Mnišfto In oprasništso:
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
tsbaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.	»
Rokopisi se ne vračajo.
g uredništvom se more govoriti rmfc dan od il.—12. ure dopold.
Telefon St. Iia
Neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo
Earofalna listo:
Celo leto.................12 k
Pol leta..................6 K
četn leta.............3 K
Mesečno...............1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 43.
Lep dan»
Maribor, 15. aprila,
Vreme včerajšnji dan ni bilo posebno prijetno. Nebo je bilo sicer vedro, toda pihal je zelo hladen veter, ki je skvaril vsako veselje nad bivanjem v prirodi. Vendar je bil včerajšnji dan za nas lep dan. Vremensko vprašanje je sicer zelo važno, kajti eno neprijetno jutro zamori lahko mnogo, vendar je za nas to bolj postranskega pom.e,na. Nas briga veliko bolj politično vreme, našo politično življenje, za to nas tudi vreme samo v tolikor zanima, v kolikor je ugodno za naše politične razmerte in odnoštaje. In včerajšnji dan je ravno v tem oziru bil lep dan in sadovi neštetih zlatih naukov, ki so jih povedali priznani naši' voditelji in organizatorji, gotovo ne bodo izostali. Shod župianov, občinskih odbornikov in tajnikov, ki se je vršil včeraj v Mariboru, se je krasno obnesel. Dvorana Katoliškega delavskega društva je bila polna županov in sploh občinskih zastopnikov ter nekaterih drugih gostov, ko je dr. Korošec v imenu S. K. Z. otvoril zborovanje in s pozdravom na navzoče kratko označil pomen shoda.
Proti m a ž a r s k e m u n a s! i 1 j u.
Porabil je dr. Korošec to priliko, ko so bili ravno zbrani zastopniki naših avtonomnih oblasti, da je dal duška svojemu ogorčenju nad zatirapijem vsac ke avtonomije na Hrvaškem, Med velikim navdušenjem je bila koj v pričetku sprejeta resolucija, ki strogo obsoja m&žarska naSilstva ,na Hrvapjkem in ostro protestira proti Čuvajevemu komisiarijatu.
Pred a jv a, n j a.
In potem je vršilo predavanje za predavanjem. Vsakemu so zbrani sledili z velikim zanimanjem in s svojo pozornostjo pokazali, da umejo važnost prireditve. za katero gre S. K, Z. gotovo vsa čast in hvala.
Kot prvi je dobil, zelo živahno pozdravljen, besedo dr. Krek.
Govor dr, Krek a.
Razpravljal je o zgodovinskem razvoju Avstrijske občinske samouprave in kritično obdelal dotične zakone. Že od Časa Marij Herezije ih tudi pozneje do leta 1848 je vladala v Avstriji centralistična smer, vse vladati iz Dunaja po nemški komandi; torej v
Maribor, dne 15 aprila 1912.
tem. času ni bilo za občinsko samoupravo lepega vremena, Leta 1848 je prodrla v širše ljudske mase misel nekakega osvobodenja, iZjavršelo je po vsej Avstriji, ker ljudstvo je zahtevalo, kar mu gre po naravnem zakonu. Kakor je v vseh časih in ipri vseh narodih imela vsaka posamezna družina svojega družinskega glavarja, tako je bilo že od vseh časov sem popolnoma naravno, da se je več družin združilo v eno srenjo in tej srenji ali občini je načeloval mož, katerega, so si izvolili iz svoje sredine, ki je /Vžival zaupanje vseh v eno srenjo ali občino združenih družin. In če se vprašhmo, kdo je bil poprej, ali država ali občina, je odgovor, da je bila občina poprej, kakor država. Ni še bilo Avstrije, ali občine so že bile, sp že obstojale. Država ima potemtakem le nar logo priznati zakonito samoupravo in v tem smislu uravnati občinski delokrog. Leta 1849i imamo prvi državni občinski zakon. Do omenjenega leta je gospodovala pri nas razna gospjoska, podaniki so bili podloženi raznim oblastim, grajščinam, plemenitašem. Zahteva po samostojni občinski upravi je naletela na najodlocnejši odpor od strani teh mogotcev, kajti čisto naravno je, da se je upiral grajščak, pripoznati župana kot svojo oblast, ker je vendar On bil do tedaj samostojen mogotec. Da bi on sedaj sprejemal od župana ukaze, da bi se mu moral pokoriti, sam kandidirati itd, mu ni šlo v glavo. Upirali so se ti graj-ščaki vsakemu poskusu, dati občinam tiste pravice, katere je do tedaj edino le op slam izvrševal. Ali leto 1848 je prineslo osvobodenje ,teh šipon. Niso ; se mogli upirati tej odločni zahtevi avstrijskih narodov po nekaki samoupravi in tako vidimo, da je izišel 1. 1849i prvi državni zakon, ki določa, kako naj bodo občine urejene. Ta zakon torej že pomenja en kos svobode. Nekoliko so ga spremenili že 1. 1850. Sedanji občinski zakon je stopil v veljavo leta 1862. Pod ministrstvom Schmerlinga se je spravila državna in deželna vlada z občinsko upravo v nekako soglasje, zakon se je prikrojil zahtevam različnih dežel in tako je bil potrjen takozvani okvirni zakon leta 1864 za Štajersko. Tri leta pozneje in sicer leta 1867, se je dala deželnim zborom izključna pravica dajati postave občinam. Glasom tega določila, pristoja, edino le deželnim zborom pravica, spreminjati na obstoječem občinskem redu in državni zbor nima pri tem nobene zakodnodajne pravice. Tudi državni občinski zakon leta 1862 je prišel pravzaprav ob veljavo.
Letnik IV.
Govornik je nato obravnaval načela sedaj veljavnega občinskega reda. Povdarjal je, da se morar mo boriti proti tistim, kateri trdijo, i da ima občina svoje prajvice od države, ne pa sama iz sebe. Pojasnil je protislovje glede na občane, raztrgal pojem domovinske pravice, ki se je sestavil samo iz državnih interesov, zavoljo vojaštva in preskrbe ubožcev, ko-nečno pa podrobno razložil, kako je omejena občinska samouprava po državni oblasti in po okrajnih za-stopih, oziroma deželnih odborih. Primerjal je v glavnih potezah naš občipski zakon s švicarskim in pa pruskim. Tjudi vsebino občinskega delokroga je kritično obdelal.
Pb zaključku svojih izvajjapj jejte j al gjovotrnifc:
Župani! Imeti morate železno hrbtišče, kame-notrde butie.e, kot hrast močne tilnike, ne uklonite se, da z vso energijo odvrnete tiste, ki podirajo vašo samostojnost, ki vas politično ubijajo, zato se je treba držati enotne, kmečke stranke, ki edina vzbuja in o-življa vašo samozavest, vašo politično samostojnost, to je vaša Slovenska kmečka zveza in njeni poslanci, ki se bojujejo za vaše pravice. Živela vašia, obstrukcija! (Viharni klici : živijo obstrukcija! Govorniku burno ploskajo.)
Roškar govori.
Kot drug govornik je razpravljal poslanec gospod Roškar o domovinski pravici in ubožni oskrbi, Rajzlaga! je občinsko novelo iz leta 1806, njeno važnost in veliko potrebo ter povdarjal, da se je z njo vsaj deloma spopolnila velikanska vrzel, ki je vladala dotlej v občinskem zakonodajstvu. Sicer obsega ta novela samo devet paragrafov, a vendar pomenja velik korak napredka v prilog občinalm, posebno še p,a, kmečkim občinama Treba le, da se župan, kot vesten gospodar v polni meri poslužuje te novele ter skrbno vodi zapisnik v tujini živečih občanov, da zamore tako napraviti pravočasno prošnje za vobčenje v dru gib občinah deset let bivajočih občanofv. Na podlagi lastnih izkušenj je navajal govornik slučaje, s kakšnimi težkočami še imajo boriti naši župani, predno dosetžfjo, da se kakšno mestno ali industrijsko občino prisili, da ustreže tozadevni prošnji za sprejem v domovinsko zvezo, ker oblasti žalibog kaj rade razsodijo v prilog mestnim občinam.
Govor poslanca gospoda Roškarja je bil izrazilo poučen, in velezanimiv.. Dolgotrajno ploskanje in navdušeni ,,živijo“-klici mu je bilo v zahvalo.
POI>LlwTKK. f Dr. Jakob Šket
Prijatelju v spomin.
Piše dr. U Arnejc,
Zopet je legel v grob steber korotanski. Tri finančne ministre je v kratkem času izgubila družba sv.. Mohorja: Simona Janežiča, prof. Apiha in zdaj je, jima sledil tudi Šket. iTakih marljivih gospodarjev in natančnih računarjev, kakphšni so bili ti trije in kakoršne zahteva tako velik zavod, je malo, in težko bo odboru najti Šketu vrednega naslednika.
Sketova smrt pa pomeni izgubo za vse Koruta-ne. Malo je izven koroških mej olikancev, katerih duševno obzorje sega tako daleč,, da bi se zavedali historičnega pomena vojvodine Koroške, in ki bi vedeli, da je zgodovina nekdanje koroške velevojvodine zgodovina slovenskega naroda, ki bi jim prišlo na um, da se pravi, prihajati na: pomoč koroškim Slovencem delovati za slovensko sredotočje, boriti se za obstane!; slovenskega naroda sploh.
Malo jih je, ki se spominjajo narodne svoje dolžnosti s tem, da prihajajo na pomoč bodisi gmotno, bodisi duševno koroškim Slovencem, še redkejše pa so sejani Slovenski olikanci, ki bi posvetili vse svoje sile in vse svoje življenje krasni, starodavni domovini Slovencev, mični Koroški.
Po škofu A. M. Slomšku dolgo ni bilo znamenitejšega štajerskega Slovenca, ki bi bil deloval na, Koroškem. Zadnja desetletja so nam prinesita dva taka moža: nepozabljivega mojega učitelja na beljaški gimnaziji prof. 'Josipa Lendovška, ppobuditelja gornje Koroške, ki je moral že leta 1805 leči v pjrerani grob ih dr. Jakob Šketa.
Rojen leta 1852 dne 1. majnika na Sladki gori blizu Šmarja pri Jelšah, je rajni Šket dovršil svoje gimnazijske nauke v Mariboru, kjer je Vedno bil e-
den izmed najpridnejših učencev, vseučilišče pa v Gradcu, kjer je bil učenec Krekov v slavistiki, Kara-janov in Körglnov v Ulesičevi filologiji. Slušal je potem tuldi Sdhenlda star. in ScbönRacha. ; V svojih vseučiliških letih je bil zaradi svoje izredne marljivosti ljubljenec proiedorja dr. Kreka, ki je pridnost cenil nad vse.
S svojo vstrajnostjo je jako hitro dovršil svoje nauke in bil je že suplent kot naslednik! Antona Janežiča na celovški gimnaziii, ko je zašumel vihar 1. 1877 na Balkanu. Tedaj je moral mladi dr. Šket pustiti poučevanje in šel se je kot poročnik celo 1’eto bojevat z avstrijsko vojsko za, svobodo rialih bosanskih rojakov, kakor je bila to usoda marsikaterega Slovenca v tistih letih.
K sreči se njegovo mesto v Celovcu tačas ni razpisalo. Se v vojski se je peiČal s knjigami in jedva je prišel v Celovec nazaj, je izpopolnil in razširil svoj izpit po zahtevah razpisa in bil1 leta 1878 imenovan profesorjem na celovški gimnaziji za; slovenščino in klasična jezika. Kot tak je deloval) do svoje upokojitve leta 1908, pri kateri je za svojo res mnogoletno, zaslužno delovanje dobil naslov vladnega svetnika..
Kot profesor je bil čez vso natančnost natančen. Vsako uro točno, ko je zazvonilo, v razredu in natančno pripravljen, zahteval je Mo marljivost in natančnost tudi od svojih učencev. Pri svoji pridnosti je seveda imel jako obširno znanje, je pa tudi ofd svojih učencev zahteval več kot polovično znanje. A gorje mu, kdor se bi bil pri njem zanemarjal!
„Slovel je kot učitelj“, piše koroški >„Mir“, „po svojem temeljitem znanju in po odločni disciplini, ki jo je znal med dijaki vzdrževati, ali kratko rečeno, bil je dosledno objektiven in jako strog, kar mu je pa po krivici — vzelo ljubezen marsikaterega učep-ca, zlasti izmed mHajdih Slovencev. Po krivici, pravim, ga je marsikateri bivši učenec slabo cenil, kajti bil je v dnu svojega srca blaga duša, ki je za u-
čenoe na tihem in brez zvonenja več storil, nego so dijaki sami mislili in vedeli. Se le kdor je imel priložnost delj ča;sa prijatelj,dko ž njim občevati, ta ga je spoznal od prave strani.
Čarna kokos.
Prekmiirska narodna.	,
Ednok je bio eden člirmak, pa je preci male dece. Poleg njega je pa živo eden kmet, š(teri je jako bogati bio. K torni bogaci je sirmak odo na delo. Nej je proso driige plače, liki je rad bio, či je strošek dobo. Te sta se pa te sirmak pa bogateč tak spoznala, pa eden z ovin tak zdobra bila, ka je sirmak:,, gda njemi je žena pa (zopet) dete porodial, proso bogaca, ka bi je s krsta zdigno. Bogateč je to privolo, pa njemi je dirmak zaten ešče raj odo na delo pomagat.
Večkrat se je zgodilo, ka so deda pitala sirma-ka, gda je 'domo z dela prišeo, ka njin je pjrineso. Gda je pa ednok šo bogaci svinje klat, ka so koline meh, te so ga pa deca prosila, na.j njin kaj jesti prinese.
Sirmak bi jako rad spuno deci želo, samo ka je bogaci nej viipao povedati, naj njegovoj deci kaj pošle; skrivoma pa tildi nebi rad jemao, zato <ka je bio pošteni. Dosta si je zato premišjavao, ka bi naj včino. Nazadnje si je premislo. Gda so najmre večerjo imeli, te je on nikaj šteo jesti. Računao si je, ka či nikaj nede jo, te njemi že bogateč znan da kaj, ka de domo neseo, pa nadeli deco.
Bogateč je pri večerji nošo vsakojačke jestvine pred sirmaka, te je pa nikaj nej Šteo jesti. Bogaci se je to čiidno vidio, pa je pitao:
—	Kuma, zakaj pa vi nikaj ne jejte ? Eli se van ne vidi hrana, ka van jo mi damo*?
Sirmak si je nato pogučao:
—	Kuma, lepo vas prosin, dnjes raj jes nikaj nebon jo, naj mi samo tfate kaj, ka bon domo neseo . . .
Po Rolkarjevem govoru — ura je kazala že precej čez poldne — je bil tečaj prekinjen. Udeleženci so se razkropili po mestu, tešit svoje lačne želodce.
Ob 542. uri popoldne se je tečaj nadaljeval.
Najprvo je govoril dr. Korošec.
Dr. Korošec goivori.
Cas je zelo odmerjen, ker se hočejo nekateri odpeljati s prvimi večernimi vlaki, zato se morajo go* vorniki zelo krajšati.
Dr. Korošec,, ki je povzel prvi besedo, je govoril o porotnih imenikih. Ker je pa hotel, da bi imeli gospodje, ki so prišli od daleč iz Ljubljane, več časa za svoja, predavanja, zato je svoja izvaja-zgIo s^r^il*
Za dr, Korošcem je predaval kranjski deželni odbornik idr. Pega n.
Dr. Pegan govori;
Tema, ki ga je imel dr, Pegan, je bil zelo obširen, tako da je govornik moral veliko izpustiti. V svojih izvajanjih je podal na podlagi svojih juridie-nih znanosti živahno sliko o občini in njenih sanitetnih organizacijah in dolžnostih. Povdarjal je, kako je treba občini in njenemu županu skrbeti za sanitarne razmere na cestah, poljih, stanovanjih, pri živilih in pri vodi. H koncu je omenjal tudi skrb občine za umobolne in ponesrečence ter pozival gospode župane, da tozadevno store v polni meri spoj o dolžnost, da se izognejo raznim neprijetnostim.
Predavanju je sledilo živahno pritrjevanje, v si smo bili veseli, da smo imeli v svoji sredi deželnega odbornika vojvodine Kra/njske, ki nam na ta način kaže, kako globoke so njene simpatije do nas.
i Dr. Leskovar govori.
Za dr. Peganom je prišel do besede dr. Leskovar. Govoril je o občini kot policijski oblasti. Obdelal je to snov na podlagi tozadevnih postav in je prav zanimivo raztolmačil pravice in dolžnosti, ki jih ima občina kot policijska oblast pri cestah, pi i osebni lastnini, poljih in vinogradih ter glede nravnosti (gostilne).
Kakor vsem drugim, so se tudi temu .govorniku zahvalili zbrani poslušalci z živajhnim rokoplosr kom.
Pišek govori.
Kot zadnji predavatelj je prišel do besede poslanec Pišek. Govoril je o občinskih sejah in posvetovanjih. Kot jiječleten župan je iz lastne skušnje na(š vedel razne zanimive točke iz občinskega uradovanja, oziraje se posebno na seje in druga posvetovanja.
Tudi temu predavanju je sledilo hvaležno pritrjevanje. S tem. je bila vrsta predavanj gotova. Prišli pa so do besede oni, ki so cel dan investo poslušali. Razvila se je zelo živahna debata.
Debata.
K debati so sle oglasili gg. Kozar, GradoŠek, Vraz, Vreže, Verstovšek, Lorber, dr. Pegan, Kolman, Zidafnšek. Razgovor je bil prav živahen in je pokazal, da so se udeleženci s skrbno pazljivostjo marsičesa novega naučili.
Dr. Korošec je nato z zahvalo -na govornike m tudi zveste poslušalce zaključil lepo zborovanje. Kar moramo s posebnim veseljem pozdraviti, je obljuba,
Sirmak je noj vtegno vöpovedati, ka je nakano, pa se je že bogateč ves razkačen zdro nadnjin:
—	Nezahvalen kodis, te ti je pa nej zadosta, ka ti tii davlen jesti, pa bi ti še domo davao?!
Sirmak njemi je nato dopovedan, ka on ne že-lej za sebe, liki za svojo deco, pa njemi je pravo, ka de raj on telko menje jo, naj samo kaj dobi, ka de di mo deci neseo, zato ka ga deca prosijo.
Bogara so obleteli čemer je, pa je Šo vö s hiže. Za en Časek je prineso edno hamico (pravi se tiidi šonka), jo je pred sirmaka vrgeo, pa pravo:
—	Na, či je resan tak, kak praviš, te to maš eden žaloš mesa, pa je nesi vragon!
Sirmak je zeo hamic, pa jo je neseo domo. Doma so se deca veselila, gda so vidla, ka je oča pri-neseo meso, pa so si pogučavala, ka do zaj ona tiidi jela meso, pa mela kotine.
Oča se je nato razjokao, pa pratvo:
—	Ravno san se san za toga volo trapo,_ naj bi li van mogeo kaj prinesti; pa to, ka san prinesol mi je velo kuma, naj nesen vragon.
Deco je na te reči ob i hi a žalost, pa so jako žalostna šla spat.
Na driigi den je sirmak že v zor je stano, si je tisto kamico djao na rame, pa je šo g vragon./
Na deveto noč je prišeo do poklenskoga grada. Tan je sklonkao po dveraj, pa pitah:
—	Eli san jes prišeo ta, kama sa\n nakano?
Vratar ga je pitao:
—	„Kama si nakano?
On je pa odgovoro:
— Moj kuma mi je dao ete žaloš mesa, pa mi je velo, naj ga nesen vragi. Jes sam pa takši Človek, ka nikaj lučkoga nebi rad prisebi zadržao, zato želen spuniti mojega kumo zapoved.
Vratar njemi je nato pravo:
—	Prijateo, dobro si prišeo. Samo malo počakaj, ka jes prie moren iti pitat nagega gospoda, či to gorzeme ali nej.
Gda je vratar nezaj prišeo, je pravo sirmaki :
—	Odi človek notri! Jako je naš gospod veseli, ka si njemi ti tisti dar prineso, šteroga bi znan ti san bole nüciao, kak on.
(Konec prih.)
ki jo je ob koncu izrekel dr, Korošlec, da se bodo taki shodi vršili po vseh okrajih. Bog daj prav mnogo sreče !
Konec stavke«
Dalj nego pet tednov se je vršila generalna stavka angleških premogarjev, ki so jo podpirali tudi drugi delavci na Angleškem in izven Angleškega. Na veliko soboto popoldne je sklenila narodna konferenca, angleških premogarjev z večino 440 glasov proti 125 glasovom, pozvati delavce vseh prčmogo-kopnih revirjev, da začno takoj z delom. Samot ' zastopniki revirjev Lancashire in Jorkshire e(d glasovali za to, da se nadaljuje starka. In jaktično so že povsod začeli' z delom. Le v, nekaterih premogokopih se nekaj Časa pač ne bo moglo delati, ker so posamezni rovi v takem neredu, da bi ne bilo varno delati v njih.
In danes pač lahko napravimo vsaj približno bilanco tega velikega boja, ‘ki je pogubno in uničevalno učinkoval na vse panoge gospodarskega življenja, ne samo na Angleškem, temveč tudi v drugih deželah.
Delavci so izgubili za, časa stavke svoje mezde, ki jih cenijo na 8 do 9 milijonov funtov šterlingov, to je 192 do 22,6 milijonov kron. Skoraj polovico tega so pokrili s kapitalom, ki so ga imeli pripravljenega z,a stavko in pa s privatnimi prihranki. Kar se ostale poloviqe izgube na mezdi tiče, so se morali delavci deloma zadolžiti, deloma so morali omejiti kori sum, le kar je zopet slabo vplivalo na razne panoge produkcije. Delavci sicer niso doživeli popolnega poraza, a vendar so pa dosegli le malo ali pa nič tistega, kar so zahtevali. In nepobitno dejstvo je, da je delavstvo vedno bolj nezadovoljno s svojimi voditelji; delavci so namreč večinoma mnenja, da s stavko niso več dosegli, nego zakon, ki bo najbrže ostal na papirju in le težko kedaj prišel v veljavo. Delavci v North-umberlandù in v različnih delih Wa/lesa hočejo celo v majski konferenci predlagati, da izstopijo iz rudarske zveze in v Yorkshire so delavci od svbjih voditeljev celo zahtevali, naj odstopijo, češ,- da so izdali in prodali interese premogarjev. Delavstvo sicer tolažijo s tem, da se bo dosedanji gospoldjarski boj izpremenil v političnega, ki se naj izvojuje na parlamentarnih ^ tleh, vendar je pa to naziranje nekoliko preoptimistično, vsaj za onega, ki pozna ustroj današnjega parlamentarizma. Sicer je bila ta pot tudi že prej odprta, predno so začeli s tem velikanskim gospodarskim bojem, ki je uničil toliko gospodarskega dela.
Ce si predočimo le nekoliko učinke tega gospodarskega boja na industrijo, tedaj še le prav spoznamo obseg in gospodarski jpomen te nekrvave vojne. Iz angleških premogokopov 'dobh na leto 260 milijonov ton premoga, torej 5 milijonov ton na, teden. V teji petih, oziroma šestih tednih, se je dobilo 30 milijonov ton premoga manj nego sicer,, kar reprezentira vrednost 12 milijonov funtov šterlingov. Ven dar pa od te zmanjšane produkcije niso imeli veletrgovci znatne škode, ker so imeli pri izbruhu stavke velike zaloge premoga in ker so potem ogromno zvišali ceno premogu, kar so posebno čutili nižji sloji. Izvoz premoga je zelo trpel. Iz pristanišč južnega Walesa se je meseca marca letošnjega leta izvozilo 1,584.525 ton manj nego meseca marca preteklega leta. Iz Newcastla niso, zadnji teden meseca/ marca izvozili niti ene tone premoga, dočim so lansko leto v tem tednu izvozili 134.885 ton. Izvoz je pred vsem zaradi tega trpel, ker so skoraj ves premog doma vporabili. Konsument! pa niso le trpeli v sled visokih cen premoga, najpogubnejše je učinkovala o-kolščinai, da so železnice omejile svoj promet. Konsument ni mogel dobiti niti najpotrebnejšega; Če je pa že hotel imeti, je moral plačevati ogromne svote. Ker so pa železniške uprave omejile svoj promet, so morale odpustiti zopet tisoče in tisoče delavcev, ki so še danes brez kruha.
Največ je pa trpela keramična in železna instai a. Ko je stavka komaj en teden trajala, je bilo v petih mestih, kjer dvete keramična industrija 60 tisoč csieb brez zaslužka. Ravno talko uničevalno je učinkovala stavka na produkcije surovega železa. V 14 dneh so pogasili skoro vse plavže. Najbolj značilno sliko v tem oziru nam daje Cleveland, kjer se je v normalnih časih produciralo dnevno 10.000 ton surovega železa, dočim se danes producira komaj 700 ton. Trajalo bo pa nedvomno Še najmanj 14 dni, da bodo plavži začeli zopet normalno delati.
Tudi tekstilna induštrijla je precej Trpela. In škodo, ki jo je ta industrija utrpela, cenijo na skoraj 50 milijonov funtov šterlingov. Pri tem je vracunje-ha manjša produkcija, izguba delavcev na mezdi, v-poraba prihrankov itd.
Toda vsa ta izguba ne zadene toliko kapitalistov, kakor nižjih slojev, konsumentov. Londonska borza je pač najboljše merilo za to. Skoraj vse industrijske akcije so ostale za časa stavke v kurzu neizpremenjene ; akcije premogovnih družb niso prav nič trpele, papirji metalurgične industrijo so dosegli najvišje kurze v letu, papirji tekstilne industrije so ostali skoraj enizpremenjeni.
Končni efekt stavke je, da velekapital ni utrpel nobene škode, v‘eč so pa utrpeli delavci ogromno Škodo, ker so vporabili svoje milijonske rezerve in prihranke ter še še zadolžili. Utrpeli so pa tudi’ konsu-menti — med katere spadajo pred vsem nižji sloii — nedogledno škodo.
Politični pregled.
Ogrsko.
Iz Rima poročajo, da je papež 'dovolil ustanovitev nove, grškio-katoliške škofije na Ogrskem. Ta nova škofija bo obsegala vse skupaj 127 župnij s.180 tisoč verniki. — V zbornici so pričeli Justhofvei z obstrukcijo.
Stranka prava.
Dne 11. t. m. je bila v Splitu številno obiskana seja eksekutivnega odbora hrvaške stranke prava, kateri so prisostvovali tudi dalmatinski pravaški državni in deželni poslanci.
Na predlog državnega poslanca Prodana so bile sprejete tri resolucije:
Prva resolucija pozdravlja hrvaške brate onkraj Velebita ter izjavlja solidarnost dalmatinskih Hrvatov z njihovim bojem.
Druga resolucija izjavlja, da so pravaši pripravljeni sodelovati z vsemi hrvaškimi in srbskimi brati v varstvo ogrožene hrvaške domovine, ki računa pri tem tudi na pomoč1 bratskega slovenskega naroda.
Tretja resolucija zahteva, da poslanci, zastopniki naroda v parlamentu, v delegacijah in v drugih ustavnih zborih podvzamejo vse potrebne korake, da se enkrat konča mažarski režim z nasilnostmi onkraj Leite. Končno poživlja resolucija hrv'aški narod, naj podpira svoje poslance v boju za; pravice hrvaškega naroda.
Bosna in Hercegovina.
V okraju Tuzla je v drugi kuriji izvoljen v bosanski sabor skupni hrvaški kandidat Vekoslav Je-lavič, urednik „Hrvatske Zajednice.“
Raznoterosti.
Birmovanje v celjski dekaniji bo: dne 29. junija) v župnijski c.erkvi v Celju, dne 30. junija v Marijini cerk(vi v Celju, dne 1. julija v Grižah, dne 2. julija v Teharjih, dne 3. julija v Žalcu, dne 4. jul. na Polzeli.
Drž. poslanec baron Rolsberg jo odložil svoj državnozborski mandat.' Umakniti se hoče sploh iz političnega življenja.
Dr. Mencinger umrl. Zibani slovenski pisatelj dr. Mencinger je dne 12. t. m. popoldne ,na Krškem umrl. Pogreb je bil v nedeljo dne 14. t. m., popoldne ob 4. uri.
Nemškutarje je sram. Kakor izvemo iz gotovega vira, je mariborske Nemce naravnost sram, da njihovo glasilo, „Marburgerca,“, tako grdo piše o,naših zborovanjih v okolici. Slišali smo že izjavo rojenega Nemca, ki je rekel, da od takega revolveržur-nala ni nič boljšega pričakovati! Je pač „JMarbur-gerca“ glasilo spodnještajerske nemšikutarije in od nemškutarja ni pričakovati drugega kot nesramnost. Neznačajnež je navadno tudi propalica,.
Shod županov. Na shodu županov, kateri se je vršil včeraj in o katerem poročamo na drugem me. stu, se je posebno opažalo, kako so naši možje demonstrativno ploskali dr. Kreku, in dr. Peganu. To je brezdvomno najlepši dokaz, da misel združene Slovenije na Spodnjem Štajerskem vedno bolj napreduje. Upajmo, da, če bomo imeli vedno take voditelje, kakor jih imamo sedaj na Kranjskem, se bo naša misel uresničila.
Slovenskim obrtnikom! Živimo v dobi stanovskih združenj in organizacij. Vsaka organizacija temelji na gotovem programu, kajti brez'programa ni organizacije. Kakšnega pomena pa so organizacije na temelju zdravega progrtama, to vidi vsakdo, kdor zasleduje več Časa njihovo mbe. Da ne bom našteval številnih nastopov in vspehov delavstva, M se ima za vse, kar ima, zahvaliti le. svoji organizaciji, je treba le nekoliko pogledati, kaj se godi okrog nas po avetu. To bi rad predočil našim obrtnikom, kateri so tako malo pristopni za stanovsko organizacijo. Res nekaj nerazumljivega. V času, ko je še Vajenec, ali osobito, ko postane že pomočnik, ali obrtniški delavec, mu je ta pojm umljiv. 'Žrtvuje zanj svoj prosti čas in po možnosti prispeva gmotno k stvari, katero zasleduje njegova organizacija. A k0 dobi enkrat priliko, ali pa tudi če le slučaj nanese, da postane samostojen, zgubi naenkrat pojm o organizaciji in to ne morda radi tega, ker se stanovsko križajo pačeta in koristi, ampak le zaradi tega, ker si domneva, da bo s svojo pridnostjo ali pa s svojo spretnostjo kljuboval vsemu. S tem pa, da svoje duševne in fizične moči žrtvuje ne toliko v to, da bi sebi koristil, ampak veliko bolj v to, da tekmuje sl svojim tovarišem, porabi najboljši del svojih moči. Pri svojem delu in v svoji strasti sam ne zapa\zi, kedaj so začele njegove moči pešati, ampak dela naprej toliko časa, da popolnoma Obnemore. In to dela stan, ki je že v srednjem veku imel vodilno mesto v meščanskem življenju? Raizmere so se sicer spremenile, takoimeno-vani „cunfti“ so se preživeli in po njih načelih ni danes več mogoče imeti organizacije, toda obrtniki so pa vendar še do danes ostali. Da pia ti svoj poklic in svojo stroko na temelju današnjega razvoja vršijo in ohranijo, za to je trebla poskrbeti. Različna rokodelstva so se sicer vsled tehničnih iznajdb popolnoma odpravila, druga so pai ravno radi tega razvoja nastala, tako da je brezdvomno, da je še vedno mogoče obrtništvo ohraniti kot samostojen stan, a
glavni pogoj je zlasti pri nas — lastna organizacija. Da bi se pa enkrat že tudi na slosvendikem Staler ju napravil začetek obrtni organizaciji, s k)atero bi se zajezil naval, ki hoče ta stan zatreti, V ta > namen sklicuje Oböe-slovensko obrtno društvo v Celju na binkostni pondeljek prvi spodnještajerski obrtni shod, pri katerem nas bodo posetili, kakor upamo, tudi tovariši izven Štajerske, 'Na tem shodu se bodo razpravljale same strogo stanovske zadeve, zato je naravnost dolžnost obrtništva, da se tega prvega svojega shoda na slovenskem Štajerskem v najobilnejši meri udeleži in s tem pokaže, da se zaveda svojega stanovskega ponosa in se hoče za obstoj svojega stanu krepko boriti. — Obrtnik«
Občni zbor kmetijske družbe in „Narodni List“. V „Narodnem Listu“ je značilno poročilo o občnem zboru štajerske kmetijske družbe. Namesto, da bi poročevalec bičal nezdrave razmere v družbi, se spra^ vi zopet na slovenske zastopnike, ker so pristaši S. K, Z, Smešno je nazadnje hvalisanje nekega Jarnovi-ča, Petovarja in drugih liberalcev, ki molčijo vedno kakor grob, in k večjemu hvalijo nemške gospode. Ce pa povedo delegati-pristaši S, K. Z. Gradčanom v o-braz pred drugimi nemškimi kmeti, kako krivico delajo vedno slovenskemu Spodnjemu Stajerju, se še najde kako politično revče, da zagovarja nemško gospodo, samo, ■ da bi se ji prikupil in še več žrl zar stonj. Hinavci, enkrat še tožite v svojih listih o zapostavljanj □ slovenskega ljudstva! Kaj napadate ném-škutarijo in deželne zadeve, če celo mečete polena pod noge tistim, ki si upajo to, kar Čuti cel slovenski Spodnji Stajer, povedati tudi očitno na primernem mestu, Se-le odkar pristaši S. K, Z, zahajajo na občne zbore, so zvedeli zgoraj o krivicah, ki se nam gode; liberalci se sploh ne zglasijo v tem smislu in se pritožujejo le med seboj, ce so se že nasrkali dobrega vinca ali piva. Nam se pač ne zdi vredno, zagovarjati naših delegatov, ker vemo, da so dobro rešili svojo nalogo, sicer bi se ne bilo treba tako zagovarjati vsem raznim Činovnikom naRoškarjeva izvajanja, ki so bila utemeljena. Verjamemo, da tudi ni bilo prijetno za strastnega liberalČLa, da je poslanec dr. Verstovšek prav uspešno zavrnil Girstmaverja glede slovenske obstrukcije; zamašil je vsem nemškim na sprotniköm usta, da si nisoveČ upali napadati slovenske obstrukcije in slovenskih poslancev. Seveda bi bilo vsem slovenskim Terzitom prav ljubo, če bi bili napadali Nemci slovenske poslance.
Glasba. Anton Kosi:	Venček troglasnih narod-
nih' pesmi za šolo in dom“, II. zvezek. Pesmice so sestavljene v obliki venca, vendar tako, da se lahko vsaka za-se poje. To je tudi potrebno, ako hočemo prepevati vse besedne kitice, sicer bi bil venček predolg in ga je mogoče izvajati le tako, da se poje od vsake pesmice le prvi tekst. Postavljene so za tri ženske ali moške glasove; oblika, ki mi v obče ugaja. Na deželi je dostikrat težko najti visokih sopranov in tenorov, kakor tudi nizkih basov. Troglasni stavek pa je izvedljiv v zgolj srednjih legali. In če narodni pevec včasih kaj „po svoje“ zavije (in to pravico ima, saj so pesmice njegove), to ne moti harmonije. Harmonizacija tudi ni Prokrustejeva postelja, temveč le nekako navodilo do ubranega petja, V tem oziru pa bo Kosijeva harmonizacija čisto dobro služila in se zna marsikatera pesmica 'še bolj prikupiti in razširiti kot dosedaj. Ko se to posreči, pa bo imel g, nadučitelj veselje, da ni pripomogel le na gospodarskem polju kot vzoren gospodar in pisatelj, da pl pripomogel le kot mladinski pisatelj, učitelj, prireditelj druž-binskih shodov itd., k ljudski izobrazbi, temveč, da se je pojavil tudi srečno kot harmouizator narodne pesmi, — Dr, Anton Schwab,
Mlekarski tečaj za ženske. Deželni odbor na Kranjskem priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za ženske, ki bo trajal od 'dne 15. aprila do dne 15. julija 19*12. Namen tega tečaja je ženske učiti molže in krmljenja živine, kakor tudi večbati jih v ravnanju z mlekom, v preiskovanju mleka, 'dalje v izdelovanju masla in mehkega sira ter v pomivanju posode inv snaženju mlekaren. V tečaj se sprejme 12 učepk, ki jim preskrbi deželni odbor kranjski prosto stanovanje na Vrhniki in plača polovico stroškov za hrano, ld jo bo dala gospodinjska šola na Vrhniki za 1 K na dan.
Nova priprava proti toči. Marsikatera sredstva so se že poskusila in uporabljala v to, da bi se pri bližajočih se nevihtah odstranila nevarnost toče, ki je večkrat vzrok velikanske bede med prebivalstvom. Sedaj se je baje posrečilo francoskemu fiziku Beau-champu po dolgih študijah iznajti aparat, ki baje odpravlja točo. Po njegovi teoriji namreč toča ne more nastati brez nevihte, a tudi nevihta je odvisna od množine elektricitete, ki se nahaja v zraku. Cim več je elektricitete v zraku, tem večja je nevihta, Da se pa odpravi nevarnost nevihte, se mora odvzeti zraku elektriciteta, To delo pa naj bi izvršil Beaucham-pov aparat. Ta aparat mora biti postavljen visoko v zraku, je jako enostaven ter odpeljuje zračno elektriko v vodo, kjer postaja neškodljiva. En tak aparat so postavili na Eiffelnov stolp v Parizu, ki je 800 m visok. Beauchamp trdi, da vpliva ta-le aparat na 10 kilometrov v okrožju. Naredili so se s tem aparatom že poskusi v takih krajih, kjer je vedno bila vsako leto toča, Sedaj pa ni bilo v onih krajih že tri leta prav nič toče, to je od onega časa, ko so postavili take aparate, katerim pravijo „Niagaira-aparat.“
Zrakoplovna tekma Peking—Pariz.	Pariški
„Matin“ razpisuje 300.000 frankov nagrade za zrakoplovno tekmo Peking—Pariz., Puta ' gre :	Peking,
Charbin, Irkutsk, Tomsk, Moskva, Varšava, Dunaj, Trst, Benetke, Genova, Marselj, Lion, Pariz. Prvo darilo znaša 1155.000 frankov.
Štajersko.
Maribor. Tu je bil obsojen 261etni Franc Fi-javž, bivši trgovec v Studenicah, zaradi konkurza na 14 dni zapora.
Maribor. V prihodnjih dneh bo pobiral usmiljeni brat graške bolnišnice po našem mestu navadne vsakoletne darove, Predstojništvo bolnišnice prosi iskreno vse meščane in mestne prebivalce, da se tudi v tekočem letu velikodušno spomnijo tega dobrodelnega zavoda. V preteklem letu je bilo oskrbovanih v, graški bolnišnici 5061 bolnikov z 105,848 dnevi. Pri sedanji draginji je predstojništvu komaj še mogoče, kriti zvišane stroške, zato se prosi vsestranske pomoči,
Maribor. Umrla je v Trstu Častita šolska sestra Rafaela Kovačič, prednica] v zavodu častitih šolskih sester. Rojena je bila leta 18156 v Ernovžu, Kot sestra je bila v Mariboru in v Celju in sedaj kot prednica v Trstu. Slovela je kot odločna in podjetna žena. N, v m. p.!
Sv. Anton v Slovenskih goricah, Zadnji .„jšta-jero“ namigava, da sem jaz dopisnik članka v ,„(Stra’ ži“ „Od Sv. Antona.“ Prosim Vas, 'da izjavite, da je to krivo in da sploh nisem Vaš dopisnik. Sv. Trojica v Slovenskih goricah, dne 11. aprila 1912. Josip Klemenčič, učitelj. (Potrjujemo. Op. ur.)
Sv. Bolfenk v Slovenskih gorioah, V nedeljo dne 21. t. m. se vrši pri nas občni zbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva in kmečke hranilnice in posojilnice. Začetek združenih občnih zbo-i rov ob 3. uri popoldne. Zborovanje se vrši v Hor.va-tovi gostilni. Govorit pride gospod dr. Janko Šiška, odvetniški koncipijent v Mariboru. Pridite v mnogem številu!
Zreče, 12. aprila. Pred dvajsetletnem se je neki priletnejšim ljudem še znani posebnež proslavil, ne da bi bil naredil kaj dobrega ali pa .hudega. Imel je namreč navado: koderkoli je hodil, povsod je izrezljaval svoje ime. Isto si lahko bral na brzojavnih kolih, po piotili, na klopeh po gostilniških vrteh in pe-rivojih, itd. Na zadevo se je dopisnik spomnil sedaj, ko kroži po časnikih ime: Frane Stavbe. On je bil krojač v naši občini. Zaslovel je vsled nenavadne smrti. Nekega dne ga je namreč v gošblnt g. Kračuna premagal alkohol ter ga položil na peč,, ki so jo bili zakurili za kruh. Ko se je prebudil, se je napotil domov, ne 'da bi bil opazil, da je nevarno opečen. Pa za nedolgo je opazil opasno stanje ter je dal poiskati voznika, da ga je spravil v bolnišnico v Konjice. Tu je ležal več tednov, Minoli ponedeljek so ga pa izročili materi zemlji. Sedaj znajo nemški časniki med ostalim poročati, kakor da bi ga, bil spravil na krušno peč g. Kračun, in da, so imenovanca ovadili oblastim. Resnica je, da je ponesrečenec umrl vsled opeklin po prednjem delu života; prsi, roke, noge so se razcvrle. Včeraj je nesrečonosno peč ogledovala komisija. Kako 'da je prišel alkoholik na, pec, tega g. Kračun ne more znati, ker tistokrat ni bil doma. Glede kakšne ovadbe pa o zadevi nedolžni gostilničar še osebno ni dobil nobenega obvestila. Sicer pa: Kdor
g.	Kračuna pozna, bo znal sam presoditi resnico: JZ ozirom na pisavo nemških listov, ki so sedaj tudi njegovo osebo po svoje proslavili.
Celje. Vabimo na občni zbor Savinjske podružnice S. P. D., ki se vrši v nedeljo dne 2D aprila 1912 v posvetovalni dvorani posojilnice Narodnega doma (v Celju ob 9. uri dopoldne. Vspored:	1. Po-
zdrav načelnika. 2. Poročile o društvenem delovanju leta 1911. Poročilo blagajnika, 4. Sprememba pravil.,
5.	Volitev novega odbora, 6. Predlogi. Ker ta občni zbor v smislu pravil ne bo sklepčen, vrši se isti dan na istem kraju ob 10. uri dopoldne drugi obč. zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor.
Gornjigrad. Tukaj smo pretečeni teden imeli v svoji sredi znanega politika iz Radmirja. Ce ravno nas poredko obiščejo, so se to pot dajlje tukaj v trgu mudili.* V neki gostilni so jim morali ,(Stražo“ čitati, nakar so se strašno jezili, kako bodo še Ksaverijan-ce urihtali, da jih ne bo več nobeden v „{Straži“ na* padal. Pa mi Gornjegrajčani vam svetujemo, da Ksa-verijance kar pri miru pustite, ker analfabeti po liberalnem mnenju — v današnjih časih nimajo veljave.
Koroško.
„Deseti brat.“ Slovensko ’ krščansko-socialno delavsko društvo v Celovcu priredi v, nedeljo 'dne 21. t. m. v veliki dvorani hotela Tjrabesinger v Celovcu narodno igro v petih dejanjih: ,(Deseti brat,“ Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: loža 1.50 K,
I.	sedeži 1 K, II. sedeži 80 vin., III. sedeži 60 vin., stojišča 30 vin. Predprodaja vstopnic v Delavskem domu, Kosarnska ulica 30 in Pavličejva ulica 7.
Vlom v stolno cerkev v Celovcu. Neznan vlomilec,, ki je zadnje Čase večkrat poizkušal s/tojo vlo-milno spretnost na cerkvenih puščicah v celovški stolnici, je pred nekaterimi 'dnevi odnesel darove v derkvenih; ' puščicah. Skril se je zvečer bržkone v zvoniku in je imel potem po noči dovolj časa za svoje delo. O tatu še ni sledu.
Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško je založila, v zadnjem časuj tri vršite razglednic : 1. zilskjo narodno nošo, 2. narodno nošo v Rožu, 3.
turške šance pri Železni Kapli. Vsi vedo, s kakim trudom dela krščansko-socialna zveza,. zato prosimo vse prijatelje za pomoč rrfvno pri takih podjetjih. Na Koroškem sploh skoro ni slovens&ih razglednic; ravno razglednica ima pa to lepo nalogo, da nese ven med svet, kako lepi in kako slovenski so vendar še koroški kraji, koroški običaji, koroške noše. Posebno hvalijo vsi narodno nošo v Rožu. Razglednica „turške šance pri Železni Kapli nas opominjajo na krvave turške vojske. Turki so hoteli vdreti v Železno Kaplo in slovenski kmetje so zaprli celo 'dolino z močnim zidom in z železnimi vrati. Bistra Belaj, divji potok, je narasla, ker je bila zajezena. Ko so pa tedaj Turki naskočili močni zid, so se naenkrat vrata odprla in voda. je poplavila vse Turke in jih je pokopala pod svojimi valovi. Ostanek onega zida štrli še sedaj na visoki sikali in ravno ta stari zid se vidi na naši razglednici. Razglednice imajo sledeč napis: Zilska noša: ;„Lepa je tvoja obleka, dekle, glej da Še lepše ti bode srce.“ Noša v Rožu: „iSlovensko dekle sem iz Roža doma, slovenskega duha, slqvjensk’ga srca.“ Turške šance: „Tu Turka si premagal pred stoleti, ne daj sedaj, moj rod, te zemlje si odvzeti.“ Cena komad 8 vinarjev. Ako ste jih več naroča, velik popust.
Kranjsko.
Visok obisk v Postojnski jami. Iz, Postojne se piše : V torek dne 9, t. m. je prišel iz Oipatije minister za ja,vna dela Otokar Trnka z družino ogledat si postojnsko jamo. Vse mesto je bilo v zastavah, K sprejemu so prišli pred jamski vhod razen polnoštevilne jamske komisije, nji na. čelu gospod c. kr. o-krajni glavar dr. Pilshofer, tudi gospodje:	župan
Pikel, dekan Erz;ar in deželnoglodni svetnik Doljan. Minister se je izrekel, jako pohvalno o bajnem podzemeljskem svetu.
Razgled po svetu.
Velika nesreča z avtomobilom. Iz 0,pprta poročajo: Popolnoma zaseden avtomobilski omnibus,, ki je vozil ne daleč od mesta po strmi cesti navzdol, je zadel ob drug avtomobilski omnibus. Sunek je bil tako močen, da se je avtomobilski omnibus prevrnil in zdrčal po cesti. Devet odeb je bilo na mestu mrtvih, sedem pa težko ranjenih.
Zažgala se je sama. Zena tesarja Klimcha v Berolinu se je skušala usmrtiti s tem, da si je s petrolejem polila obleko in nato zažgala, Žena je bila v blagoslovljenem stanju. Prenesli so jo umirajočo v bolnišnico, kjer je porodila mrtvo dete ter nato umrla. Mož je skušal svojo ženo rešiti in se je pri tem sam smrtnonevarno opekel.
Egipčanski zdravniki. Cikaški zdravnik dr, K. Klein je po dvajsetletnem delu prestavil takozvani „Papyrus Ebers“, neko 7000 let staro egipčansko zdravniško delo. Dr. Klein zatrjuje, 'da so bili egipčanski zdravniki najmodernejši možje sveta. Delo navaja vse bolezni, celo vnetje slepega črevesa, katero bolezen so smatrali Še pred kratkim za popolnoma novo.
Nesreča na Nilu. Potapljivci preiskujejo reko Nil na- mestu, ikjer se je pred kratkim neki parnik potopil. Do sedaj so izvlekli pet trupel evropskih žensk. Parnik je priplul od („]Barrage du Nil“, izletni kraj, ki je bil za časa velikih slavnosti zelo dobro obiskan. Ko j’e priplul 12 kilometrov pred Kahiro, je zadel ob drug parnik in se je takoj potopil. Ker je bila noč, je nastala še večja zmešlnjava in pai strah. 70 oseb je drugi parnik rešil. Tudi par arabskih čolnov je prišlo na pomoč ponegrecnikom. Policija pravi, da je bilo na ladiji kakih 400 oseb, to je dvhkrat toliko, kakor navadno. Vendar pa ni mogoče natančno dognati števila. Potniki so bili večinoma iz malomeščanskih slojev.
Čudak zapustil 2,500.000 K. Iz Dunaja poročajo: Privatnik Spitzberger je zapustil 2,500.000 K za zgradbo otroške bolnišnice. 'Spitzberger je bil velik čudak. Navzlic velikim dohodkom je jedel skoro samo stuho kruhovo skorjo in ni do svoje smrti nikdar užival življenja. Po zimi se je greli v muzejih in javnih poslopjih, da si je prihranil kurjavo. Svojo obnošeno obleko si je sam krpal. Sam si je pral tudi svoje perilo. Navzlic svojemu bogastvu je stanoval v neki mali in temni sobi in splošno so ga imeli za skopuha.
Smešnioe.
Dostikrat slučaj.
„(Ženokrc pravi, da je njegova žena njegova desna. roka,“
„Včasih ne pusti svoji desni roki vedeti, kaj njegova leva roka dela.“
Strašno svarilo.
Mladenič:	„Ali mi daste svojo hčer, gospod?“
Stari gospod:	„Da, če jo more e vzdrževati
Psmnite. da. pojde z njo moj avtomobil.'“
Ženska sodb la.
Pravkar je pročitala pesem ,,'Mož brez domovine“ in odloživši knjigo, je vzdihnila in rekla:
„(Ne morem si predstavljati nič hujšega, nego moža brez domovine.“
„D, jaz pa“, je rekla njena prijateljica.
„iT!a.ko, kaj pa?“
„Domovino brez moža,“
Stanovanje
v še novi iiši za slovensko obitelj se oddo s 1. junijem. Več se izve v npravništvu.
Pridnega ućenca, poštenih starišev »prejme takoj g. Fr. Duchek, s^e car, Mar»bor.	380
Gostilna
in nekaj fct z 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna je tb veliki božji poti, dobro znana in priljubljen a, se preda. Ceca 40.000 K Lahki plačilni pogoji. Več pove upravni štvo.	377
®*8pa bila na lepem pro-toru y sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega p?nzijonista, pa tudi za rok. delca Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, štev. 17 v Ru«ah.	96
Kdo že ne ve?? KÄSTr-"
Dovoljujem si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svojo trgovino z modnim in manufakturnim blagom, platnom, suknom, perilom ter raznovrstnimi platneni nami in krojaškimi potrebščinami preselil z Glavnega trga 19 y Gosposko UÜCO 5. Ker imam sedaj veliko večje in lepše prostore ter velikansko ZalOgO novega modernega v mojo stroko spadajočega blaga iz prvih tovarn in po zelo nizki ceni, mi je mogoče svoje cenjene p. n. odjemalce vsestransko postreči v najboljšo zadovoljnost. Jamčim za strogo reelne cene in solidno postrežbo ter se priporočam z velespoštovanjem
j. N. Šoštarič, modna m manufakturna trgovina Haribor, Gosposke ulice št. 5.
Trgovine s špecerijskim blagom P®i§r Slovenci I j Trgovine z moko in dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troske postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
cesta 25i.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
1ST ss. tl srotolo ! Tečna in solidna pcstrežfba»! Na čLefoelo
H®	feel© in riidace, novo m
mB fi irli IHl fc^ar'na’ zajamčeno pristna bi-81	zeljske vina. prodaja in razpošilja
v množini od 56 lil. naprej	§C@V«iIi€,
gostilničar Melje 85 p. Maribor.	101
Ia7pI Pfajfar tovarEa P#<*e!sMh «IU£Ci riCliSl in kmetijskih strojev
livarna 2a železo in medenino v
Hočah (Kölschj pri Mariboru
priporoča travniške brane in
druge kmetijske stroje n
Zahtevajte cenike brezplačno in poštnine prosto.
■ Franc Pleteršek i“j
Maribor, ajr 2alOga cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83!
Aparat xa lotanle
kakor ga kaže	p0le.g
stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
Pri Zinauer & Co8 281 Sv. Jakob v Slov. go.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Ssislüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen,
ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Loterijske številke: Dne 13. aprila 1912 Gradec	28	77	52	42	4
Dunaj	48	66	51	61	32
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žgamjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravništvo tega lista.	92
Praktični zdravnik in zobozdravnik :
Dr. Vinko Hudelist
ordinira v Brežicah vila „livada“ od 14. aprila naprej. 38T
Gostilna
v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih hiš, ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo, shrambo za jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, s e r a-di rtodbinskih razmer t a-k o j proda. Gostilna je stara, na, dobrem glasu in dobro i d o< č a, Kapitala je treba 30.000 K, ostalo lahko o-stane. Več pove upravnljštvo tega lista. 91
Otvoritev gostilne pod
dohod po lepi renici v Poček >vi pri Miriboru, sedeži zavarovani pred vetrovi ;n dežjem Iivrstna domač* vina. Za mnogobrojni obisk se pripor cala
Alojzij In §yana Jeric.

Slovenci pozor !
Persene prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramolon, v katerih i-mam sedaj posebno velijo izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
Rials Bureš M
Y@g@ftof©ya casta It. 39.
HRT DIEHL
zganiarna
štajerski
pripafoEa svojo doma žgano
_ a#	sšivovte, trapiš oves, itola ,	. ,
v Ceitu = m.mm m konsak u, »
i
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celji
pegistpovana zadpuga as neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu«) v Celju, Graška cesta 9, L nadstr.
obrestuje
Hranilne vloge po 47,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, do da bi se obrestovanje prekinilo. Daie vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzeraši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. nre pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
poaojuje
na zemljišča po 5% do 57a°/o) z amortizacijo ali brc nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredt pod ugodnimi pogoji. Konvertoje v knji žene doigiive pri dragih zavodih in izterjuje svojim Članom njih terjatve. Prošnje in listile za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k' leke.