č ih zg ra d b . T e ža ve p a so i n b o d o še n e k a j časa po sebno z a ra d i p o m a n jk a n ja s tro k o v n e g a k a d ra , z la s ­ t i n iž j ih te h n iš k ih s tro k o v n ja k o v , k i b i im e l i p o tre b n e iz k u š n je . R es je b i l že s k r a jn i čas, d a so b i l i t u d i n a te m v a ž n e m p o d ro č ju s to r je n i v s a i p r v i n a jn u jn e jš i u k re p i. N u jn o p o tre b n o je , d a p r is t o jn i v p r a ­ š a n ju p ra v iln e g a u p r a v l ja n ja z v o d ­ n im b o g a s tv o m p o sve te v p r ih o d n je ta k o staib iin ra z u m e v a n je , k a k o r t» va ž n o p o d ro č je g o sp o d a rs tv a In ž iv ­ l je n ja zaisluži. Če se to n e b o z g o d ilo , b o m o tu d i m i k m a lu m o ra l i n a p is a t i k n j fg o : »V oda , s k rb S lo ve n ije « . Dr. ing. L u jo Suklje: D K 624.131.537:624.137.2 :061.3 (485) Poročilo o Evropski konferenci za probleme stabilnosti pobočij v Stockholmu septembra V času od 20. do 25. septembra 1954 se je vrš ila v Stockholm u Evropska konferenca za stabilnost pobočij (E u ­ ro p e a n C on fe ren ce o n S ta b il ity o f E a r th S lopes). Konferenco je organizi­ ra l Švedski kra ljevsk i geotehničn i insti­ tu t (S tatens G eo tekn iska In s t itu t , Nar- vavägen 25, S tockholm ) v sodelovanju s Švedskim geotehničn im d ruštvom in v okv iru M ednarodnega društva za m e­ haniko ta l in fund iran je . Konference se je ude ležilo 64 strokovnjakov iz 13 ev­ ropskih držav. Š tevilo udeležencev je b ilo omejeno. Vsaki d ržav i je b ilo do lo ­ čenih neka j mest in va b ila so b ila razposlana po p rip o ro č ilih naciona ln ih 1954 društev za mehaniko ta l. N a osnovi p r i­ jav svo jih članov je odbor Jugoslovan­ skega društva za mehaniko ta l in fu n ­ d iran je pred laga l za udeležbo p ro f. ing. D ušana K rsm a n o v ića (Univerza Saraje­ vo), ing. E rv in a N o n v e ille ra (Podjetje »Geoistraživanja«, Zagreb) in p ro f. dr. ing. L u ja Šufcljeta (U n iverza IJ u b lja - na). P rv i se je ude ležil konference na stroške Zveze društev gradbenih inže­ n irjev in tehn ikov FLR J, druga dva s sredstvi svo jih ustanov. Program konference je obsegal a) raz­ p rav ljan je o p rob lem ih stab ilnosti po ­ boč ij po 7 sekcijah (21., 22., 24. in 25. septembra) v Stockholmu, b) ekskurzi­ jo od Götheborga do Stockholm a z ogledom mest ve lik ih plazov p r i k ra jih Surte, G untorp in Sköttorp (20. septem­ bra), c) demostracijo sondažnih naprav Švedskega geotehničnega in s titu ta na terenu p r i U psali (23. septembra) in d) ogled institutskega laboratorija v Stock­ holmu. Po teh š tir ih točkah bo podano tu d i to poročilo o konferenci. N a kra ju bodo dodani splošni v tis i o o rgan izaci­ ji, po teku in uspehu konference. A ) R A Z P R A V E R a zp ra ve , k i so b ile p r i ja v l je n e in p r ip ra v l je n e za k o n fe re n c o , so iz š le že pre id k o n fe re n c o v d ve h z v e z k ih z n a ­ s lo vo m » P ro ceed in gs o f th e E u ro p e a n C o n fe re n ce on S ta b i l i t y o f E a r th S lopes« (S w e d e n , S e p te m b e r 20 — 25, 1954, V o lu m e 1, V o lu m e 2, S to c k h o lm 1954) in y d v e h s e p a ra tn ih p u b l ik a c i ja h ( r a z p ra v i 3/3 i n 6 /4 ). D e lo k o n fe re n c e je M o p re d v id e n o p o 7 s e k c ija h . T o d a za z a d n jo s e k c ijo (P la z o v i v ž iv e m p e s k u ) n i b i la p r i ja v l je n a n o b e n a ra z ­ p ra v a . Z a to je t a sekc ija , O dpad la . S k u p n o je b i lo p re d lo ž e n ih k o n fe re n ­ c i 23 ra z p ra v . S k u š a l b o m p o d a t i p re g le d vse b in e te h ra z p ra v i n s ic e r Po s e k c ija h , v k a te re so b i le r a z v r ­ ščene. K e r so b i le ra z p ra v e ra z m n o ž e n e in ra zp o s la n e u d e le že n ce m p re d k o n fe ­ re n co , je la h k o n a k o n fe re n c i o d ­ p a d lo v s a k o o b n a v l ja n je re fe ra to v in je b i lo m o g o če ves ča s p o s v e t i t i d i ­ s k u s i j i . T a j e b i la ž iv a h n a , v sp loš ­ n e m te h tn a in p lo d n a . V iz v le č k ih ibo o b ja v lje n a v m e d n a ro d n i r e v i j i G e o te c h n iq u e (L o n d o n ) . V te m p o ro ­ č i lu j 0 b o m o m o g li sam o d e lo m a re ­ k a p i t u l i r a t i . 1. S E K C IJ A : S P L O Š N A T E O R IJ A S T A B IL N O S T I P O B O Č IJ (6 r a z p r a v i (1 /1 ) A la n W . B is h o p (V e l. B r i t a ­ n i j a ) : U p o ra b a d rsn e g a k ro g a v s ta ­ b i ln o s t ih a n a liz i p o b o č ij. P r i s ta b i ln o s ta ih a n a liz a h s k ro ž ­ n im i d rs im a m i p o m e to d i o d se ko v (»shoes«) se n a v a d n o n e u p o š te v a jo re a k c ijs k e s ile (E n , X n — s l ik a 1) S l ik a 1. m e d od se k i. B dshop p o d a ja p o p o ln o re š ite v z u p o š te v a n je m te h re a k c i j­ s k ih s il. P o n je j se dobe v e č jli v a r n o ­ s tna k o l ič n ik i . V p l iv je v e l ik z la s t i p r i d rs m a h z v e l ik im s re d iš č n im k o to m ( s l ik a 1). P o p o tn a i te r a t iv n a m e to d a je d o k a j za m u d n a . T o d a a v to r u g o ­ ta v l ja , d a se do b e s s u p o z ic ijo K n — X , = 0 (s l ik a 1) ze lo zado- n n + 1 v o iljiv e a p ro k s im a t iv n e re š itve . S fco p o e n o s ta v itv i jo p a p o s ta n e m e ­ to d a , k i j o p o d a j® B is h o p , p re p ro s ta . V p l iv t la k o v p a rn e v o d e je u p o š te va n . (1 /2 ) W . K . je l lm a n (Š v e d s k a ) : A l i d rs n e p lo s k v e ob s to je ? K je l lm a in p o d a ja k r i t i k o d o se d a n je ­ ga p o jm o v a n ja d r s n ih p lo ske v , k i n a j b i n a s ta le v s m e re h , v k a te r ih im a jo n a p e to s ti p r o t i n o rm a la m n a jv e č j i na - e ib . Z rn a s t i sestav z e m lj in onem ogoča n a s ta n e k ta k š n ih d r s n ih p lo ske v . »N e­ v a rn e p lo s k v e « , k i j i h iščem o s sta- b iln o s tn a m i a n a liz a m i, s lede p o K je l l - m a n o v e m to lm a č e n ju d rs m m s lo je m a l i p a so vo m , k a te r ih š ir in a je o d v i­ s n a o d v e l ik o s t i z rn , o d ko n s is te n c e z e m lj in e i n o d o b re m e n itv e . S m e r te h s lo je v 'a l i p a so v je p o K je h m a in u s m e r n ič n ih l in e a rn ih d e fo rm a c ij, in v izo - t r o p s k ih t le h n a j b i b i l k o t m e d to s m e r jo Sn s m e r jo v e č j ih g la v n ih n a ­ p e to s ti p o d a n z en a čb o a i = a rc cos | / ^ 2+ 1 > <1) če je d s p e c if ič n a p ro s to m in s k a d e ­ fo r m a c i ja . T u d i » d rs n a p lo ske v« d ir e k ­ t n ih s t r iž n ih p redzkuso v je ta k š e n d r ­ sn i s lo j (p a s ), k i s'e v s v o ji s m e ri l i ­ n e a rn o n e d e fo rm ira , č e je v e k to r O A '( s l ik a 2 ) v e k to r n a p e to s t i v te m s lo ju (p a s u ) ob p o ru š itv i (z d m s n itv i), la h k o d o lo č im o g la v n i n a p e to s t i in M o h ro v k ro g , u p o š te v a jo č n a g ib n i k o t a i p o e n a č b i <1). S s l ik e 2, k je r je ta k š n a k o n s t r u k c i ja M o h ro v e g a k ro g a iz ve d e n a , je ra z v id n o , d a u g o to v im o z d ir e k tn o s t r iž n o p re is k a v o n e k i n a ­ v id e z n i d r s n i k o t cp, k i je m a n jš i o d re s n ič n e g a d rs n e g a k o ta epi- T o d a v p ra v z a ra d i s lič n e g a z n a č a ja d r s n ih s lo je v (p a s o v ) p r i p la z o v ih v p r ir o d ­ n ih p o b o č jih i n p r i p re s tr ig u v d i ­ re k tn e m s tr iž n e m a p a ra tu je p ra v , da­ še u v e d e v r a č u n s ta b i ln o s t i » n a v i­ dezn i« s t r iž n i k o t ^ , k i se d o b i s' ta k ­ š n im p re iz k u s o m . ( A v to r o b ž a lu je , d a je d i r e k tn e s t r iž n e a p a ra te te ž k o u p o ­ r a b i t i z a in ta k tn e vzo rce .) N a s p ro t­ n o se d o b e z o v o jn ic o M o h ro v ih k ro ­ go v t r ia k s ia ln d h p re iz k u s o v re s n ič n i s t r iž n i k o t i ( q ^ ) . P o K je l tm a n u s ta k o ta (p i n (p, v ra z m e r ju tg

80 delci < 2 ^ : : 45 %, NaCL : 0,3 g/1); vendar plaz n; tipičen za plazove v živih glinah, ki so navadno retrogresivni. -— Raziska­ va je pokazala, da so se morale naha­ ja ti mase že od 1. 1920, ko je bil po­ stavljen 'blizu strmega skalnega poboč­ ja nasip (iz kam enja lin gramoza) za železnico, le ‘nekoliko nad labilnim rav­ novesnim stanjem . S konsolidacijo se je sicer strižna odpornost v zgornjem delu relativno zbolj Sevala, vzdolž vse potencialne drsine pa se Je zmanjše vala zaradi izluževanja soli 'iz gline. Pritisk v parni vodi je ustrezal hidro- statičnemu, to je g la d n i talne vode. ki sega blizu površine. Šele po zdir- snitvi je naraste! do velikosti,- ustre­ zajoče vsej teži plazine. Stabilnostna analiza je pokazala za drsino, včrtano n a sliki 7, varnost blizu 1 pri supozi- ciji = 0 in> z vrednostm; strižne trd ­ nosti c, ugotovljene n a m estu s krilnim svedrom in v laboratorju na prostih intaktnih valjastih vzorcih; v globini drsine (5 do 7 m pod površino) je bilo 0 ugotovljeno razmerje = 0 ,1 2 , če je p P efektivni -tlak n a drsino. Pred zdrsnitvijo n i Mio opaziti no­ benih znakov prem ikanja. Neposredni povod za zdrsnitev so dale najbrže vi­ bracije vlaka, to je prevozil -mesto pla­ zu 5 minut pred splaz-itvijo. Glavni premiki so se odigrali v manj kot pol minute. (3/2) L. B jerrum (Norveška): Sta­ bilnost prirodnih pobočij v živih gli­ nah. V zaključkih te študije poudarja av­ tor, da so raziskave te vrste v preli­ m inarnem stanju in da zato še ni mo­ goče podati končnih zaključkov. Iz rezultatov njegovih dosedanjih razi­ skav p a povzamemo zlasti naslednje: Te vrste plazovi nastanejo navadno brez očitnih zunanjih vzrokov, ki bi pojasnili -redukcijo stabilnosti, in zaje­ majo pogosto skoro vodoravna poboč­ ja. Najverjetnejši vzrok za njihov na­ stanek je izluževanje soli, kar povzro­ či povečanje občutljivosti in zm anjša­ nje strižne trdnosti morske gline. Ker je ta proces sedaj živ, je treba upo­ števati stalno naraščanje nevarnosti plazenja. — Takšni plazovi se razvija­ jo navadno ratrogardno. Toda vzdolž trenutne drsine se uveljavlja strižni odpor simultano. — Ob spdazitvi se ghio-te zidke gline premaknejo n a ve­ like razdalje. (3/3 Bror Fellenius (Švedska): Po­ ročilo o plazu pri Guntorpu n a progi K il — G ötheborg (13. 4. 1953). Tudi ta plaz je nast-al v postgiacial- n ih glinah, ki so v obsežnih slojih ta ­ ko občutij iv-e (st > 5 0 ) , da se uvršča­ jo med žive gline (mestoma stj>220). Okrog 9 m visoko pobočje je rotacij­ sko zdrsnilo n a dolžini okrog 60 m. Plaz se je 's strmim odlommim robom utrgal tik za tirom, to je obvisel nad ugreznjemim pobočnim nasipom. V manj kot pol minute se je plaz pro­ gresivno razširil n a zelo položni spod­ n ji del pobočja, čigar mase žive gline so se pomakni-le za okrog 10 m v strugo potoka, ki teče v -tem delu vzpo­ redno s progo v oddaljenosti okrog 75 m od osi proge. Zelo verjetno po­ teka tu drsina v globin; okrog 6 m vzdolž -tankega (1 do 10 cm) meljasto peščeneg-a sloja, to je bil najbrže že pred splazitvij-o pod arteZijskim priti­ skom. Najprej so skušali progo restav­ rirate z obnovo nasipa in obtežitvijo vznožj-a. Toda po 5 dneh, ko je bil novi nasip ravno gotov, se je plaz ponovil. Nato so obnovljeni nasip te­ meljili n a železobetonski plošči, oprti n a 330 poševno zabitih sestavljenih ko­ lov (tračnic), ki segajo do prodne podlage ( v globini od 14 — 26 m pod plo­ ščo). Izven te tem eljne plošče so po­ ševno zabili skozi nasip do prodne podlage skupno 7700 m lesenih kolov. Tudi obnovljeno pobočno korito so na dolžini 35 m zavarovali s koli m z raz- pomnimi bruni. Razen -tega so s cev­ nimi vodnjak; ustvarili zvezo zgornjih pobočnih vodnih horizontov, ki so bili pod večjim pom im tlakom, z nižjo podtalnico prodne osnove. — Ta plaz so že več mesecev preje napovedovala usedanja proge, v vznožnih delih ob potoku pa je prišlo že v prejšn jih le­ tih 'do dveh man-išjh plazov. 4. SEKCIJA: DOLGOTRAJNA STA­ BILNOST — RAZPRAVE O RAZPO­ KANIH TRMIH GLINAH (2 razpravi) (4 /1) D. J. H enkel — A. W. Skemp- ton (A nglija): P laz pri Jackfleldu . Plaz je nastal brez posebnega zuna­ njega vpliva nad reko n a pobočju, ki ima srednji nagib 10 1/2°. Pobočje po ­ kriva trm a, nekoliko razpokana glina, vsebujoča kam nite drobce in kose ; to je preperimSka krovnima zgornje-kar- bonskih glinastih skrilavcev. Plaz je 5 .do 6 m globok, 215 m širok in 230 m dolg. Ravninska drevna je vzporedna s pobočjem. V vznožni tretjimi so se mase premaknile za 26m (zgoraj) do 15m (ob reki).. Podzemna voda sega po večjem deževju vse do površine. Glimiata plazina (wj = 54 %, wp = 2U %, Y = 2,08 t/m 3) im a v prirodni konsi­ stenci strižni kot (p’ = 21» .pri kohez j c’ = 0,73 t/.m2, v pregnetenem stanju pa isti strižni (kot birez kohezije. Ko­ hezijska trdnost (c) nedreniiramiih vzorcev plazine nad drein© (w = 20 %) je 7,8 t/m z, vzorcev^ dnsine (w = 30%) pa 2,21/m2. Stabilnostma anabza j,e pokazala varnostne količnike (v): po metodi = 0 : v = 4 za c = 7,8 t/m 2, v = 1,12 za c = 2,2 t/m z; Po metodi efektivnih napetosti: v = 1,45, če se upoštevata c’ in fp’, v -= 1,07, če s« upošteva samo q/. Avtorja zaključujeta, d a je treba ama- 1'zbrati stabilnost takšnih pobočj po metodi efektivnih napetosti brez upo­ števanja »navidneznew kohezije. (V di­ skusiji je pisec tega poročila opozoril, da je privedla analiza plazov na po­ bočj in iz flišne preperine v Istri2) do istega zaključka.) Za eliminiranje u- činka kohezije navaja ta avtorja na­ slednje možne vzroke: 1) ciklične o- brememitve in razbremenitve zaradi oscilacij g ladne podzemne vode; 2) povečanje vlažnosti v drsi,ni po začet­ n ih m anjših drsnih premikih, 3) raz­ poke, ob katerih povzroči voda nabre­ kanje zemljine 'in s tem zm anjšanje povprečne vrednosti navidezne kohe­ zije. (4/2) R. Pietkowski — F. Zalewski (Poljska): Plaz neobičajne razsežnosti v nekem železniškem ukopu. Avtorja opisujeta več sto metrov dolg plaz ob neki železniški progi, ki je bila I. 1931 ukopana v blago nag­ njenem terenu (7U) 13 m globoko (m e­ rjen© v osi proge) pri nagibu pobočij 1 : 1,5. Na višji strani je pobočje spla­ zilo že taikoj p0 dograditvi; kasneje so se plazovi trgali postopoma tako, da je bil odlomni rob zadnjega plazu (1. 1952) oddaljen od proge že 64 m. Obsežne sondaže .in geotahnične razi­ skave, ki so bile izvršene po 1. 1952, so pokazale, da sestoje tla do globine 10 m iz menjajočih se plasti puhlice (bolj ob površini), meljaste gline, gli­ ne in lapoirnate gline s tanjšim i vlož­ ki melja in peska, po katerih priteka površinska (atmosferska) voda. Iz večjih globin, kjer se nahaja kompakt­ na glina, voda v plazino me priteka. V somdažnih zasekali so ugotovili več dr­ ein v razmočenih kontaktnih ploskvah cb propustnih vložkih ali med plastmi, ki vise pod kotom okrog 34° proti progi. Pripravili so sanacijo s površinskim cbiiralniim jarkom nad plazom in z db- loižitvijo plaznih mas z 20 ido 30 cm debelim slojem stabilizirane puhlice. Za stabilizacijo so uporabili natrijev silikat. Ta vododiržni krov so pokrili z rušo. V razpravi ni podana podrobna ana­ liza stabilnosti. Zadostnost opisanih zaščitnih del se piscu tega poročila ne zdi prepričljiva. (Nadaljevanje bo sledilo) 2) L. Šuklje, Plaz pri Lupoglavu v eocenskem fližu. Gradb. vest. št. 17—18, str. 133—138, Ljubljana 1953. L. šuklje, Discuss on to the Session 8, Proč. Third Intern. Ccmf. Soil Mech,, Vol. III, p. 211—212, Zürich 1953. Ing. Janko Bleiweis 627:061.3 (497.1) Poročilo o prvem posvetovanju hidravlikov FLRJ V Beogradu je bilo med 7. in 9. novembrom 1954 prvo posvetovanje hidiravlikov FLRJ. Posvetovanje je organiziral Koordinacijski odbor za hidravlične preiskave«. Ta odbor je bil osnovan predvsem z namenom, da or­ ganizira to prvo posvetovanje, kjer na,j bi se pred kritično publiko pregle­ dala dejavnost s tega področja. Tak pregled je bil potreben prav sedaj za­ rad i tega, da bi izbrali potrebne re­ ferate, ki naj bi reprezentirali Jugo­ slavijo ®a prihodnem kongresu za hi- dtraviliične preiskave, k i bo 'avgusta 1955 v Delftu. ODZIV Odziv na posvetovanje je bil protti pričakovanju velik. Glede n a precejš­ n jo specializiranost področja, ki slu­ ži sicer za teoretično osnovo vsej h i­ drotehniki in s katero se razen naših vcdogradbenih’ laboratorijev in uni­ verzitetnih institutov ukvarja sora­ zmerno ozek krog inženirjev, je pov­ prečno število 80 do 100 poslušalcev vsekakor pomembno. Razen Beogra­ da so poslale udeležence ostaie Uni­ verze, laboratoriji, Oceanografski in­ s titu t v Splitu, Turboilnstditiut, usta­ nove za projektiranje hidroenerget­ skih objektov, projektiranje prista­ nišč, dalje zastopstva uprav za vod­ no gospodarstvo, zastopstva industrij, ki /zdelujejo hidromehansko opremo, rajate kom unalne ustanove, ki se ukvarjajo s hidrotehniko itd. Razme­ roma slabo je bila zastopana opera­ tiva. Iz Slovenije je bila udeležba šte­ vilčno sicer s'aba, zato p a verjetno najbolj pestra. Zastopana so bili: Univerza, voidogradbeni laboratorij, Institu t za turbo stroje SAZU, Elek- troprojekt, Zavod za preiskavo m a­ teriala, Litostroj, Mestni vodovod in Mestna kanalizacija iz Ljubljane. REFERATI Referatov se je v štirih poldnevnih zasedanjih razvrstilo 22. Referentov je bilo skupaj 20 in .so pripadali 10 različnim ustanovam. Od teh 8 ia Hi- drotehničnega ihstitutia »J aroslav čem i« Beograd, 3 iz Vodograidlbenega laboratorija i z Ljubljane, 3 iz Hidro- tehmičnega 'laboratorija v Toulouse, 2 iz TVŠ Beograd ter po eden iz TVŠ Zagreb, TVŠ Ljubljatna, iz Upra- ve rečnega proemeba Bgd., H idrograf­ skega institu ta Split, Zvezne komi­ sije za vodno gospodarstvo Bgd. m Projekta-nizke gradnje Ljubljana. Zasedanja, katerim so izmenoma predsedoval^ predsedniki najšteviil- neje zastopanih republiških skupin, je Po ‘kratkem uvodnem adm inistra­ tivnem delu pričel prof. Bogič-Kne­ žević. V svojem referatu je podal zgodovinski razvoj hidravličnih pre­ iskav in hidravlike splošno na ozem­ lju, kd ga .danes vključuje Jugosla­ vija. Ta prvi poizkus, zajeti historič­ n i razvoj hidravlike pri nas, je bil sicer morda na nekaterih mestih še pomanjkljiv, vendar gre prof. Kne- ževiču velika zasluga, da se je te te­ me lotil in odilično podal značilne razvoj,ne preobrate te znanstvene panoge, ki je privedla našo državo »daleč od meje, ki loči napredne d r­ žave od nerazvitih na področju h i­ dravličnih preiskav«. V diskusiji, ki je neposredno sledila, so bila načeta vprašanja tako koordinirajnj.a otz. di- irigaranjia anansftvenih preiskav, ka­ kor tudi umestnosti gradnje novih raziskovalnih tovrstnih ustanov pri nas. Načeto je bilo vprašanje sestave stamđardttie »Hidravlike«, ki bi služi­ la inženirjem v praksi >im pri študiju. Ostale referate bi lahko razdelili v tm skupine. V prvo skupino sodijo referati s širšim pomenom. Referenti itu me prihajajo do zaključkov, ve­ ljavnih le za ,določeno grupo objek­ tov, ampak do takih, ki so splošno pomembni za cela pogliaivj a hidrav­ like. Tu sem bi uvrstili referate prof. Eramkovööa, ki rešuje na svoj­ stven način tok poidtalnice v vodo­ ravni propustni p lasti in pride do rezilltatov, ki se razlikujejo od obi­ čajnih, ki j'ih dobimo s komformniim preslikavah jem. Podobno snov ob­ ravnava dr. Boaelli, kd proučuje 'di­ ferencialne enačbe toka v propust­ nem tliu, zlasti v singularnih tačkah dotika s prosto gladino. V to sku­ p n o sodita še referat prof. Goljev ščka, ki z uvedbo novega brazdimen- zUomialnega param etra dodaja doslej znanim sredstvom še novo pomožno sredstvo za proučevanje zakonitosti toka, in referat ing. Bäte, k je r n a podoben način koit pri računu me- staänega toka v cevovod h pod pri­ tiskom uvaja relativne vrednosti za ■račun 'trenutnih gladin nestalnega toika s prosto gladino. V drugo an najštevilnejšo skupino sodijo referati'1, ki se bali a li manj nanašajo na določane vrste hidro- tehnićnih objektov. Taki so referati ■gostov iz Toulousa, ki jih je zelo precizno podal akademik prof. Es- cainđe. V svojem lastnem referatu navaja primer, ko se pri grafični analizi pritiskov v tlačnih ceveh po­ javi ob razpoki v cevi kavibaeija. Ing. Gerber obravnava v svojem re­ feratu stabiiiteto voidiaslanov, ki je dosti večjia ko t jo določa Thoma, če j e vodostan disponiran za dolgim kanalom s prosto gladino in slede­ čim kraitkiim -tlačnim rovom. Ing. Nougaro pa daje diagrame za dolo­ čitev višine nestacioinarnega vala v kanatu s prosto gladino pri raznih oblikah motnje stalnega toka. Objek­ te visokotlačnih naprav obravnavajo ■nadalje prof. Gotjevščak, ki opozarja nia možnost nastopa kavitaoije pri cBtrorobih odcepih izpustnih cevi, ing. Jevdjevič, ki z ejektorsko insta­ lacijo pri stranskih dovodih v glavni rov poid pritiskom rekuparira določen ■del energije, ing. Grčič, k: določa vi­ dike, po katerih je treba projektirati varnostne vodostanske zapornice, in ing. H ajd 'n , ki obravnava možnost lin oblike dzkoriščanjia prostornine dovodnega rova za akumulacijo. Prav talko, kot je bil s področja morske hidravlike podan samo referat ing. Vojilnoviča, ki utemeljuje modelne preiskave na primeru luke Bar, je bij tudi iz rečne hidravlike podan samo en referat in to ing. Bobrova, ki po­ pisuje rezultate gradnje rečnih objek­ tov ob izkoriščanju povprečne cirku­ lacije toka. Referata doc. Bleiweisa in dng. Vukoviča obravnavata vsedal- mike in njihovo izpiranje in se do make mere dopolnjujeta. V tretjo skupino sodijo re fe ra ti.z bolj hidrološkim značajem. Semkaj hi prištel referat ing. Jovanoviča o opažanjih in analizi pretoka lebdeče­ ga nanosa na Neretvi, Ram i in Dri­ ni, referat ing. Jevdjeviča o možno­ sti preračunavanja pretočnih režimov pri kraških poljih, in referat poroč­ nika Tešiča o mareografski službi na Jadranu. V njem je bilo m orda neko­ liko preveč podrobnosti o načinih in organizaciji dela, medtem ko bi že­ leli kaij več 0 zračnih in morsk ih to- ■hovih. Referat ing. Gavniloviča po ■daja cmginailno konstrukcijo aparata za sočasno opazovanje pretokov na ■različnih mestih pri nalivih. Referat odkriva pravzaprav veliko revščino v pogledu opreme s sodobnimi instru­ m enti, 20e - 2) »armiranje« z železom (mreža) več leg gume 1 sred. ---------> 33 Ako v 1. aproksimaciji ne upoštevamo gornje korekcije, maramo omejiti tlak R na n’ = j —-j,- = 60 kg/cm2. D ebeline ležiščn'h plošč Maksimalni raztezek celotne kon­ trakcije D mora vsebovati: deformacijo zaradi krčenja in plaze­ nja konstrukcije in deformacijo zaradi . . a itoplotnih diferenc. Pogoj: j = a, 1 = - 2 = 2 mam da a- + a2 = 2D. d2 Pri normalnih pogojih, pri katerih iz­ vajamo gradbena dela, in za srednje francosko podnebje imamo D - 0.6 X L 1000 in (Sj + a 2) /mm/ = 1,2 L /m / (Stabilnost objekta glede n a vpliv vo­ doravnih sil določa 'izbiro ležišča simetrično (ležišče a t = a 2 = D ali ne­ simetrično ležišče. Stabilnost ležišč glede na horzlontal- ne sile Horizontalne zavorne sile določimo po predpisu z (določenim procentom maksimalne vertikalne koristne obtež­ be. Te sile razdelimo enakomerno n a celotno število -nosilcev. Horizontalne Sile morajo biti v ravnotežju s striž­ nimi silami na obeh ležiščih glede n a pomik d celotne konstrukcije. / d d \ \ a, + a, / X G X S = F in F . d - G . S Stabilnost zahteva, M , a, \ \ a, + a, / ' da je d < d o- Zia d0 maramo vzeti d0 = 4 mm, če je sorazmerno šibek promet na mo­ stu oz. d0 = 2 mm, če je promet zna­ ten. Ta pogoj je navadno izpolnjen pri simetričnih ležiščih do razpona mo­ stu 1 < ; 50 m za šibek promet in za 1 < ; 25 m za znaten promet. Ce je sta­ bilnost nezadostna je treba uporabiti dvoje različnih ležišč, od katerih je fiksno nepremično ležišče možno iz­ delati v betonu. Minimalna debelina ležišča Vrtenje podporne konstrukcije pov­ zroča parcialno raatežitev ležišča. Ta pogoj določa minimalno debelino le­ žišča glede na njeno širino. V a . n e’ 2 n “ n < ~ E m a < E o Velikost drugega člena je normalno 25, torej zadostuje le pregledati - • < ; 25. Temu pogoju je potrebno zadostiti le pri nesimetričnih ležiščih, kar pov­ zroča omejitev širine 1’ tega ležišča. Armiranje Armirana guma je v stanju hidro- statičnega pritiska. Armatura polože­ n a med 2 legi gume mora vzdržati silo n X e na enoto dolžine z n = 80 kg/cm2. Po poizkusih so ugotovili, da je arm i­ ran je zadostno, ako izvršimo ležišče z mrežo debeline 1.3 mm in zanjkami 4.2 mm, kater0 položimo med gume debeline 5 mm. Da se izognemo oksi­ daciji železne mreže je treba upo­ rabiti pocink. mrežo. (Po francoskih podatkih priredil ing. T. L.) Kasper :— SChürfoa Lorenz: DK 625,724 (048) „D ie K lotoide als Trassierungselem ent“ („Klotoicla kot trasirni elem ent“) V začetku druge polovice 1954. Dieta je v založbi Ferd Dümmlers Verlag- Bonn izšla kn jiga »Die Klotoide als Traissierungselementt«. Njeni avtorji s0 trije priznani nemški strokovnja­ ki in sicer profesor Dr. Ing. Hugo Kasper, Dir. Eng. Walter Srfiüifoa ter višji vladni gradbeni svetnik Hans Lorenz. K njiga obsega skupno 324 strani večjega formata. T iskana je ze­ lo pregledno in n a finem papirju. Nje­ n a cena znaša 48 DM. V izredno izčrpnem uvodu, obsega­ jočem 83 strani, podajajo avtorji stro­ kovna navadila posebej za gradbene inženirje in posebej za geodetske in­ ženirje. V navodilu za gradbene inženirje so obravnavane vse različne možnosti uporabe klotoide kot prehodnice, la ­ stnosti klotoide te r napotki za upo­ rabo tabel pri projektiranju cest. Drugi del uvoda, to je navadilo za geodetske inženirje, p a obsega geo­ metrične osnove klotoide in načine reševanja različnih nalog pri zakoli- eevanju k-lotoide na terenu, od eno­ stavnih primerov p a do najbolj kom­ pliciranih. Velika pozornost je posve­ čena vprašanju točnosti in pa p ri­ bližnim metodam reševanja. Tabelni del knjige je sestavljen iz različnih, tabel. Tabela I obsega podatke klotoide s parametrom 1 (Eiriheitsklotoide) od dolžine 1 = 0,000 do 1 = 2,200 za vsa­ ko tisočinko dolžine. S pomočjo teh podatkov lahko izračunamo elemente klotoide, ki ima drug parameter. Poleg te glavne tabele z,a klotoildo S param etrom 1 s ta še pregledni ta­ bel; II in III, k; nam pokažeta ele­ mente klotoide s param etrom 1 za «krogle vrednosti tangentnega kota x in sicer tabela II za kote od Og do 150g nove raadelibe in tabela H I. za kote od 0° do 135° sta re razdelbe. T i dve tabel; nam olajšata izračun klo- itoide, če je dan kot, ki ga oklepa tangenta v končni točki klotoide s tangento v n jeni začetni točki. Tabele IV, V in VI so specialne tabele aa o lajšanje praktične upora­ be klotoide v primeru, d a trasiram o ne samo z okroglimi vrednostmi pol­ merov, ampak tudi z okroglimi vred­ nostmi klotoiid. Tabela V III pa vsebuje podatke za izračun Sdcrivin v primeru, da sita oba polmera okrogle vrednosti. Vsebina in razporeditev snovi te le­ po opremljene knjige nam kažeta, da je seistavljena n a osnovi tem eljitega teoretičnega znanja in izredno boga­ tih praktičnih izkušenj, k i so si jih avtorji knjige pridobili v teku svoje dolgoletne prakse p ri projektiranju cest. Zato bo knjiga dobrodošel p ri­ pomoček vsem projektantom našega cestnega omrežj a. (Dr. ing. Branko Žnidaršič) univ. profesor SPLOSNI PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA K id r ič e v a M II, SV t e l . 23 -112 , 2 0 -8 1 6 (pre j Mestni pro jektivn i b iro) p r o j e k t i r a : VISO K E G RADNJE objekte družb enega standarda industrijske zgradbe javne im kulturne zgradbe šole objekte sanitarne arhitekture z vsemi pri­ padajočimi instalacijam i centralna kurjava, klima—naprave, šibki in jalki tok, vodovod, kanalizacija). NIZKE GRADNJE ceste v mestih in izven mest mostove vodovode in kanalizacijo mest itn naselij U RB A N IST IČ N E IN ZAZIDALNE NAČRTE Za m anjše in večje mestne predele K O NST R U K C IJE IZ PREJ NAPETEGA BETONA zgradbe za industrijo in mostove Podjetje za izdelavo žičnih PROJEKTIRANJE IZGRADNJA INDUSTRIJE transportnih in drugih I N D U S T R I J S K I B I R O strojnih naprav L jub ljana - Parmova 33 Ž I Č N I C A Telefon 39-141 , 30-102, 31-205 LJUBLJANA, TRŽAŠKA 69 I M P O R T E X P O R T TEL. 21-686 O p re m a , s tro ji, konstrukcije , e lek trom a te ria l, o rod je Projektiramo, izdelujemo in montiramo vse vrste industrijskih, gozdnih, turističnih in športnih ŽIČNIC . č e s t i t a v s e m d e lo v n im lju d em ter ŽIČNIH ŽERJAVOV. Za lesno industrijo izdelujemo in popravljamo k 10 o b le ta ic i o s v o b o d it v e razne stroje in opremo. Zahtevajte naše ponudbe. UPRAVA ZA CESTE LRS sprejm e v službo: 1. GRADBENE INŽENIRJE ZA CESTNO-VZDRŽEVALNA IN GRADBENA DELA NA CESTAH IN OBJEKTIH S SEDEŽEM SLUŽBOVANJA PRI TEHNIČNIH SEKCIJAH AJDOVŠČINA, NOVO MESTO, CELJE IN MARIBOR, TER ZA NAD­ ZORSTVO NA NOVOGRADNJAH CEST IN MOSTOV NA GRADBIŠČIH. 2. GRADBENE TEHNIKE ZA CESTNO-VZDRŽEVALNA IN GRADBENA DELA NA CESTAH IN OBJEKTIH S SEDEŽEM PRI TEHNIČNIH SEKCIJAH IN PRI CESTNIH NADZORSTVIH ŠIROM LR SLOVENIJE. PLAČA IN DOPOLNILNA PLAČA PO UREDBI. PROŠNJE JE POSLATI NA UPRAVO ZA CESTE LRS, LJUBLJANA, BETHOVNOVA UL. 10. UPRAVA ZA CESTE LRS VABI VSE PROJEKTNE ORGANIZACIJE IN PROJEKTANTE, K I BI HOTELI PROJEKTIRATI CESTE IN MOSTOVE V LETU 1955, DA SE PRIJAVIJO CIMPREJE Z NAVEDBO SVOJIH POGOJEV UPRAVI ZA CESTE LRS, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA UL. 10. G rad i objekte kapita lne izgradnje in družbenega standarda L I G N 0 L I T o (TLAK IN STENSKE OBLOGE)- T ehničn i podatk i: d im enzije plošč cm 25 X 25 ( 20 X 20) debelina za tlak m m 15—16 debelina obloge cmm 10— 11 o barva poljubna sestav in a — 75% lesenega prahu 25% kem ičn ih prim esi vzdrži Obtežbo 210 kg/cm 2 je negorljiv , izolira in je odporen prati kislinam , Proizvod izdelu ie: LESNO IN D U ST R IJSK O U p o r a b a : Za tla v en i m a si ali v p loščah ter za sten sk e PODJETJE obloge. N adom ešča lhdijski in parketni pod. LJUBLJANA I M P R E G N I R A N L E S T eh n ičn i p o d a tk i: o U porabljana im pregnacijska sredstva: an tisep tičn a o lja in so li,kreozotno olje, Wolman sol, Wolmanit VA sol, cinkov klorid floran. Im pregnacija se vrši po R ip ing m etodi a vakuum om ;n pritiskom 8— 10 atm . - o V pijanje Olja: 80— 150 kgtm 3 globina 4— 10 m m U p o r a b a : Za T T in E drogove, železn lšk e pragove, lesen e Proizvod izdeluje: konstrukcije, odre, žičnice, le sen e kocke za tlak itd. Podjetje za im pregniranje lesa — HOČE P L U T O V E P L O Š Č E o T eh n ičn i p od atk i: toplovodni koeficien t \ = 0,035 prostom in sk a teža 160 kg/m 3 3 cm debela p lošča ustreza 45 cm zidu v pogledu toplotne izolacije o U p o r a b a : Za toplotno in zvočno izolacijo ta l, sten , stropov, hlad in lc , kotlov, rezervoarjev, itd. Proizvod izdeluje: T ovarna zam aškov LJUBLJANA A C E T I L E N S K O A P N O o T ehničn i podatki: belosiv prah vsebujoč 90—95% Ca (O H )j in do 2% vlage. Je kalcijevo m astno gašeno apno. o U p o r a b a : Za zidanje na prostem . Se ne priporoča z a barvan Proizvod izdeluje: om et zaradi sive njanse. JUGOVINIL Tvornica p lastičnih m asa i kem ijskih proizvoda KAŠTEL SUCURAC J Ü V I D D R e l e k t r o - c e v i T eh n ičn i podatki: (specifična teža fcg/dm3 1,4 vlečna trdnost kg /cm 2 500—600 trdnost po B rinellu kg/cm 2 1150— 1200 odpornost proti toploti C* 60 U p o r a b a Z a električno napeljavo nadom eščajo Bergm an cevi. Se lahko m ontirajo in po potrebi upogibajo, so negor­ lj iv e in odporne proti k islinam , izolirajo. Polagajo se pod a li n a om et. Proizvod izdeluje: JUGOVINIL Tvornica p lastičn ih m asa i kem ijskih proizvoda KAŠTEL SUCURAC L E S O N I T T eh n ičn i podatki: debeline širina dolžina trde p lošče m m 3,5; 4; 5 cm 122 izoflaoijske p lošče S; 10; 12,7; 15; 20 122 O (cm 183,244,274,305, 183,244,274,305,366 366,540 prostom inska teža k g /m 5 1000 trdnost kg /cm 2 450 Izolacija p lošče debeline 12,7 m m ustreza izolaciji 25 cm d ebelega opečnega zidu. U p o r a b a : Za izdelavo pohištva, letov išk ih h išic, predelnih sten , kab in , tabel itd. za ob laganje sten , prevoznih sredstev, dvoran, izložbenih prostorov. Za izolacijo proti m razu, top loti in zvoku. 240 20 Proizvod izdeluje: LESONIT »SUTJESKA« FOČA R A V NO S T E K L O T eh n ičn i podatki: debelina šiirima dolžina teža m m cm cm k m /m 1 4 9.2 4— 5 111,114,117 120,150,180 210,240,270 300,330 ca 11 5—6 120 360 ca 13.5 žično 6—7 tolerance 0,5 + 1 ca 13.5 - 0 , 3 — 0,5 brazdasto, surov0 in žično steklo. L I T O o Proizvod izdeluje: IN DU ST R IJA STAKLA PANČEVO R A V N O S T E K L O - V L E Č N O T eh n ičn i podatk i: traki plošče debelina šir in a dolžina širina dolžina teža cm cm cm cm kg/m 2 2 — 160 — — 5,2 3 24—70 130—222 72— 180 130—222 7,8— 10,4 4—5 130—266 180—266 oa. 11— 14 5—6 24—69 do 360 72— 180 do 360 6—7 — 0,3 — 0,5 — 0,3 — 0,5 ca. 16 —0,4 do + 0,5 tolerance U p o r a b a : Z a gradbene svrhe, na poh ištvo, ogledala itd. Proizvod izd elu je: S tek lo defbeline 2—4 m m je okensko, debelejše p a je IN D U ST R IJA STAKLA O specia lno. Izdeluje se v 3 kakovostih. PANČEVO Printed in Yugoslavia O d r e ž i GRADBENI VESTNIK _______________________________P R I L O G A 1954 LETO I. STuV. 2. Ing. Stane Avanzo: DK 666.74 (803.74) Predlog standarda za strešnike 1 S p lo š n i p r e d p is i 11 Strešnik je žgan opekarski pro­ izvod za pokrivanje streh, ki se proizvaja iz glinastih prirodnih mešanic z eventualnimi dodatki drugih primesi. 111 Gline, iz katerih se .izdeluje streš­ nik, ne smejo vsebovati soli, ki se v vodi raztapljajo in ki bi mogle kvarno vplivati na končni proizvod. Dalje ne sme vsebovati zrn apnenca, ki bi lahko povzro­ čala luščenje in razpadanje strešnika. 12 Strešnik mora imeti sledeče osnovne lastnosti: 121 da je izdelan v predpisani obliki in meri 122 da je raven, neizkrivljen, z glad­ ko površino na gornji strani, 123 da je dobro žgan, jasnega zvoka, enakomerne strukture, brez vo­ tlin in enakomerne barve, -----------180------------ X oPO T 1------- fČNj Slika 20 L— 1. 124 d a ne propusča vode, 125 ida je Obstojen n a mraau, 126 d a je odporen proti udarcu, 127 da ustreza predpisom o trdnosti, 128 da ne kaže znake izločanja apna, 129 da ne vsebuje škodljivih soli pre­ ko dopustnega odstotka. 13 Vrste strešnikov 131 navaden strešnik ali bobrovec 132 zarezni strešnik 133 stiskan strešnik 134 siem enjak ali žlefanjak 135 Siemenjak z utorom 2 Navaden strešnik ali bobrovec 21 Navaden strešnik ali bobrovec se izdeluje ročno v kalupih ali pa strojno z iztiskanjem gline skozi ustnik. Im a obl$lko pravokotne plošče dolžine 380 mm, širine 180mm in debeline 14m m ; ena krajša stranica je krožno izobli­ kovana in sicer s polmerom kro­ ga 180 mm ali 100 mm. 22 Lice (gornja s tran ) strešnika mo­ ra biti gladka, ali pa vzdolž red­ ko izbrazdana zaradi boljšega od­ vajan ja vode. Na spodnji s tran i im a strešnik nos dolžine 40 mm, širine 20 mm in višine 14m m ; stranica nosu, ki se na strehi do­ tika letve, m ora b iti vsaj za 1 m m poševno prirezana (na- vznoitraj), v skrajnem prim eru pa vsaj pravokotna na ploskev strešnika. 221 Zaradi boljšega zračenja letev n a strehi se priporoča, d a se n a spodnji s tran i strešnikov izdelajo ca. 2 mm debelil i!n 10 do 15 mm široki trakovi, s katerim i se naj strešnik dotika letev (glej sl. 1). 222 Za prekrivanje streh s požarnimi zidovi ali siemenškirni stenami je možno izdelati tud i polovične strešnike. 23 Od predpisanih mer se dopušča­ jo sledeča odstopanja: 231 pri dolžinah + 7 mm 232 pri širinah + 7 mm 233 pri dobelinah + lm m — 3mm 234 pri dolžini nosa + 2 mm. 24 Ploskev navadnega strešnika ali bobravca sme biti izkrivljena največ za 5 mm, vzdolžne stran i­ ce pa največ za 2 mm. 25 K oncentrirana obtežba, delujoča n a gornji s tran i strešnika, polo­ ženega na dve podpori v razdalji 1 = 25 cm, m ora biti p ri poru­ šitvi v po ivp rečku ...................75 kg; poadini minimum ne sme biti manj'ši od 60 kg. 3 Zarezni strešniki 31 Zarezni strešniki se izdelujejo strojno z iztiskavanjem gline skozi ustnik. Imajo obliko pravokotne plošče dolžine 400 mm, širine 218 mm in debeline 14 mm n a najtanjšem mestu, izvzemši p ri utoru. 32 Zarezni strešnik mora biti raven, valovit ali rebrast. Navedeni predpisi ne predpisujejo detajlne Oblike plošče strešnika, venidar je potrebno, da izpolnjuje slede­ če pogoje; 321 Po eni vzdolžni stranici strešni­ ka, gledano od lične strani, mo­ ra biti izdelan utor, globok n a j­ manj 6 mm. Na drugi vzdolžni stranici strešnika, gledano iz spodnje stran i strešnika, mora b iti izdelan preklop širine 20 mm z rebrom debeline 6—8 mm, ki se ujem a z utorom n a gornji strani. 322 Robovi strešnika morajo biti ta ­ ko izoblikovani,' da preprečujejo odtekanje vode iz strešne plo­ skve v utore. 323 Na spodnji strani mora strešnik imeti nos iste oblike in velikosti, kot je bilo to omenjeno pri n a ­ vadnem strešniku. Nos je lahko preluknjan, da se ga lahko z žico p ritrd i n a strešne letve. Prem er je 2 mm. 33 Predpisane zahteve iz tč. 31 in 32 so razvidne iz sl. 2. 34 Izdelujejo se lahko fcuidii polovični zarezni strešniki. 35 351 S52 353 354 Od predpisanih mer se dopušča­ jo odstopanja: pri dolžini pri širini . . pri debelini prj dolžini nosa + 8 mm + 4 mm + 1 mm — 4 mm + 2 mm 4. Stiskan i strešniki 41 Stiskani strešniki se izdelujejo s strojem, s stiskanjem kalupov. Imajo obliko pravokotne plošče dolžine 400 mm, širine 218 mm pri strešnikih z enojnim utorom, ter 238 mm pri strešnikih z dvoj­ nim utorom; debelina 14 mm na najtanjšem mestu, izvzemša v utorih. 36 Slika Ploskev zareznega strešnika sme biti izkrivljena največ za 6 mm; vzdolžne stranice pa največ za 2 mm. K oncentrirana obtežba, delujoča na gornji stran i strešnika, polo­ ženega n a dve podpori v razdalji 1 = 30 cm, mora b iti p ri poru­ šitvi v povprečku najm anj . . 120 kg poedini minimum ne sme biti manjši o d ...................100 kg 2. 42 Stiskan strešnik more biti reb­ rast ali valovit, t i predpisi ne predpisujejo detaljno obliko plo­ šče strešnika, vedar je potrebno, da izpolnjuje sledeče pogoje: 421 Stiskani strešniki z enojnim vzdolžnim utorom se prekrivajo v prečni smeri n a širino 20 mm, z dvojnim vzdolžnim utorom pa na širino 40 mm. Najm anjša globina u tora mo­ ra biti 6 mm, dočim morajo biti 423 424 425 rebra, ki so prilagojena utorom na dnu debela 6—8 mm. V vzdolžni smeri se stiskani strešniki prekrivajo za najmanj 70 mm. Z ustreznimi utori mora biti urejen odtok vode in medse­ bojna povezava strešnikov. Robovi strešnikov morajo biti ta­ ko oblikovani, da preprečujejo od­ tekanje vode iz strešne ploskve v utore. Na spodnji strani stiskanega strešnika mora biti izdelan nos z najmanjšo višino 12 mm; mesto enega nosa se napravita lahko tudi dva ali pa še celo daljše rebro. Stranica nosa, s’ katero se na­ slanja na strešne letve, mora bi­ ti poševno prirezana (navznotraj) za največ 3 mm. Na spodnji strani strešnika se more napraviti prečno rebro, ki je preluknjano, da je možno pri­ čvrstiti strešnik z žico na letve. Prem er luknjice naj bo 2 mm. 43 Predpisene zahteve odstavkov 41 in 42 so razvidne iz slik 3 in 4. 44 Izdelujejo se lahko tudi polovični stiskani sltrešniiki. 45 Od predpisanih m er se dopušča- sledeča odstopanja: 452 p ri širini . . + 0 mm 451 pri dolžini . . + 10 mm 453 pri debelini . . + 1 mm—4 mm 46 Ploskev stiskanega strešnika sme biti zvita (izkrivljena največ za 5 mm; vzdolžne srtanice pa naj­ več za 2 mm). 47 Za porušeno obtežbo pri upogib- nem prizkusu velja isto, kot pri zareznem strešniku pod toč. 37. 5. Slemenjak, žlebak ali korec 51 Gladki slemenjaki ali korci se izdelujejo v obliki žleba, ki je po dolžini nekoliko stisnjen. Dolžina teh slemenjakov je 400 mm; presek je krožni seg­ ment čigar celotna višina na šir- šem korcu znaša 90 mm, a ce­ lotna širina na istem delu 200 mm. Debeljina stene je 14 mm. (Glej sl. 5). 52 Obe strani slemenjaka morata bi­ ti izdelani gladko. 53 Od predpisanih mer se dopušča­ jo sledeča odstopanja: 531 p-' dolžini . . . . + 10 mm 532 pri š i r i n i ...................+ 4 mm 535 pri v i š i n i ..................+ 2 mm 534 pri debeljini . . . . + 2 mm 54 Slemenjaki ne smejo biti izkriv­ ljeni za več kot 6 mm, robovi ne za več kot za 6 mm. 55 Obtežba pri porušitvi, ugotovlje­ na pri preizkusu na upogib pri koncentrirani sili v sredini podpor v razdaljini 1 = 10 cm, mora biti v p o v p r e č k u ...................150 kg poedini minimum . . 120 kg 6. Slemenjak z utorom 61 Slemenjak z utorom se izdeluje strojno, s striskanjem kalupa v obliki polovične cevi. Njegova dol­ žina je 435 mm, celotna vunanja širina je 210 mm, debeljina ste­ ne najmanj 10 mm (glej sl. 6). 62 Slemenjaki se pri pokrivanju med seboj prekrivajo z utorom in rebrom. Prekrivanje znaša 30 mm, vmesni prostor služi za izpolni­ tev z malto. 63 Od predpisanih mer se dopušča­ jo sledeča odstopanja: 631 pri d o l ž i n i ......................+ 8 mm 632 pri š i r in i .......................... + 4 mm 633 pri d eb e lin i..................... + 2 mm 64 Izkrivljenost ploskev in robov ne sme presegati 6 mm. 65 Obtežba pri porušitvi mora ustre­ zati tč. 55. 7. Preiskava strešnikov 71 Vzorci, na katerih se izvede pre­ iskava, morajo resnično predstav­ ljati povpreček proizvodnje oziro­ ma dobave. V ta namen se odvzame po 10 strešnikov iz 5 različnih mest, kateri se po zvoku razdelijo v 5 skupin. Iz vsake take Skupine se nato brez posebnega izbiranja vzame po 5 strešnikov, skupno torej 25 strešnikov za vse pre­ iskave, ki jih predvidevajo ti predpisi. 711 Ce se izvršijo samo nekatere pre­ iskave, mora biti število odbranih vzorcev najm anj za 5 večje od števila vzorcev, ki so potrebni za izvedbo dotičnih preiskav. 712 Vsak odbrani vzorec je treba označiti s podpisom ali posebnim znakom. V kolikor se preiskave ne vrše n a licu mesita, je treba vzorce v primerno močnem za­ boju odpremliti zavodu za pre­ iskavo m ateriala obenem s sprem­ nim pismom, ki mora vsebovati sledeče podatke: popoln naslov stranke, ki naro­ ča. preiskavo; popoln naslov opekarne, ki je strešnik izdelala; gradbišče 8n objekt, za katere­ ga je strešnik nam enjeni; k ra j in datum odvzema vzor­ cev; vrsta strešnikov: količina strešnikov, iz katere s0 bili vzorci odvzeti; podpis alfi znak, s katerim so bili označeni odvzeiti vzorčil; vrste preiskav, ki naj se n a vzorcih izvrše. 72 R azvrstitev vzorcev V zavodu za preiskavo m ateria­ la se dostavljeni vzorca zopet raz­ vrate v 5 Skupin po avciku, n a ­ kar se glede n a zahteve preiskave razdelijo tako, da se vsaka pre­ iskava izvede n a enakem številu vzorcev 'iz vsake skupine. « 73 V elikost in oblika Velikost se ugotavlja n a 10 streš­ nikih. Posamezne dimenzije se merijo nia dveh mestih. Odločilno je tisto merjenje, ki izkazuje ve­ čje odstopanje od predpisanih di­ menzij. Posamezne mere se zao­ krožijo n a cele mm. 731 Izkrivljenost se ugotavlja tako, da se strešnik z licem položi n a prim em o ravno ploskev te r odmerijo razdalje od privzdiguj enega vogala do rav­ nine. 7311 Izkrivljenost robov se ugotovi tako, 'da se n a posa­ mezni rob položi ravno ravnilo in odmeri največje odstopanje robu od ravnila. 74 Vodopropusinost Vicidoprapusftnost se ugotavlja n a 5 strešnikih. Ob robovih strešni­ ka se napravijo 70 mm visoke stene, ki jih s primernim m ate­ rialom pritrdimo in zagostimo, tako da tvori strešnik dno tako nastale posode. Nato se v tako posodo nalije voda do 50 mm vi­ šine, računajoč od najglobljega dela dtrešnitoa, vendar m ora bati najvišji del strešnika vsaj 10 mm pad vodo. Prostor, v katerem se izvaja ta poskus, m ora im eti temp. + 18 do + 20° C in ozra­ čje relativne vlage 70 %. Pri opa­ zovanju, ki tra ja najdalj 6 ur, se ugotavlja kdaj so nastopile na spodnji strani strešnika vlaž­ ne lise, kdaj so se pojavile kap­ ljice in kdaj ie prišlo do kapa- n ja . Cas se računa od trenutka, ko smo nalili nad strešnik vodo. ,Stopnja vodcpropustnosbi se iz­ raža s količnikom, ki ga dobimo, č.a maks. diolbo opazovanja (to je 6) del/imo s dobo, v kateri je prišlo dio kapljanja. Za upora­ ben smatramo tak strešnik, pri katerem ni prišlo do kapljanja pred 2 urama, pri čemer je stop­ nja vodopropustnoslti 6/2 = 3. Stopnja propustnosti, mora biti torej vedno manjiša oid 3. Posa­ mezno nastopanje kapljic ne sme nastopati pred 1,5 utre. 75 Obstojnost na mrazu Obstainost na mrazu se ugotav­ lja n a 5 z vodo napojenih streš­ nikih. Strešniki se najprej dO sta l­ ne teže suše pri tem peraturi 105 do 110° C. Po ohlalitvi n a suhem prostemu se stehtajo s točnostjo 1 gr., nakar Se postavijo v vo­ do s tem peraturo 15 do 20° C do polovične širine. Po preteku dveh ur se voda doli j e do 3/4 širine, po ponovnih 22 urah se dolije toliko vode, da so strešniki po­ polnoma pod vodo. Nato se iz­ postavijo 15 krat zmranjenju pri tem peraturi — 15 do — 20° C iin to vsakokrat za dobo 5 ur. Med vsako fazo 'zmrzovanja se za 5 ur vložijo v vodo sobne tempera­ ture. Ako se po tem postopku ne pojavijo nobeni znaki zmrznje- n ja t. j. luščenje ali razpadanje, se smatra, da je strešnik obstojen na mrazu. Poškodbe vsled zmrzovanja se morejo v sumljivih primerih ugo­ toviti s prim erjanjem teže suhih strešnikov pTed nam akanjem in teže osušenih strešnikov po zmr­ zovanju. Sprememba v teži ne sme biti večja od 3%. V izvidu o preiskavi obstojnosti n a mraizu je potrebno navesti, po katerem ciklusu zmrzovanja so se poka­ zale prve poškodbe. 76 Odpornost proti udarcu Odpornost proti udarcu se ugo­ tavlja n a 5 suhih strešnikih. Strešnik se postavi na valjasta le­ žišča v razdalji 20 do 30 cm, na isti način kot pri ugotavljanju upogibne trdnosti, le da tu ni potrebno napraviti na strešnikih mavčnih brakov. Iz višine 25 cm se nato spusta na sredo strešni­ ka jeklena krogla teže 500 gr. Strešnik se pri tem ne sme raz­ biti. 77 Trdnost pri upogibu Trdnost pri upogibu se ugotav­ lja na 5 suhih strešnikih. Streš­ niki se posamezno vstavljajo v preizkuševalni stroj z razdaljo podpor, ki ustreza vršti strešni­ ka. Obremenitev se vrši v sredi­ ni razpona na gornji s tran i pre­ ko posebnega ležišča. Ležišča so valjaste oblike premera 20 do bo mm ali prizmatična z zaobljenimi robovi. Od teh ležišč m arata biti dve vrtljivi ravnini pravokotni na dolžino Strešnika. Zaradi enako­ merne porazdelitve obremenitve je potrebno na spodnji strani strešnikov napraviti mavčne tra­ kove v ustrezni razdalji in sicer 20 mm široke in 5 mm visoke. Obremenitev se mora vršiti ena­ komerno stopmjujočie brez sun­ kov s hitrostjo največ 5 kg/sek. 771 Meri se sila v kg, p ri kateri na­ stopi prelom. 772 Srednja vrednost se določi z arit­ metično sredino petih posamez­ nih rezultatov. Minimalna trd­ nost pri upogibu je najslabši po­ samezni rezultat od petih pois- kusov. 78 Izločanje apna Fet tsrešnikov se pusti ležati dve uri v vodi. Nato se pustijo 14 dni v prostoru z relativno vla­ go 100%. Ves ta čas ne smejo strešniki izkazati nikakega lušče­ nja ali razpadanja ter pojavlja­ n ja apna. 70 Izločanje soli Vsebina magnezijevega sulfata se ugotovi tako, da se drobno zmlet strešnik preseje na situ z 1600 luknjicami na 1 dm2, nakar se z ekstrakcijo ugotovi vsebina Mg- C 0 4, ki ne sme biti večja od 0,05%. 791 Ugotavljanje magnezijeva sul­ fata je treba posebej zahtevati i sicer le tedaj, če ohstoja za to upravičen sum. Poleg omenjenega teksta vsebuje predlog tega standarda še poglavja o pogojih za dobavo strešnikov, upo­ rabnost poškodovanih strešnikov in navodila o načinu pokrivanja streh.