Št. 52 (2003) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 31. decembra 1987 Cena 400 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Kriza je slab zdravnik
— ■-■■■      ■ ■ ■ '   " ■ ■
Črnomaljska zdravstvena skupnost v velikih težavah, še večje pričakujejo prihodnje leto
ČRNOMELJ — V primerjavi z lanskim letom se lahko zbrana sredstva za črnomaljsko zdravstveno skupnost letos povečajo za 117 odstotkov. Tako bi se lahko letos za to skupnost skupaj s solidarnostnimi sredstvi zbralo dobre 3,3 milijarde dinarjev. To pa, tudi če bi se uresničilo, ne bi zadoščalo za pokrivanje programov te črnomaljske skupnosti. Največ bi zmanjkalo za največjega porabnika, novomeško bolnišnico.
Poleg tega je sploh vprašanje, če se bo toliko denarja, kot je za letos dovoljeno, zbralo. Tistim, ki imajo izgubo, namreč ni treba odvesti prispevkov za zdravstvo, kot kaže, pa bosta tudi ob koncu leta imela izgubo kanižarski urednik in Beltov tozd Mehanski obrati, kar za črnomaljsko občino oziroma njeno zdravstveno skupnost že pomeni še hujše težave. Torej bo skupnost še v večjih težavah, kot bi bila, če bi se zbral ves dovoljeni denar. Že tako in tako pa ima ta skupnost stalne težave, pred kratkim so bili 10 dni brez dinarja in niso mogli poravnavati računov. »Zdravstvena skupnost ima težave že več let, vendar tako hudo, kot je letos, še ni bilo,« pravijo na skupnosti. »Tudi če bi dobili vsa dovoljena sredstva, bomo imeli letos za okrog 400 milijonov dinarjev izgube. Toje najmanj, verjetno pa bo izguba večja.«
Kot rečeno, se letos lahko za zdravstveno skupnost zbere za 117 odst. več sredstev kot v lanskem le-
tu, že ob devetmesečju pa so bili materialni stroški bolnice v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 175 odst., do konca leta bodo pa še narasli, saj se je podražila elektrika, kurjava, bencin itd. Poleg tega je imela skupnost v zadnjem trimesečju dodatne, neplanirane stroške, ker sta bila dva njihova zavarovanca v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so jima presadili ledvice. Tak strošek se tako majhni skupnosti, kot je črnomaljska, močno pozna.
Tudi za prihodnje leto se črnomaljski zdravstveni skupnosti ne obeta nič dobrega. Ukrepi, ki jih pripravljajo na republiški ravni, bodo močno posegli v pravice zavarovancev, poleg tega bo skupnost imela na voljo realno še manj denarja kot letos. Pet odstotkov prispevkov, ki se odvajajo iz dohodka, je glede na stanje črnomaljskega gospodarstva vprašljivih, vendar pa za skupnost pomeni okoli 200 milijonov dinarjev. Da bo zadeva še težja, bo letošnja izguba zajedala program v prihodnjem letu, tako kot je lanska letošnjega, in je prepad vedno širši in globlji. Prihodnje leto bo začel v Črnomlju delati še dom počitka, ki bo dodatno bremenil zdravstveno skupnost. Po sedanjih cenah bi morala skupnost za vsakega oskrbovanca prispevati po 8 tisočakov na dan. V zdravstvenem domu pa bodo zaposlili dve novi zdravnici, štipendistki zdravstvene skupnosti.	A.	B.
STAVKA METLIŠKIH UČITELJEV
METLIKA — V srednji šoli tekstilne usmeritve v Metliki, ki je tozd Beti, so učitelji 28. decembra prekinili delo, 160 dijakov pa je odšlo domov. Sestali sta se osnovni organizaciji sindikata in ZK, prisoten je bil tudi predstavnik OK ZKS. Zatem so imeli zbor delavcev, na katerem so sprejeli štiri zahteve. Najvažnejša terja izenačitev osebnih dohodkov z drugimi srednjimi šolami v Sloveniji, sledi ureditev dohodkovnega odnosa med šolo kot tozdom in DO Beti. V torek so z delom nadaljevali, znova pa ga bodo prekinili 11. januarja, če vodstvo DO ne bo ugodilo njihovim zahtevam.
IZGUBARJI NE BQDO ZAHTEVALI VRAČILA PRISPEVKOV
NOVO MESTO — Tudi v novomeški občini se družbene dejavnosti srečujejo s kopico težav zaradi omejene porabe in primanjkljaja denarja. Na srečo je izvršnemu svetu uspelo vsaj doseči dogovor z izgubarji, da ne bodo zahtevali vračila že vplačanih prispevkov, kar sicer omogoča nelogični in brezsramni zakon. Ce bi jih, bi bile družbene dejavnosti praktično v brezizhodnem položaju.
VRTEC NA SUHORJU
SUHOR — Metliški vrtec namerava odpreti oddelek na Suhorju. To bodo lahko uresničili, ko bo izpraznjeno stanovanje v tamkajšnjem kulturnem domu. V teh prodorih bo potem tudi mala šola, ki sedaj gostuje v suhorski podružnični šoli.
r>i®
DOGOVOR Z AGROKOMERCEM
RIBNICA — Ribniški Euro-trans, kije eno najuspešnejših podjetij v občini, je te dni podpisal pogodbo z velikokladuškim Agroko-mercem o najetju 45 njihovih kamionov. Kamioni so sodobni, stari manj kot leto dni. Dogovorjeno pa je tudi, da bo hkrati dobilo zaposlitev 45 šoferjev, ki so bili doslej brez dela in prejemali zato le okoli 50 tisoč dinarjev zajamčenega osebnega dohodka.
NAJPRIJAZNEJŠI TRGOVSKI KOLEKTIV DOLENJSKE — V pravkar iztekajočem se letu— ko opravljamo takšne in drugačne inventure, je svojo akcijo izbiranja najprijaznejšega in najvljudnejšega trgovskega kolektiva na Dolenjskem končala tudi Dolenjska turistična zveza. Laskavo priznanje je prejelo osebje blagovnice Mercator-KZ Krka v Žabji vasi, kije prav v petek, 25. decembra, ko je poslovodja prejemal plaketo iz rok Alojza Serinija, predsednika turistične zveze, slavila 15 let dela. Priznanje je za 32-čIanski kolektiv še tolikanj več vredno, če vemo, da dela v utesnjenih in že domala neprimernih prostorih. (Foto: B. Budja)
VISOKA ODLIKOVANJA
NOVO MESTO — V prostorih skupščine občine Novo mesto je bila minulo sredo slovesnost, na kateri je podpredsednik občinske skupščine Stane Žunič trem posameznikom izročil visoka odlikovanja predsedstva SFRJ za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za socialistično graditev države. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Janez Pavlin, podpredsednik občinske Zveze prijateljev mladine, red dela s srebrnim vencem pa upokojena delavca Zavoda za socialno medicino in higieno Julijana Jenko in Jože Tršar.
STUDIO D NA VALOVNI DOLŽINI 100,6 Mhz
NOVO MESTO — Dolenjski radio Studio D je v poskusnem času oddajal na frekvenci 97,7 Mhz, od četrtka, 31. decembra, dalje pa bo oddajal na frekvenci 100,6 Mhz. Na tej valovni dolžini bo oddaje moč slišati na Silvestrovo od 16. ure pa do 6. ure zjutraj na novega leta dan.
V Stillesovem obratu na Blanci delavci, ki izdelujejo Elanove smuči, stavkali
BLANCA, SEVNICA — Val stavk oziroma prekinitev dela v slovenskem gospodarstvu in negospodarstvu, ki smo mu priča zadnje čase, je spet rahlo pljusnil v sevniško občino. V torek, 22. decembra, je po malici skupina 29 delavcev Stillesovega obrata na Blanci prekinila delo in stavkala še naslednji dan od 6. do 12. ure.
Gre za skupino delavcev, ki dela na
I
programu Elan, se pravi, da izdelujejo tekaške smuči za matično tovarno v Be-gonjah. Med delavce, ki imajo povprečni osebni dohodek okrog 210 tisočakov, nekateri pa zaslužijo le okrog 170.000 dinarjev, so očitno z Gorenjskega prispele govorice, za koliko so si popravili plače v Elanu (menda za okrog 100 odstotkov). Zvečine priučeni in mladi delavci te enote Stillesa so terjali za 50 odstotkov višje OD in izboljšanje delovnih razmer. V Stillesu je v obravnavi po mnenju poznavalcev dosti dober pravilnik o nagrajevanju po delu, podpira ga tudi sindikat.
Zanimivo je, da je med tem, ko so »Elanovci« Stillesovega obrata na Blanci stavkali, pod isto streho povsem normalno potekala proizvodnja stolov. Starejši delavci Stillesa so bili ogorčeni nad zahtevami mlajših kolegov, saj imajo le malo višje osebne dohodke ob
ugodnejši kvalifikacijski sestavi in z minulim delom. Izvršni odbor sindikata Stillesa je ocenil, da na Blanci delavci niso ubrali pravilne poti, saj so to delavci Stillesa, ne Elana, zahtevano povišanje OD pa bi celotno delovno organizacijo spet pripeljalo v izgubo, od koder se je šele pred kratkim po uspešni prisilni upravi izkopala. Član KPO Elana Vrečko je delavcem obljubil izboljšanje delovnih pogojev, zlasti še od junija, ko
• Delavci Stillesa na Blanci so v dveh dneh nadomestili zaradi prekinitve dela izgubljeni delovni čas, in tako bo lahko pravočasno poletel avion s 700 pari vzorčnih tekaških smuči v ZDA.
naj bi se z manjšo zamudo Elan s celotno proizvodno linijo preselil na Blanco in bo zaposloval okrog 100 delavcev.
P. PERC
Trebanjski slavljenci ob dnevu JLA
TREBNJE — Na republiški oziro ma pokrajinski proslavi ob dnevu JLA je priznanje republiškega sekretariata zs ljudsko obrambo prejela tudi Novole-sova temeljna organizacija TAP Trebnje, plaketo splošnega ljudskega odpora dolenjske pokrajine je dobil Nact Dežman, priznanje pokrajinskega odbora pa OS dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra in Jože Klemenčič.
Na občinski proslavi je svet za SLC in družbeno samozaščito podelil priz nanje osnovni organizaciji sindikati KPD Dob, Antonu Bajcu, Stanetu Ga brijelu, Jožici Longar in Alojzu Podboju. Komandant teritorialne obramb Dolenjske Janez Bukovec je izreke pohvalo Adolfu Kolencu in Tončki Blatniku, priznanje pa OŠ Jančka Me vžlja iz Mokronoga. Komandant TC občine Trebnje Roman Šiško je izreke pohvalo Avguštinu Smoliču, Zdravki' Potrebuješu, Leopoldu Hostniku, Fran cu Novaku, Petru Devu in Zlatki' Mrhaiju. Plaketo ZRVS Slovenije st prejela Nace Hribar in Stane Peček Številni pripadniki so tudi napredoval v višji čin. Za pester kulturni spored j< poskrbelo kulutmo-umetniško društvi Emil Adamič iz Mokronoga.
na 2. strani:
• Sindikat ni dežurni krivec
na 5. strani:
• Semiška Iskra je še svetla
na 6. strani:
• Še vedno nismo enakopravni
na 14. strani:
• Pravnomočna sodba nikomur mar
»Djuro Salaj« pred največjo naložbo
Strateški preusmeritvi na trg sledi tehnološka prenova — Več papirja in boljšega tudi za tuje trge — Za 10 tisoč ton več papirja____________
DEDKOV KAMION JE RAZVESELIL TISOČE — Dolgoletna želja organizatorjev novoletnega Živžava, da bi se vsi otroci novomeške občine srečevali z eno podobo dedka Mraza in ob tem doživljali kvaliteten program, je bila letos uresničena. Na novoletno okrašenem kamionu je dedek s spremstvom in programom obiskal osemnajst krajevnih središč, pripravil je obdaritev za vse otroke novomeških krajevnih skupnosti v domu JLA, obiskal je vse vrtce, ob zaključku svojega romanja pa seje ustavil še na novomeškem Glavnem trgu, kjer gaje v soboto in nedeljo popoldan pričakalo na tisoče otrok in njihovih staršev. Skoraj tri ure trajajoči program na velikem odru pred rotovžem ni nikogar dolgočasil, saj so otroci in starši kljub mrazu vztrajali pri risankah in stojnicah na trgu tudi potem, ko seje dedek že poslovil in se za leto dni odpeljal na svojo ledeno goro. Na sliki: takole so dedkov kamion in program pričakali na križišču na Dvoru. (Foto: Janez Pavlin)
KRŠKO — V Tovarni celuloze in papirja so se odločili, da bodo proizvajali več kvalitetnejšega papiija, ker tako zahteva trg in pa, seveda, ker je moč za tak papir ob sorazmerno enakih stroških več iztržiti. Taki dolgoročni usmeritvi, ki jo v tem največjem posavskem kolektivu pospešeno uresničujejo, pa mora slediti tudi tehnološka in tehnična prenova tovarne. Ta se sicer dogaja ves čas, vendar v zadnjem času pridobiva na intenzivnosti.
Voščimo:	sreč
Ko si v teh dneh voščimo ali si še bomo voščili; srečno 1988! — ne gre samo za prijaznost, ampak za veliko upanje, da se v prihajajočem letu vsakdanjik slehernika ne bi še bolj spridil Očitno nikomur ni več lahko živeti, to spoznanje pa je še bolj trpko zategadelj, ker je splet okoliščin mnoge ne krive ne dolžne pahnil na rob preživetja. Na vse kriplje si sicer prizadevajo, da bi zdržali pod bremenom nespametnega ravnanja tistih, ki krojijo usodo tukajšnjega življa, a breme je za marsikoga že pretežko. Med številnimi, ki klecajo, so tudi časopisi, pri čemer Dolenjski list kajpak ni izvzet. Gmotna družbena pomoč, ki naj bi razbremenila bralstvo, je domala zanemarljiva. Odtod dokaj visoka cena časopisa, ki bo najbrž še bolj zredčila naročnike, odtod komaj še sprejemljivo visoke cene raznovrstnih oglasov. Stroške, na katerih rast Dolenjski list v glavnem nima nikakršnega vpliva, je namreč treba sproti plačati V takih razmerah vsak četrtek neokrnjen prihajati k bralstvu, ni mačji kašelj; ne nazadnje zato, ker zdajšnji nevščeni časi, polni protislovij in nepravilnosti, terjajo od novinarjev zvrhano mero kritičnosti Topa mnogim ni pogodu! Napak bi ravnali, ako bi se umikali pred tovrstnimi pritiski. Dolenjski list se bo še naprej pokončno loteval odgovornih nalog, ki mu jih nalaga obveščanje, tudi za ceno užaljenosti tistih, kijih je strah pred resnico in zato ne prizanašajo z nizkimi udarci Upamo, da bo slednjih čedalje manj — in zdaj se spodobi, da vsem, ki imajo v teh neprijaznih časih kakorkoli opra viti z Dolenjskim listom, prijazno voščimo: srečno 1988!
DRAGO RUSTJA
F. ŠALI NOVI ŽUPAN
NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeške občinske skupščine so na skupni seji 24. decembra z veliko večino glasov (85 za, 5 prosti) za novega predsednika novomeške občinskev skupščine izvolili Francija Šalija, kustosa v Dolenjskem muzeju. Tako je novomeška občina po nekaj mesecih spet dobila župana, prejšnji je bil, kot je znano, junija odstavljen zaradi tako imenovane gradbene afere. Delegati zbora združenega dela pa so za novega predsednika zbora izmed treh kandidatov izvolili Mirana Škufco, dosedanjega podpredsednika zbora. Občinska skupščina je potrdila tudi kadrovske spremembe v občinskem izvršnem svetu. Tega zaradi novih delovnih dolžnosti zapuščata pc ipredsed-nik sergij Thorževskij in član Čedomir Jakovljevič. Za novega podpredsednika izvišnega sveta so delegati potrdili predsednika komiteja za družbeni razvoj Igorja Vizjaka.
»V zadnjem času smo opravili že več manjših rekonstrukcij in posodobitev v brusilnici, pri beljenju lesa, v končno fazi pa je tudi rekonstrukcija papirnega stroja PS-2. Ta rekonstrukcija traja že dve leti in bo končana prihodnjo spomlad. Poslej na tem stroju ne bomo proizvajali samo roto papiija, ampak revialne in knjižne papirje, kjer že dosegamo izredno kvaliteto proizvodnje, in bo okoli 70 odst. proizvodnje namenjene izvozu,« je povedal Zoran Dular, direktor tz tozda Proizvodnja papiija v TCP Djuio Salaj.
Zdaj pa se v TCP Djuro Salaj pripravljajo na doslej največjo naložbo, in sicer na rekonstrukcijo papirnega stroja PS-1, ki nepretrgoma obratuje še 32 let in je prvi tak papirni stroj v Jugoslaviji. Seveda ni čudno, daje stroj v tem času tehnološko in tehnično zastarel, saj ima grafična industrija, ki se je v zadnjem času močno posodobila, vse večje zahteve. Zato bodo na tem stroju, kije bil doslej namenjen izključno proizvodnji
roto papirja, začeli delati lesovinske papirje za knjige, mehanografijo ipd. »Posodobitev papirnega stroja PS-1 je doslej največja naložba v naši tovarni. Zato smo se nanjo temeljito in vsestransko pripravljali kar celo leto. Naš namen je, da tudi na tem stroju začnemo proizvajati kvalitetnejše papiije, ki bodo sevala namenjeni tudi izvozu. Na ta način bomo precej razbremenili druge stroje, povečali pa bomo tudi količine proizvodnega papirja. Doslej smo namreč na tem stroju vsako leto izdelali 34.000 ton papiija, po rekonstrukciji pa bomo na njem lahko izdelali 10 tisoč ton več papiija. Kot rečeno, so projekti končani, strokovni svet je projekt že
potrdil, zdaj čakamo še na potrditev \ delavskih svetih temeljnih organizaci ter v osrednjem delavskem svetu, konč no besedo pa bodo morali o tako velik, investiciji izreči tudi na republiški ravni Vrednost naložbe namreč znaša 26,3 milijarde (pred devalvacijo), od tega bc potrebno uvoziti opreme za več kot 2* milijonov nemških mark. Zato bo naj pomembnejša naloga, kako zbrati de nar za tako veliko naložbo. Ponudbe tu jih dobaviteljev so že zbrane, čepra' zaradi našega ekonomskega položaja n bilo tako lahko priti do njih. Vendar jt bil odločilen ugled TCP Djuro Salaj \ tujini,« je povedal Dular.
Rok za dobavo opreme je eno leto zato v TCP Djuro Salaj računajo, d: bodo rekonstrukcijo opravili v začetki leta 1989, prenovljen papirni stroj pt naj bi začel obratovati v drugi polovic leta. Naložba v nov stroj se bo izplačali v šestih letih.
J. SIMČIČ
Nadaljevalo se bo suho vreme, zjutraj in zvečer bo po kotlinah megleno.
RIKO
Prvi metri kabla za KATV Novo mesto
Začetek del v Novem mestu in Krškem, priprave tudi v Metliki in  Kočevju
Obrtniki čakovskega Napredka, ki so prejšnji teden začeli pripravljati traso in kable, so v ponedeljek že tudi napeli prve metre novomeškega omrežja za kabelsko televizijo. Ta in prihodnji teden bodo napeljevali sekundarno omrežje med bloki v Bršljinu in na Mestnih njivah. Naročnike v zasebnih hišah bodo obvestili ulični poverjeniki, kdaj bo prišel kabel do njih, da bo kdo doma.
Prikaz satelitskega TV sprejema v izložbi Dolenjkinega Tekstila na Glavnem trgu je izveden z opremo zasebnega tipa (površina antenskega reflektorja okrog 2,5 kvadratnega metra). Površina »krožnika« zar KATV Novo mesto bo skoraj dvainpolkrat večja, kar bo omogočilo bistveno boljšo sliko. Prve poskusne sporede mestne kabelske televizije, ki tečejo z improvizirane tehnike v Grafiki na Glavnem trgu, sestavljajo video strani, reportažne vesti (Živ-žav, radijski Studio D ipd.) in risanke. Prikaz si lahko ogledate do ponedeljka, 4. januarja 1988.
Medtem so tudi v Krškem že začeli graditi svoje omrežje za KATV, pripravljalne odbore pa so ustanovili še v Kočevju in Metliki.
M. M.
Bolezni povečujejo dolgove
Ribniška občinska zdravstvena skupnost išče poti za reševanje »zunanjega« ______dolga	— Višja prispevna stopnja in omejeno trošenje
RIBNICA — Po nekaterih informacijah so nameravali v ribniškem zdravstvenem domu okrepiti zobozdravstveno službo, ker tako narekujejo potrebe občanov. Očitno se bo namera izjalovila, saj trenutne družbene razmere napovedujejo tako glede zobozdravstvenih kot tudi zdravstvenih uslug v celoti ne le ostajanje na sedanji ravni, pač pa tudi kakovostno upadanje in krčenje po obsegu.
PLUG BO IMEL DOVOLJ DELA
SUHOR — Pred časom je krajevna skupnost Suhor kupila čelni plug, za katerega so odšteli 3,37 milijona dinarjev. Nekaj denarja za to je obljubila tudi metliška komunalna skupnost. S tem plugom bodo čistili sneg s krajevnih poti, ki jih je v tej krajevni skupnosti, ki obsega 11 vasir več kot dovolj.
V ribniški občinski strokovni službi sisov družbenih dejavnosti namreč ugotavljajo, da se omejevanje porabe najbolj pozna v občinski zdravstveni skupnosti. Posebno veliko breme je za skupnost ribniški dolg do ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra v višini 530 milijonov dinarjev. O znesku sta razpravljala že tudi dolžnik in klinični center, vendar je ljubljanska zdravstvena ustanova vložila tožbo.
Tako bo čimprejšnje vračilo dolga glavna skrb ribniške občinske zdravstvene skupnosti. Ocenjujejo, da bo za pokritje zadostoval 2,4-odst. dvig prispevka iz dohodka, ki je bil pred kratkim izglasovan v občini. Vendar bodo večji del tako zbranega denarja dajali za poravnavo dolga, tako da bo
POHVALE OB DNEVU JLA
ČRNOMELJ — V decembru je bilo v počastitev dneva JLA v črnomaljski občini veliko prireditev. Poleg slavnostne akademije in svečanega zbora pripadnikov teritorialne obrambe in rezervnih starešin so se zvrstili obiski v delovnih organizacijah in šolah ter športna srečanja, osnovnošolci so pisali in slikali na temo oborožene sile. Na zboru pripadnikov TO in ZRVS so izročili pohvale in priznanja. Pohvale občinskega štaba TO so prejeli: Bojan Jerman, Avguštin Jevšček, Simeun Nedič, Jože Ivanetič, Rajko Husič, Franc Švajger, Boro Jakovac in Janez Malenšek. Pokrajinski štab TO je pohvalil naslednje: Štaneta Balkovca, Jožeta Grahka, Bogomirja Henigmana, Antona Poča in Sandija Topuzoviča. Pohvalo RŠTO je prejel Bojan Muc..Posebna priznanja OSTO so dobili OŠ Draga-tuš, Belt Črnomelj in Antun Bartolovič.
PETDESET LET ČLAN ZKJ— V sejni sobi hotela Metropol je bila v sredo popoldan tradicionalna slo-venost, na kateri je občinska organizacija ZKS Novo mesto počastila letošnje jubilante, svoje člane, ki letos praznujejo okrogle obletnice, 30- 40- in 50-letnico partijskega članstva. Novomeška organizacija ima vtem času 3177članov; letosje slavilo 30-letni jubilej 35 članov, 40-letni jubilej pa 24 članov te organizacije. Na sliki; petdeset let članstva v vrstah ZKJ je praznoval le 81-letni Stane Jarc, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti slovesnos-ti in ga je delegacija obiskala na njegovem domu v Bršljinu. (Foto: J. Pavlin)
■M
Mariborsko
pismo
Politični
larpurlartizem
Ali kako v Mariboru volimo novega predsed-nika SZDL
V času, ko to pišem, še ni znano, kdo bo zmagovalec na volitvah za nov: ga predsednika mestne konference SZDL Maribor — program-sko-volilna konferenca bo v dneh, ko bo ta tekst že pripravljen za tisk. Toda najbrž bi bralcem Dolenjskega lista imena kandidatov tako malo pomenila: Andrej Fištravec, 30-letni diplomirani sociolog; France Prosnik, 42-letni magister klinične psihologije; Slavko Vizovišek, 38-letni ekonomist, doslej sekretar mestne konference SZDL, od vseh treh najbolj znano ime v mestnih političnih krogih (kar je za ene njegova prednost, za druge njegov handicap).
Za mariborsko politično prakso je kajpak že velika novost, da se tokrat za to pomembno funkcijo prvega moža fronte poteguje kar trojica, kije od množice evidentiranih kandidatov edina pristala na kandidaturo. Četudi so se nekateri ogrevali, da bi po stari dobri navadi na končnem rešetu ostal le eden, da se delegatom na programsko-volilni seji ne bi bilo treba preveč mučiti z izbi-
ro, se je predsedstvo mestne fronte vendarle odločilo za odprto listo. In ne samo to: odločilo se je tudi za nekatere metodološke novosti, od katerih je bila najpomembnejša nedavna javna tribuna, kjer so se vsi trije kandidati s svojimi »programi« predstavili Mariborčanom, vsaj tisti peščici, ki jih je prišla poslušat v (kam drugam!) dom družbenih organizacij.
Nič posebnega, boste rekli, saj so se tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih odločili za podobne odprte liste in podobne javne tribune pred volitvami, denimo v Celju. Resje: nič posebnega. In prav zaradi tega nimam slabe novinarske vesti, ker vam še ne morem sporočiti, kdo od omenjene trojice (katerih imena vam tako ne povedo veliko) je bil izvoljen.
Kajti prav omenjena javna tribuna je pokazala, da je take vrste demokracija samo pesek v oči tistim, ki morebiti res nasedajo iluziji, da so tokratne volitve vsebinsko bistveno drugačne od prejšnjih. Nesmiselno je spoznanje, da so dobre tri ure kandidati odgovarjali na vprašanja in polemične izzive tistih, ki jih sploh ne bodo imeli pravice voliti! Najavni tribuni namreč ni bilo nobenega od delegatov, ki bodo na programsko-volilni seji tajno glasovali (vsaj nihče se ni javil, ko jih je nekdo pozval, naj dvignejo roko)! Čisti politični larpurlartizem torej! In ko je trojica pojasnjevala svojo vizijo SZDL in bodočega razvoja mesta, se je človeku morala zasmiliti: počutiti se je morala, kot da je v spovednici in na prižnici hkrati, verniki jim niso kaj prida veijeli, vse skupaj — tega so se eni in drugi zavedali — pa je tako v božjih rokah, točneje, v rokah delegatov na »programsko-volilni«, ki so si najbrž tako že ustvarili mnenje pred to tribuno.
A bili so tudi taki, ki so si ga ustvarili na sami tribuni, češ da bi od teh treh najraje volili — četrtega!
MILAN PREDAN
ostalo le še za pokrivanje najnujnejših stroškov, kot so osebni dohodki zdravstvenih delavcev, nabava zdravil in nadomestila bolniških.
Glede občinske zdravstvene skupnosti, ki gre za njene potrebe 48 odst. vsega denarja občinskih sisov družbenih dejavnosti, v strokovnih službah sodijo, da pridobivanje dodatnega denarja na račun krčenja zdravstvene dejavnosti ne pride v poštev. Prvič
zato, ker pravzaprav ni česa klestiti brez grobega poseganja v kakovost zdravstvenih storitev, in drugič zavoljo bojazni, da bi z oženjem programov zdravstvene službe v Ribnici vzeli določenemu številu ljudi delo.
Zato naj bi najprej poskrbeli, da ne bi plačevali nepotrebnih stroškov. V občinski zdravstveni skupnosti se zavzemajo za temeljit nadzor nad računi, ki prihajajo iz naslovov zunaj občine, in za cim manjše trošenje za zdravstvo znotraj občine. To med drugim tudi pomeni, naj bi poslej v ljubljanski klinični center pošiljali le najnujnejše primere.
M. LUZAR
Sindikat ni dežurni krivec
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem skupaj s konferenco 00 ZSS Vzgojno-izobraževalne organizacije o analizi prekinitev dela
TREBNJE — Analiza, ki jo je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem nedavno izdelalo o vzrokih za prekinitve dela v..Yzgpjno-izobraževalni organizaciji Trebnje, kjer so najprej izrazile nezadovoljstvo z delitvenimi razmerji in slabimi plačami snažilke, zatem pa še vzgojiteljice in varuhinje, je le povzročila določen odmev.
Zlasti še v delovni skupnosti skupnih služb VIO, ki je na sestanku osnovne organizacije sindikata obravnavala odstop direktoija VIO iz sindikata in gradiva občinskega sindikalnega sveta.
Na skupni seji predsedstva občinskega sveta ZSS Trebnje s konferenco osnovnih organizacij VIO so ugotovili, da je bila analiza pravilna. Dana je bila pripomba, zakaj ni bila že pred prekinitvijo dela vzgojiteljic ocenjena maksimalna rast osebnih dohodkov. Družbeno so tudi ugotovili, daje bila večina zahtev stavkajočih delavcev stvarna in upravičena.
V nadaljevanju seje paje predsedstvo občinskega sveta ZSS obravnavalo zapisnik seje osnovne organizacije sindikata delavcev delovne skupnosti skupnih služb; občinski svet sicer uradno zapisnika ni dobil, ker pa so ostali organi v ZSS ta zapisnik dobili, so ga obravnavali.
Neodgovorna je trditev, poudaija
predsedstvo, da sindikat kot podpisnik družbenega dogovora ni sodeloval in se vključeval v razreševanje materialnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju, saj je predvsem ob njegovi zahtevi uspela uskladitev ravni osebnih dohodkov teh delavcev s tisto v slovenskem gospodarstvu v decembru 1986, kar je bila izhodiščna osnova tudi za razporejanje v letu 1987.
Pri ocenjevanju razmer, ki so pripeljale šolstvo v podrejen položaj v prejšnjem obdobju, pa so prav ocene sindikata najbolj prispevale, daje bila dosežena uskladitev osebnih dohodkov osnovnega šolstva glede na gospodarstvo v obdobju januar — avgust 1987.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na zahtevo osnovne organizacije sindikata DSSS VIO ugotovilo, da sekretar nikakor ni prekoračil pooblastila. Sekretarje kot edini profesionalni funkcionar namreč pooblaščen in odgovoren pri občinskem svetu ZSS za realizacijo nalog »organizacij in organov ZSS pri reševanju sporov, kijih ni bilo možno rešiti po redni poti« ter po poslovniku oziroma po pooblastilu OS ZSS Trebnje. Sekretar Stane Novak je o celotnem primeru obveščal predsedstvo ter ostale organe in organizacije in ni deloval v nasprotju z nalogami, sklepi in pooblastili.
P. PERC
Bo Trimo močnejši?
TREBNJE — Delavci Trima so se na referendumih odločili, da bodo po 1. januarju 1988 začeli spet poslovati kot enovita delovna organizacija. Ko so pričeli s sanacijskim programom, so ugotovili, da tozdi z majhno akumulacijo niso bili sposobni pokrivati izgubo. Tedaj so že razmišljali o tem, da v Trimu s takim proizvodnim programom nimajo pogojev za delovno organizacijo s temeljnimi organizacijami.
Zanemarljiv ni niti podatek, da bi brez tozdov letno prihranili okrog 240 milijonov dinarjev. Letos v Trimu niso sprejemali novih delavcev, in čeprav seje njihovo številko zmanjšalo za okrog 90, zaenkrat še ni videti kakšnih kvarnih posledic v poslovanju. Več kot polovico vodstvenih in vodilnih delavcev so razporedili iz pisarn na strokovno delo v proizvodnji. Leta 1979, ko je Trimo dobil dosedanjo podobo samoupravne organiziranosti, se pravi tri tozde in delovno skupnost skupnih služb, Sije nakopal
tudi 56 režijcev in režija seje povečala za več kot polovico. Toda leta 1979 — 1982 so bila »zlata leta« Trima. Njegov nagli razvoj seje kazal v zelo veliki zaposlenosti, saj je imel leta 1982 podpisanih pogodb za 16 milijonov konvertibilnih dolarjev, 8 milijonov pa za kliring. In tako je bilo s številnimi režijci še znostno dihati.
Ker seje delovna organizacija razvijala preko svojih zmožnosti, se je jela vse pogosteje srečevati z manjšo plačilno zmožnostjo, že kar kronično paje bilo pomanjkanje lastnih obrat-
nih sredstev. Plačati je bilo treba tudi draga posojila za osnovna sredstva. Letos bodo obresti od posojil presegle znesek za kosmate osebne dohodke. »Do lastnih obratnih sredstev bi lahko prišli z akumulacijo, kije ni, in pa s cesijo, to je odstopom terjatev od tujcev. 7 milijonov dolarjev neto glavnice terjamo od tujine, skupaj pa seje v petih letih nabralo za 10 milijonov dolarjev terjatev. Cesija je na Zahodu normalna zadeva, toda pri
nas si, žal, kot imamo prve informacije, tudi od našega novega deviznega zakona ni moč kaj posebnega obetati,« pravi direktorica finančno-raču-novodske službe Marica Škoda. Letos je zapadlo v plačilo že 1,8 milijona dolarjev anuitet. Ob tem, da računajo na več kot 10 milijonov dolarjev terjatev iz Alžirije, Angole in Libije, bi človek pomislil, da so v Trimu že na konju, a zaradi že povedanega in pretečih izgub živijo v negotovosti, od danes do jutri.
P. PERC
DODATNE POLOŽNICE ZA ELEKTRIKO
LJUBLJANA — Slovensko elektrogospodarstvo je razposlalo porabnikom dodatne položnice za plačilo električne energije, potem ko seje ta 15. novembra podražila za 69,4 odst. S temi dodatnimi vplačili naj bi gospodinjstva in še nekateri porabniki na nizkonapetostnem omrežju prispevali okrog 9 milijard dinarjev.
C
Naša anketa
J
m
Na pragu strahu
Izteka se še eno leto. Jugoslavija in večina jugoslovanov bi se morala od njega posloviti z olajšanjem. Bilo je namreč, v celoti gledano, težko leto, polno skrbi in težav, padanje življenjske ravni, gospodarskega kriminala velikih razsežnosti ipd. A kaj, ko zdravice v najdaljši noči v letu, s katerimi bodo gotovo v glavnem vsi pozdravili prihajajoče leto, ne bodo mogle biti vesele, optimistične, polne pričakovanja. Obeti za leto 1988 so, žal, hudo slabi, ljudje pa zaskrbljeni, polni strahu za svoje in svojih otrok življenje in prihodnost.
VINKO BAMBIČ, upokojenec iz Novega mesta: »elim si, da bi na demokratičen način, brez prisile, pomanjkanja, bonov in podobnih omejitev nekako zlezli iz gospodarskih in političnih težav. Ljudje naj bi se med seboj bolje razumeli, brez nacionalizma in napadov na posamezne narodnosti. Želim si, da bi le uspeli rešiti problem Kosova, pa ne nazadnje tudi problem Slovencev in Makedoncev. V zdravi državi bo v mnogočem boljši tudi položaj nas upokojencev.«
FRANC PREMELČ, vinogradnik iz Drenovca na Bizeljskem: »Moral bi imeti močan sedmi čut, da bi uganil, kaj nas čaka. Razprave o kmetijstvu nam v praksi do zdaj niso koristile. Dokler bomo oddajali po dva litra in pol mleka za ceno litra kisle vode, si ne bomo opomogli. Grozdje smo vinogradniki letos oddali, ne prodali, saj Slovin šele te dni poravnava pravi obrok. Inflacija bo pobrala precej izkupička. Ne vem, kje bodo ljudje dobili denar za zaščitna sredstva. V Rušah pravijo, da jih po sedanjih cenah ne bi mogli prodajati, čeprav bi delali brez plač.«
STANE JELENČIČ, sekretar OS ZSS Metlika: »Glede na stanje in napovedi ne pričakujem nič dobrega. Večje bojazni kot upanja. Ze sedaj prihaja do ustavljanja proizvodnje. Porast življenjskih stroškov bo še okrepil pritiske za zvečevanje osebnih dohodkov, ki pa se bodo, kot kaže, realno še zmanjševali, kar seveda pelje v nezadovoljstvo delavcev. Sindikati si morajo prizadevati za reševanje težkega stanja, vendar vse v okviru možnosti. Ne moremo delavcem obljubljati nečesa, kar ni možno.«
v MOJCA SIMONIČ, administratorka iz Črnomlja: »Prihodnje leto bo zame zelo pomembno, saj si bom ustvarila novo življenje. S tem so seveda povezana velika pričakovanja, a zaradi splošnega stanja pri nas tudi bojazni. Za mlade je še posebej težko, saj moramo začeti vse od začetka, tako rekoč iz nič. Jaz imam to srečo, da imam službo in rešeno stanovanjsko vprašanje. V novem letu, želim, da bi vsi bolje živeli, da bi bili ljudje bolj srečni in da bi bil na svetu mir.«
BRANKO URBANČ, strojni ključavničar v Metalni Senovo: »Glede na razmere imam več strahov kot upanja in želja. Predvsem me skrbi za prihodnost mojega dvomesečnega otroka, nič kaj lepega ga ne čaka. Želim si, da bi se pri nas spremenilo na boljše. Marsikaj bi se dalo izboljšati že z boljšo organizacijo dela. Želim si, da se razmere za delo ne bi poslabšale. Delam kot mnter, delo je teško, pomagam pa si lahko le s kladivom in brusilnim strojem. Drugje so daleč naprej.«
ANICA GOVEKAR, prodajalka v sev-niškem Mercatorju: »Najbolj želim, da bi bili vsi v duržini čimbolj zdravi. Ne bi imela nič proti, če bi bile plače vsaj malo boljše, saj smo v tej draginji trgovci prav tako udarjeni kot vsi potrošniki. Želim si, da bi v Jugoslaviji vendarle ukrotili divjanje cen, inflacijo, da bi pravočasno odkrivali gospodarski kriminal tipa Agrokomerc, da se ne bi razbohotilo goljufanje in prevare. To, kar se dogaja zadnje čase pri nas, pač ne poraja zaupanja med ljudmi.«
SLAVKO ROGELJ, pismonoša iz Treb-1' njega: »Gospodarski položaj bi se moral iz- " boljšati, da bi nam bilo lepše, pa se samo V letu 1988. Tega ne bo možno doseči, če rte bomo vsi bolje, več delali. Sam se ne pritožujem, imam veliko dela, posebno okrog novega leta, v zadnjih mesecih so nekaj bol-' jše tudi plače na pošti. Upam, da bo ostalo 1 vsaj tako, kot je. V Jugoslaviji bi verjetno " lepše živeli tudi, ko bi ne bilo težav s Kosovom.«
,v t, ■ ,	&
ANICA HICTALER, poslovodkinja cve-tjičame Agrarie v Kočevju: »Najbolj se bojim vojne, zato si želim predvsem miru in zdravja. Pričakujem tudi, da bi bilo manj take stabilizacije, ki povzroča, daje v trgovinah vedno manj blaga, hkrati paje vedno vse dražje.«
DEDEK MRAZ V ROSALNICAH — Te dni tudi po metliški občini hodi dedek Mraz. S svojim spremstvom in obložen z darili obiskuje predšolske otroke po večjih krajevnih središčih. Prejšnjo sredo je bil v Rosalnicah, od koder je posnetek, in na Božakovem.
LUDVIK ORAŽEM, avtomehanik v Prigorici, Ribnica: »Najbolj se bojim, da nas bodo tudi v prihodnjem letu vodili tisti gospodarstveniki in politiki kot doslej, ki so nas pripeljali v sedanje težave. Kot ribič pa si najbolj želim, da bi ujel veliko ribo, in to v čisti vodi.«
kmetje vedo, kaj
JIH OMEJUJE
BIZELJSKO, BREŽICE — Med Slovinovimi kooperanti in v tozdih delovne organizacije je javna razprava o kmetijstvu v občini opozorila na pomanjkanje ustreznih programov za nadomestitev izpada proizvodnje na zemljiščih, kijih bo občina izgubila zaradi hidroelektrarn. V analizi trenutnega stanja pogrešajo pregled in strokovno izobrazbo zaposlenih v kmetijstvu, pregled tistih, ki se šolajo, in poti, po katerih bi strokovnjake iz drugih krajev privabili spet nazaj v domačo občino. Večina je zato, da se zemljiški maksimum poveča, če to zahteva kmetova usmeritev in tehnologija, predvsem velja to za živinorejce in poljedelce, manj za sad-jarje, ki več iztisnejo iz manjših površin. Tudi glede hribovskih kmetov ni za zdaj nakazane nobene rešitve, nobenih posebnih ukrepov, da bi z njimi zadržali ljudi v odročnejših krajih. Za kmetijsko zemljiško skupnost v brežiški občini celo menijo, da seje preživela.
O  *	•	v	v
oejm/sca
BREŽICE — Zadnjo soboto y tem letu so rejci na prašičji se-Jem pripeljali 225 pujskov in 60 no e.v' Lastnika je zamenjalo , Pujskov, in sicer je bilo tre-“a *anje odšteti od 1.600 do t.700 din za kilo žive teže, za 25 Pra*ičev pa so morali kupci ?Q»o ti ena*<0 ceno. 2. januarja 1°® zaradi novoletnih praznikov brežiški prašičji sejem
l NOVOMEŠKE TRŽNICE
. zadnji letošnji ponedeljek je obi-am tržnico precej kupcev in prodajal-Med drugim so imeli na stojnicah ze šopke teloha po 300 din. Sicer so Prodajali še solato po 2.000 din, radič P° or?®®' kolerabo po 500, korenček y rdečo peso po 1.000, fižol po P 0 in hren po 3.000 din kilogram, enaka količina ocvirkov je stala 2.000 m skute 2.400 do 2.600 din. Lonček ,°roače smetane je veljal gospodinje -500 do 1.700din,medtemkosejeda-m dobiti jajčka po 180 do 200 din. Naprodaj so imeli precej orehov, in sicer je a* kilogram celih orehov 3.000 in KifC ^'9^0 do 10.000 din. Na tržnici je a tudi bogata ponudba tekstila, suhe robe m najrazličnejših okraskov.
Žikarice spet branik pred točo
Radarsko-računalniški center na Lisci že toži zavoljo zastarele opreme, zdaj naj bi prišli prav za obrambo pred točo še starejši radarji___
SEVNICA — Letošnja sezona obrambe pred točo (od 25. aprila do 12. oktobra) je bila »bogata« z nevihtami. V primerjavi z letom 1986 so bile nevihte sicer nekoliko manj pogoste, toda posledice so bile kljub temu katastrofalne. V 46 nevihtnih dneh in prav toliko akcijah obrambe pred točo smo letos v severovzhodni Sloveniji porabili 5.053, v osrednji Sloveniji pa 3.716 raket.
Kakovost raket seje sicer izboljšala, a še vedno ni zadovoljiva, saj je bilo letos 83 slabih raket, ki so predčasno eksplodirale ali kako drugače nepravilno
• Dosedanje izkušnje obrambe pred točo v Sloveniji kažejo na to, da je potrebno organizirati še dva radarska centra, da bi vsak operativno pokrival največ 80 strelnih mest (zdaj je na branjenem območju v Sloveniji 138 strelnih mest). Radarsko-računalniški center Lisca bi glede na omejene finančne možnosti predlagane izgradnje poleg akvizicijske funkcije začasno zadržal funkcijo operativnega centra za osrednjo Slovenijo. Do izgradnje centra za SV Slovenijo bodo dobrodošli stari radarji na Žikaricah. Mrežo strelnih mest naj bi povečali za 15 novih mest.
delovale. Tudi cena titograjske rakete TG 10 postaja vse bolj zasoljena — njena cena je poskočila kar na 295.000 din (za 278 odst.!) za leto 1988 od letošnje še kar znosne cene 78.000 dinarjev. Na vse pogostejša vprašanja, kaj je z lastno slovensko raketo, strokovnjaki odgovarjajo, da so raziskave za izdelavo slovenske rakete RCHX velikega dometa pri Razvojnem centru v Celju še zmeraj v eksperimentalni fazi.
Letos so letala sodelovala le v 6 akcijah oziroma so letela 7 ur, saj po oceni Hidrometeorološkega zavoda Slovenije letalska obramba pred točo ni mogla biti povsem učinkovita. Območna kon-
trola letenja je manjkrat prepovedala akcije obrambe proti toči (vseh prepovedi se je nabralo za 138 ur, to je 67 odst. manj kot lani!), glavni povzročitelj prepovedi pa so športna letala in potniška letala pri vzletanju oziroma pristajanju.
Katastrofalne posledice neuija s točo, kije letos v Sloveniji, pretežno v Prekmurju, povzročilo za 53 milijard dinarjev škode — od tega je bilo škode v kmetijstvu za blizu 40 milijard — so prizadele zlasti nerazvita območja. Komisija za analizo akcij obrambe pred
točo je ugotovila, da je celotni sistem obrambe zasnovan na enem radarju in enem računalniškem sistemu, pravilnega delovanja pa ni možno preverjati z drugim sistemom, ker ga ni. Radar z računalniško opremo na RRC Lisca je zaradi predolgega intervala (6 do 8 minut!) računalniške obdelave radarskih podatkov neprimeren za operativno obrambo. Računalniški program ni prilagojen samodejnemu beleženju smeri in hitrosti gibanja točenosnih oblakov. Če posadka na Lisci ugotovi bistvene odklone radarske slike, spremembe ročno vnaša v program, in ker pri tem lahko prihaja do določene časovne razlike, so lahko nekatere rakete napačno izstreljene in s tem neučinkovite.
P. PERC
Pozimi žetev znanja
Pospeševalna služba KZ Krka Novo mesto spet pripravila bogat izobraževalni program za kmete — Začetek po novem letu
NOVO MESTO — V pospeševalni službi novomeške kmetijske zadruge od leta 1985, odkar se poglablja kriza v kmetijstvu, ugotavljajo, da se močno zmanjšuje interes za izobraževanje v kmetijstvu. Manjši je interes med mladimi za vpis v srednjo kmetijsko šolo in v dvoletni program pa tudi za razne seminarje in strokovne oglede med kmetovalci. Videti je, kot da zmaguje mišljenje, daje s kmetijstvom vsega konec.
A bolj ko se kriza zaostruje, pomembnejše je izobraževanje in znanje tudi v kmetijstvu. Tega se v omenjeni pospeševalni službi zelo dobro zavedajo, zato so sedaj pripravili še bolj pester
Bizeljska vina k vrhu
V vinski krizi preobrat h kakovosti največ obeta
BREŽICE — Tik pred novim letom so v prodajalnah na drobno dobili prve buteljke z izborom laškega rizlinga, vrhunskega belega vina lanske trgatve. To je bil prvi pridelek vina posebne kakovosti na Bizeljskem. Izvozili so ga pet tisoč buteljk, pet tisoč pa jih bodo prodali domačim kupcem. Letošnja trgatev je dala 21 tisoč litrov laškega rizlinga pozne trgatve in pet tisoč litrov izbora sauvignona.
Za Slovin in za zasebne vinogradnike je to pomemben preobrat h kakovosti, s katero si bodo laže utrli pot med zahtevnejše kupce doma in po svetu. V času vsesplošne in vinske krize je kvaliteta še največje jamstvo za prodor na trg. S količino se jih lahko veliko pohvali, s kakovostjo pa sije teže pridobiti sloves. Pri Slovinu so prepričani, da so na pravi poti, saj so se že po prvih poskusih visoko povzpeli. Tistim, ki še ne poznajo vin posebne kakovosti, ne bo odveč pojasnilo, da se ta začenja z vini pozne trgatve. Sledi ji izbor, ki ga Slovin že ponuja, nato jagodni izbor, suhi jagodni izbor in prav na vrhu — ledeno vino. Pridelek morajo na občini posebej prijaviti in dovoljenje zanj dobijo šele potem, ko komisija pregleda izbor sort in lego vinograda.
Nasploh pa je bila letina 1987 na Bizeljskem po količini precej skopa, za četrtino ali pa celo za 30 odst. manjša od pričakovane. Med razlogi za to je bilo slabo vreme v času cvetenja in toča, ki je v teh predelih petkrat pustošila. Škodo so ocenili na 10 do 50 odst. Kakovost grozdja je bila povprečna, pri srednje poznih in poznih sortah pa odlična (laški rizling, modra frankinja in sauvignon).
Slovin je prevzel 2100 ton grozdja, od tega 1800 ton iz lastnih vinogradov in kooperantov na Bizeljskem. Kolektiv tarejo hude težave. Bremenijo ga tudi krediti za zaloge, ker še lanski pridelek ni prodan. Pravijo, da se jim je z nadčloveškimi napori posrečilo priskrbeti toliko denarja, da so do izteka leta kooperantom izplačali 40 odst. pridelka, da niso čakali na januar, saj so kmetje že tako dovolj prizadeti.
J. TEPPEY
in poglobljen program izobraževanja, kot so ga izvajali že doslej. Program je tudi prilagojen različnim ravnem znanja. Za izvajanje programa, s katerim pospeševalci večinoma prihajajo med kmete na terenu, imajo letos na voljo tudi precej novih učnih in demonstracijskih pripomočkov.
Za kmete, ki imajo večjo tržno proizvodnjo in tesneje sodelujejo z zadrugo, bodo še naprej izvajali izobraževanje po krožkih ali interesnih skupinah. To izobraževanje bo potekalo skozi vse leto z občasnimi srečanji in razgovori. Imajo program za rejce, ki imajo krave v A kontroli, za večje tržne pridelovalce špenice, za sadjarje, vinogradnike, kmete, ki pridelujejo krompir, za kmetije v preusmerjanju, za rejce govejih pitancev, za pridelovalce kumaric itd. Druga oblika izobraževanja pa so zimska predavanja. V njihovem okviru bodo pospeševalci letos seznanjali vse zainteresirane z osnovami obdelave zemlje, s kolobarjenjem, z varstvom rastlin, s pridelavo krme na njivah in travnikih, s pridelavo pšenice itd. Kot rečeno, bodo ta predavanja organizirana na terenu, po mnogih krajih, in bodo dopolnilo obvestilom, ki jih pospeševalci sicer že pripravljajo za kmete.
Za vse izobraževalne oblike imajo v kmetijski zadrugi izdelan natančen program; s predavanji bodo pričeli takoj po novem letu. Želijo in vabijo kmete, naj se udeležijo teh oblik izobraževanja, ker brez znanja danes tudi v kmetijstvu pač ni rezultatov. Sejanje, gnojenje zaščita rastlin, pitanje, reja krav za mleko in sploh vse danes pač ne more iti več po občutku, če naj daje vsaj približno dobre rezultate.
Z. L.-D.
Kmetijstvo zaostaja
Ribniško kmetijstvo načrtovanega najbrž ne bo
doseglo
Kmetijski
Higiena ne ve za izjeme
Zakonodajalec se ni mogel upreti tradiciji in je naredil izjemo. Dovolil je klanje prašičev (pa tudi drobnice, perutnine in kuncev) na domu, četudi je vnaprej vedel, da to delo ne bo opravljeno tako, kot mora biti v klavnicah, |n da bodo vprašljive zlasti higienske razmere. To pa pomeni tudi, da kmetje koljejo doma na lastno odgovornost in da morajo sami poskrbeti, da se iz kakršnegakoli razloga vesel domači praznik ne spremeni v žalostnega.
Zadostiti je treba vsaj minimalnim higienskim zahtevam. Prostor za klanje naj bo zaprt ali vsaj prekrit, tla pa betonska, da jih je moč tudi razkužiti. Klavec ne sme varčevati z neoporečno pitno vodo, pribor, ki ga pri delu potrebuje, mora biti prekuhan in čisti noži pa ostri.
Delati je treba hitro, ne pa zraven veselo popivati. Če ni vsaj v pol ure iz zaklane živali odstranjena drobovina, se pojavijo nezaželene spremembe na P°vršini mesa trebušne votline pa tudi nezaželen vonj. Nečista klavna opravila, kot so čiščenje črev, vampov ipd., morajo biti opravljena v drugih Prostorih. Če klavec odkrije mehurjasta jetra, ki so posledica okužbe z jajčeci pasje trakulje, jih mora neškodljivo odstraniti in zakopati, da ne pridejo v stik s psi ali mačkami.
• Po zakolu in obdelavi zaklane živali je treba meso nekaj časa pustiti obešeno na zraku, da se ohladi in osuši. Razume se, da ne sme biti dosegljivo mrčesu in da ne spada v prostor s tujimi vonjavami (na primer bencinom), saj se teh vonjev kaj hitro navzame. Velja pravilo, da snie v zmrzovalno skrinjo ali prekajevalnico le higiensko neoporečno meso, saj z začimbami in soljo ni moč prekriti napak in neprijetnih vonjav, če se pojavijo.
Previden je treba biti tudi z raznimi dodatki, ki polepšajo meso, mu dajo lepo rdečo barvo na prerezu, zlasti pa je treba paziti pri uporabi solitra, kije v večjih količinah strupen. Uporabiti se sme največ 1 dkg na 100 kg mesa. Začimbe v običajnih količinah zdravstveno niso nevarne in so predvsem stvar okusa.
Inž. M. L.
N
S
S
I
S
RIBNICA — V ribniški kmetijski zadrugi, kije v občini nosilka razvoja na področju kmetijstva, ugotavljajo, da so investicijska vlaganja v zasebno kmetijstvo iz leta v leto manjša. To je posledica nespodbudne kreditne politike in nesorazmerij cen kmetijskih pridelkov s cenami reprodukcijskega materiala, potrebnega za kmetijsko proizvodnjo. Zaradi tega ni uresničenih niti 40 odsto-’ tkov vlaganj, načrtovanih v srednjeročnem planu.
Za hidromelioracije so doslej izdelali le idejni načrt. Agromelioracije so opravljene le na površini 10 ha.
Načrtovana proizvodnja mleka za leto 1987 bo predvidoma dosežena. Ob devetmesečju je znašalo povečanje 2,7 odstotka, do konca leta pa je predvideno 3-odstotno. Ne bo pa dosežena načrtovana 10-odstotna proizvodnja mesa.
m
V
\
\
\
\
\
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
5
I
S
I
s
I
h
I
s
I
5
I
N
I
V
I
S
I
s
saj je povečanje v devetih mesečin letos v primerjavi z istim obdobjem leto prej znašalo le 1,3 odstotka.
Tudi vreme letos kmetom ni bilo naklonjeno, zato je bil pridelek krme ob prvi košnji slab. Na srečo sta bili boljši druga in tretja košnja, da bo tako krma zadostovala za prehrano obstoječe črede.
Prepočasi pa poteka obnova gozdov, ki jih je poškodoval žled. Zaradi žleda je bilo potrebno posekati skupno preko 138.000 kubikov drevja, od tega v zasebnih gozdovih preko 91.000 kubikov. Še vedno je potrebno na območju občine posekati blizu 15.000 kubikov lesa. Po oceni pa bo v gozdovih propadlo 5.000 kubikov lesa, od tega na območju Sodražice 3.000 kubikov in na območju Ortneka 2.000 kubikov.
J. P.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL~.
Ureja Tit Doberšek
Izkoristimo znanje drugih
Južna Tirolska je ime za gorske doline in nižje dele sicer 2600 do 3000 m visokega hribovja v središču Alp. To je avtonomna pokrajina pretežno nemško govorečega prebivalstva — avstrijske manjšine v Italiji. Zarati čimbolj italijanskega videza uveljavljajo tudi ime Zgornje Adiže, nastalo po istoimenski reki, pa tudi Dolomitska Italija, ker je v smeri vzhodnega območja Dolomitov s številnimi zimskoturistič-nimi središči, italijanskimi alpskimi smučišči.
Gospodarsko središče Južne Tirolske je Bolzano, nemško Božen, z nadmorsko višino 265 m, skoraj enako kot Maribor. Pokrajina in prebivalci imajo kot manjšina svoje šole in upravo, sicer pa so tam dvojezični napisi.
Božen je oddaljen okrog 100 km od avstrijske meje in nižje ob Adiži. 100 km v smeri Padske nižine do Gardskega jezera (popravi tiskovno napako v prejšnji štev. Dol. lista pri podnaslovu v Bardolino pri Gardskem jezeru namesto Skarskem jezeru) je bilo v prejšnjih stoletjih in do prve svetovne vojne pod avs-troogrsko oblastjo oz. nemškim vplivom.
Zaradi alpske prehodnosti v tem delu poteka preko Bozna glavna avtocesta Innsbruck (125 km) — Brenner, prelaz na avstrijsko-itali-janski meji — Božen—Verona (156 km) in dalje proti Benetkam (221 km). Vzporedno poteka tudi železnica, zlasti pomembna zaradi povezave z italijanskimi pristanišči.
Od Bozna preko Innsbrucka je prometna povezava tudi z Miinch-nom (280 km) in drugimi trgovskimi, gospodarskimi in kulturnimi središči zahodne Evrope.
Zaradi takih prometnih zvez in
pod vplivom gospodarsko razvitega sveta in podnebnih razmer se je tu razvilo sodobno pridelovanje jabolk, hrušk, posebej pa pridelovanje grozdja oziroma vina. Višje, v hribovitem predelu, skrbijo tudi za izkoriščanje zemljišč z živinorejo.
Božen je ob ustju Adiže, ki priteka iz smeri Merana in reke Eisack, ki priteka od Brixna ozir. Klausena, kjer še z uspehom gojijo vinsko trto.
Pridelovalno področje Južne Tirolske ima obliko črke »Y«, katere gornja kraka merita 50 ozir. 30 km, spodnji pa 50 km. Doline, širše in ozke, so zasajene s sadnim drevjem in vinsko trto, pobočja predvsem z vinsko trto, in to celo do nadmorske višine 600 do 800 m. Kjer prenehajo pogoji za vinogradništvo, se prične reja živine.
Velik interes za kmetijstvo in izkoriščanje zemlje
Povsod je vidna popolna izkoriščenost zemlje. Stroji in delovni pripomočki so prilagojeni potrebam. Večje stroške zaradi posebnih pogojev dela nadomeščajo z denarno pomočjo. Nevarnost toče obravnavajo kot višjo silo, zato plačujejo kmetje le tretjino zavarovalne premije, razliko pa poravnajo iz državnih ozir. skupnih skladov.
Gospodarstvo temelji na znanju ekonomike. Vlada stališče, da mora biti vsakdo gospodarsko zainteresiran za pridelovanje kmetijskih pridelkov. Ob manj ugodnih pogojih pridelovanja, večjih stroških v odnosu do cene, ki jo prizna trg, dobijo kmetje finančno pomoč. Enaka je zainteresiranost za življenje in delo visoko v hribih kot v ravnini ozir. v obljših pogojih. Z velikimi denarnimi sredstvi podpirajo gradnjo cest v višje predele. Gradijo gospodar-skopredelovalne objekte za živinorejo pa tudi stanovanjske hiše, če se kmet vključi v pridelovalni program.
(Drugič dalje)
0 preživninski pogodbi
j
To ni dedna, je pogodba o dosmrtnem preživljanju
Vprašanje: zaradi starosti bi radi sklenili z nekom, ki nima statusa kmeta, preživninsko pogodbo, na podlagi katere bi pod določenimi pogoji izročili kmetijska zemljišča, ki spadajo v 1. kategorijo zemljišč. Zanima vas, kako mora biti ta pogodba sklenjena, da bo veljavna, še zlasti, ker ne gre za odsvojitev zemljišča svojcu.
Odgovor; po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč je možno skleniti pogodbo, s katero se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika oz. mu da določeni pre-užitek, drugi pogodbenik pa mu izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino. To ni dedna pogodba, temveč pogodba med preživl-jancem in preživljalcem o odplačni odtujitvi vseh nepremičnin ali pa del nepremičnin, katerih izročitev pa je odložena do njegove smrti. Ta pogodba se imenuje pogodba o dosmrtnem preživljanju. Lahko pa se stranki dogovorita tudi za takojšnji prenos lastništva in skleneta pod določenimi pogoji tudi izročilno pogodbo. V prvem primeru osebi, kateri nameravata prepustiti zemljišča, ni potrebno, da ima že ob sklenitvi pogodbe status kmeta. V primeru izročilne pogodbe, ko gre za takojšnji prenos lastništva kmetijskih zemljišč, pa prevzemnik mora imeti status
DVE VAŠKI HIŠI
BUŠ1NJA VAS — Vaščani Bušinje vasi se pripravljajo na gradnjo vaške hiše, pri tem pa jim bo pomagala tudi suhorska krajevna skupnost. Ustanovili so gradbeni odbor, nakupili že nekaj potrebnega materiala. Seveda je odveč poudarjati, da bodo vse, kar se da, vaščani pri gradnji vaške hiše sami naredili.
kmeta, ker gre za zemljišča, ki so zaščitena z zakonom in občinskim odlokom.
, Torej status kmeta mora izpolnjevati oseba, kateri nameravate odsvojiti kmetijska zemljišča le, če se boste odločili za to, da takoj vpišete prenos lastništva v zemljiški knjigi. Za status kmeta pa so naslednji pogoji: občan mora dokazati najmanj 5-letno delo na kmetiji, star mora biti nad 25 let, ter mu mora kmetijska dejavnost zagotavljati najmanj 2/3 povprečnega osebnega dohodka v občini.
V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval ter mu obdeloval posestvo itd. Ta bremena se lahko vpišejo tudi v zemljiško knjigo.
PRAVNI NASVETI
Značilno za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je, dajo pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta tudi potem, ko stajo že začeli izpolnjevati, na-primer, da sta pogodbeni stranki že začeli živeti skupaj, pa postane njuno skupno življenje neznosno. V tem primeru lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka pogodbena stranka lahko tudi zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če se pogodba razveže, obdrži vsaka stranka pravico zahtevati od druge stranke odškodnino.
Predvsem velja za obe pogodbi, da morata biti sklenjeni v pismeni obliki in overjeni po sodniku.
MARTA JELAČIN, dipl. iur.
SMETI NA STELJNIKU—Črna smetišča so precejšnja nadloga črnomaljske občine. Eno večjih takih na pol legalnih in seveda neurejenih je semiško, ki se razprostira na steljniku tik pred drugim največjim krajem v črnomaljski občini, ob cesti Gradac — Semič. Črna smetišča bodo v tej belokranjski občini lahko pregnali takrat, ko bo urejena občinska deponija odpadkov in od povsod organiziran odvoz smeti.
** FtlKO
IZ NtvŠIH OBČIN
Vse ni odvisno samo od dela
STRAŽA — »Stvari, ki smo si jih zadali konec leta 1984, smo v celoti izpolnili, naredili smo celo še več. Takrat nismo načrtovali tolikšnega izvoza, kot ga imamo sedaj. Polovico celotnega prihodka ustvarimo s prevozi na tujem, samo v prevoznem deluje ta delež prek 70 odstotkov,« pravi direktor Straških Gorjancev Igor Gruden. Največ prevo-
Igor Gruden
zov opravijo po zahodni Evropi, gredo pa povsod, kjer je delo.
Iztrošenost voznega parka Gorjancev je bila leta 1984 prek 90-odstotna, zaradi česar so bili velikanski stroški vzdrževanja in zastoji ter že ogroženo delo. Danes je v tovornem prometu, ki ima 138 vozil, povprečna starost vozil pet let in pol, brez 40 nad 10 let starih vozil pa kar 4 leta manj. V avtobusnem prometu, ki razpolaga s 100 avtobusi, je povprečna starost vozil 4 leta, prav starih avtobusov nimajo. Zahvaljujoč temu so stroški vzd/ževanja in zastoji sedaj minimalni. Žal spet kaže slabše, reprodukcijska sposobnost cestnih prevodnikov se naglo slabša, tako da v Gorjancih sploh ne razmišljajo več o širitvi, impak jim je sedaj glavni cilj izkoriščenost kapacitet do optimuma, do česar jim tako ne manjka več dosti, ter boljša kakovost, saj v njihovi dejavnosti trg že deluje do popoldnosti. V Jugoslaviji so lahko konkurenčni le z večjo produktivnostjo od neslovenskih prevoznikov, ki na primer plačujejo do dvajsetkrat manjše cestne takse od slovenskih. Na tujih tigih je konkurenca še močnejša.
Kljub velikim naporom in dobremu
Okleščen proračun
Zbor združenega dela drugič proti zvišanju davka iz osebnega dohodka delavcev
delu imajo Gorjanci letos velike težave in poslujejo z izgubo. V času, odkar so se odločili za obnovo, so obresti za posojila naraščala veliko bolj kot njihove cene in celotni prihodek. Poleg tega morajo čakati na plačilo za prevoze v
• Njihov tozd Gostinstvo se po nekaj letih velikih težav prav sedaj skuša postaviti na trdnejše noge. Ne bo iahko, saj razmere za to dejavnost niso najboljše, a trudijo se aktivirati vse notranje rezerve, da bi čimprej zagotovili normalno poslovanje. Sele od tega bodo odvisne večje naložbe v potrebno investicijsko vzdrževanje Metropola in objektov, ki delajo v okviru tozda.
tujini precej dlje kot doma, za ta čas pa morajo zagotavljati draga obratna sredstva, kijih kolktiv doma nima in so precej kratkoročno zadolženi.
V Gorjancih so sicer sprejeli vrsto dodatnih ukrepov za varčevanje in za finančno konsolidacijo. Z raznimi reorganizacijami so zmanjšali odstotek praznih in povečali število prevoženih
»Črpalke ne bodo motile«
KS Birčna vas se otresa bremena nerazvitosti
NOVO MESTO — Čeprav so dobili v roke dodatno obrazložitev predloga, na seji pa bili deležni še dodatne ustne razlage, so se delegati zbora združenega dela novomeške občinske skupščine na seji 24. decembra že drugič odločili proti predlogu za zvišanje stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev od 0,6 na 0,75 odstotka.
< Do letošnje pomladi je bil davek iz ošebnega dohodka v občini že 0,75 ods-tdtka. Potem so ga znižali, ker so intervencijski ukrepi omejili tudi splošno pprabo. Če bi se ustvarjali presežki — ob nezmanjšani stopnji bi se — bi jih njorali dati v republiko. Sedaj pa med proračunskimi viri za prihodnje leto ni vfcč občinskega davka od alkoholnih pi-jdč. Občinam je bil vzet hkrati s preno-sAm financiranja temeljnih pravosodnih organov iz občinskih v republiški ppračun. Novomeška občina je s tem ng slabšem, saj je z davkom od alkoholnih pijač zbrala skoraj še enkrat več denarja, kot so bili stroški dela temeljnih pravosodnih organov. Ta razlika je letos predstavljala 8,8 odstotka sredstev občinskega proračuna. Teh sredstev proračun nima možnosti nadomestiti iz drugega vira.
Občina bi sicer lahko dobila manjkajoča sredstva iz republiškega proračuna. Za to bi morala po republiškem družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe v letu 1988 izpolniti le en pogoj: morala bi imeti 0,75-odstotni davek iz osebnega dohodka. »Proti« delegatov v novomeškem zboru združenega dela pomeni, da bo občinski proračun v prihodnjem letu ob dobrih 16 odstotkov potrebnega denarja. Na seji je bilo jasno in glasno rečeno, da rezerv ni, da bodo morali zaradi tega bistveno oklestiti mnoge postavke proračuna. Iz njega se ne financirajo le osebni dohodki upravnih organov, ampak tudi planski dokumenti, ureditveni in zazidalni načrti, del dejavnosti krajevnih skupnosti, pravice socialnovarstvenega značaja, veterinarsko-higien-ska služba itd. Vse to delegtov ni ganilo, vztrajali so kljub zagotovilom, da neto osebni dohodki zaradi tega in pa zaradi večjih prispevkov iz bruto dohodkov zaradi drugačnih obračunov ne bodo nič manjši.
Z. L.-D.
BIRČNA VAS — V krajevni skupnosti Birčna vas so dolga leta poslušali lepe obljube ljudi na položajih in tudi zato so taki, kot danes so: nerazviti.
»Če bomo uresničili seoanji razvojni načrt krajevne skupnosti, bi se morali rešiti iz nerazvitosti. Letos smo se s cesto povezali s sosednjo krajevno skupnostjo Podgrad in položili zaščitni sloj na 4-kilometrskem cestnem odseku Lakov-nice—Tunel. Tako zdaj k nam vozi avtobus in tu bi se zahvalil za pomoč Cestnemu podjetju in Gorjancem iz Novega mesta. Sedaj pridejo na vrsto ceste skozi Rakovnik in Rajnušče, kjer smo s sredstvi krajanov že pripravili tampon, Veliki Podljuben—Birčna vas, Gor. Mraševo—Dol. Mraševo in Petane—Potok; skupaj bodo dolge okrog 7.700 m« pokaže Alojz Muhič, predsednik sveta KS Birčna vas, pogumne zamahe svoje krajevne skupnosti, ki šteje v 298 gospodinjstvih 1.135 prebivalcev.
Vse hiše so brez vodovoda, a brez tega ne bo razvitosti. Vodstvo krajevne skupnosti ima o njem jasne zamisli, vendar le-tem nasprotuje nekaj krajanov. »Ves problem je v tem, da se nekateri krajani bojijo, da bi električne naprave v prečrpališčih motile sprejem TV signala. Strah je odveč, ker so naprave grajene tako, da ne motijo okolice,« pojasnjuje Muhič. V takih razmerah so nekoliko spremenili vrstni red gradnje, a naj bi še letos začeli s 1. fazo del, ki bi jo sklenili s priključitvijo na izvir na Težki vodi.
Nič manj kot vodo potrebujejo elektriko. To sicer že imajo, vendar v nekaterih zaselkih le z napetostjo 160 V. Iz-
C
Straški Gorjanci v težavah kljub velikim naporom, dobremu delu in vrsti ukrepov za varčevanje — Veliko breme obresti — Nujen, a nespodbuden izvoz
kilometrov, nekaj uspeha imajo za svojo prihodnost, čeprav imajo kakovostna osnovna sredstva, kadre in delo ter znanjo in hočejo delati. »Če bi bilo pri nas vse odvisno le od dela, ne bi smeli imeti problemov, a ni tako. Kot izvozniki smo bili po zadnjih ukrepih najprej veseli, a ko smo vse izračunali, smo videli, da ni nobenega učinka. Bolje gre sedaj avtobusnemu prometu, ki dela doma in za takojšnje plačilo, čeprav imamo precej nerentabilnih prog, ki pa jih vzdržujemo zaradi ljudi. Najbolj si želimo, da se pogoji ne bi tako hitro spreminjali, da se ne bi bilo treba vsak mesec prilagajati in vse obrniti na glavo,« pravi Gruden.
V prihodnjem letu nameravajo zmanjšati zmogljivosti v tovornem prometu za petino na račun že zdavnaj odpisanih vozil. Vztrajali bodo na izvozu, ker je to zanje in za družbo edina rešitev, poleg tega se je z nekega trga lažje umakniti, kot spet priti nanj. Izvoz bi lahko še povečali, a ga bodo le v primeru, če se bo spremenil devizni zakon. V nasprotnem bodo prevoze na tujem opravljali v sedanjem obsegu.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
ZA ODRASLE IN OTROKE
NOVO MESTO — Dom kulture bo tudi v letu 1988 nadaljeval s prireditveno dejavnostjo. Organiziral bo sedem gledaliških predstav, pet glasbenih večerov, delovalo bo filmsko gledališče, vsak mesec pa bo tudi po ena glasbena, gledališka in filmska prireditev za otroke.
PIONIRJI VOJAKOM — dnevu JLA smo pionirji novomeške občine čestitali na svečanem sprejemu komandantu novomeške garnizije Stanislavu Galiču. Vsem pripadnikom JLA smo zaželeli uspešno delo v letu 1988 in še več medsebojnega sodelovanja. Na po-snetkku: predsednica pionirskega odreda »Katja Rupena« Katka Jankovič čestita komandantu. (Foto: Tadej Recelj, fotokrožek OŠ Katja Rupena, Novo mesto)
V SKLAD NAMESTO ČESTITK
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Novo mesto želijo vsem občanom srečno novo leto 1988. Namesto čestitk organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim namenjamo \ sklad za drage medicinske instrumente 300.000 din.
OBOGATITEV S KNJIGAMI
NOVO MESTO — Študijska knjižnica Mirana Jarca načrtuje v letu 1988 nakup 6.000 knjig in periodik, kar bi bilo v skladu z veljavnimi normativi in standardi. Knjižnica bo zagotovila odprtost vseh oddelkov neprekinjeno od 7. do 19. ure. Še posebej pa bo skrbela za delovanje splošno izobraževalnih knjižnic na podeželju.
KAJ V LETU 1988?
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo v letu 1988 med drugim pripravili pregledne razstave del slikarjev Janka Orača, Wang Hui Quin in Marina Beroviča. Orač kot najmlajši je v Novem mestu udomljeni rojak iz Zibike na Kozjanskem, Berovič v Ljubljani udomljeni novomeški rojak, Wang Hui Quin pa kitajska umetnica, ki živi in dela prav tako v Ljubljani.
Naj ne bo le telovadba
Seja predsedstva OK SZDL Novo mesto — Pomembno je, koliko kje zaslužijo — Drugačen zlet
Alojz Muhič: »Maja prihodnje leto se izteče krajevni samoprispevek. Toda le s samoprispevkom pridemo do denaija za akcije...«
boljšanja po tej plati bodo deležni v 1. polovici prihodnjega leta v Rakovniku in Rajnuščah, nato v Gor. in Dol. Lakovnicah ter Jami. Četrti znanilec boljših časov naj bi bil telefon. »V vzhodnem delu KS bo na novo priključenih 210 naročnikov, in to na posebno telefonsko centralo, v zahodnem bo 48 novih telefonov, ki bodo priključeni v ATC v Straži. V prvem primeru naj bi gospodinjstvo prispevalo 500.000 din, kar je začetni znesek. Treba mu bo še nekaj dodati, toliko manj, kolikor hitreje bomo gradili. V zahodnem delu naj bi bil prispevek 650.000 din na gospodinjstvo,« je Alojz Muhič jasnih načrtov, ki ob dejstvu, daje skoraj ves material s telefonsko centralo vred že plačan, očitno niso vprašljivi, kljub nekaj nasprotovanja posameznikov.
L. M.
NOVO MESTO — O tem, koliko sredstev bodo dobile posamezne dejavnosti, ki jih (so)finan-cira proračun občinske skupščine Novo mesto, mora v veliki meri odločati višina osebnih dohodkov v teh dejavnostih. Omejevanje porabe mora prizadeti bolj tiste, ki delajo manj.
Tako bi se dalo povzeti del razprav s 1. seje predsedstva OK SZDL Novo mesto, ki se je zbralo v novi sestavi. Sicer so se mnenja gibala od ugotovitev, da postajajo dejansko vprašljivi programi posameznih dejavnosti, do ocen o nepotrebnosti Socialistične zveze, če ta spričo pomanjkanja denarja ne bi mogla storiti drugega kot izplačevati osebne dohodke svojim poklicnim funkcionarjem. Tako je, ker tudi dolenjsko gospodarstvo ne more prenesti tolikšne režije, so ugotavljali člani predsedstva. Toda kdo je sposoben določiti, kateri del tega, kar se kaže kot breme, lahko izločimo? se je vprašal eden od raz-pravljalcev.
jah zletnih območij. Na ta način naj bi se v bodoče zlet spremenil iz množične telovadbe v srečanje mladih, ki bi kritično spregovorili o družbi in o svojem mestu v njej. Da ne bi prireditev imela zgolj kulturnega obeležja, bi se morali vprašati še to, kakšno je gospodarsko sodelovanje ztetnih območij.
Predsedstvo seje na seji zavzelo še za podružbljanje Socialistične zveze prek okroglih miz, na katerih naj bi pretresali različno problematiko. Delo SZDL naj bi slonelo še na jasnih sklepih o nalogah, sprotni analizi lastnega dela in na tesnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi.
Člani predsedstva so med drugim poslušali še poročilo o sodelovanju Novega mesta z Langenhagnom. Rečeno je bilo, naj bi Novo mesto sodelovalo na slovenskem tednu na hannovrskem
sejmu.
L. M.
Asfalt v KS Suhor
Udeleženci seje so imeli tudi kritične pripombe na 19. zlet bratstva in enotnosti. Uvodnemu poročilu, v katerem je Boris Glabrič povzel prevladujoče ugodne ocene z vseh zletnih območij, a je hkrati opozoril še na novomeško težavo s stadionom, ki ni še v celoti plačan, je sledilo mnenje mladinske organizacije o potrebni vsebinski prenovi prireditve. Udeleženci so se strinjali, naj bi o vsebini spregovorili v mladinskih organizaci-
Letos asfaltirali 2.750 m vaških poti — Vaščani prispevali denar in opravili t.300 delovnih ur
Bo gospodarstvo na kolenih?
Protiinflacijski program še poslabšal položaj metliškega gospodarstva in negospodarstva — S strahom pričakujejo prihodnje leto
METLIKA — Tako izvršni svet kot zbori občinske skupščine so na zadnjih sejah največ pozornosti posvetili rezultatom in analizi devetmesečnega poslovanja gospodarstva in negospodarstva v metliški občini. Bolj kot sami rezultati poslovanja v tem obdobju so zanimive napovedi in pričakovanja za naslednje leto. Le-ta pa niso prav nič spodbudna. Skratka, metliško občino čaka težko leto.
Čeprav v devetmesečju nobena organizacija združenega dela v metliški občini ni imela izgube, nič kaj lagodno ne pričakujejo zaključnih računov za letošnje leto, s strahom in negotovostjo pa vstopajo v prihodnje. V devetmesečju so bili rezultati poslovanja slabši kot v enakem lanskem obdobju in slabši kot v letošnjem prvem polletju in ta trend se zaradi vedno slabših pogojev gospodarjenja nadaljuje. Najhujši udarec pa so tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo nedavno sprejeti protiinflacijski program in vse restrikcije, ki iz njega izhajajo. Vse to grozi, da bo metliško gospodarstvo spravilo na kolena.
V gospodarstvu se je celotni prihodek v primerjavi z lanskim devetmeseč-jem sicer povečal za 117 odst., vendar je realno manjši, saj še zdaleč ne dohiteva stopnje inflacije. Tudi rast porabljenih sredstev je večja od rasti celotnega prihodka, kar kaže na poslabšanje eko-
nomičnosti poslovanja, dohodek je večji za 111 odst. (tudi precej pod stopnjo inflacije), čisti dohodek pa le za 90 odst. V devetih mesecih je 2.623 zaposlenih v gospodarstvu metliške občine prejemalo povprečno malo manj kot 200 tisočakov osebnega dohodka, kar je 120 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, 226 zaposlenih v družbenih dejavnostih pa je dobivalo povprečni osebni dohodek v višini 247.868 din na mesec.
Protiinflacijski program resno grozi, da bo že tako težke pogoje gospodarjenja in s tem rezultate že do konca leta še poslabšal, če pa bodo ti ukrepi obveljali tudi za prihodnje leto, se obetajo resne težave v poslovanju in vse, kar to prinaša s seboj. Izvršni svet in skupščinski zbori sicer nalagajo gospodarstvu in negospodarstvu, da povsod ocenijo razmere in ustrezno ukrepajo, vendar je vsem jasno, da imajo za to na voljo le malo notranjih rezervic, saj so se v metliški občini že do sedaj obnašali zelo gospodarno. Eden od ukrepov je gotovo tudi ta, da gospodarstvo ne bo več proizvajalo artiklov, ki bi jih moralo prodajati z izgubo. Na rentabilnost in ekonomičnost gospodarjenja lahko pozitivno vplivajo s kadrovsko okrepitvijo, kar pa je spet zelo zapleteno in večkrat podobno labirintu ali začaranemu krogu. Da bi se izognili dodatnim obveznostim, so v večini organizacij tako
rekoč povsem ustavili zaposlovanje novih delavcev, tudi tisti, ki bi strokovnjake rabili, pa jih zelo težko dobijo, ker se mladi kadri težko odločijo za delo v delovnem okolju, kjer jim že tako in tako težko gre. Da o osebnih dohodkih, stanovanjih, splošnem družbenem standardu in ostalem v manjših okoljih niti ne govorimo.
A. B.
SUHOR — V krajevni skupnosti Suhor so letos asfaltirali 2.750 metrov vaških poti. Največja pridobitev je gotovo posodobljena cesta od Dragomlje vasi do Suhorja, asfaltirali so tudi cesto do suhorskega pokopališča ter vaško cesto v Bušinji vasi.
Vaščani Bušinje vasi so prispevali 2,6 milijona dinarjev, vaščani Dragomlje vasi pa 2,9 milijona, poleg tega so Dra-gomeljčani zbrali še 2,7 milijona dinarjev za posodobitev poti v vasi, od tega je njihovo gasilsko društvo prispevalo 700 tisočakov. Pri posodabljanju so krajani opravili še 1.300 delovnih ur. Metliška komunalna skupnost je za asfalt dala 10 milijonov dinarjev, Kmetijska zadruga je prispevala 5 milijonov, 1,5 milijona IMV, ostalo, 40 milijonov dinarjev, pa krajevna skupnost.
Za prihodnje leto načrtujejo asfaltiranje ceste Hrast — Svetica, dokončan-
je posodobitve vaških poti v Bušinji vasi in Bereči vasi.
Novomeška kronika
LOSOS — V eni od novomeških delikates si lahko za vsakdanji ali praznični priboljšek kupite uvoženo konzervo pre-
kajenega lososa. V njej je natanko 80 ;ku
gramov mesa, ki stane skupaj s pločevino skoraj 13.000 din. Toliko kot kilogram pršuta brez kosti. V isti trgovini je na voljo tudi uvožen kaviar. Je že res, da v Novem mestu in v vsej državi ni mogoče dobiti pralnega praška, toda k vragu higiena, naši narodi in narodnosti nikoli niso sloveli po čistih gatah, glede hrane pa nismo bili nikoli prav zadnji, saj so Romuni še vedno živi! Sicer pa je bolje umreti sit kot čist FOTOGRAFI — Na grmski osnovni šoli so imeli sprejem v pionirsko organizacijo. Po govorancah in slovestnostih so se nadobudneži še lepo nastavili kameri, za spomin na stopničko v svet odraslih.
Ptička je zletela, vendar obljubljenih slik :lo.................
ni hotelo biti. Na koncu so ugotovili, da se fotografu, ki se je dolgo in drago šolal v Angliji, zadeva ni najbolje posrečila. Pa se je dalo vse rešiti. Sprejem v pionirsko organizacijo so (samo zadnji del, to je slikanje) ponovili. »Glej jo, ptičko« je uspel. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali angleška fotografska šola predvideva tudi večkratno slikanje sicer enkratnih porok, kistov is itd.
VREČKE — V novomeških trgovinah it po novem ne zaračunavajo več samo plastičnih, ampak tudi papirnate vrečke. Predlagamo, da trgovci izkupiček porabijo za nakup mila in brisač. Po podatkih sanitarnih inšpektoijev nam namreč z živili pro-
dajajo tudi bakterije. Tudi nekatere zelo fel
zanimive, recimo fekalne streptokoke in stafilokoke. Kaj hočemo, zmo do zrna pogača, bakterija do bakterije dobiček!
Ena gospa je rekla, da novo-, meška pošta res izkoristi prav vse notranje in zunanje rezerve. Poš-taiji se za raznašanje pošiljk poslužujejo celo avtostopa. Vsaj tisti s Ceste herojev.
V času od 17. do 23. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Muhič iz Gor. Straže — Nastjo, Ivana Laknar iz Muhabera — Simono, Datja Osredkar iz Ljubljane — Ka(jušo, Tatjana Štrumbelj iz Šmihela pri Žužemberku — Vanjo, Vesna Martinčič iz Lukovka pri Litiji — Majo, Zdenka Zore iz Štatenberka — Andrejo, Mateja Kukenberger z Dol. Po-nikev — Bineta, Stanislava Tkalčič iz Jankovičev pri Adlešičih — Sandija, Boža Majcen iz Šentjanža — Tino, Milka Uri-gelj z Velikega Kala — Nino, Anica Hočevar iz Mačkovca pri Škocjanu — Davida, Mateja Grahek iz Dobličke gore — Iztoka, Ivanka Čeplak iz Krškega -j-Antonijo — Tonko in Martino — Tinko, Terezija Gorenc z Malega Slatnika — Dejana, Martina Klobučar iz Gor. Straže — Jasmino, Sonja Malovrh z Uršnih sel —y Simona, Bambič Marijeta z Rake pri Krškem — Amedeo, Polonca Umek iz Krškega — dečka, Sanda Brajdič iz Žabjeka — deklico, Brajdič Radojka iz Žab- . jekta — deklico, Marija Mikec iz Vrha nad Mokronogom — dečka, Cvetka-Žabkar z Rake pri Krškem — dečka-’ • Čestitamo!	..)	r.n
IZ NOVEGA MESTA: rodile so: Vida- ■ Bon, pod Trško goro 18 — Polono, Ben-narda Turk iz Ul. Slavka Gruma 2 — ^1-v jaza, Gabrijela Klajder iz Lamutove 34,-rf > Anjo, Darinka J uršič iz Slakove 6 — Alt*? nko, Jelka Somrak z Drske 1 — MajoiiJ Nada Jovanovič s Ceste herojev 56.tVto dečka. Čestitamo!	.	/
Sprehod po Metliki
POLNA PRODAJALNA — Ta mesec v industrijski prodajalni Beti v Metliki prodajajo Betine izdelke z 20-odst. novoletnim popustom. Prodajalna je od jutra do večera polna kupcev, ki prihajajo iz cele Bele krajine, sosednjih hrvaških krajev in s podgorske strani Gorjancev. Redno zaposlenim in sega hudega vajenim prodajalkam so morali za pomoč dodeliti še enkrat toliko pomočnic, pa vse skupaj le z veliko dobre volje in prizadevnosti komaj ustrežejo številnim strankam.
TE DNI JE NAJBOLJ ZASEDENI-METLIŠKI šankersko zabavni ansambčt Popolnočne kočije, ki spremlja dedki!1) Mraza na prireditvah po krajevnih skup—T nostih. Fantje brenkajo in pojejo v ■ Drašičih, Rosalnicah, na Radoviči, Boža-kovem, v Gradcu, na Suhorju in v Metliki / Od nastopanja ter trdih in tekočih dobrot so že zelo utrujeni, vendar ne toliko, dA ne bi bili zmožni spravljati v dobro voljo še* goste po metliških gostilnah. Popolnočfit' kočije nastopajo brezplačno, po želji pa:, pridejo igrat tudi na dom. Najraje razočaranim dekletom in osamljenim ženam.1
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE METLIKA je odobril organizatoijem Zimskih uric reci in piši 150.000 din, S tem denaijem naj bi pripravili šest priredT , tev v hotelu Bela krajina in v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Da je petnajst1 starih milijonov malo, ve že mularija v jaslih, toda metliški (svobodni) kulturni delavci bodo zadani si načrt izpeljali do konca. Denar izvršnega sveta, kije seveda , dobrodošel, pa bo zadostoval največ za plakate in najemnino dvorane. Revščina, da ji ni para!
METLIKA SI ZE NEKAJ LET NI PRIVOŠČILA kakšnega gostovanja poklicnih slovenskih gledališč. Enostavrib zato ne, ker ni denaija. Nekdaj so pri tem pomagale delovne organizacije, zadnje čase pa se držijo ob strani. Na sindikalnih konferencah, ki so te dni po delovnih organizacijah, pa je slišati, da sindikalne organizacije le niso tako brez cvenka. Nekaj bi ga kazalo usmeriti v konkretne kulturne akcije, bolje zapisano: v prireditve, da Metlika le ne bi bila odvisna zgolj od ljubiteljskih skupin, volje posameznikov m prireditev na osnovi amaterizma.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
AGROPOP — Da je Bela krajina še vedno precej agrarna dežela, je pokaral tudi obisk na nedavnem obisku Agropopa v črnomaljskem disku. Nad to vrsto glasbenega agrara se zlasti navdušujejo mladi, m to ne samo tisti iz kmetijskih šoL Očividci pravijo, da grajska klet, v kateri domuje črnomaljski disko, že od zadnjih kmečkih uporov ni bila tako polna. Glede na stanje v kmetijstvu bi bil to lahko dober pokazatelj, koliko ljudi se da spraviti v grajsko klet, če se bodo kulaki še naprej pritoževali in grozili, da ne bodo pod vsako razumno ceno prehranjevali naše družbe, ki se skozi vedno daljši tunel plazi v svetlo prihodnost.
PLES — Odgovorni na črnomaljski občini se čudijo, da v bifeju v Nerajcu ob koncu tedna prirejajo plese, saj se po zakonu menda lahko pleše samo v gostilnah. Dokler ne bodo rešili tega pravnega vprašanja, bi lahko s primernimi idejnimi ■n vzgojnimi ukrepi prepričali mlade, ki
vi	•cu tedna iz cele Bele krajine romajo
v Nerajec, kjer lahko plešejo še krepko čez polnoč, naj raje postavajo ob šankih mrtvih gostiln, od koder jih ob desetih zvečer rinejo skozi vrata, ali doma gledajo Vrnitev v Paradiž.
POLETJE — Zima seje komaj dobro začela, a na Vinici že mislijo na poletje. Prizadevni organizatorji tamkajšnjega turističnega društva, športnega društva i prosvetno-gasilskega društva s Preloke že delajo načrte za prihodnje »Viniško poletje«, sklop prireditev, ki so letos lepo uspele m privabile številne obiskovalce, organi-zatoijem pa prinesle nekaj denaija, ki ga namenjajo za napredek svojega kraja. Poteg tradicionalnih prireditev, kot so spust Po Kolpi, igre na Kolpi, Kolpa poje in Pleše, izbor miss Kolpe, obljubljajo še nova presenečenja.
Drobne iz Kočevja
SILVESTER JE TU — Silvestrovanje v hotelu Pugled in v restavraciji Name bo eljalo 25.000 din, kar je za nekatere ve-„ e ? uSe P3 malo. Trgovina Nama bo a Silvestrovo (se pravi danes) odprta le ? hre. Manjkajoče ure pa so že kre-pao nadoknadili, saj so imeli dve soboti Rr,t(? .ni;h'est0 do 14. ure kar do večera. SAMOOSKRBA PO NAŠE — Poda-vin 3i ■ j’ daje po trgovinah vse več tat-nncU y.Udje 'maJ° tnanj denarja, zato P°s rbe za tak način samooskrbe. Zastonj vnf?!10' *5n? d® .vscga, celo do novoletnih nra 1 niC' ‘-as’h Je na Škodi trgovina, L; n,Za?rav najP°g°steje; včasih pa kupci, v„*.Pnm,er dobe v paketku namesto 10 voščilmc Unicefa le po 6 ali 7, ker jih je nekdo fe prej nekaj zmakml.
PA M kolektivnega izsto-
e*3 zadnjem sestanku OO ZK terena je Stefan Kolec v raz-tant dejal: >>Berem o izstopih iz ZK. Ses-im^i^-n j e^povne organizacije nismo OO tv PP"*3’ Pa sem mislil, če ni naša p • ,. ludi žp kar kolektivno izstopila...« d„ 0 so se Štefanovim duhovitim bese-pj ■ naJPrej nasmehnili, nato pa so ga kot e®3 kandidata evidentirali za bodoče-etaija osnovne organizacije.
Ribniški zobotrebci
ČRNA GRADNJA — Žlebičani spra-ujejo, kdo je dovolil v njihovi vasi zgradi-> vodni zbiralnik. Odgovor odgovornih ™'^anov je, da te gradnje ni dovolil nobeden, da gre torej za črno gradnjo, ki si J° je privoščila vojna pošta.
LJUDJE IN CESTE — Prebivalci Sv. egorja in Slemen so zadovoljni, ker je urejena cesta Črnec—Zadniki, pa čeprav na ta račun, da ni dobila še zgornjega sloja Malta cesta Sodražica—Sv. Gregor. Zav-P maJ° se tudi za asfaltiranje ceste Sv. Utegor—Junče—Dvorska vas, ki je več vasem in zaselkom bližnjica do trgovine v velikih Laščah, do koder je manj kilometrov kot do trgovin v domači, ribniški občini.
V Skladišče ALI V GOSTILNO ludi prometna tabla pri gasilskem y Ribnici skrbi bolj za prometno tnedo kot za red. Kaže namreč, kje naj bi !? uPrava Inlesa (vendar kaže na železniško postajo, kar je napačno) in kje pro-sldadišče Inlesa (ki pa kaže proti gostilni Zulj, kar je tudi za dobrih 90 sto-PntJ napačna smer).
[Trebanjske iveri
ODSTOP — Direktor Vzgojno-izobra-zevalne organizacije Trebnje je nezadovoljen s postopki občinskega sindikalnega sveta in njegovega sekretaija ob štrajku v vzgojno-varstveni organizaciji, ki je te-hteljna organizacija VIO. Kakšen teden za to potezo, ki jo je sindikat delovne skupnosti skupnih služb VIO ocenil kot "Opravičeno odločitev«, je direktor odstopil še kot direktor delovne organizacije VIO. In vse to komaj približno mesec dni Pred upokojitvijo!
POGOJNI PREDSEDNIK — Občinska komunalno-cestna interesna skupnost, ki je nastala z združitvijo občinske skupnosti za ceste in komunalne skupnos-h, je že ob ustanovni skupščini imela nekaj Porodnih težav. Zapletlo se je, ko je dele-8acija z Mirne nasprotovala izvolitvi cirila Pungartnika za predsednika skupščine te skupnosti, češ da nima delegatske baze in Potemtakem ne more biti niti delegat, kaj Sele predsednik. Skupščina je na predlog pravnice sprejela salomonsko in sila nenavadno odločitev — Pungartnika je pogojno imenovala za predsednika
PUTNIK — Kako hudo je zob časa že načel trebanjski motel Putnik, pokaže že bežen ogled notranjščine, o obnovi pa se *e lep čas govori. Nove naložbe se bo moral Putnik lotiti podjetno, da ga ne bo prehitela nova avtocesta in odločitev odgovornih na občini, da Putniku odvzamejo očitno pretežno breme »osilca« turizma v občim. Položaj je resen.
Semiška Iskra je še svetla
Čeprav se semiška
je v drugem polletju prodaja na domačem trgu prece[ zmanjšala, je Iskra še vedno med najuspešnejšimi v sozdu — Povečanje izvoza
SEMIČ — Semiška Iskra, s 1730 zaposlenimi največja delovna organizacija v črnomaljski občini, je letošnje prvo polletje zaključila z zelo dobrim rezultatom, v drugi polovici leta pa je zlasti manjša prodaja na domačem trgu precej načela lepo podobo iz prvega polletja. Obračun po enajstih mesecih kaže, da letos ne bodo ustvarili načrtovanega ostanka dohodka. Kljub temu pa je v okviru sozda Iskra semiška delovna organizacija še vedno ena najboljših tako kar se tiče obsega proizvodnje kot po izvozu. Na domačem trgu se je začelo povečal za 87 odst. Glede na padec do-
zatikati pri prodaji energetskih kondenzatorjev — to je izdelek, ki sodi med investicijsko opremo — in to se pri usihajočih naložbah pozna tudi Iskri. Na manjši dohodek pa vpliva tudi dejstvo, da mora Iskra večino materiala za proizvodnjo kondenzatoijev uvoziti, s spremembo tečaja se je vrednost uvoza povečala, cene njihovih izdelkov na domačem tržišču pa so določene.
Zaradi težav pri prodaji doma so morali še povečati že tako vsa leta velik izvoz. Medtem ko so prejšnja leta izvozili okoli tretjino svoje proizvodnje, znaša letos izvoz nekaterih kondenzatoijev celo do 70 odst. proizvodnje. V desetih mesecih so letos na konvertibilno tržišče izvozili za polovico več kot v enakem lanskem obdobju, in to računano v dolarjih, skupen izvoz pa se je
laija v primeijavi z drugimi konvertibilnimi valutami računajo, da se je njihov izvoz realno povečal za približno tretjino, kar je še vedno izvrsten rezultat, saj se je ta izvoz v Sloveniji v tem obdobju povečal za 17 odst. V 10 mesecih je semiška Iskra na konvertibilno tržišče izvozila za dobrih 5,3 milijona dolarjev, pokritje uvoza s konvertibilnim izvozom pa znaša 119 odst. O d(> brem poslovanju te delovne organizacije govori tudi 10-odst. povečanje proizvodnje. Vrednostno je njihova skupna prodaja za 103 odst. večja, na domačem trgu pa znaša povečanje le 71 odst.
Za prvo polovico prihodnjega leta imajo iz tujine precej naročil, slabše pa kaže na domačem trgu. Čeprav v primeijavi z drugimi delovnimi organiza-
cijami v Sloveniji in v sozdu Iskra dobro poslujejo, njihovi osebni dohodki zaostajajo za republiškim in sozdov-skim povprečjem. Tako zaostajanje je, pravijo, v precejšnji meri »podedovano«, res pa je tudi, da so obremenitve iz dohodka in na dohodek v črnomaljski občini večje kot v drugih. Povprečni osebni dohodek za 10 mesecev je znašal 199.000 dinarjev, za oktober pa 290 tisočakov. Za republiškim povprečjem v gospodarstvu zaostajajo za petino, za povprečjem v sozdu pa kar za četrtino.
Na njihovo poslovanje letos negativno vpliva tudi nov obračunski sistem in revalorizacija stroškov. V devetmesečju so imeli zaradi tega za 1,13 milijarde dinaijev dodatnih obremenitev, kar se seveda pozna pri njihovi likvidnosti.
A. B.
Znanje kaže združiti
Prizadevanja, da mladi strokovnjaki ne bi več bežali iz občine — le tako bo občina napredovala
KOČEVJE — V Kočevju pripravljajo ustanovitev razvojnega centra. Delati naj bi začel sredi leta 1988, in sicer v okviru kočevske Komunale. Pobudnik za ustanovitev centra je prav direktor Komunale Lado Lenassi, ki je tudi novi predsednik občinske konference ZK. Vprašali smo ga, od kod mu zamisel o centru, kaj bo center delal in kaj bo pomenil za Kočevje in razvoj občine.
»Zamisel pravzaprav ni moja. Izoblikovala seje iz razgovorov z mladimi strokovnjaki, ki so končali šole. Mnogi v Kočevju niso dobili pravega dela, ker njihove zamisli niso bile všeč odgovornim tovarišem. Zato so mladi strokovnjaki odhajali in še odhajajo iz občine, občina pa v zadnjem obdobju gospodarsko vsebolj nazaduje,« je za uvod povedal Lado Lenassi in nadaljeval:
»Namen razvojnega centra je, da zadrži mlade strokovnjake v občini. Začeli pa bomo tako rekoč iz nič, le s skromnim prostorom in pisalno mizo, z dvema do tremi dobrimi delavci, in to v začetku le za tista področja dela, po katerih čutimo potrebo predvsem pri Komunali, se pravi z deli za pripravo lokacijskih dokumentacij, investicijskih
programov in za druga dela na področju urbanizma,« pravi Lenassi.
»Že kmalu bi lahko delo razširili na pravno službo. V tem centru bi na primer izdelovali pravilnike za vse manjše delovne organizacije, ki si same ne morejo privoščiti pravnika. Vse pravilnike bi lahko vnesli v računalnik, in ko bo računalništvo razšiijeno, bo na primer pravobranilec samoupravljanja pri reševanju zadev lahko dobil vse potrebne podatke o pravilnikih kar v svoji pisarni, po računalniku, in mu ne bo treba potovati od podjetja do podjetja. Seveda pa je še več možnosti. Delavci centra pa bodo sodelovali tudi s študentovskim klubom in bodo v primeru potrebe ob razreševanju kakšne težje zadeve ali uvajanju novosti sklicali razgovore s' študenti tistega področja: gradbinci, pravniki, kmetijci, kovinarji itd. Tako bomo domače znanje najprej porabili za razvoj domačih delovnih organizacij in občine, kasneje pa bi lahko delali še za potrebe drugih in se povezovali tudi s strokovnjaki od drugod, tudi iz tujine. Pri vsem tem pa je pomembno, da preprečimo morebitne nesporazume in prepire.	J.	PRIMC
Sovraštva ni bilo
Bojazen, da mladi v Sloveniji sovražijo JLA, se je izkazala za neupravičeno
RIBNICA — Vaja »Jesen 87«je v celoti uspela, čeprav seje pokazalo tudi nekaj slabosti (slabe mirnodobske zveze, velika obremenjenost občine z vojaškimi obvezniki, preveč administriranja in birokracije od delovnih organizacij in krajevnih skupnosti navzgor). Na vajo se je odzvalo kar 97 odstotkov mobilizirancev in 80 odstotkov vozil. Na vaji ni bilo ne žrtev ne kriminala.
Izkazalo pa seje tudi, da slovenska mladina nima res sovražnega odnosa do JLA in tudi ne do zamisli splošnega ljudskega odpora. Taka bojazen je bila namreč pred vajo progosto izražena na raznih sestankih kot tudi v sredstvih obveščanja, a le v južnih delih države. Tudi stiki med pripadniki redne vojske, teritorialne obrambe in civilnim prebivalstvom so bili odlični.
O vsem tem so poročali na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 21. decembra. V poročilu je bilo pou-daijeno, da so občino Ribnica veljali stroški vaje preko 7,6 milijona dinarjev. Razen tega je bilo po vaji priglašenih preko 300 zahtevkov za povrnitev škode v zvezi z vajo, največ z območja KS Ribnica (preko 200) in KS Sodražica (96). Se pred zimo so bila opravljena najnujnejša dela za odpravo škode. Nadaljnje delo je onemogočilo slabo vreme.
Eni zavrnili, drugi sprejeli
Zdravstvenih domov, šol in vrtcev ne bodo zaprli, ker je zbor združenega dela sprejel prispevne stopnje, ki so jih delegati SIS zavrnili_
RIBNICA — O spremembah pri obračunavanju prispevkov za SIS_ družbenih dejavnosti in o predlogu odloka o začasnem finansiranju SIS družbenih dejavnosti je bila živahna razprava na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica 21. decembra. Le pet dni prej so namreč delegati skupščine SIS zavrnili sprejem novih stopenj in bi SIS (zdravstvo, šolstvo itd.) ostale brez denaija (dohodka), če ne bi vsaj zbor združenega dela novih stopenj sprejel (pa tudi odlok o začasnem finansiranju). i
Delegati so vpraševali, kako je možno, da bodo zdaj stopnje prispevkov iz bruto osebnih dohodkov višje, čisti osebni dohodki pa ne bodo nižji; zakaj zgubaiji so in bodo še oproščeni nekaterih prispevkov (iz dohodka);~kako je možno, da ima Elektro izgubo, hkrati pa največje plače; je sploh narejen primerjalni izračun po starih in novih stopnjah? Itd. Predlagali so tudi, naj se prispevki obračunavajo tudi po sedežu obrata (in ne le tozda) oziroma po kraju stanovanja delavcev. Prav v ribniški občini imajo namreč več obratov in ne bi bilo prav, če bi se prispevki odtekali v druge občine, medtem ko so delavci deležni zdravstva, šolstva, otroškega varstva kulture itd. v svoji občini. Predlagali
PEJERICI
DRŽAVNA
ODLIKOVANJA
TREBNJE — Predsedstvo SFRJ je za posebne zasluge in uspehe pri delu odlikovalo pet Tre-banjcev. Red dela s srebrnim vencem je predsednik občinske skupščine Nace Dežman izročil Antonu Perparju iz Trebnjega, medaljo zaslug za narod Francu Kravcarju iz Štefana, medaljo dela pa Mariji Brcar iz Šentruperta ter Mariji Kavčič in Adolfu Novaku iz Trebnjega.
so tudi, naj bi se prispevki za zdravstvo, izobraževanje in morda še kakšno SIS poenotili za vso Slovenijo. Zdaj se dogaja, da Ljubljani zadostuje stopnja za zdravstvo 9 odst, v Cerknici (kije v isti regiji) pa 19 odst., v Ribnici 14 odst. itd.
Na vsa vprašanja so dobili delegati zadovoljive odgovore, zato so tudi glasovali za oba dokumenta. Odgovora niso dobili le na eno vprašanje, ki se je glasilo: »Kako more Univerzitetni klinični center sploh še obstajati, če drži, da ima 10 milijard dinaijev izgube (1.000 starih milijard)?«
Posredno pa je bil tako dan odgovor še na vprašanje, če je delegatski sistem v krizi (ker na skupščini SIS delegati niso sprejeli istih dokumentov, ki sojih nato na zboru združenega dela). Nekdo je odgovoril na to tako: »Delegatski sis-
NA MILICOx ALI V ŽUPNIŠČE?
RIBNICA — V Ribnici imajo dve tabli, ki kažeta, kje naj bi bila postaja milice. Obe pa kažeta napačno. Če bi upoštevali prvo (iz ljubljanske smeri), bi namesto na milico prišli v župnišče: če bi upoštevali drugo (iz kočevske smeri), pa bi zašli v ribniško vojašnico. Ribničani zdaj pravijo, da tujec — turist zaradi takih tabel lahko zve namesto tega, kako na Jadran, kako v nebesa; slabo pa jo bo odnesel tisti tujec, ki bo zašel v vojašnico, saj ga lahko obdolže vohunstva.	p<
MALI ČRNOMALJSKI PEVCI — V okviru črnomaljske glasbene šole deluje tudi otroški pevski zbor. Nazadnje so mladi črnomaljski pevci nastopili v Novem mestu na predstavitvi zbirke pesmi za otroke Janeza Kolenca. Črnomaljski zbor je zapel nekaj teh pesmi, ki jih je uglasbil njihov ravnatelj Silvo Mihelčič ml.
Okoli »pozitivne« ničle
Težave v gospodarstvu, družbeni dejavnosti in pri političnem delu — Povsod o inflaciji, zgubah,
ustavi...
tem ni v krizi, so pa v krizi naše službe, ki delegatom ne znajo-zadev prav
razložiti.« ~	  „
J. P.
Tudi dobrim kaže slabo
O ribniškem gospodarstvu, ki sodi med najboljše v ljubljanski regiji — Nizka akumulacija
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo posluje sorazmerno uspešno, izvoz pa tudi narašča. Število zaposlenih narašča prehitro. Zaloge so do oktobra padale, zdaj pa naraščajo. Gospodarstvo se hitro zadolžuje za trajna obratna sredstva.
Riko in Eurotrans, ki sta veliko investirala, imata tudi več težav, čeprav dosegata dobre poslovne rezultate. Delež akumulacije v dohodku pada in je s stopnjo 7,9 globoko pod republiškim povprečjem, ki znaša 11,1. Zgubarjev v občini ni.
Osebni dohodki so prehitro naraščali, a so še pod republiškim povprečjem. Vendar so bile kršitve le manjše (pod 5 odst.), in to le v nekaterih delovnih organizacijah. V bodoče se je nujno potrebno držati dogovora in tako obdržati vsaj minimalno akumulacijo.
Novi ukrepi so prizadeli ribniško gospodarstvo, najbolj Donit (kjer morajo kljub zvišanim stroškom proizvodnje znižati cene izdelkov) in kmetijstvo, kjer se še najbolj vidi nesmisel administrativnega določanja cen (zaradi različnih naravnih pogojev proizvodnje).
J. P.
KOČEVJE — Položaj v občini ni rožnat, v naslednjih letih pa bo še slabši. Največje delovne organizacije so tudi največji zgubarj. Lik bo zaključil leto z okoli milijardo dinaijev izgube. Inkop je opustil proizvodnjo lestev in likalnih miz, ker sam material (aluminij) stane več, kot bi dobili za izdelek.
Tudi Melamin ima z nekaterimi proizvodi izgubo, razen tega mu primanjkuje deviz za uvoz repromateriala, ki jih je doslej dobival od sozda Kemija, zdaj pa je tudi ta v težavah. Oprema, ki je komaj oktobra odprla proizvodno linijo plastificiranih tkanin, jo je že ustavila, ker nima deviz za uvoz surovin. Tekstilana in Trikon sta bolj na negativni kot pozitivni ničli, podobno pa je tudi z Itasom. Ni še znano, kakšni bodo še drugi učinki protiinflacijskega programa.
S težavami se otepajo tudi družbene službe. Najtežje je v zdravstveni skupnosti, kije že izleta 1986 prenesla v leto 1987 100 milijonov dinarjev izgube, in v SIS za izobraževanje, ker samoprispevek ni uspel in bo potrebno za uresničevanje programa razvoja šolstva dobiti denar drugje.
Ta težki položaj se pozna tudi na družbenopolitičnem področju. Tako na nedavni seji občinske konference SZN kandidat za predsednika ni dobil zadosti glasov in ni bil izvoljen. Za predsednika občinskega izvršnega sveta je bilo evidentiranih 11 možnih kandidatov, a je le en pristal na kandidaturo. Tudi položaj v KS Kočevje-mesto ni preveč dober, saj za delo manjka med drugim tudi denaija. Za nameček pa je v trgovinah vedno več tatvin in tudi gospodarski kriminal narašča.
ZAKAJ DAVEK NA DAVEK?
RIBNICA — Na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica je med razpravo priloge k dogovoru o davčni politiki neki delegat vprašaj zakaj moraš pri na vedno, ko kupiš ali prodaš isto stvar (na primer avto itd.), plačali davek. Tako plačujemo davek vrh davka in davek od davka. Zagotovil je, da v drugih državah (denimo v Nemčiji) tega ni in da ko enkrat neki proizvod kupiš, ti kasneje (pri prodaji) zanj ni treba plačati davka Odgovor je bil tak, da delegata gotovo ni zadovoljil »Pri nas so predpisi taki, v Nemčiji pa taki«
P-c
KAKO GRADITI?
RIBNICA — Občinska skupščina Ribnica je dala v 60-dnevno javno razpravo osnutek odloka, ki določa, pod katerimi pogoji je možno graditi na območju krajevne skupnosti Loški potok (na območju planske celote R 4). Že na seji občinske skupščine pa je bilo opozorjeno na več pomanjkljivosti v tem osnutku odloka.
J
To je nekaj misli iz poročila na zadnjem sestanku OO ZK Šeškovega terena, kjer so bile na dnevnem redu le »tekoče zadeve«. Položaj tudi v tej organizaciji ni boljši, kot je v občini. Sestala se ni dobrega pol leta. Težave so imeli z evidentiranjem članov za dolžnosti v svoji organizaciji, ker so tisti redki mladi, ki so sposobni, preobremenjeni z dolžnostmi; upokojenci pa se tudi otepajo (nekateri tudi zaradi razoča- • ranj). Vprašljiva je smiselnost obstoja take OO ZK. Edina svetla točka je bil dogovor, da bodo za novo leto obdarili 7 svojih starih in bolnih članov. ______________________________JR
REPUBLIŠKA PLAKETA KOČEVCEM
• KOČEVJE — Na svečanosti ob dnevu JLA je prejel malo plaketo teritorialne obrambe Slovenije, ki jo podeljuje republiški štab TO, kočevski štab TO. kije dobitnik tudi prehodne zastavice kot najboljši štab TO v ljubljanski regiji. Posebno priznanje je prejel tudi stoti jurišni odred TO Slovenije. Zlato značko ZRVS Slovenije je prejel Anton Križ, plaketo ZRVS Slovenije pa Alojz Čampa, oba iz Kočevja. Podeljenih je bilo še več drugih priznanj republiškega, pokrajinskega in občinskega štaba TO, sveta za ljudsko obrambo, vojne pošte 2945, organizacij ZRVS, prebrana pa so bila tudi napredovanja v višji čin vojakov in rezervnih vojaških starešin. Na svečanosti je govorila sekretarka P OK ZK Tanja Svetličič, v kulturnem programu pa so sodelovali moški pevski zbor Svoboda, ženski pevski zbor Jesen in učenci Glasbene šole.
PRVA NAGRADA ZA VHODNA VRATA
RIBNICA — Na nedavnem beograjskem sejmu pohištva je prejel ribniški Inles za svoj program »Vhodna vrata« priznanje za osvojeno prvo mesto. Podelil mu ga je sozd Slovenijales. Ta uspeh je tudi sad sodelovanja Inlesa s uglednim oblikovalcem programov prof. arh. Nikom Kraljem.
POVEČALI IZVOZ
RIBNICA — V ribniškem Inlesu so v letu 1987 povečali izvoz kar za tri četrtine in bo znašal ob koncu leta 1987 okoli 6 milijonov dinarjev. Izvozijo 20 odstotkov proizvodnje. Načrtujejo, da bodo izvoz še povečevali, saj so v nekaterih tozdih še občutne rezerve. Zavedajo pa se tudi, da bo zaradi stabilizacijskih ukrepov in padanja standarda povpraševanje na domačem trgu še nazadovalo in da je torej izvoz nujen.
RIKO
IH OBČIN
r~
&e vednt nismo enakopravni«
DRAGO PERC, NOVI DIREKTOR JUTRANJKE
Brežice: obrt se širi kljub krizi — V praksi več zadržkov kot v besedah
BREŽICE — Kriza prodira v vse oblike gospodarskega življenja, zato jo občutijo tudi v obrtništvu. Posledica tega je, da se v Sloveniji kljub spodbudnim besedam in obljubam obrt ne razcveta tako, kot pričakujejo optimisti.
»Brežiška občina je tokrat izjema,« je dejala predsednica občinskega obrtnega združenja Jožica Žagar. V zadnjem letu so našteli kar 70 obrtnikov več kot lani. Rednih je 486, popoldanskih okoli 100, zaposlenih pri zasebnikih pa 500. Marsikdo obrti sploh ne bi odprl, če združenje ne bi stalno skrbelo za izobraževanje. Interesentom z delovno
bolj prisluhnila in jim omogočila, da bi si tudi oni lahko uredili dolžniško-upniška razmerja. Neenakopravnost jih moti še pri prometnem davku za osnovna sredstva, za stroje in druge pripomočke, s katerimi delajo. Veseli so pa napredka, ki so ga dočakali pri skladih za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. V Brežicah je skupščina pravkar sprejemala odlok in prihodnje leto se bo v tem skladu zbralo okrog 70 milijonov dinarjev. Prednost sklada je v najemanju ugodnejših kreditov, kot so
nikamor ne premika. Če podjetja nimajo dela, ga tudi za obrtnike ni. Za zdaj je v brežiški občini kovinska dejavnost edina, ki ima te odnose utečene prek svoje zadruge.
V Združenju se še niso dokončno odločili za pristop k informacijskemu centru, ki ga uvaja celjska regija prek Kovinotehne. Vanj naj bi se povezalo tudi drobno gospodarstvo Posavja, kar pride po mnenju združenja v poštev predvsem za zadrugo. Zasebniki zaradi krize omahujejo in čakajo na to, da bodo zvedeli, kako se je sodobnejše informiranje obneslo Celjanom.
J. TEPPEY
SEVNICA — Ker direktor delovne organizacije Jutranjka Karel Vehovar izpolnjuje pogoje za upokojitev, je delavski svet sprejel Vehovarjevo željo, da prekine delovno razmerje v kolektivu, ki je pod njegovim vodstvom dosegel ime in kakovost, priznano doma in na tujem. Karlu Vehovarju se je delavski svet Jutranjke iskreno zahvalil za zasluge in požrtvovalno delo vseh 25 let obstoja delovne organizacije. Za novega direktorja delovne organizacije (funkcijo bo prevzel 3. januarja 1988) so imenovali dosedanjega direktorja tozda Motiv Draga Perca. Perc je po poklicu ekonomist in je zaposlen v Jutranjki že od leta 1971.
O SLOVENCIH, SLOVENŠČINI IN POLITIKI
BREŽICE — Malokaterega kulturnika so Brežičani pričakali s tako vedoželjnostjo kot pred dnevi prof. dr. Matjaža Kmecla, čigar knjiga Slovenska postna premišljevanja je sprožila nič koliko vprašanj o jeziku, o Slovencih nekdaj in danes, o svobodi in nesvobodi, o JLA, o jugoslovanskih političnih in gospodarskih aferah, o možnostih za dohitevanje Evrope, o zamejcih in nacionalnih odnosih ter o ustavnih spremembah v Jugoslaviji. V zanimivem razgovoru so razpravljalci pozabili na čas, saj niti po štirih urah razgovora niso izčrpali vseh vprašanj, čeprav so se nekatere teme delno ponavljale in jih je dr. Kmecl nakazal že v uvodnem komentarju v svoji knjigi.
Jožica Žagar
prakso omogočamo, da se prijavijo za izpit in tako izpolnijo pogoje za samostojno delo.«
Obrtnike ta čas spravlja v slabo voljo odlaganje pri plačilih njihovih izdelkov in storitev, zato izgubljajo velike vsote zaradi zamujanja pri poravnavi računov. Njihova želja je, da bi jim družba
PREJELI ODLIKOVANJA
KRŠKO — Pred koncem leta so v krški občini podelili zaslužnim občanom državna odlikovanja. V imenu predsedstva SFRJ jih je podelil predsednik občinske skupščine Krško Žoran Šoln. Prejeli sojih: Alojz Rihter (red republike z bronastim vencem), Alojz Brezovšek, Štefanija Colarič, Franc Je-ler, Peter Markovič, Adam Molan in Vili Zorko (red dela s srebrnim vencem), Elizabeta Pogačar in Janez Plestenjak (red zaslug za narod s srebrno zvezdo) ter Alojz Bohorč (medaljo dela).
bančni. Iz tega vira bodo dajali posojila za ustanavljanje proizvodnih in storitvenih delavnic, za nova delovna mesta v obratovalnicah, za urejanje obrtnih con, za znanstvenoraziskovalno delo, za uvajanje sodobnejše tehnologije in novih programov ter za regresiranje obresti pri najemanju bančnih kreditov.
»Za deficitarne in druge obrti predlagamo v prihodnje še olajšave pri prispevkih sisom, in sicer za toliko časa, da se začetnik vsaj za silo postavi na noge,« je pripomnila predsednica združenja. Potožila je, da obrtniki tudi pri pokojninskem zavarovanju niso enakopravni z drugimi delavci. Zdaj na primer obrtnik ne more iti predčasno v pokoj, ženska s 30 in moški s 35 leti delovne dobe.«
Na vprašanje, kako napreduje kooperacija med obrtniškim sektorjem in združenim delom, je odgovorila, da se
Zaključek boljši od pričakovanj
Sorazmerno ugodni gospodarski rezultati v krški občini zbujajo optimizem
KRŠKO — Poslovni uspehi organizacij združenega dela iz krške občine sicer ne odstopajo od splošnega poprečja, vendar so lahko na seji občinskega komiteja ZK — zadnji v tem letu — lahko ugotovili, da končni uspeh niti ne bo tako slab. Združeno delo bo letošnje leto zaključilo brez izgub, kar je še posebej spodbudno za Kovinarsko, osebni dohodki so v prvih devetih mesecih narasli realno za 5 odst. itd., rast industrijske proizvodnje pa bo skoraj dosegla načrtovano.
OPROSTITEV DAVKA
BREŽICE — Spremenjeni in dopolnjeni odlok o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in plačila za storitve oprošča tega davčnega bremena po novem tudi tapetnike in sedlarje, popravljalce kotlarskih izdelkov in obrtnike, ki popravljajo kolesa. Tovrstne storitve so v občini nujno potrebne in bi jih z uveljavljanjem novih davščin zagotovo zatrli.
Seveda pa podobe o gospodarskih rezultatih krškega gospodarstva ni mogoče naslikati s samimi svetlimi barvami. Izgube temeljnih organizacij elektrogospodarstva bodo pač pokrivali v sistemu, dva tozda Agrokombinata bosta deležna pomoči v okviru delovne organizacije, slabo pa se piše tudi tekstil-nopredelovalni industriji. Rožnatih razmer ni tudi v negospodarstvu, kjer pa so se krški komunisti trdno odločili, da raven zdravstvenega! varstva ne sme več upadati, prav tako pa ne bi smeli zaostajati z osebnimi dohodki v družbenih dejavnostih.
Ker so gospodarski rezultati bolj ugodni, kakor je bilo pričakovati čez leto, je določen optimizem prevladal tudi ob oceni političnega delovanja v osnovnih organizacijah. Večina jih je že
opravila programsko-volilne seje, in tp v rokih, ki sojih sprejele skupaj s člani predsedstva. Način, da so vnaprej določili roke za programsko-volilne seje osnovnih organizacij zK, je prispeval k temu, da so se vseh sej udeležili predstavniki komiteja, zadolženi za posamezne osnovne organizacije. Svoje dolžnosti so izpolnili vsi člani komiteja, da so na seji poročali o svojih zapažanjih. Vendar ne bodo ostali samo pri tem, saj bodo vsi pripravili pismena poročila, ki jih bodo pred programsko-volilno konferenco OK ZK obravnavali tudi v osnovnih organizacijah in jih po potrebi dopolnili. Predvsem naj bi ta poročila dopolnili s podatki o številu sestankov, sklepčnosti, sprejemanju novih članov, z oceno vodstev, o sodelovanju - občinskim komitejem in pa o delovanju članov CK ZK Slovenije.
za sekretarje pripraviti tudi način delovanja v komitejih za SLO. Predvsem naj bi jih seznanili s stališči ZK in sindikata, kako delovati v izrednih razme-^ rah. Zanje bodo pripravili seminarje, ki jih bodo vodili strokovni delavci sekretariata za ljudsko obrambo. K temu je treba dodati še mnenje, da bi moral vsak sam prevzeti odgovornosti za sta-
• Posebno pozornost so na seji namenili kadrovskim vprašanjem, kjer s stanjem nikakor niso zadovoljni. Med vodilnimi kadri je po mnenju razpravljalcev še vedno precej takih, ki niso kos zahtevnim nalogam v še bolj zahtevnih časih. Zato bo o teh vprašanjih predsedstvo občinskega komiteja pripravilo predlog ocene, o kateri bodo razpravljali v vseh osnovnih organizacijah in potem seveda tudi na seji komiteja.
Novo v Brežicah
Zdravstveni dom bodo gradili
Zdaj, ko so v osnovnih organizacijah ZK izvolili nova vodstva, bo potrebno
vke, tako na ravni delovnih organizacij, občini kot na višjih ravneh, če so stavke povzročili sporni administrativni ali kakšn.' drugi ukrepi.
J. SIMČIČ
Projekti bodo nared do marca prihodnjega leta, gradili pa bodo dve leti
KRŠKO — V krški občini so se odločili, da ne bodo dopustili padanja zdravstvenega standarda. Zato so kljub neuspelemu referendumu o uvedbi samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma vztrajali pri gradnji. S tem pa seveda še ni rečeno, da občani krške občine ne bodo mogli prispevati dodatnega denarja za novi zdravstveni dom. To bodo lahko storili, a šele potem, ko bo novi zdravstveni dom pod streho.
Take oblike prispevkov so se namreč	mo zdravstvenih domov kot za zidove.
doslej izkazale kot zelo učinkovite, saj občani očitno raje prispevajo za opre-
Upajo v uspeh
KRŠKO — V tem letu so se pogoji gospodarjenja spreminjali tako rekoč iz meseca v mesec. Špremin-jal se je obračunski sistem, izvedbeni predpisi, za nameček so gospodarstvo pritisnili ob zid še intervencijski zakoni Nemalo težav je bilo pri izvozu reprodukcijskega materiala, določanju cen in plačevanju blaga ter storitev. Posledice take gospodarske politike pa so seveda očitne. Akumulativna sposobnost gospodarstva je padala, vse več delovnih organizacij je poslovalo z izgubo.
Pa vendar so v krški občini domala vse delovne organizacije poslovale brez izgub. To vliva krškemu izvršr°mu svetu in gospodrstvu nasploh vsaj kanček več optimizma, ki bo v prihodnjem letu prišel še kako prav. V krški občini so namreč prepričani, da prihodnje leto gospodarski rezultati ne bodo slabši kot letos. Resda podatkov o tem, kako bo protiinflacijski program vplival na gospodarstvo, za sedaj še ni, vendarle pa anlize kažejo, da bistveno le ne bo vplival na dogajanje. Ker pa je nedorečen in so njegovi učinki na gospodarstvo tu in tam v opreki, je jasno, da ga bo treba še naprej spreminjati. Kaj več izvršni svet krške občine na sestanku z vodilnimi iz gospodarstva in negospodarstva v preteklih dneh niti ni mogel zagotoviti So pa vsi skupaj le našli skupen jezik v tem, da bodo načrte za prihodnje leto zastavili bolj drzno kot na republiški ravni Na ta način naj bi obdržali dosedanjo raven družbenih dejavnosti, kjer spoznavajo, da omejitve ne delujejo najbolj spodbudno.
J. S.
Da se bodo v krški občini kljub vsemu lotili gradnje novega zdravstvenega doma z lekarno, je predvsem zasluga združenega dela, ki je pokazalo veliko razumevanje za ohranjanje, če ne celo za zvišanje ravni zdravstvene oskrbe. Ta pa je slej ko prej namenjena delavcem.
Zato so delovne organizacije že lani podpisale samoupravni sporazum o združevanju denarja za gradnjozdrav-stvenega doma J*o tem samoupravnem sporazumu bodo delovne organizacije prispevale 1,5 odst. ostanka čistega dohodka po zaključnih računih. Lani so tako v krški občini zbrali 1,35 milijarde dinarjev, koliko bo tega denarja po koncu letošnjega poslovnega leta, pa seveda še ni znano.
pričela sredi prihodnjega leta, potekala pa bo dve leti. Hkrati z gradnjo zdravstvenega doma se bo pričela tudi gradnja doma upokojencev, kjer pa je finančni načrt za sedaj že bolj jasen. Ker gre za nadomestno gradnjo, bodo precej de-naija dobili z odprodajo dosedanjega doma, šest desetin denaija za novi dom pa bo prispevala skupnost pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja Slovenije.
ra
Raven zdravstvenega varstva je bila v krški občini med najnižjimi v tem delu Slovenije, zato bo gradnja novega zdravstvenega doma zagotovo dobila zeleno luč tudi na republiški ravni, kjer je treba prijaviti vse take naložbe. Novogradnjo so v temelje plana zapisali tudi v medobčinski zdravstveni skupnosti Dolenjske, žal pa brez kakršnihkoli finančnih obveznosti, čeprav je krška zdravstvena skupnost doslej vedno pomagala pri gradnji takih objektov.
J. S.
PRENOVLJENA PODOBA MESTNEGA SREDIŠČA — Obnova dela starega mestnega jedra v Krškem je že končana in v 25 novih stanovanj se bodo stanovalci vselili že konec januarja prihodnje leto. V skladu z načrti poteka tudi gradnja lokalov, ki pa bodo dokončno nared malo kasneje kot stanovanja. Na sliki: v ospredju prostor za kioske, zadaj stanovanjska stavba. (Foto: J. Simčič)
Da je gradnja zdravstvenega doma tako rekoč tik pred začetkom, dokazuje tudi podpis pogodbe z IGT Lesnino, ki bo do marca prihodnjega leta izdelala projekte. Dejansko pa naj bi se gradnja
Zaskrbljenost ljudi za bodočnost
S programsko-volilne konference občinske organizacije SZDL v Sevnici
PRIZNANJA ZA DAN JLA
KRŠKO — Kadrovski svet občinskega štaba teritorialne obrambe Krško je letos ob dnevu JLA prvič podelil na novo ustanovljeno priznanje. Plaketa je namenjena posameznikom in organizacijam, ki so veliko prispevali k večji organizacijski in bojni pripravljenosti svojih štabov in enot. Plaketo teritorialne obrambe so letos prejeli: skupščina občine Krško, rezervni major Ernest Breznikar, rezervni major Alojz Štih, rezervni major Anton Alegro, rezervni kapetan 1. razreda Jože Habinc, ra-zervni kapetan 1. razreda Branko Pirc, rezervni kapetan 1. razreda Štefan Šun-ta, rezervni kapeta 1. razreda Željko Golob, rezervni kapetan 1. razreda Zoran Dular, rezervni zastavnik Alojz Šri-bar in rezervni višji vodnik 1. razreda Ivan Srpčič. Podelili so tudi več pohval komandanta pokrajinskega štaba TO za Posavje ter "komandanta občinskega štaba TO Krško.
SEVNICA — »Zelo blizu je resnici, da se gospodarski položaj v občini ni izboljšal ne poslabšal, kar je v teh nestabilnih razmerah tudi uspeh. Videnje napredek v krajevni skupnostih pri posodabljanju cest, vodne oskrbe ter obnovi in izgradnji kulturnih in gasilskih domov. Temu razvoju pa so dali svoj delež tudi samoprispevki krajanov, ki potekajo povsod razen v
]£§ f nlra It rmi>li in CtitHnnnn n ifi mprl Hrtioim nnildliril na zadnil
iva Loka, Krmelj in Studenec,« je med drugim poudaril na zadnji programsko-volilni seji občinske konference Socialistične zveze v Sevnici njenj>redsednik Janko Rebernik
Kljub temu da je za zadnje štiriletno mandatno obdobje te najmnožičnejše družbenopolitične organizacije značilno slabšanje gospodarskih in političnih razmer, da se pojavlja malodušje in zaskrbljenost za bodočnost in ni zaupanja v vodstva zaradi visoke inflacije, padanja življenjskega standarda, neučinkovitosti sprejetih ukrepov tekoče gospodarske politike in neizpolnjenih pričakovanj po kongresih in volitvah, v Sevnici vendafe ocenjujejo, da postaja SZDL pri svojem delu bolj odprta in da je več javnega političnega delovanja in demokratičnosti.
Predsednica občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec je obširno orisala dosežke, ki so sevniško občino podv-zidgnili na lestvici razvitosti slovenskih občin. Pereč problem ostaja velika mi-
gracija, saj se kar 1400 delavcev vozi na delo izven občine, medtem ko sevniška občina »uvaža« le 400 delavcev.
OK
Za poklicnega predsednika
 SZDL so na programsko-
volilni seji v Sevnici znova izvolili Janka Rebernika, za sekretarja pa Maksa Zupanca.___________________
kulturne in telesnokultume skupnosti pa, da bi ti dejavnosti že prihodnje leto ostali brez denaija, če bi obveljalo financiranje iz čistega dohodka namesto iz dohodka. Roman Žveglič je dejal, da v Zabukovju kot manj razviti krajevni skupnosti niso bili deležni zadostne pomoči širše družbene pomoči in daje ta boli odvisna od tega, ali ima določena vas ali KS podporo kakšnega veljaka (tudi lokalnega), kot pa od dejanskih potreb in možnosti.
P. PERC
VILI GLAS NOVI DIREKTOR LISCE
V ne preveč živahni razpravi je sekretar OK SZDL Maks Zupanc povedal, da so bili na programsko-volilriih konferencah v krajevnih skupnostih v ospredju zlasti komunalni problemi in pomanjkanje društvenih prostorov, prodrlo pa je prepričanje, da brez samo-
prispevkov ne bo mogoče napredovati. Iz Mirenske doline, zlasti iz Šentjanža,
opozarjajo na ozko grlo v telefoniji, iz
SEVNICA — Ker odhaja dosedanji direktor delovne organizacije Lisca Štefan Senica na novo delovno dolžnost, je delavski svet Konfekcije Lisca Sevnica sklenil, da bo od 1. januarja 1988 dalje opravljal funkcijo direktoija ekonomist Vili Glas. Glas je zaposlen v Lisci že 17 let. Delal je predvsem na področju komerciale, zadnja tri leta pa je bil pomočnik direktoija delovne organizacije.
ZADIMLJENE GRAJSKE SOBANE — Obiskovalci se čudijo, kako to, da muzealci sredi zime tako vneto zračijo delovne prostore, dokler ne zvedo za pravi razlog. Grajski dimnik je namreč popolnoma odpovedal, zato se v pisarnah kadi iz vseh sten. Ljudje bi se zadušili v njih, če ne bi odpirali oken in vrat. Projekt za prenovo dimnika so morali odpovedati zaradi interventnega zakona, ki takih investicij ne dovoljuje
VSE POTI K SOSEDOM SO ODPRTE — Krška občina požira kadre, zato tukajšnjim domačinom ni treba biti v skrbeh za službo. T udi takih se ne brani, ki so že v srednjih letih, da le nekaj znajo. Tja se selijo kot v obljubljeno deželo. Malo več miru se ljudem prileže, saj se tam ne vnemajo tolikšni prepiri in očitki zaradi plač kot v Brežicah.
PRED KMECLOM SO GA UMAKNILI — Minuli teden je na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb končno izginil kažipot za »Spomen park« Kumrovec. Zamenjali ga bodo s slovenskim napisom. Z novico so na pogovoru v brežiški knjižnici seznanili tudi slavista dr. Matjaža Kmecla. Tedaj so udeleženci zvedeli, da bi to naredili že prej, če se ne bi zataknilo pn stroških za odstranitev.
POTROJENO LEPLJENJE ZNAMK — V podjetjih PTT menda mislijo, da bodo ljudi odvrnili od pisanja čestitk, odkar so tako zakomplicirali prodajo znamk. Na vsako razglednico mora zdaj pošiljatelj nalepiti najmanj tri znamke, da jih zbere za 93 dinaijev. Včasih je bilo to zelo preprosto, na pošti so prodajali znamke za pisma in znamke za razglednice, dodatno sojih morale stranke kupiti samo v tednu Rdečega križa, v tednu otroka ® ob podobnih priložnostih.
'
i
Krške novice
IZVIRNI PRIJEMI — Mesto Krško je lani v našem časniku prav v tej rubriki doživelo močno kritiko zaradi svoje brezbrižnosti do novega leta. Kritizirali smo predvsem slabo okrašenost mesta, preslabo osvetlitev itd. Letošnja prizadevanja pristojnih krških služb pa kažejo, da je kn-tika zadela v živo. Mesto pospešeno okrašujejo, napeljujejo električno razsvetljavo, v središču mesta pa bodo postavili celo stojnice, kjer bo deloval pravi pravcati novoletni sejem. Vse to se zdi Krčanom lepo in prav ter hvalevredno, sprašujejo se le, zakaj mora imeti vsaka smrekica pravi gradbeni oder. Upamo, da bomo do prihodnjega leta že dobili odgovor na to vprašanje.
NAJPREJ VESELJE, POTEM POKORA — Stanovalci doma upokojencev Krškem so se lahko na božični večer poveselili, kolikor jim je srce dalo. Bilo je muzike, hrane in prijače ter razposajenega razpoloženja, kakor bi se zabavali dvajset ali trideset let mlajši ljudje. Toda naslednji daif so se vsi udeleženci spet zbrali, da bi se kar se le da zbrano prepustili poslušanju župnikovih besed, ki je v domu opravil božično mašo.
PREVEČ HVALE ŠKODUJE — Potem, ko so v javnost prodrle dokaj pohvalne ocene gospodarskih rezultatov v iztekajočem se letu, je to že opaziti na nekaterih delovnih mestih. Vsesplošno veselo pričakovanje novega leta se je P9" nekod spremenilo v veselico, razpoloženje pa je tako, da je nekatere že kar sram, če na delovnem mestu ne sede prekrižanih rok. No, upamo, da bo prednovoletno in ponovoletno razpoloženje minilo prej, preden bodo znani točni rezultati poslovanje v tem letu.
Sevniški paberki
J
KRULEJVINA PADLA — Delavci Betona so prejšnji teden le uspeli porušiti stoletno zgradbo v osrčju starega mestnega jedra. Na istem mestu bo že prihodnje leto zrasel poslovno-stanovanjski objekt, ki naj bi poživil utrip življenja na Glavnem trgu. Ob rušenju stare Krulejvine so stari Sevničani modrovali, da ne bi bilo slabo, ako bi gradbeniki tudi danes znali postavljati tako čvrste hiše. Daje bilo po^ diranje precej zapletena stvar, so občutili tudi sosedje, saj so tla drhtela kot pri rahlem potresu, najbližji sosed pa se huduje zaradi škode na lepo obnovljeni hiši. Kot zanimivost naj povemo, daje bilo v podi" tiji celo nekaj knjig, natisnjenih v gotici, ki so kar izborno »ogrele roke« delavcev, ko so zagorele v plamenu.
POROKE — In končno je napočil tisti trenutek, ko lahko zanesljivo povemo, da bodo od sobote, 26. decembra, poroke po novem na sevniškem gradu. Ker smo zaradi praznikov prej zaključili redakcijo časopisa, ne moremo poročati, če je bilo med pari tudi kaj takih, ki so tokrat le za poskušnjo rinili na breg, ali pa so bili res
vsi trdno odločeni, da jim na spolzki i.Čežeto
zakonski poti nikdar ne spodisne. ne, se pa vsi prihodnji parčki bojijo, da bo pozimi močno drselo na asfaltirani cesti na grad, na poti v lepšo prihodnost.
ZAMENJAVA — Največja kolektiva v sevniški občini ih hkrati največji jugoslovanski tovarni na svojem področju — Jutranjka pri otroški konfekciji in Lisca pri specializiranem damskem perilu — z novim letom dobita novi glavi podjetja. Nova direktoija se ne bojita toliko metanja polen pod noge, če ta letijo iz domačih logov, ampak predvsem tistih iz Beograda, kjer snujejo razne svežnje. Zal ti nimajo nič skupaj z darilnim značajem, ampak so bolj kazenske narave.
tura
in
bra-
anje
»Pišem predvsem zase«
Milan Stjepanovič bolj po naključju ugledal svoj pesniski prvenec — Pisal bo tudi prozo
NOVO MESTO — Ko sem se pred leti pogovaijal z Milanom Stjepanovičem o njegovem pesniškem ustvaijanju, mi je ves čas govoril o Drini. »To je reka moje mladosti«, je dejal, »podivjana in neukrotljiva, reka usod in odločitev, zgodovinska reka.« Veliko pesmi ji je posvetil, na njena obrežja se v mislih često vrača, odkar je udomljen v Novem mestu, in ni pravzaprav nikoli nehala šumeti in valoviti skozi njegove domačijsko ubrane verze. V Novem mestu seje sicer zagledal v Krko, pa je hitro spoznal, da mu ta mirna zelena reka ne more nadomestiti njegove Dri-tte, ki je postala prispodoba za drznost.
V pesniški zbirki, Stjepanoviče-vem prvencu, ki je v sto izvodih izšel v založništvu novomeškega Doma JLA in bil na prireditvi v počastitev dneva JLA tudi javno predstavljen, je Drini posvečen kar cel cikel, eden o treh, ki sestavljajo knjižico. Toda pesnik sam najbolj ceni prvi, uvodni cikel, ki gaje naslovil Pesniški dnevnik, v njem pa je sedem pesmi. »Samo sedem, čeprav sem jih hotel uvrstiti devet,« pripomni Stjepanovič. Te pesmi se od drugih razlikujejo že po tem, da nimajo običajnih naslovov, temveč so namesto njih datumi nastanka.
Pri pesmih tega cikla sem ubral nekoliko drugačno pot pisanja,« nadaljuje Milan Stjepanovič. »Odločil sem se, da bom vsak dan napisal eno pesem, česar običajno ne delam. Sprva je šlo vse gladko, pisal sem z zanosom, veseljem in z zavestjo, da res delam nekaj posebnega. Pa sem kmalu spoznal, da s takim programiranim pesnikovan-jem ne bom prišel daleč. Ustavilo se mi je in navdušenja je bilo tako hitro konec, kakor je hitro tudi prišlo. Toda ko sem te pesmi ponovno prebral, sem videl, da so dodelane, bolj izbrušene kot druge, ki sem jih pisal po navdihu, nenačrtovano. Zato sem jih tudi najbolj vesel.«
Stjepanovič pa še pristavi, da je njegova knjižica nastala zgolj naključno in ni plod njegove odločitve. »Priložnost je prišla ob 22. decembru, takrat meje Jelena Lajišič, kulturna animatorka v Domu JLA pregovorila, da sem bolj na hitro zmetal pesmi skupaj. Jadranka Ma-tic — Zupančič je napisala spremno
besedo, potem pa je gradivo vzela v roke skupina, da gaje tehnično obdelala in s pomočjo razmnoževalne tehnike, ki je bila pri roki, natisnila sto izvodov. Delo je končala le nekaj ur pred predstavitvijo, kije bila v okviru večera ustvarjalnosti pripadnikov JLA.«
»Pišem že dolgo, vendar pesmi ne objavljam, ker jih pišem predvsem zase,« pristavi Stjepanovič. In vendar je že pred leti pripravil pesniško zbirko Moje neizgovorjene besede in jo hotel izdati v samozaložbi, ko pa je prosil za denarno pomoč, so ga zavrnili. To gaje zelo zabolelo, tako, daje poslej res pisal
Umetnik z evropskim izrazom
V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektiva Franceta Goršeta
LJUBLJANA — V Modemi galeriji v Ljubljani so v torek, 29. decembra, odprli veliko retrospektivno razstavo kiparskih del Franceta Goršeta, rojaka iz Zamosteca pri Sodražici, rojenega pred devetdesetimi leti in umrlega lani. Njegova dela bodo na ogled vse do konca januaija 1988.
Milan Stjepanovič
le zase. »Pisati pa nisem prenehal nikoli in tudi ne bom. Pesem me bo še dolgo spremljala, načrte pa imam tudi v prozi, ki jo pomalem tudi pišem. Zanimajo me predvsem kratke humorne stvari, nekaj podobnega skeču.« Kaj takega, doda, da bi bilo uporabno za vojaški zabav-no-razvedrilni večer. Navsezadnje mora Milan Stjepanovič, ki si poklicno služi kruh v vojski in ima v novomeški vojašnici še posebej na skrbi kulturno dejavnost vojakov in za vojake, misliti tudi na to.
Stjepanovič piše v hrvatsko-srbskem jeziku, a se ne druži z literati drugih narodov in narodnosti, ki so udomljeni v Sloveniji in imajo svoja literarna srečanja. »To gre nekako mimo mene, ne vem sicer, zakaj, a gre. Bolj bi bil vesel, če bi v Novem mestu spet oživel literarni klub, katerega član sem bil ves čas. Pogrešam druženje v tem klubu.«
I. ZORAN
Gorše je kiparstvo študiral v Zagrebu pri Valdecu, Frangešu in Meštroviču, po diplomi 1925 pa se je za nekaj let naselil na Primorskem. Razvijati je začel samostojno umetniško pot ter razstavljal v Trstu, Gorici in na beneškem bienalu. 1931 se je preselil v Ljubljano in tu do ponovnega odhoda v Trst (po drugi svetovni vojni) napravil vrsto zanimivih kiparskih stvaritev. V začetku petdesetih let je odpotoval v ZDA in nato v Latinsko Ameriko, kjer seje docela posvetil kiparjenju, še posebej eksperimentiranju z raznimi tvarinami (orešec — zmes zmlete orehovine in lepila, žična plastika). V začetku sedemdesetih let seje ustalil v Svečah na Koroškem, torej onstran Karavank, kjer sije v stari Vrbnikovi domačiji uredil atelje, na vrtu pa galerijo svojih del. Nemirno in ustvaijalno bogato pot mu je lani, kot rečeno, pretrgala kratka, a usodna bolezen.
Goršetov »univerzalen evropski izraz«, poudaijeni plasticizem iz najplodnejšega obdobja v tridesetih letih v Ljubljani, je spoj ekspresionističnih in novostvarnostnih oblik. Sam se je označeval za zmernega modernista, hkrati pa ves čas eksperimentiral z materiali in dosegal napetost z ekspresionističnimi
NOVA EKOLOŠKA REVIJA
Te dni je izšla prva številka nove slovenske revije Coneco — z okoljem, ki spada v krog tistih publikacij, ki obravnavajo dandanes zares pereča vprašanja varovanja okolja. Kot izdajatelj je zapisan Konzorcij za ravnanje z odpadki Komunalnega podjetja Ljubljana, torej je izdajatelj organizacija, ki ima vsak dan opravka s temi problemi Revija naj bi potemtakem imela strokovni značaj in naj bi širila znanje o pravilnem ravnanju z odpadnimi snovmi ki je po mnenju uredništva tako kompleksno, da zahteva interdisciplinarni pristop in za širitev tega znanja posebno revijo. Pustimo ob strani vprašanje, ali revija Naše okolje ne zmore v svojih okvirih informirati slovenske javnosti tudi o tej problematiki pa pozdravimo poskus krepitve ekološkega znanja in zavesti Slednje nam je ta čas namreč zelo potrebno, če hočemo spremeniti strahotno ekološko obremenjenost slovenskega okolja.
Včasih se je koristno potuhniti
V Kočevju zanimivo srečanje z dr. Matjažem Kmeclom _____________njegova	esejistična	knjiga	Slovenska	postna
in vprašanji, ki jih odpira premišljevanja '__________
KOČEVJE — Dr. Matjaž Kmecl, književnik in bivši slovenski minister za kulturo, je pred dnevi v tukajšnji knjižnici predstavil svojo knjigo Slovenska Postna premišljevanja in se nato z obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili Čitalnico, pogovaijal o sodobnih vprašanjih slovenstva.
Odtod tudi naslov knjige Slovenska
Or. Kmecl je najprej povedal, da je knjiga nastajala v letih 1982—1986 in M m? snov zanjo dobil na sejah republiškega izvršnega sveta, ki se jih je udeleževal kot predsednik komiteja za kulturo. V tistih letih smo se prvič pošteno spogledali s krizo in uvideli, daje treba za strnjene grehe delati pokoro. Bili smo priča pomanjkanju živil, goriva (bencinski boni) itd. in tudi glede na ustvarjeni dohodek je šlo za slovenski post.
-1	lahrci v Krki	
V Ločni na ogled dela 21 jugoslovanskih naivcev — Izbor del iz trebanjske galerije		
NOVO MESTO — V galeriji . Krke v Ločni je že nekaj dni na ..ogled razstava del pomembnejših . predstavnikovjugoslovanske naive. Predstavljeni so slikarji: Jože Peter-• nelj, Viktor Magyar, Ivan Rabuzin, Matija Skurjeni, Martin Kopriča-1 nbc, Branko Lovak, Dobrosav Mi-lojevič, Petar Grgec, Stjepan Iva-nec, Pero Topljak, Lucijan Reščič, Sekula Dugandžič, Petar Ristič, Greta Pečnik, Konrad Peternelj, Janoš Mesaroš, Zlatko Huzjak in Boris Lavrič ter kiparji: Franc Tavčar, Dragica Beljkovič in Drago Belina. Izbor del za razstavo, ki bo odprta do 10. januarja, so pripravili iz fonda Galerije samorastnikov v Trebnjem. Vsi ti avtorji so se udeleževali trebanjskih taborov likovnih samorastnikov, razstavljali na salonih, nekateri pa imeli v Trebnjem tudi osebne razstave, zato jih vsaj trebanjska javnost zelo dobro pozna. S to razstavo se trebanjska galerija prvič predstavlja v Novem mestu, še posebej pa s tolikšnim številom razstavljalcev. Za galerijo Krke pa pomeni to gostovanje del naivcev tudi osvežitev in izpopolnitev njenega razstavnega programa.
I. Z.
postna premišljevanja. Sicer pa je, kot je poudaril avtor teh esejev, vsa slovenska zgodovina zaznamovana s posebnostjo. A ta post pomeni tudi prečiščenje telesa, izločanje strupenih snovi.
Iz takšne simbolike je nastalo tudi vseh 14 esejev, kolikor jih je v knjigi. Avtor v njih obravnava pereča vprašanja današnjega časa ob upoštevanju zgodovinskih dejstev. Ko je v Kočevju govoril o samoubijanju Slovencev, je menil, da gre za podcenjevanje samega sebe, to pa ni upravičeno. Slovenci v Jugoslaviji res predstavljamo le 8 odstotkov prebivalstva, zato pa ustvarimo 17 do 18 odstotkov narodnega dohodka, 25 odstotkov izvoza ipd., na kar smo lahko ponosni. Ob Japoncih smo na konici tistih ljudstev, ki jim je delo najvišja vrednota. Je pa tudi res, da smo na repu tistih ljudstev, ki ne vedo, kaj naj naredijo z rezultati svojega dela.
Dragoceno je Kmeclovo spoznanje, da smo Slovenci naseljeni na ozemlju, kjer se ni obdržal noben narod, ki so bili tu pred nami. Obstali pa smo, ker smo znali prisluhniti izkušnjam drugih podobnih majhnih narodov, te izkušnje pa učijo, da sam boj ne zaleže, da se je dostikrat koristno potuhniti, prikriti in prilagoditi. Vse to je tudi dandanes prisotno v značaju Slovencev. Slovenci so si tudi znali vedno nabrati dovolj znanja, ker pa ga pogosto niso mogli uporabiti doma, so odhajali po svetu. Izvoz slovenskih možganov se je začel v 12. stoletju in se
RAZPRAVA »ANTIČNI PORTRET V JUGOSLAVIJI«
LJUBLJANA — V razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani so 22. decembra odprli zanimivo razstavo z naslovom Antični portre— v Jugoslaviji. Razstavo je pripravil Narodni muzej iz Beograda v sodelovanju z arheološkima muzejema v Zagrebu in Spliitu, Muzejem Makedonije iz Skopja in Narodnim muzejem v Ljubljani, gostovanje razstave v Sloveniji pa sta omogočili republiška kulturna skupnost in Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana.
še vedno nadaljuje. Danes je po vsem svetu 600 do 700 vrhunskih slovenskih znanstvenikov in umetnikov.
Pisatelj Kmecl je odgovoril na več vprašanj obiskovalcev. V odgovoru na tisto, ki se je nanašalo na sedem suhih let za slovensko kulturo, je pritrdil, daje denarja za kulturo res malo, vendar pa tudi ta ni vselej pravilno porabljen. Podatki to potrjujejo. V Sloveniji imamo npr. eno galerijo že na vsaka dva in pol slikarja ali kiparja, česar ni nikjer v svetu. Bolnišnic imamo kar sedem, ves Dunaj, ki šteje približno enako število duš kot Slovenija, pa le dve. V Srbiji namenjajo kulturi s prispevno stopnjo manj kot polovico denarja, kolikor ga v
MATJAŽ KMECL V KOČEVSKI KNJIŽNICI — Predstavil je svojo knjigo Slovenska postna premišljevanja in odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki so se razen na kulturo nanašala tudi na politiko in gospodarstvo. (Foto: Primc)
ta namen porabimo v Sloveniji. Po Kmeclovem mnenju za kulturo ni najpomembnejši denar, marveč je pomembnejša ustvarjalnost, tako imenovano duhovno preživetje.
Tudi več drugih vprašanj se je dr. Matjaž Kmecl dotaknil v Kočevju. Vseh tudi zato, da bhe premišljevanje o njih nadaljevalo pri vsakem obiskovalcu doma.
J. PRIMC
in kubističnimi formulacijami. Za tržaško obdobje sta značilni dve izhodišči: žanrska motivika, s katero je izražal poseben slovenski značaj, in ljudska ikonografija, ob čemer seje s poenostavitvijo oblik naslonil na ljudsko plastiko. V duhu te usmeritve je v začetku sedemdesetih let nadaljeval ustvaijanje na Koroškem.
Gorše je bil mojster pri uporabi materialov (kamen, bron, glina, terakota, les, žična plastika, orešec, umetni kamen, patiniran mavec, baker itd.). Materialom je znal prilagoditi lastno vizijo plastičnosti, motiviko in ikonografi-
France Gorše: PORTRET DR. FRANCETA VIRANTA, 1934, bron
jo. Vedno je iskal materialu ustrezno obliko. V ateljejski plastiki je poskušal najti čisto obliko in poudaijene kiparske učinke, pri portretih pa je ob poenostavljanju oblik in ekspresivni karakterizaciji upošteval realistično izročilo.
V sakralni tematiki se je Gorše naslanjal na izročilo gotske in ljudske plastike. V njegovem ameriškem obdobju je sicer prevladala poduhovljenost, vendar je čutiti razliko med stiliziranimi
Glasbena šola odlikovana
Kočevska glasbena šola ima največ učencev v nižjih letnikih — Dve učil-____________nici	več___________
KOČEVJE — Za delo na kulturnem področju in vzgojo mladih glasbenikov je dobila Glasbena šola Kočevje pred kratkim odlikovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim jo je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Priznanje za vzgojo mladih glasbenikov je šoli podelila tudi domača delavska godba. Učenci iz oddelkov za pihala in trobila namreč redno sodelujejo tudi z delavsko godbo.
»Kočevska glasbena šola sodi med tiste podobne šole v Sloveniji, ki imajo razmeroma malo učencev, pa kljub temu dosegajo lepe uspehe,« pravi Adi Škoijanc, ravnatelj šole. Uspehi so še posebno pohvalni, če upoštevamo, daje večina od 154 učencev (v tem številu so všteti tudi učenci male glasbene šole, ki jo obiskujejo predšolski otroci) v nižjih letnikih, v višjih pa le 5. Učenci namreč šolo zapustijo, ko gredo na šolanje v Ljubljano in druga mesta.
Šola je letos pridobila še dve učilnici. Tako ima dovolj prostorov, nekaj težav pa je z glasbili in sploh opremo. Obnove sta potrebna pianina, ki sta stara 50 oziroma 25 let. Ravnatelj Adi Škorjanc pravi, da posebnih težav kljub vsemu ni, saj družba kar skrbi za šolo, seveda v okviru svojih možnosti. Tako ji je leta 1969 podjetje Melamin podarilo klavir, pred šestimi leti pa občinske družbenopolitične organizacije tudi klavir.
J. P.
portreti in križevimi poti. V njih in v kipih iz orešca so figure postale tipizirane, zato je opustil nadrobnosti. Karakterizacijo in realistično osnovo pa je ohranjal tudi v tem obdobju pri portretni in žanrski plastiki, kar kaže na širok razpon Goršetovega ustvaijanja in živ-ljenja.	j	Z.
Koristna	neskle
NOVO MESTO — Še ena seja skupščine novomeške kulturne skupnostije propadla. Sklicana je bila za torek, 22. decembra, in pra v tako v Dolenjski galeriji kot že nekaj prejšnjih zasedanj te skupščine. In spet seje ni bilo zato, ker je izostalo preveč delegatov zbora uporabnikov, tako iz delovnih organizacij kot tudi iz krajevnih skupnosti.
Dejstvo, da je seja odpadla zaradi tako imenovane nesklepčnosti, samo po sebi ni še nič tragičnega Prav tako še ne bo konca sveta zaradi izgubljenega časa tistih, ki so se potrudili priti v Dolenjsko galerijo, pa tudi ne—zaradi stroško v, ki so jih nekateri imeli s potjo, saj so se morali pripeljati iz oddaljenih krajev. Res je, da so se nekateri razburili in v navalu čustev izjavljali, da drugič pa njih ne bo, vendar je morebiti celo prav, da seje ni bilo.
Morebiti bi morala skupščina že januarja preklicati, kar bi sklenila 22. decembra. Na dnevnem redu so bile namreč pomembne, nemara kar usodne zadeve. Npr. kritiški pregled poslovanja v letu 1987 in načrtovanje za leto 1988. Slednje bi morala skupščina sprejeti v lučiobračunskega zakona, o katerem je šla trditev, da bo obveljal s 1. januarjem 1988. Slednji pa je kulturo izločil iz vrste tistih dejavnosti, ki dobivajo sredstva za programe iz osebnih dohodkov zaposlenih, in jih dal na listo tisti, ki se bodo vzdrževale iz tako imenovanega dobička delovnih organizacij. Glede na problematično poslovanje delovnih organizacij pa bi bil tak način financiranja, če bi seveda obveljal, poguba za kulturo.
Že po propadli seji skupščine novomeške kulturne skupnosti je začela krožiti vest da bo izvajanje obračunskega zakona preloženo in da so o tem nekateri najvišji or gani v Sloveniji že obveščeni Odločitev o predložitvi naj bi padla še v letu 1987, taki da bi 1. januarja 1988 tudi v kulturi naUtnčno vedeli, kajjestem. Včasu, kotpišemo, takega sklepa še ni, zato ne moremo še nič povedati, kaj je oziroma bo obveljalo Vendar pa smemo tudi glede na silno nerazpoloženje tistih, ki jih je obračunsk, zakon prrizadel in na naelektreno ozračje pričakovati da bo vsaj še leta 1988 velja lo po starem.
I. Z
Jubilej Silva Mihelčiča
27. decembra je Metličan Silvo Mihelčič dopolnil sedemdeset let. Čeprav jubilant ne želi, da bi ob tej priložnosti pisali o njem, pa vendar ne moremo docela molče mimo te obletnice, saj je Mihelčič z delom bogato napolnil svoje življenje in tako postal tudi del naše skupnosti.
Silvo Mihelčič sije v predvojnem času, ko je bila marsikomu zaprta pot do višje izobrazbe, izučil obrti, se kasneje zaposlil v trgovini in kot upravnik metliškega kina. Vendar so bile to le nujne življenjske zaposlitve, medtem ko je bil vsa leta od svoje mladosti do danes zapisan glasbi. V njem je živela dediščina glasbeno nadarjene družine Mihe-
lčičev (Alojzij, Slavko, Viktor), ki se je prenesla nanj in po njem tudi na njegovega sina Silvestra in hčer Tatjano.
Le tako lahko razumemo, da je jubilant že od rane mladosti igral pri metliški mestni godbi, da je bil v partizanih član godbe glavnega štaba NOV in POŠ, daje po vojni kot kapelnik prevzel vodstvo obnovljene pihalne godbe v Metliki, hkrati pa v prosvetnem društvu vodil go-
dalni orkester in pevski zbor. Izučil je celo vrsto harmonikarskih in tamburaških zborov širom po Beli krajini, vrsto let pa je vodil tudi pihalni orkester v Črnomlju. Danes kot glasbeni pedagog poučuje na šoli s posebnim učnim programom v Novem mestu, obenem pa vodi dva tamburaška zbora v Gribljah. Nesebično pomaga tudi drugim tamburašem po Beli krajini.
Če je glasba glavno vodilo in srčika njegovega življenja, pa je svojo pripravljenost za skupno, družbeno koristno delo pokazal tudi na številnih drugih področjih v rodnem mestu. Dolga leta je bil občinski odbornik, delal je v odborih SZDL, pri Zvezi borcev in Partizanu, pri Društvu mojstrov pa pri prosvetnem in turističnem društvu, pri Rdečem križu, pri Društvu prijateljev mladine, v šolskem odboru in še kje. Nekaj časa je bil tudi predsednik metliškega gasilskega društva, zadnja leta pa vestno upravlja tajniške posle pri požarni skupnosti občine Metlika in še tajniške posle pri občinski gasilski zvezi.
Vse to pa v štirih povojnih desetletjih niso bile le papirnate funkcije, ampak resnično delovne, organizacijsko bogate zadolžitve, ki so vedno rodile tudi pomembne sadove.
Prav zato ne moremo molče mimo življenjskega jubileja Silva Mihelčiča. Če kdo toliko naredi za skupnost, kot je storil jubilant, je prav, da skupnost to delo tudi spozna in pravilno oceni. Zlasti mladi rod, ki naj se po nesebičnem in v glavnem prostovoljnem jubilantovem delu zgleduje.
— ar
Zvočni zapisi ljudskih pesmi
Dr. Strajnar iz SAZU prvič javno predstavil zvočne zapise starih belokranjskih pesmi iz leta 1914 — Zapisi narejeni na voščene valje, ohranjenih pa le 11
ADLEŠIČI — V nedeljo, 20. decembra, je v Adlešičih prof. Julijan Strajnar iz Glasbeno-naro-dopisnega instituta SAZU v Ljubljani prvič javno predstavil zvočne zapise belokranjskih ljudskih pesmi,ki jih je 30. in 31. maja ter 1. junija 1914 posnel belokranjski rojak dr. Juro Adlešič v Adlešičih in na Preloki. Žal je ohranjenih le še 11 od 38 voščenih valjev, na katere so bile posnete te pesmi — na vsakem valju ena. Ker v Jugoslaviji nimamo več priprave, s pomočjo katere bi lahko poslušali te zapise, ohranjen je namreč le del fonografa, s katerim je Adlešič takrat snemal, so posnetke na magnetofonski trak napravili v Državnem narodopis-
nem inštitutu na Dunaju.
Zvočni zapisi so zgodovinski dokument neprecenljive vrednosti, saj sodijo med najstarejše zvočne zapise ljudskih pesmi v Evropi. Po tem smemo sklepati, da so te pesmi peli pri nas že v prejšnjem stoletju. Njihova posebna vrednost je seveda v tem, da kažejo ljudsko pesem v nepotvoijeni obliki, saj je znano, da so mnogi zapisovalci pri zapisovanju tovrstnega ljudskega izročila marsikaj spremenili. Ohranjene so pesmi: Pastirče mlado i milo; Jelice, Milice; Ljubca moja, kdo te bo troš-tal; U toj čmoj gori; Zvanje k daru; Devojka kukuruzo brala; Ne mogu od mila; Zelena mala dubrava; Tri jetrve žito žele in Devojka je išla u
goru zelenu. Enajsta pesem je zaenkrat še nejasna.
Način petja pesmi kaže, da se je s tudi v Beli krajini pelo na tretko,1 medtem ko je do zdaj prevladovalo1 mnenje, da je belokranjsko petje dvoglasno. To tudi dokazuje, da je bil tak način petja na splošno razširjen po vsej Sloveniji. Nedvomno bo to spodbuda vsem pevcem, da bodo obudili star način petja, ki se ga mnogi sicer še spominjajo, je pa že nekako opuščeno.
Prof. Julijan Strajnar bo te zapise primerjal z do zdaj znanimi. Upamo tudi, da bomo ob letu dobili knjižico, kjer bodo te pesmi predstavljene.
KSENIJA KHALIL
.. *
GUI
foto slišal: Milan Markelj
HM
r
TAKO, TOČNO .TRIINŠESTDESET KAPLJIC, '' * KOT STE NAROČILI!	.
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
Proračun, čarobni studenec |
Stegniti se le toliko, kolikor je dolga odeja — Na- §§ mesto stodinarskega bankovca enodinarski kova- m
nec
PRITISK NA SPLOŠNO potrošnjo je še zmerom velik. Nemalo je organov in ustanov, ki mislijo, daje proračun čarobni studenec, ki nikoli ne presahne. Vsi samo zahtevajo, a malo je tistih, ki pomislijo, da se lahko stegnemo samo toliko, kolikor je dolga odeja. Če se proizvodnja povečuje počasneje, kakor smo predvidevali, potem se morajo tudi družbene službe in drugi potrošniki sprijazniti z edino upravičeno in z reformo usklajeno logiko: splošna potrošnja se ne sme povečevati hitreje, kot se veča narodni dohodek.
CENTER ZA SOCIALNO delo iz Novega mesta je pred kratkim poslal 122 socialnim podpirancem 809.000 S din zimske pomoči. Izredno pomoč so si razdelili tako, da so dobili socialno bolj ogroženi malo več, socialno manj ogroženi pa malo manj, kot znašajo njihove redne socialne podpore.
DOLENJSKI MUZEJ ne bo kriv, če bodo tatovi odnesli iz cerkva in drugih zgodovinskih spomenikov kipe, kipce in razne podobe. Te reči imajo kot otipljivo pričevanje slovenske kulture skozi stoletja veliko vrednost. Zal pa muzej nima denarja, da bi jih vzel v varstvo.
PO SPOROČILIH Narodne banke Jugoslavije bodo 31. decembra umaknili iz prometa bankovce za sto dinarjev, zamenjali pa jih bodo enodinarski kovanci. 1. februarja prihodnje leto »vinskordeči« stotak ne bo več plačilno sredstvo, vsak pa ga bo lahko zamenjal za novi 1-dinarski kovanec i še do 30. aprila 1968.
V ZAGREBU SO pred dnevi sklenili, da se bodo čimprej lotili velikega in za vso državo pomembnega dela: zgradili bodo prvo pravo avtomobilsko , cesto v Jugoslaviji. Od Zagreba do Splita naj bi steklo 290 kilometrov moderne štiripasovne avtomobilske ceste. Pri tem je zlasti pomembno, da to ne bo navadna javna cesta, temveč nekak gospodarskibbjekt.
(IZ DOLENJSKEGA LISTA) 14. decembra 1967)
Kaj so pred	80 leti pisa Dolenjske Novice.
Trudnih rok in izmučene duše
Rodoljubne besede niso vseskozi čistega izvora — Kranjci odhajajo v šume Hrvaške in v Slavonijo — Najvišja hiša na svetu stoji v New Yorku_
(Splošno) stremljenje po izobrazbi, ki je eden najlepših pojavov naše dobe, je povzročilo v teku zadnjih let, da so nastala iz naših starih čitalnic iz dobe narodnostnega preporoda večinoma kulturna društva, ognjišča, ob kojih se goji jedro narodne ideje, kolikor možno razvita kultura v najširšem pomenu besede. Ne samo zabava, ne samo hitro nastalo in še hitreje preminolo navdušenje, izvirajoče iz rodoljubnih besed, ki niso vselej in povsodi vseskozi čistega izvora, ampak resno prosvetno delo, kije tudi možu trudnih rok in izmučene duše pozitivna zabava, duševni užitek, ki pospešuje razvoj njegovih duševnih moči in ga bolj izpopolnjuje v celi njegovi individualnosti, to je geslo naše prosvetne dobe.
(V šume) na Hrvaško in Slavonsko podalo se je iz novomeškega in kočevskega okraja lepo število delavcev. Ker se pridnost in spretnost Kranjcev v tujini sploh čisla, sprejema se jih rado v delo, katero se jim tudi dobro plača.
Priprta vrata prihodnosti
Ali so usode naših minljivosti zapisane v večnih zvezdah? — Astrologija je premagala tisočletja — »Nesramen« poskus francoske znanstvene revije_
ČLOVEK NE SME NIKOLI izgubiti upanja, da ga bo obiskala sreča. Nekega upokojenca iz Muench-na je obiskala, na jesen življenja sicer, a zato zelo darežljivo. Predno je šel na oddih v planine, je kupil srečko za-hodnonemške loterije, ko pa se je vrnil, je zvedel, daje milijonar. Zadel je naj višji zadetek, kar sojih izplačali na tej loteriji — 4,5 milijona mark.
ČE BI IZGUBILI UPANJE, bi stolp v Pisi že davno podrli, saj se kar naprej nagiba. Čeprav je že krepko nagnjen, še čvrsto stoji. Izmerili so, da seje lani nagnil za nadaljnjih 1,3 milimetra, tako daje zdaj nagnjen že za 5,1 metra. Pa še vedno ni proglašen za zgrešeno investicijo.
BREZUPNO PA SO VROČE strasti. — Iz Peruja je prišla novica o smrti mlade žene zaradi nerazumne ljubosumnosti njenega moža. Ljubo-sumnež ji je natikal deviški pas, napravo izpred stoletij, vselej, kadar je za dlje časa odpotoval z doma. Na napravi, ki jo je izdelal sam, je bila dokaj zarjavela žabica, kije povzročila smrt zastrupitev krvi mlade soproge. Od zarjavelih možganov ljudje ne umirajo, sicer bi ljubosumnega moža že davno pobralo.
NA DANSKEM SO SE domislili, kako uporabiti slamo, ki je imajo več kot preveč (seveda na poljih in ne v glavah), saj so poljedelsko zelo močna država. Izdelali so postopek predelave slame v polnilo mesnatim in drugim živilskim izdelkom, namenjenih ljudem. Da, slama za prehrano ljudi, predvsem tiste, ki tozadevnih rezerv nimajo; ve se, kje.
ŽAL JE RES, da je prenekaterih upov in sanj hitro konec. To so skusili na grškem otoku Rodosu, ko so iz morja dvignili domnevno roko slavnega Kolosa, kipa, kije veljal za eno od sedmih čudes starega sveta. Izkazalo se je, da je domnevna bronasta roka navaden kamen, prsti pa le brazde, ki jih je izril bager, ko je kopal po dnu. Od velike arheološke senzacije je ostalo nekaj kamenja in precej dolgih nosov.
V VELIKI ŽALOSTI je vdova po Antoniu Macalosu pozabila, da ni pokojniku, ki je preminil v avtomobilski nesreči, nihče pogledal, kaj ima v žepih. Na to seje spomnila šele po pogrebu. In ker tudi denarnice ni nikjer našla, je zahtevala odkop. Zares je imel pokojni še vedno v žepu denarnico, v nji pa šest milijonov lir. Prav veliko ne, a vsekakor preveč za v zemljo.
OBUPI SO RAZLIČNI. Medtem ko naš povprečni državljan razmišlja, kako bi prišel do avtomobila, in v praksi za drag denar kupuje veterane, ki so bili že ob rojstvu šantavi in bolehni, pa prebivalce New Yorka muči obup, ker ne vedo, kam s starimi avtomobili. Lani so lastniki pustili na ulicah okrog 106 tisoč rabljenih avtomobilov in se niso več zmenili zanje. Mestni očetje zato razmišljajo, kako bi jih izsledili in jim poslali vsaj račun za odvoz. »Vse je relativno,« bi dejal Einstein in se odpeljal.
Vsaka človeška sposobnost je spojina potrpljenja in časa.
H. de BALZAC Jezik ni samo orodje za pogovor in pisanje. Jezik je tudi odmev naše duše in zato taka vrednota, da ne vem, za kako skledo leče bi ga lahko zamenjali.
C. KOSMAČ
Novo leto prihaja. Staro leto, kakršno je že bilo, se končuje, pred nami pa se odpira novo, neznano, kot nam je pač neznana prihodnost, kot so nam neznane prihodnje ure, tedni, meseci, leta. V tem novoletnem času si prijazno voščimo veliko sreče, veselja in zdravja, da bi se izpolnile vse želje in upanja, a dobro vemo, kako prazne in brez vsakršne moči so te besede. O prihodnosti ne vemo prav nič zanesljivega, pa naj si še tako silno želimo, da bi odgrnili zaveso, ki loči sedanjost od prihodnjega trenutka, da bi urzli vsaj odblesk tistega, kar nam skrivajo prihodnji časi.
Je potem kaj čudnega, če se človeški rod že tisočletja, odkar se zaveda svojega trajanja v času, sprašuje o prihodnosti in če išče vsepovsod odgovore na vprašanje, kaj ga čaka? Prihodnost vidi v zvezdah, razberejo iz potovanj planetov skozi svetleča ozvezdja, iz drobovja živali, odgovore išče v letu ptic, vidi jih v naključni raporeditvi vrženih koščic, v oblikah v vodi strnjenega svinca ali voska, v kartah, prihodnost se mu razodeva iz zanesenih besed »posvečencev«, zapisana jc v skrivnih knjigah in starodavnih pisanjih, v sledovih ptičjih krempeljcev po pesku. Kdo bi naštel vso množino stvari, v katerih so in še ljudje iščejo znamenja iz prihodnjega časa in si hočejo utrgati z njihovo pomočjo sad vedenja, da bi se ognili nesreči, zagrabili ugodno priložnost in živeli srečno in zadovoljno.
»Veda« o napovedovanju prihodnosti je^tara tisočletja. Danes pa je od vseh nekdanjih ugibanj in odkrivanj prihodnosti najbolj razširjen horoskop, napovedovanje prihodnjih dogodkov iz kostelacije planetov in zvezd, ki so že ob rojstvu posameznika začrtali njegovo pot in mu jo določajo še ves čas njegovega življenja. Skoraj ni revije ali časopisa, ki kaj da na razvedrilo bralcev, da bi na njegovih straneh ne našli tudi horoskopa. Veliko ljudi seveda ne verjame v napisane napovedi, lep del je takih, ki o tem sploh ne razmišljajo, a občasno preberejo, kaj jim kažejo zvezde, dovolj pa je tudi takih, ki verjamejo v vse, kar je zapisanega v horoskopih.
V Enciklopediji magije in praznoverja piše, da seje sedanje zanimanje za astrologijo in horoskope razširilo v tridesetih letih tega stoletja. Prav pre-
senetljivo je, da skoraj ni človeka v sodobni družbi, ki bi ne poznal svojega rojstnega znamenja. Avtorji Enciklopedije ugotavljajo, da so sedanje zanimanje za sicer starodavno astrologijo razširili časopisi in revije, ki še naprej vzdržujejo zanimanje. Ljudem pa je tako potrebno nekaj gotovosti in vsaj malo upanja, da prihodnost le ni povsem zastrta, da se da malo pogledati skozi priprta vrata časa.
Presenetljivo je, da seje astrologija Obdržala tako dolgo. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi jo razvili v babilonski civilizaciji hkrati z astronomijo, v zahodni kulturni krog pa naj bi prišla šele čez tisočletja, po 10. stoletju, preko latinskih prevodov arabskih besedil, ki sojih začeli pogosteje prevajati. Mimogrede naj omenimo, da je bil tisti čas eden najbolj poznanih prevajalcev iz arabščine človek slovenskega rodu, Herman iz Karintije, kije poleg ostalega prevedel tudi več astroloških in astronomskih spisov. Zanimivo je, da se je astrologija do Arabcev prebila preko starogrških izročil. Zahod je torej dvakrat odkrival iste reči. Z astrologijo so se ukvarjali učeni možje, ker je bila pač neločljivi del astronomije. Sele v 16. stoletju se je z nauki Kopernika, Galilea in Keplerja oblikovala znanstvena astronomija, astrologija pa postajala vse bolj odmaknjena od nje, dokler ni postala skoraj povsem pozabljena.
Vera v moč astrologije se vztrajno ohranja. O čudovitih prerokbah, ki so se »do pike natančno uresničile«, se na veliko govori in piše, o zmotah pa se običajno kar molči. Pa jih ni bilo tako malo. Oglejmo si nekaj najbolj kričečih primerov.
Leta 1552 je eden najbolj slavnih astrologov vseh časov Geronimo Cardan sestavil horoskop za 15-letnega angleškega kralja Edwarda VI. Modri možje iz zvezd razbral, da bo deček še dolgo in srečno živel. Sele po 53. letu starosti, naj bi ga čakale nevarne bolezni. Sest mesecev po prerokbi je mladi kralj podlegel bolezni. Resje, da seje pisalo leto 1553 in daje bila vsaj številka točna, a kaj, ko ni bilo nič od napovedanega dolgega in srečnega življenja.
Razumljivo je, da še danes ni nihče dobil nagrade 500 funtov, kolikor je ponudil neki britanski astrolog tiste-
Krema za mladosten videz
Zdravilo za akne sc je izkazalo kot učinkovito pomlajevalo — Lepša polt, odstrani gubice
Ostati mladostnega videza je dandanes že skoraj nujno. V svetu, ki mu moda diktira utrip, sta mladostnost in vitkost dvoje nepogrešljivih stvari. A če je vitkost mogoče obdržati z vadbami in dieto, je precej težje zaustaviti dleto let, ki neusmiljeno vklesuje gube v obraz. Petičneži imajo možnost dragih operacij in posameznih kirurških posegov, manj petičnim pa ostane tolažba, da so gube znamenje zrelosti. Videti pa je, da se možnosti za mladostni videz brez gub večajo za vse sloje prebivalstva.
Na ameriškem trguje namreč prava uspešnica krema Retin—A, sintetični derivat A vitamina. Preparat pomlajuje kožo, ji daje mehkobo,
(Žrtev) alkohola. V Stranjah pri Vel. Gabru pokopali so t.m. občinsko ubogo Marjeto P., katera se je popolnoma udala zavživanju vpijančljive pijače. Našli so jo drugo jutro pod kapom nekega hleva ležati na zobeh, mrtvo.
(N a j v i š j a) hiša na svetuje sedaj poslopje družbe Singer v New Yorku. Vsa množina potnikov, ki se sedaj vrača s potovanja v Evropo, zapazi pri uvozu v pristanišče, da se je slika mesta nekoliko spremenila. Iz Down-tovvna, morja nebotičnikov, se popenja visoko nad vsako drugo stavbo v mestu nova gradnja. To je poslopje družbe Singer Co. Stoji na sprednjem Broadwayu in je dospela že do 41. poslopja. S tem stavba še ni gotova. Postavil se bo nanjo še šestnadstropni stolp, s čimer naraste visočina tega velikana na 612 čevljev, to je 200 čevljev več kot katerikoli drug nebotičnik. Poslopje dela vtis orjaškega stolpa.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
15. decembra 1907)
Otroci in stres
Mali Američani žrtve stresa — Bolehajo
Potrt, negotov in napet. V šoli nemiren in utrujen. Ne bere in ne zna se zamotiti z igrami. Veliko gleda televizijo, a brez izbora, od začetka do konca programa. Psihološko je več kot kritično obremenjen.
To je presenetljiv portret ameriškega otroka, kot so ga naslikali strokovnjaki na osnovi najnovejših raziskav. Ameriški otrok naj bi bil torej nekaj povsem drugega, kot pa ga vidijo stereotipne oči domače in tudi tuje javnosti iz posladkanih filmov. V resnici mali Američan ni srečen, razigran in nasmejan, marveč je poln problemov in zrel za psihično zdravljenje. Če to že ne velja prav za vse, pa velja kar za lep del otrok.
Do tako grenkih ugotovitev je prišla raziskovalna skupina iz Washingtona, kije med drugim ugotovila, daje med ameriškimi otroki kar 35 odst. takih, ki bi jih morali zdraviti zaradi posledic stresa. Izčrpanost, preobremenjenost, akutna depresija, različne psihosomatske motnje od astme do čira na prebavilih, vse to se vse pogosteje in v vse večjem številu pojavlja pri otrocih in najstnikih.
mu, ki mu bo podal stoodstoten dokaz o pravilnosti, horoskopske vede. Nagrade za nasproten dokaz ni nihče ponudil, saj bi jo najbrž še isti dan moral izplačati.
Svojevrsten poskus si je privoščil francoski časopis za popularizacijo znanosti Science et Vie. Neki agenciji, ki se je astrologije in sestavljanja horoskopov lotevala zelo znanstveno, s pomočjo računalnikov, so poslali točne podatke o času in kraju rojstva desetih ljudi. Seveda niso omenili, da so vzeli rojstne podatke najhujših kriminalcev in zločincev. Astrologi pa so med rugim o enem od najhujših zločincev zapisali, da je »družaben, prilagodljiv in z opaznim občutkom za moralo, odlikuje pa ga obzirnost do soljudi, pripravljen je na žrtve za drugega« itd.
Taka so dejstva. A kljub temu te praznične dni kar veijemite horoskopu, da bo novo leto srečnejše, bogatejše in bolj mirno. Od upanj živimo.
MiM
Tri stvari pokvarijo človeka: oblast, denar in ženske.
TRUMAN
Absurdno je, da naš čas ceni napor, ki ima za cilj skočiti centimeter višje in priti desetinko sekunde prej na cilj, posmehuje pa se enako vztrajnemu naporu, ki si prizadeva uravnati pot življenja.
J. ZALOKAR
Vedno je veliko diktatorjev na svetu zato, kerveliko ljudi želi, da bi kdo drug zanje mislil in prevzemal odgovornost.
J. BIERER
zgladi gubice (proti globokim gubam je brez moči) in poveča prekrvavljenost kožnega tkiva. Rezultat redne uporabe preparata je presenetljiv mladostni videz. Problem je le v tem, da kreme ne prodajajo kot pomlajevalno sredstvo niti je ne smejo zdravniki predpisovati in uporabljati v ta namen, dokler tega ne bo dovolila FDA, ki daje dovoljenja za uporabo in prodajo zdravil in živil. Zaenkrat jo je mogoče dobiti le kot zdravilo za akne.
Izdelek je namreč nastal že pred več leti kot zdravilo zoper akne. Nekateri uporabniki pa so hitro odkrili, da jim zdravilo ni le odpravilo nadležnih aken, marveč da so se porazgubile tudi gubice. Preparat so začeli uporabljati tudi za zdravljenje sončnih opeklin in od sonca poškodovane kože. Zdaj pa je seveda glavno pomladilo, po katerem na veliko segajo.
Nekateri dermatologi sicer svarijo pred pretirano uporabo in opozarjajo na stranske posledice jemanja Retina—A, vendar je njihov glas malo upoštevan.
Stare neveste za mlade ženine
Zakon starejše žene in mladega moža je bil prej redek kot pogost pojav. Tradicija je naklonjena obratnemu razmerju v letih zakoncev. V zadnjem času pa je opaziti, še posebno v razvitem delu sveta, da so vse pogostejši zakonski pari, ki jim pravijo »poletje-jesen«, torej zakonski pari, v katerih sta združena mlad moški in starejša ženska.
Podatki ameriškega Narodnega središča za zdravstveno statistiko kažejo, daje od dveh milijonov porok, kolikor jih v povprečju sklenejo vsako leto v ZDA, zdaj že 22 odstotkov porok mladih ženinov s starejšimi nevestami. Odstotek iz leta v leto narašča.
»To je znamenje globokih sprememb v pogledih moških in žensk na to, kakšno naj bi bilo primerno razmerje med spoloma,« meni pisateljica Victoria Houston, ki ima mimogrede povedano, devet let mlajšega moža.
Psihologinja Sally Peterson pa' meni, da v takšnih razmerjih ne gre1 za spolno ali denarnoizkoriščanje s strani ženske oziroma moškega, marveč, da gre za resnično enakopravne odnose med spoloma. Starejša ženska ima spolno aktivnega in čustvenega moža, neobremenjenega od službe, moški pa ob zreli partnerki gmotno gotovost.
Trajnost takšnih poletno-jesen-skih zakonov pa je, vsej enakopravnosti navkljub, vprašljiva. In tega se bolj ali manj zavedajo tako starejše neveste kot mladi ženini.
»Kvartplate« ne jemljejo zares
V Sovjetski zvezi je vse več ljudi, ki nočejo plačevati stanarin — Poznajo samo pravice
Ni se samo v Jugoslaviji razpasla bolezen neplačevanje računov za stanarino. Kot poroča svetovno časopisje, ki se naslanja na pisanje Pravde, so za neplačevanjem stanarin hudo zboleli tudi državljani Sovjetske zveze, med njimi pa zlasti Moskovčani.
Da bi bila zadeva še bolj vroča, so neplačniki ljudje, ki se šopirijo v razmeroma lepih in udobnih stanovanjih, medtem ko se večina državljanov prve socialistične države stiska v neprimernih bivališčih. Stanovanjska stiska je v Sovjetski zvezi tako rekoč že od samih začetkov izredno velika in ji nikakor niso kos, čeprav vztrajno zapisujejo v srednjeročne programe razvoja, da bodo končno uredili stanovanjsko vprašanje in sovjetskim ljudem zagotovili ustrezna stanovanja. Vsem težavam in neuresničenim načrtom navkljub pa kar naprej mahajo z nizkimi stanarinami kot dokazi o blagostanju, v katerem žive ljudje, ko se jim uresniči davna sanja, da
zaživijo v socialističnem družbenem redu.
Stanarine seveda še zdaleč nisb ekonomske; prej bi lahko rekli, da s|> smešno nizke. Za nameček pa velja tudi, da razlik v višini »kvartplata«, kot rečejo stanarini, za najboljša in slabša stanovanja skoraj ni.
Pred leti so najbolj zakrknjene neplačnike poskusili omehčati s sodišči. Toda neplačniki niso ljudje, ki bi priplavali po juhi. So dobri poznavalci vseh svojih pravic in zakonov. Na razsodbe prvostopenjskih sodišč so se hladnokrvno pritožili na višja sodišča, češ da se jim krati ustavna pravica do stanovanja. In višja sodišča, so v imenu proklamiranih načel razveljavila sodbe prvostopenjskih sodišč. Glas ljudstva pa je neusmiljeno pravičen in jim pravi pijavke in zajedala.
.Kot kaže, je nekaterim socializem kot na koža pisan, le dovolj debela mora biti.
ADDA*
novotes
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD ZDRAVSTVENI DOM METLIKA
Delavski svet
razpisuje za mandatno dobo 4 let dela in naloge
— DIREKTORJA TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. čl.
ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske	•
smeri,	■
— da ima 5 let delovnih izkušenj,	*,
— da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja,
— da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitost in da ima pravilen odnos do soljudi.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh razpisni komisiji Zdravstvenega doma
O izbiri bomo kandiate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Občinska skupnost socialnega skrbstva Črnomelj
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila Z 750, tip LC, leto izdelave 1979, izklicna cena 440.000 din.
Licitacija bo v sredo, 6.1.1988, ob 9. uri v prostorih Skupnih služb SIS, Kolodvorska 34, Črnomelj.
Ogled vozil bo 6. 1. 1988 od 8. do 9. ure. Udeleženci morajo pred pričetkom javne licitacije plačati varščino v višini 10-odstotne izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
938/52-87
. jSKfl
KRKA
-^SK-.• jSE:<
■jK» .
■- ■■w-a >is989^!V--
»Današnja Krka seje razvila iz farmacevtskega laboratorija, kije zaradi vse večjega povpraševanje po zdravilih začel širiti svojo proizvodnjo. Proizvodi, izdelani iz lastnih surovin, so se začeli uspešno prodajati na svetovnih tržiščih, kar je omogočilo širitev proizvodnih zmogljivosti ter širitev dejavnosti na druga področja. K vašim uspehom je nedvomno pripomoglo tudi znanstvenoraziskovalno delo v lastnih laboratorijih.
Vse to in pa usmerjenost vaše poslovne politike v izvoz na konvertibilna tržišča dokazujejo, da se lahko tudi v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah uspešno gospodari, seveda predvsem z opiranjem na lastne moči, razvijanjem znanja in s spodbujanjem inovativnosti, s prispevkom vsakega zaposlenega, tako delavca kot strokovnjaka. Prav pri vas in podobnih organizacijah združenega dela bi morali v večji meri iskati odgovore na vprašanje, kako izboljšati razmere tam, kjer takšnih rezultatov ni. Organizacije, ki dobro delajo, kot vaša, in njihovi delavci bi morali imeti večji vpliv na dograjevanje ekonomske politike ter pogoje gospodarjenja,« je dejal predsednik Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik pred dnevom republike ob podelitvi odlikovanja reda dela z rdečo zastavo, ki ga je Krka, tovarna zdravil, dobila za posebne zasluge in uspehe pri delu in pospeševanje farmacevtske industrije.
Delavci Krke smo se odločili, da letos ne bomo pošiljali posameznih čestitk. Veliko osebne sreče in delovnih uspehov želimo vsem poslovnim partnerjem, prebivalcem Do -in naše širše domovine.
'■■v ...
MM
i
S
««■ ->ij
■
.'-fcšsa
i
je
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, občanom in zdomcem želimo srečno novo leto 1988
V letu 1988 vam nudimo v nakup stanovanja na področju Novega mesta, Krškega, Zagreba, Ljubljane in Reke
ter v turistični gradnji v Čateških Toplicah in turističnem naselju Stinica pri Jablancu
■
e
len §*
i-~>y
mJ«
urno
SALON POHIŠTVA NOVO MESTO
AKCIJSKA
PKODAJA
NOVOLESOVEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA
Od 16. novembra do 31. decembra
vsak delavnik od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
— pohištvo
— kopalna oprema koipo-sari
— kuhinjski pomivalniki
— plovila
N A OBROKE IH BREK OBRESTI'.
PRODAJNI POGOJI
Obročno odplačevanje do 6 obrokov brezobrestno do 9 obrokov 25% letne obresti do 11 obrokov 45% letne obresti
mm
mm
Xvx»;
«>'V \eV
<40*<j
t
Srečno
DOLENJSKI LIST
Osnovna šola narodnega heroja Martina Kotarja, Šentjernej,
objavlja prosta dela in naloge:
1. knjigovodje
2. snažilke
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
POGOJI:
Pod 1.:
— srednja šola (V. stopnja) ekonomske smeri
— več let delovnih izkušenj
— nastop dela takoj ali po dogovoru Pod 2.:
— končana osnovna šola
— nastop dela 1.2.1988
Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Šentjernej.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razptsne-
ga roka.	936/52-87
NOVOODPRTA
TRGOVINA
SADJA
IN ZELENJAVE
v pasaži salona pohištva »Adria« na Cesti herojev nudi veliko izbiro sadja in zelenjave.
Delovni čas vsak dan o d 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 14. ure.
Se priporočam!
944/52-87
Delegacija delavcev OS Vavta vas
razpisuje dela in naloge
KUHARICE - VODJA KUHINJE
Pogoji: KV kuharica in najmanj 5 let delovnih izkušenj v kuhinji — vodenje.
Prošnje pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Vavta vas, 68351 Straža.
940/52-87
Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 32/85) in odlokov o davkih občanov izdajajo uprave za družbene prihodke občine
Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1987 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta, in za leto 1988 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1988
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1987:
1. zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1987:
2. zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1987:
3. zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1987;
4. zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1987. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddaljanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega vsoto, določeno v občinskem oddelku;
5. zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1987. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1987 presega 8.114.436 dinarjev. Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine,
pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nirpa stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1987 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1988:
1. zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1988;
2. zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1988.
^zav^zanci'iz1 točke, ki imajo posldvni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na
.. .	   —;----.---------------*—a,papri
družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 1.000 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20,,% oziroma najmanj 2.000
dinarjev.	,	„
Uprave za družbene prihodke Črnomlje, Metlika, Novo mesto in Trebnje
941/52-87
Komunalno in obrtno podjetje Brežice po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Gradbeništvo in obrt
z dne 15.12.1987 objavlja prosta dela in naloge
— AVTOMEHANIK II — 1 izvajalec
POGOJI ZA ZASEDBO:
IV. ali III. stopnja usmerjenega izobraževanja, 6 mesecev ali 1 leto delovnih izkušenj, izpit za voznika B kat., zdravstvena sposobnost, delo po potrebi na terenu, dvomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Potrebna je zdravstvena sposobnost in izjava kandidata, da se strinja s jjoskusnim delom.
Kandidati se prijavijo v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. Kandidati morajo v prijavi navesti opis del in nalog, ki so jih do sedaj opravljali, in priložiti zadnje šolsko spričevalo.
935/52-87
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je tokrat izmed reševalcev naše male nagradne križanke izbral BRANKO BARŽIČ iz Novega mesta in ji dodelil za nagrado roman Parmska kartuzija znamenitega francoskega pisatelja Stendhala. Gotovo je to ena izmed tistih knjig, ki ostajajo med biseri svetovne literature in je vedno znova vabljiva za branje.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 4. januarja 1988 na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 51.
PRG3SCE
m3§ii3
Monopol je smrt za najbolj intimno človekovo misel.
B. ŠTIH
Ljubezen je hkrati sovraštvo, življenje je hkrati smrt, svoboda je hkrati suž-nost, ustvarjanje je hkrati rušenje.
E. KOCBEK Kolikor manj je v neki družbi moralnega obnašanja, toliko več nastaja uredb, predpisov in zakonov.
D. AHACIC
NAGRADNA KRIŽANKA
MA02. ME
KEM. SIM-
cetrtn,k
SESTAVIL J. uniR
STO VBA
;L,PZ:.
KONJSKEM
TEARNSj
OBREDNA
OBLEKA/
BAJKA
DRUGO IME ZA NEMCiJ
NjjRD. SMU-
m
PLETENA
UOPICAl
NEGATIVNA
ELEKTRODA
AVT. OZNA KA SKOPJA/ POZITIVNA ELEKTRODA
TEKOČA
l/ODA/l
ČEBELJA
TVORBA!
MESTO V
ODSOTNOST
SZ (PREJ VJATKA)
NA DOLOČE-
NEM KRAJU
IZMEČEK OGNJENIKA /BOŽANST VO V TIRU
SRBOV. HR
VATOV IN
■SLADKO-I VODNA RIBA
SLOVENCEV
ANGL M.
SORSKI VRH
PEVEC
PESTNER
/KEM. SIM-
BOL ZA
SRB. M.
IME
PODROČJE OB VODI
STARI OCE
IND. MIT KRALJEVIČ
Pametne in zabavne igrice
Interaktivne video igre zamenjale standardne računalniške igre — Med njimi tudi poučne
Nevarni kremplji v kozarčku
Medicinski raziskovalci odkrivajo genetske zasnove alkoholizma — Za nekatere . je pitje alkoholnih pijač bolj nevarno kot za druge — Kdaj zdravilo?
Zdaj je tisti čas, ko se odrečejo kozarcu dobrega vina ali Šilcu močnega samo najbolj prepričani sovražniki alkohola, medtem ko večina z alkoholnimi pijačami slavi novoletni preobrat v času najprej po podjetjih, potem z znanci in na koncu še čisto pravo Silvestrovo v takšni in drugačni družbi, vendar le poredkoma brez alkohola. Na stotine hektolitrov vina in drugih alkoholnih pijač bo steklo te dni. In nihče se ne bo čudil ob pogledu na omahujoče postave v zgodnjih jutranjih ali celo dopoldanskih in popoldanskih urah. Kralj alkohol bo suvereno zavladal. Naša civilizacija je pač alkoholna, kot pravi znani borec zoper alkoholizem Janez Rugelj.
Jugoslavija je sploh nekoliko globlje vdana alkoholizmu kot mnoge druge evropske države. Podatki govore, daje pri nas najmanj 700 tisoč prebivalcev, starih med 25 in 50 let, ki so zasvojeni z alkoholom in potrebni strokovne in medicinske pomoči zaradi usodne zasvojenosti. Po mnenju nekaterih strokovnjakov pa alkohol ogroža posredno in neposredno znatno več ljudi — od 2 do 3 milijone Jugoslovanov.
Dokaz, daje alkohol v jugoslovansko družbo zares globoko zaoral, je nedavna raziskava, ki sojo opravili v metalurškem kombinatu v Zenici. Testirali so prvo izmeno delavcev in ugotovili, daje imelo alkohol v krvi kar 90 odstotkov na delu prisotnih. Najbrž v kakšni drugi veliki delovni organizaciji rezultati ne bili bistveno drugačni.
Vse to seveda sili k zastavljanju starega in vedno znova ponavljajočega se vprašanja: kaj je alkoholizem? Je to pridobljena navada, posameznikova odločitev, posledica nemarnega odnosa in nediscipline ter osebnostne razpuščenosti ali pa je alkoholizem bolezen, ki pač prizadene posameznika kot vsaka druga bolezen in ni vprašanje posameznikove, svobodne odločitve ter ji je zato s svojo lastno voljo le stežka kos, je torej ni kriv.
Naj novejše raziskave v razvitem svetu so odgovor na to vprašanje že močno nagnile k odkrivanju genetskih vzrokov alkoholizma. Večina strokovnjakov danes meni, da je
alkoholizem bolezen, za katero nekateri ljudje pogosteje obolevajo in so bolezni bolj podvrženi kot drugi, ne zaradi lastne nemarnosti in povsem po svoji krivdi, marveč ker je njihova ustrojenost takšna, če uporabimo ta nekoliko tehnični naziv, ki pa dokaj ustrezno odraža stanje. Nekateri ljudje so namreč po svoji telesno-psihični konstituciji takšni, da jih alkohol hitreje in bolj usodno zasvoji.
Poročila raziskovalcev iz medicinskih laboratorijev govore, daje alkoholizem bolezen, ki sloni na genetskih osnovah in da nevrokemične nepravilnosti v delovanju organizma povzročajo nagnjenost k alkoholizmu. Zaradi tega nekateri ljudje lahko uživajo alkohol, ne da bi se nanj usodno navezali, nekaterim pa je uživanje alkohola nevarno, ker se z njim zelo hitro zasvojijo.
Seveda je težko določiti, kdaj in kdo je alkoholik. Običajna predstava pijanca, ki se opoteka naokoli, prete-' pa ženo in otroke, seveda ne ustreza docela resnični podobi alkoholika, saj je z alkoholom zasvojen človek lahko zelo miren in neopazen. Letos so zato v Zvezi ameriških psihiatrov določili osnovne kriterije za določanje alkoholizma.
Določili so tri osnovne kriterije: psihološke simptome, kot je tresavica in izgubljanje spomina, nezaustavljiva želja po uživanju alkohola in ob-našanjske težave, v katere spadajo najrazličnejši problemi v socialnem in delovnem okolju alkoholika. Po teh kriterijih je mogoče kaj hitro razvrstiti pivce v tako imenovane družabne pivce in tiste, kijih alkohol ogroža z zasvojenostjo. Če bi te kriterije že uporabljali, bi bilo alkoholikov še več, kot pa jih zdaj prikazujejo statistični medicinski podatki.
Prve raziskave, ki so pokazale na možno genetsko zasnovo alkoholizma, so opravili že pred desetimi leti, in sicer so raziskali pogostost alkoholizma med otroki alkoholikov in tistimi, ki sicer niso bili dedno obremenjeni z alkoholizmom, so pa živeli v razmerah, ki naj bi spodbujale alkoholizem. Izkazalo seje, daje bil odstotek »dedno obremenjenih« alkoholikov veliko večji kot odstotek alkoholikov zaradi vplivov okolja.
To je strokovnjake vodilo k iskanju genetskih zasnov, ki posameznika privedejo k temu, da ni sposoben družabnega uživanja alkohola, temveč se mu pitje prej ali slej sprevrže v bolezensko odvisnost. Raziskovalci so se znašli pred razmeroma praznim prostorom. Malo je znanega o tem, kaj vse se dogaja v možganih pod vplivom alkohola. Za razliko od drugih mamil etanol, ki je glavno mamilo v alkoholnih pijačah, ne napada le določenih delov živčnih celic marveč zlahka prodira skozi membrano vseh in moti normalno delovanje živčnega sistema v celoti.
Še najdlje so se prebili raziskovalci ameriškega Narodnega inštituta za duševno zdravje, ki so prišli na zanimivo sled. Ugotovili so, da etanol učinkuje na delovanje nekaterih trans-miteijev (to so posebne snovi, ki prenašajo sporočila v živčnem sistemu) na podoben način kot pomirila. Napetosti in tesnob, ki se zavedno ali nezavedno kopičijo v človeku, se nekateri ljudje znebijo z alkoholom. Ta izkušnja jih potem navaja k pitju alkohola, ne da bi seje zavedali. Ce to drži, potem je tudi pot do zdravila zoper alkoholizem jasna. Odmaknjena v prihodnost, pa vendar znana.
Toda na dokončno potrditev teh in drugih podobnih raziskav bo treba še počakati. Do takrat pa naj velja, daje alkohol bolj nevaren, kot si običajno mislimo. Zlahka zagrabi človeka in ga zlepa ne izpusti iz svojih krempljev.
MiM
Ker je zdaj tisti čas, ko so v središču zanimanja otrok in po sili razmer, tudi odraslih najrazličnejše igrice, primerne za božična in novoletna darila, si oglejmo, kaj je novega v svetu na področju elektronskih računalniških video igric.
V zgodnjih osemdesetih letih so se pojavile prve video igre in tako rekoč v hipu osvojile srca številnih otrok. Industrija igrač je izbruhala na milijone video iger in si prav z njimi močno opomogla. Toda že po nekaj letih seje pokazalo, da so otrokom postale nekoliko dolgočasne, ker so se pač ponavljale in vanje ni bilo mogoče odločilno posegati. Otrok pa ljubi spremembe in možnost ustvarjanja. Zato so strokovnjaki za video igre začeli izdelovati takšne igre, v katerih otrok lahko aktivno posega v razplet igre na ekranu.
Kot pravijo tisti, ki naj bi se na to razumeli, omogočajo interaktivne video igre razvoj otrokove domišljije in spodbujajo njegovo ustvarjalnost. Nove video igre pa so poleg tega, da za-
Pred službo test
V ZDA vse več testov na drogo pred zaposlitvijo
Narkomanija je v razvitem svetu že tako razširjena, da so v nekaterih podjetjih začeli opravljati teste vseh novih uslužbencev, da bi pred sprejemom na delo ugotovili, ali je kandidat zasvojen z mamili ali ne. Takšno početje je seveda za mnoge kršenje osebnih pravic in poseganje v zasebnost, vendar pa ugovori ne zaležejo dosti.
Skupina ameriških novinarjev je z anketo 500 velikih podjetij ugotovila, da v več kot polovici organizacij prisilijo vse nove uslužbence, da opravijo test na drogo. V nekaterih pa opravijo teste tudi pri ostalih uslužbencih, in to brez predhodnega obvestila.
Testiranje bo poslej v vseh velikih podjetjih družbenega pomena, kot so prometne organizacije od letalskih in železniških do cestnih, še pogostejše. Tako so se odločili v amerrški vladi v skladu z močno poostreno politiko boja proti narkomaniji. Polovico vseh zaposlenih, to je okrog 2 milijona in 800 tisoč delavcev, ki delajo kot vozniki, tehniki, nadzorniki, vzdrževalci ipd., bo podvrženih nenapovedanemu testu. In če bo test pokazal, da uživajo mamila, potem jim bo trda predla za službo.
Znanost je pokopališče mrtvih idej.
M. de UNAMUNO
Upanje je zdravilo, ki ne zdravi, ampak samo podaljšuje trpljenje.
J. LIKAR
Apokalipsa zdaj
Ali se je otoplitveni sodni dan že začel?
Pisali smo že o velikanski ledeni gori, ki se je pred dvema mesecema odkrušiia od obale Antarktike in zaradi svoje izjemne velikosti spremenila zemljevid Kitovega zaliva. Čeprav so takrat znanstveniki pohiteli in ledeno goro raziskaii s pomočjo letal in satelitov ter nato olajšano sporočili, da ledeni gigant ne predstavlja nevarnosti za plovbo v južnih morjih, pa se zares niso oddahnili. Ledeni masiv, velik kot naša Dolenjska, jim je zbujal še drugačne skrbi.
Ni bila namreč to prva velikanska ledena gora, ki se je odtrgala od antarktiškega letu. Odkar zadnjih 12 let sateliti nadzorujejo dogajanje na Antarktiki, so šele v zadnjih dveh letih opazili lomljenje gigantskih ledenih gor. Leta 1986 sta se odkrušili dve velikanki, letos pa še ledena rekorderka vseh časov. Prav to pa se zdi znanstvenikom zelo sumljivo. Boje se, da so ledene velikanke znanilke tistega, česar se vsi bojijo — globalne otoplitve.
O otoplitvi podnebja na našem planetu so doslej pisali bolj črnogledi znanstveniki. Znano je, kaj se nam obeta, če se bo počasno naraščanje splošne svetovne temperature, ki seje začelo z industrijsko revolucijo, nadaljevalo. Gladina svetovnih morij bo narasla, potopljena bodo cvetoča pristanišča, izginil bo velik del obal in plodne zemlje, grozi pa tudi nekakšna zadušitev planeta pod učinki tople grede.
Prezgodaj je sicer trditi, da so ledene velikanke že dokaz o nevarni otoplitvi, a dogajanje na Antarktiki je vsekakor takšno, da zbuja resno zaskrbljenost.
bavajo, tudi poučne in koristne pri vzgoji:
In kakšne so te nove igre? Med prvimi so nastale igre, s pomočjo katerih otrok na zabaven način odkriva skrivnosti matematike, materinega jezika in se nauči osnov ravnanja z računalnikom. To so v prvi vrsti poučne igre, zatrjujejo proizvajalci. In ker jih je mogoče uporabljati na samostojnem sistemu, družinski videorekorder in televizor pa tako počivata ali pa sta na voljo starejšim za njihove igre in zabavo, je zanimanje zanje kar precejšnje. Tudi cena ni visoka, okrog 110 dolarjev (seveda za ljudi z nekoliko večjimi zaslužki, kot so povprečni jugoslovanski).
Letos so se prebile v vrh prodaje avanturistične videoračunalniške igrice, v katerih otroci aktivno sodelujejo -z junaki igric, pomagajo jim pri premagovanju sovražnikov in njihovih bojnih naprav ter usmerjajo potek igre z infra rdečimi napravami v obliki pištol, laserskih topov in podobnega. Mali mikro računalniki, ki so vdelani v igrače, natančno beležijo zadetke in zgrešene strele, nato pa po končani igri obračunajo in izpišejo rezultat. Seveda ni pri igri nobenih žic. Otroci se skrivajo po sobi in streljajo v ekran ter se tako, kot pravijo navdušenci za nove igre, močno zabavajo.
MiM
(Vir: Newsweek)
Plešast in enonog
Idealen astronavt po mnenju sovjetskega ve-_____________soljca______________
Če bi vzeli merila, ki jih je za idealnega vesoljca postavil sovjetski kozmonavt Jurij Romanenko, bi bili načrtovalci vesoljskih poletov v hudi zagati, saj bi na vsem svetu najbrž ne našli človeka, ki bi ustrezal postavlje nim merilom. Zakaj ne? Iz preprostega razloga, ker takšnega človeka na svetu ni.
Romanenko sicer ve, kaj govori saj je postavil svetovni rekord v dolžini bivanja v vesolju. V vesoljski postaji Mir-kvant prebiva že od 6. januarja letos, prav te dni pa se vrača nazaj na zemljo. V samoti vesoljske postaje je imel dovolj časa, da je bogate izkušnje povezal in si zamislil videz idealnega popotnika v breztežnostnem prostoru.
Idealen vesoljec bi moral biti plešast in sploh brez dlak, ker je s striženjem in britjem veliko sitnost’ Dve nogi sta tudi odeč. Romanenko pravi, da bi povsem zadoščala ena sama noga. Najbolje bi bilo, ko bi bila nekoliko krajša in bi namesto prstov imela kremplje. Ti bi prišli zelo prav za oprijemanje. Če je ena noga odveč, pa je po Romanenku za idealnega vesoljca par rok odločno premalo. Najmanj štiri, če ne kar šest, bi jih potreboval. In to kar se da dolgih, da bi dosegel vse potrebne instrumente in kotičke v prostoru.
Ideali so običajno daleč od resničnosti in, upajmo, da se človeški rod ne bo prilagodil vesoljski dobi na načjn, kot je opisal Romanenko.
	1	B3				mm «
MOČ ALKOHOLA — Ko alkohol osvoji človeka, potem je pred njim le ena sama želja — steklenica, privošči pa si jo, kjer koli je mogoče. Azakaj ima alkohol na nekatere pivce tako moč, je še ne povsem razkrita uganka. (Foto: MiM)
Bili so trenutki, ko se je počutila čisto blizu smrti. Strah je zagomazel po njej, vso je prečesal. Pripirala je oči v prepričanju, da je Tomo okužil svet okoli nje. Čez vsa čustva v sebi je potegnila močan zapah, le sramu pred ljudmi ni mogla potlačiti. Ni in ni mogla zbrano misliti. S podvojeno močjo je posegla po hrani. Da jo je sin tako potolkel. Tudi zunanji svet je doživljal spremembo: vse je potemnelo, tema je silila še v zadnje kotičke njenih možganov. Oblačila se je v temne obleke. Uteho je iskala le še v jedi, v kruhu. Po ves dan ga je drobila in mlela, mlela.
Ljudje že od nekdaj radi vrtajo po tujih ranah. Njen bledičen obraz, krčevito stisnjen, obupane oči so dale slutiti, da je v njej brazda, široka in globoka, pa se še poglablja.
»Sem slišala, da ti je vse pobral. Taka je mladina! Same zablode, nobenega poštenja,« je pehala iz sebe soseda z bližnjega griča.
Mica je obstala s košem na hrbtu sredi poti kot vkopana. Rada bi povzdignila glas, a ni imela moči. Zdelo se ji je, da vse v njej razpada. Nenadoma jo je nekaj dregnilo in izlile so se besede, in to s tako naglico, da sama ni bila prepričana, če so njene. »Vse na hribu je menda hudičeva dediščina, pa jo hodi iskat po obrokih.«
»Sveta nebesa! Saj te bo pobasa!,« se je prekrižala soseda.
Sin se ni oglasil, v samotnih večerih jo je še prešinjala želja, da bi ga videla. Vse bolj se ji je kazal neurejen, zaraščen, obupan obraz moškega... Da je to njen Tomo? Verjetno. Z obraza mu je padla krinka.
Po več hlebcev kruha na teden je pospravila. Sosede so jo trdo prijele, da se mora postaviti na noge in okrepiti voljo. Kar počenja je greh; nekdanjih časov ne bo priklicala nazaj. Sin pa, ko bo sam in ne bo nikjer našel prostorčka zase, se bo vrnil.
Počasi se je začela pobirati.
V ta čas je padla novica: Tomo se je ubil z ukradenim avtomobilom.
Silovito so se tolkli v njej občutki, polivale so jo solze, potlej se je zganil hreščeč smeh... Med ustnicami se je nekaj obesilo o hudičevi dediščini. Prej je imela vsaj dvome, strah, upanje, da ga bo rešilo delo, gnano iz zdravih korenin. Vse se je zrušilo.
Pred njo so se spet odpirale samotne poti. Razprodala je vinograd in del hoste, obdržala je le zelnik za najnujnejše, za krompir, za fižol, za zelje, za kruh. Kruh. Silil ji je iz vseh žepov. Spet se je napela v život, kar odrevenela je bila v svoji drži.
»Križana gora! Kakšna gmota! Še smrt se ji bo izognila,« so zmajevali ljudje.
. Včasih se je vprašala, pred kom beži: pred življenjem, pred ljudmi ali pred seboj. Odgovora ni bilo. Nadaljevala je s takim življenjem: obraz ji je otrpnil, dobil je nove podbradke. Če se je močno naphala s hrano, je občutila manjše notranje bolečine. S trdovratno ostrino pa ie začela vanjo vrtati misel: kdo je kriv? In že jo je z neverjetno močjo dregnil notranji namig, ki je postajal vse trdnejši, brez čustvenih primesi: vojna, vojna, vojna... Le sebi ni pripela nobene krivde.
Mica se je močno razvnela, na ves glas je l kriknila: »Prekleta vojna! Tomaž, si še tukaj? i Sem mislila, da te bo kar odneslo v dolino. Vojna je vse podrla, vse je razdrobila.«
Tomaž je bil zatopljen v njeno pripoved. Zdela se mu je vznemirljiva. Vendar je nekje v sebi obsojal njeno potrpežljivo vdanost. Ded . je vedno trdil, da je treba stati pokonci. Teta Mica... Pa_pokonci? Kje pa! Preveč je govorila o usodi. Ze so zapele po njem dedove be- • sede: »Usodo je treba zgrabiti za vrat!«
Teta Mica tega ni napravila, sprejela je čudno življenje.
»Pa ste sedaj čisto sami?« je vprašal.
»Sama. No, pa ne čisto sama. Starost je z menoj. Bolečine se oglašajo, tiste notranje, ki so težje in hujše... Drezajo, salamensko drezajo.«
»Babica pravi, da bi morali med ljudi. Druge poti da ni,« je odsekano spregovoril.
»Med ljudi?« Sključila se je, kot da ne more verjeti besedam.
Babica pravi, da v samoti človek še ponori.«
»S tem ne bo nič. Svet je hudoben, menda je zrel za vojno. Ljudje so volkovi. Včasih mislim, da bi kar umrla. Ampak tako preprosto to ni. Kar izgineš iz življenja. To ni dobro, saj je po svoje lepo. Ješ, kolikor ti duša da, komaj še dihaš, ješ do onemoglosti.« Posegla je v žep po nov zalogaj kruha.
Jezen je bil nanjo; obzirnost, ki jo je čutil do odraslih, je plahnela. Ni se mogel znebiti nečesa čudnega: da jo gleda skoraj z zaničevanjem.
POTA Ii\ STH?
Pravnomočna sodba nikomur mar
Zakaj se v IMV ne zmenijo za pravnomočno odločitev novomeškega sodišča združenega dela? — Nezakonita premestitev delavcev_
NOVO MESTO — Res, da spor, do katerega je prišlo med novomeško IMV — tozd Tovarna avtomobilov in njenim delavcem Milanom Miličem, ni tako kričeč, da bi objavo narekovala njegova vsebina, zato pa je tolikanj bolj zanimivo vse tisto, kar se je dogajalo potem, ko je spor že razrešilo novomeško sodišče združenega dela in je sklep postal pravnomočen.
dežurni poročajo
ODNESEL LUČ IN REZERVNO KOLO — Neznan storilec je 21. decembra vlomil v osebni avto Novomeščanke : Marije Vovko in iz njega odvil levo luč, iz prtljažnika pa odnesel rezervno kolo. Lastnica je oškodovana za 150 tisočakov, predrzneža pa ta čas še iščejo.
OB GLASBENE UŽITKE — V noči na 24. december je nekdo iz osebnega avtomobila 26-letne Stanke Bačar iz Novega mesta — vozilo je bilo parkirano na ulici Slavka Gruma — ukradel avtoradio, s čimer je Bačarjeva oškodovana za okroglih 80 tisočakov. Radio in tatu še iščejo.
ŠE EDEN BREZ GLASBE — V ropotu motorja bo moral v prihodnje uživati tudi 23-letni Novomeščan Ilija Čutura. Iz vozila, kije stalo pred bloki na Drski, mu je vlomilec odmontiral avtoradio, vreden 300.000 din. Kdo ga sedaj posluša, še ni znano.
RAZBIJAL KOZARCE IN PEPELNIKE — Novomeški miličniki so 24. decembra pridržali do iztreznitve 21-letnega Ranka Džuranoviča iz Novega mesta. Mladenič je bil precej v rožcah in tak v teens klubu na Prešernovem trgu razbijal kozarce in pepelnike. Roke so se mu umirile šele ob prihodu miličnikov, ki bodo zoper Džuranoviča napisali prijavo sodniku za prekrške.
POVOZIL LEŽEČEGA PEŠCA
ŽABJA VAS — V nedeljo, 27. decembra, se je ob 5.15 25-letni Slavko Bevc iz Orehovice peljal z osebnim avtomobilom po Zagrebški cesti iz Novega mesta proti Šentjerneju. V križišču v Žabji vasi je vozilo ustavil, nato pa speljal in po 86 metrih vožnje povozil na cesti ležečega 62-letnega Franca Antončiča iz Novega mesta. Slednji je bil na mestu mrtev.
Opišimo najprej v skopih obrisih, kaj seje dogajalo na sodišču združenega dela. Več delavcev IMV, med njimi tudi Milan Milič, se je pritožila zaradi nezakonite premestitve na druga delovna mesta, s katerimi so bili precej prikrajšani tudi pri osebnem dohodku. Milič je v Tovarni avtomobilov delal kot preddelavec, nato pa je bil razporejen na dela in naloge_avtomehanika v materialni oddelek. Še istega dne je dobil odločbo o premestitvi, ki jo je podpisal v. d. direktorja tozda Mitja Novak. Vsi prizadeti so se pritožili delavskemu svetu, v postopku je sodeloval tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ker pa delavski svet v predpisanem roku 30 dni o pritožbah ni odločal, so se vsi obrnili na sodišče združenega dela. No, v tem času se je vendarle zganil tudi delavski svet in potrdil sporne premestitve.
Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja. Iz več razlogov je takšne prerazporeditve označilo kot nezakonite, po sklepu senata pa bi morala IMV Miliču za čas, ko je bil nezakonito premeščen, izplačati razliko v osebnem dohodku. K takšni odločitvi je pripomogla nedos-
PEŠEC TAKOJ MRTEV
KORENITKA — 35-letni Adolf Rus iz Dobrave seje 22. decembra peljal s tovornjakom iz Zagreba proti Ljubljani, ko je v Korenitki pri kilometru 132 v levem in nepreglednem ovinku nenadoma prečkal cesto 56-letni Stanislav Pekolj z Luže. Rus, kije sicer zaviral, nesreče ni mogel preprečiti. Silovito je trčil v pešca, ki je hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode.
NENADOMA ZAVIL V LEVO
NOVO MESTO — 25. decembra ob 22.20 se je 54-letni Vekoslav Guštin iz Novega mesta peljal z osebnim avtom iz Straže proti domu. V Novem mestu je pri Konzolnem mostu nenadoma zapeljal na levo, prav takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom 23-letni Janez Oberč iz Grmovelj. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil Guštin ranjen. Prepeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na pločevini je za 2,5 milijona dinarjev škode.
ledna in neurejena sistematizacija del v Tovarni avtomobilov, prave podlage za premestitev ni bilo, ne nazadnje pa je bila ta izvršena celo prej, predno je komisija za delovna razmerja sploh odločala o prerazporeditvi delavcev. Pa da ne razpredamo v nedogled, dodajmo, daje takšna odločitev novomeškega sodišča
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Nekdo je v noči na 23. december obiskal hlev 80-letne Frančiške Franko iz Ločne. Ob jutranji inventuri je ugotovila, da je hlev neprostovoljno zapustilo 11 kokoši, z njimi pa je, da bi jim lajšal zadnje ure pred obglavit-vijo, moral tudi petelin. Vrženo na papir; živalce so vredne prek 70 tisočakov.
• Podobno seje iste noči dogajalo tudi s prebivalci kokošnjaka Ivana Hrena Pod Trško goro. Neznan ljubitelj perutnine je odnesel šest kokoši in petelina, ki mu je bilo skoroda zagotovo usojeno dati življenje za božično kosilo.
• V letošnji strukturi kršiteljev javnega reda in miru na Dolenjskem so na izredno visokem tretjem mestu nihče drug kot obrtniki. Začuda kot kraj kršitve niti enkrat samkrat niso omenjeni prostori občinskih uprav za družbene prihodke, po domače davkarij.
• In ko smo že omenili mesta kršitev javnega reda in miru povejmo, da je lestvica letos takšna; največ, kar blizu 40 odstotkov prekrškov, je storjenih v gostinskih lokalih, za drugo mesto pa se borijo ceste in zasebna stanovanja. Slednja bi bila nemara bolje uvrščena, če dolenjski miličniki letos kakim sto pregretim glavam ne bi ponudili počitka v »svojih spalnicah«.
Z glavnikom nad sprehajalca
Epilog nočnega ropa na konzolnem mostu v Novem mestu — Eno leto zapora za Zlatka Biliča — Napadalca žrtvi na vrat nastavila glavnik_
NOVO MESTO — Da se po Novem mestu v poznih večernih urah ni preveč dobro sprehajati po temačnih in odročnih poteh, najbolje kaže primer iz predlanskega 14. maja, ko je bil okoli 22. ure na konzolnem mostu čez Krko oropan Ivan Lužar. Dejanja je bil obtožen 23-letni Zlatko Bilič iz Skender Vakufa, ki je moral te dni pred senat novomeškega sodišča.
Bilič je tisti dan popival, zvečer pa se je skupaj s S. A. odpravil do konzolnega mostu, kjer sta okoli 22. ure prestregla Ivana Lužarja. Bilič je možakarja zgrabil za roki in ga pritisnil ob železno ograjo mostu, S. A. pa mu je na vrat nastavil glavnik, za katerega je bil Lužar prepričan, da je nož. Prav -zategadelj je tudi miroval in dopustil, da mu je Bilič iz žepa vzel denarnico, v kateri je bilo
4.500 din, denar sta si napadalca potem razdelila.
Ivan Lužar se je pred sodniki dobro spominjal tega srečanja, vedel je povedati, da ga je večji napadalec (Bilič — op. p.) zagrabil, drugi pa mu je na vrat nastavil nekaj ostrega. Sicer pa je tudi Zlatko Bilič dejanje priznal, v svoj zagovor je navedel le, da je denar takrat
Stiska tudi v gasilstvu
Delegati sisa za varstvo pred požarom sprejeli rebalans proračuna za leto 1987 — Le za sproti?
NOVO MESTO — Kljub temu da dobavitelji opreme zamujajo z roki in da manjka deviz, naj bi novomeška poklicna gasilska enota kmalu uresničila načrt iz leta 1986, po katerem, naj bi nabavila manjkajočo gasilsko opremo. Opremljanje gasilskega komandno-komunikacij-skega centra je v sklepni fazi, poklicna gasilska enota je že prevzela eno od naročenih kombiniranih vozil, medtem ko naj bi drugo v začetku leta 1988.
Če so bila leta doslej kljub različnim problemom poklicnim gasilcem vendarle naklonjena, tega ne bi mogli trditi za čas, ki prihaja. Razpravljalci na seji sisa za varstvo pred požarom 24. decembra so se bolj ali manj vsi po vrsti zavzemali za omejevanje vlaganj v opremo za potrebe gasilcev, investicije
ZARADI UTRUJENOSTI ČEZ NASIP
KRONOVO — 30-letni Miloš Žvokelj iz Ajdovščine se je 25. decembra peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo po magistralki je pri Kronovem v desnem in nepreglednem ovinku zaradi utrujenosti zapeljal na levo preko bankine, se zaletel v nasip in prevrnil. Žvokelj je bil v nesreči ranjen in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je materialne škode za poltretji milijon dinarjev.
v zidove naj bi še bolj zmanjšali. Take razmere po mnenju delegatov narekuje splošno pomanjkanje denarja v družbi in potreba po skrbnejšem izkoriščanju sredstev. Iz tega razloga naj bi poklicna gasilska enota širila svojo dejavnost le v smeri razvoja protipožarnega varstva.
Za tekoče potrebe gasilstva v občini bo, kot kaže, denarja vendarle dovolj. Delegati so na omenjeni seji sprejeli rebalans proračuna sisa za varstvo pred požarom v višini 665,870.000 din in se izrekli za 10 milijonov posojila, ki naj bi ga sis najel pri Zavarovalni skupnosti Triglav. S tako pridobljenim denarjem naj bi med drugim zagotovili vsa
• Kot ugotavljajo v poklicni gasilski enoti Novo mesto, seje zatikalo pri uvozu opreme, saj je ta stala na carini celo več kot mesec dni, kar je zaradi povečanja tečajnih razlik dražilo material. Iz takih razlogov je npr. nabava črpalk zahtevala skoraj 20 milijonov dinarjev več sredstev od planiranih.
sredstva za redno dejavnost gasilskih društev. Z rebalansom, ki pomeni za 29 odst. večji znesek od letošnjih načrtovanih prihodkov sisa, bodo zagotovili tudi sredstva za gradnjo gasilskih prostorov po sprejetih stališčih s spomladanskega zasedanja skupščine te interesne skupnosti.
L. M.
kllTl t AMEehel NE MA si M TAičc PoB ko rt-of TU 1
združenega dela, ker se nanjo pač nihče ni pritožil, postala pravnomočna. A se v IMV za to niso prav nič zmenili.
Še danes, več mesecev po tem, ko je odločba postala pravnomočna, Milič še naprej dela na delovnem mestu, na katero je bil nezakonito premeščen. Sodišče združenega delaje obvestilo družbenega pravobranilca samoupravljanja in upravo inšpekcijskih služb, da se v IMV ne zmenijo za pravnomočne odločbe sodišča. Družbeni pravobranilec je zato predlagal uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovorne osebe v IMV; ta je bil izpeljan, odgovorna oseba pa oproščena. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zato vložil pritožbo delavskemu svetu, ta je sicer razpravljal o njej in ji ugodil ter sklep disciplinske komisije razveljavil, a kaj, ko je to storil na dan, ko je nastopilo absolutno zastaranje roka in je njegova odločitev torej brezpredmetna.
In kako stojijo stvari danes? Milič je še naprej dokaj reden gost v prostorih sodišča združenega dela. To je o premestitvi resda že reklo svoje, zato pa sedaj vsak mesec ugotavlja razliko med osebnim dohodkom, ki ga Milič prejema, in tistim, ki bi ga prejemal, če ne bi bilo nezakonite premestitve. Da bo ironija večja, v iMV molče pošiljajo sodišču vso zahtevano dokumentacijo in Miliču tudi dokaj redno izplačujejo razliko v osebnih dohodkih. Odgovor na to, čemu tako posmehljivo ravnanje, vedo le v IMV.
B. BUDJA
Stanovanja ni mogoče dodeliti  za določen čas_________________________
Za marsikoga poučen spor iz trebanjskih Tesnil
NOVO MESTO — Z nadvse zanimivim primerom se je pred dnevi spoprijelo novomeško sodišče združenega dela. Komisija za družbeni standard in socialno dejavnost trebanjskih Tesnil je letošnjega julija sestavila in sprejela prioritetno listo prosilcev stanovanj, po kateri je bil na prvo mesto postavljen Jože Verhovec iz Korenitke, na drugo pa Marjana Jevšek iz Mokronoga. Slednja se je zoper odločitev komisije pritožila, njeni pritožbi pa je delavski svet ugodil in jo uvrstil na 1. mesto stanovanjskih prosilcev. S tem so se pričeli zapleti, kijih je razrešilo šele sodišče.
Dejstvo je namreč, daje bilo Je-vškovi pred leti začasno dodeljeno enosobno stanovanje, sicer last trebanjske KIT Kmetijske zadruge, ki pa je stanovanje na podlagi posebne pogodbe posodila Tesnilom. Ker pa je na odločbi, ki jo je prejela Je-vškova, pisalo, da ima to stanovanje le za določen čas in da ima torej še naprej pravico kandidirati za rešitev stanovanjskega problema, se je seveda postavljalo vprašanje, ali jo pri sestavi prioritetne liste točkovati kot delavko brez stanovanja ali kot imetnico stanovanjske pravice v resda premajhnih in neustreznih prostorih. Delavski svet seje odločil za prvo možnost, izhajajoč iz tega, da stanovanje ni njihovo in ga mo-
rajo naslednje leto vrniti kmetijski zadrugi. Kaj pa je reklo sodišče?
Senat sodišča združenega dela se s sklepom delavskega sveta ni strinjal, potrdil pa je prioritetno listo prosilcev, ki jo je sprejela že omenjena komisija za družbeni standard in socialno dejavnost. Po mnenju sodišča je popolnoma prav ravnala komisija, ko je pri točkovanju štela, daje Jevškova imetnica stanovanjske pravice za nedoločen čas. Resda ji je bilo leta 1983 to stanovanje dodeljeno le za dobo petih let, vendar zakon o stanovanjskih razmerjih jasno pravi, da stanovanja ni mogoče dodeliti za določen čas. To pomeni, da Jevškove po preteku petih let nihče z nobenim ukrepom ne more vreči iz stanovanja, pa čeprav gre v tem primeru za stanovanje, ki je last KIT Kmetijske zadruge Trebnje in gaje ta veijetno ob premajhnem stanovanju stanovanjske zakonodaje velikodušno posodila Tesnilom. Zoper odločitev novomeškega sodišča se je sicer Jevškova pritožila v Ljubljano, a je republiško sodišče v celoti potegnilo novomeškemu. Zapisalo je še, da se iz tega stanovanja v nobenem primeru ni dolžna izseliti, vse dokler ji stanodajalec ne omogoči vseliti v ustrezno novo stanovanje.
B. BUDJA
hudo potreboval. Precej ga je namreč šlo za pijačo, tako da je ostal brez ficka v žepu, naslednjega dne pa je nameraval odpotovati domov v Skender Vakuf. Ker plače v IMV, kjer je bil takrat zaposlen, še ni bilo, seje odločil za takšno pot. K odločitvi pa da je po njegovem precej pripomogel tudi zaužiti alkohol.
Senat novomeškega sodišča je Zlatka Biliča za opisano dejanje obsodil na 1 leto zapora, pri tem pa mu je v olajševalno okoliščino štel priznanje, dosedanjo nekaznovanost in mladost, ne nazadnje pa tudi to, daje dobil Ivan Lužar denar že povrnjen. Z izjemo naklepa sodišče ni našlo dodatnih obtožilnih okoliščin, zato se je odločilo za že omenjeno kazen, ki pa še ni pravnomočna.
B. B.
Krvav konec večernega prepira
Sidik Nuhanovič najmanj štirikrat z lovskim nožem zabodel sodelavca Branka Preradoviča — 2 leti in 6 mesecev zapora za poskus uboja
SEVNICA — Letošnjega 11. julija, nekaj pred polnočjo, je prišlo v delavski baraki delovne organizacije GIP Beton Zagoije, tozd Gradbeništvo Sevnica, na Savski cesti do obračunavanja, kije te dni dobilo epilog pred senatom novomeškega temeljnega sodišča. Nazatožno klop je namreč moral sesti 19-letni Sidik Nunanovič iz Cajičev pri Cazinu, osumljen poskusa uboja. Nekateri se zagotovo še spomnijo, da je bil Nuhanovič med tistimi, ki so letos poskušali pobegniti iz novomeških zaporov in se pri tem polotili paznika, a jim je poskus spodletel.
bramba, vendar so priče zagovor prepričljivo zavrgle. Senat sodišča mu je zato izrekel kazen 2 leti in 6 mesecev zapora, pri tem pa mu je v olajševalno okoliščino štel mladost, dosedanjo nekaznovanost in iskreno obžalovanje početja. Sodba še ni pravnomočna.
OMOGOČENA IZDAJA PAPIRJEV ZA GRADNJO
NOVO MESTO — Po daljši razpravi so zbori novomeške občinske skupščine 24. decembra sprejeli odlok o ustanovitvi upravne organizacije za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, ki jo sicer zahteva zakon. Če tega ne bi storili, s 1. januarjem 1988 ne bi mogli več izdajati lokacijskih dokumentacij v občini. To delo bo sprva tudi edino v novi organizaciji. Vsega, kar naj bi delala, namreč v občini niso sposobni financirati. Druge dejavnosti planiranja in urbanističnega načrtovanja naj bi v organizacijo prenešali postopoma. Pri tem ne bo šlo za nove zaposlitve, ampak za prehod ljudi, ki že sedaj delajo na teh področjih v raznih komitejih.
Nuhanovič je letošnjega 11. julija skupaj s skupino sodelavcev, v kateri je bil tudi Branko Preradovič, popival v sevniški gostilni, kakih 600 metrov od barake, v kateri je kasneje prišlo do krvavega obračuna. Nunanovič in Preradovič sta se v gostilni sporekla. Sidik je zahteval, naj mu Preradovič plača pijačo, ko pa je ta odklonil, mu je pričel groziti in ga zmerjati. Nedvomno je bil Nunanovič vinjen, saj je imel še ob prijetju nekaj ur kasneje v krvi 0,75 g/kg alkohola. Med potjo do barake je prišlo do novega spora. Starejši Preradovič je takrat 4-krat udaril Nunanoviča po obrazu, vendar večjega prepira ni bilo. Sodelavci so bili priče le tihe Sidikove
Prehitevanje krivo dvojnega trčenja
Eden mrtev in štirje hudo ranjeni v nesreči pri __________Trebnjem___________
TREBNJE — 23. decembra ob 7.40 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Trebnjem do hude prometne nezgode, v kateri je ena oseba izgubila življenje, štiri pa so bile hudo ranjene.
32-letni Munib Jakupovič iz Prijedo-ra, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, se je tisto jutro peljal z osebnim avtom proti Ljubljani. Pri Trebnjem je pričel prehitevati vozilo pred seboj, takrat pa je z osebnim avtom pripeljal nasproti 43-letni Feriz Krcič iz Bogojiča. Med vozili je prišlo do močnega čelnega trčenja, v katerem je Jakupovičev avtomobil odbilo v desno s ceste, kjer se je prevrnil, Krcičev pa v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je prav takrat pripeljal 34-letni Novomeščan Janko Hrovat. Prišlo je do novega trčenja, posledice nezgode pa so bile takšne: 9-letni Omer Krcič je hudim poškodbam podlegel že med prevozom v novomeško bolnišnico, prav tako hudo ranjeni pa so bili še voznika Horvat in Krcič ter sopotnika, 32-letna Vezirka in 15-letni Tahsi Krcič. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 19 milijonov dinarjev.
SISI UKINJAJO
grožnje, ko je Preradoviču dejal: »Ja ču tebi da pokažem!« Očitno je mislil zelo resno, kar se je že kmalu pokazalo.
Ko je skupina prišla v barako, je Preradovič odšel k postelji in se ulegel, Sidik pa k svoji omari, iz katere je vzel lovski nož in si ga zataknil za spodnjice. Malo zatem seje odpravil do kopalnice in se pri tem prepričal, ali je Preradovič že v postelji. Po nekaj minutah je stopil iz kopalnice in planil v sobo k postelji Branka Preradoviča. Očitno je imel namen, da ga umori, saj ga je najmanj štirikrat z lovskim nožem zabodel v prsi, levo nadlaht in v vrat ter mu pri tem prizadejal hude poškodbe injvečjo izgubo krvi. Nadaljnji obračun so preprečili sodelavci, nakar je Nunanovič zbežal skoz okno v noč, a so ga že po treh urah miličniki prijel in priprli.
Na obravnavi je Nunanovič trdil, da gaje v sobi Preradovič napadel z nožem in daje bilo njegovo početje le samoo-
PONOČI KRADEL
KOČEVJE — Pred kočevskim sodiščem je bil obsojen zaradi tatvin na leto in pol zapora 32-letni Dušan Kovač iz Salke vasi 46 pri Kočevju. Sodišče je ugotovilo, da je Kovač 6. septembra ob 3.30 vlomil v skladišče trgovine Rudar v Kočevju in odnesel za najmanj 50.000 din raznega blaga. 15. junija 1985 pa je, tudi ponoči, vzel še kavbojke in copate adidas, last Ervina Grgiča iz Šalke vasi, in ga oškodoval za 8.000 din.
Sodišče mu je izreklo enotno kazen leto in pol zapora. Zoper kazen se je pritožil zagovornik obsojenega, a je višje sodišče v Ljubljani pritožbo že zavrnilo.
J P.
\l
TUDI MED PRAZNIKI POOSTREN NADZOR — Dolenjski miličniki zagotavljajo, da bo tudi v času novoletnih praznikov na cestah poostren nadzor, še posebej velja to za dolenjsko magistralo med Ljubljano in Za-; grehom. Veseljaki in tisti, ki kanijo v najdaljši noči pregloboko pogledati v kozarec, naj se raje zanesejo na lastne noge ali javna prevozna sredstva. Praviloma je doslej veljalo, da je bilo potrebno na prvo žrtev dolenjskih cest v novem letu čakati le nekaj ur. (Foto; B. B.)
INJ/
IŠC/
SODISCA
BREŽICE — Sl. februarjem bo sodišče združenega dela v Brežicah prevzelo vse naloge, ki jih zdaj opravlja za zdravstveno in otroško varstvo ter socialno skrbstvo sodišče združenega dela pri medobčinski zdravstveni skupnosti Celje. T o sodišče bo 31. januarja ukinjeno in že nekaj časa nima več profesionalnih uslužbencev. Število obravnavanih sporov se zmanjšuje in ocenili so, da je najracionalnejša rešitev prenos tovrstnih zadev v občino.
VOZ L PREBLIZU ROBA CESTE — 42-letni Salla Shala iz Prizrena seje 24. decembra ob 9.30 peljal z osebnim avtom po magistralni cg>ti iz Ljubljane proti Zagrebu. Ko je pri Čatežu zapeljal po klancu navzdol, je zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste zavozil na bankino in avtomobil je zdrsnil na travnik in se prevrnil. V nesreči so bili težje poškodovani voznik in sopotnik 25-letni Haira, 7-lctni Hairib in 4-letni Salib Shala, laže pa 5-letni Hairete Shala. Vse so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, materialne škode pa je za 8 milijonov dinarjev.
NEPREVIDNO PREHITEVAL TOVORNJAK — 24. decembra ob 11.40 se je 27-letni Zagrebčan Ljudevit Mihelj peljal z osebnim avtom po magistralki proti Zagrebu. Pri Štefanu je prehiteval tovornjak, takrat pa je nasproti prav tako s tovornim vozilom pripeljal 23-letni Martin
Tomažin iz Zalok. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je huje poškodoval voznik Mihelj, laže pa njegova dveletna hčerka Patricija. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 10 milijonov.
ZARADI UTRUJENOSTI ZAPELJAL NA LEVO — 23. decembra ob 3.35 seje 42-letni Zoran Damjanovič iz Ložnice peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Beli cerkvi je v blagem in slabo preglednem ovinku zaradi utrujenosti zapeljal na levi prometni pas, po katerem seje takrat pripeljal nasproti 33-letni Nevzat Selamani iz Palatiča, začasno zaposlen v Švici. Med vozili je prišlo do trčenja, med katerim seje Selamani hudo poškodoval, Damjanovič pa laže. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 6 milijonov.
'4	“
im
Ostali brez načrtovanih točk
Nenadejan poraz odbojkarjev Pionirja v 9. kolu II. zvezne lige proti Bledu — Premor do 9. januarja — Končano prvenstvo v moški republiški ligi
Sobotno 9. kolo v II. zvezni odbojkarski ligi je postreglo z nekaj presenečenji, med katera vsekakor sodi nperičakovano gladek poraz novomeškega Pionirja v republiškem derbiju z Bledom. Novomeščani so namreč napovedovali zanesljiv uspeh, vnovič pa se je potrdilo, da so samo besede premalo za zmago.
NEPRIČAKOVANO PRAZNIH ROK — Vemigu, Brulcu, Černaču, Kosmini in Povšiču (stojijo od leve proti desni) v soboto tudi številni nasveti treneija Babnika niso pomagali. V igri proti Blejcem jim je uspevalo le malo tega, rezultat takšne igre pa je bil gladek poraz, kijih je precej oddaljil od željenega cilja. Nova priložnost za popravni izpit bo 9. januarja, ko bo v novomeški dvorani gostovala ekipa Metalca. (Foto: (B. B.)
Kakih 400 gledalcev v športni dvorani pod Marofom je lahko po poldrugi uri igre le zaploskalo gostom z Bleda, ki so domače odbojkarje prekašali v vseh elementih igre. Pioniijevi igralci, ki so se v zadnjih nekaj kolih izkazali z dobro formo, so tokrat odpovedali. Nekaj je obetal le prvi set, v katerem so gostitelji vodili že s 14:11 in imeli zaključno žogo, vendar so Blejci uspeli izenačiti in ta niz odločiti v svojo korist. To kot da je spodrezalo krila odbojkarjem Pioniija. V nadaljevanju jih enostavno ni bilo moč prepoznati, zato pa so se razigrali gosti, ki so se predstavili kot ena najboljših ekip, kar jih je letos gostovalo v novomeški športni dvorani. Pioniijevi odbojkaiji so s tem porazom veliko izgubili. Imeli so lepo priložnost, da se z dve-
S tretjo zmago pobegnili z dna
Težko pričakovan uspeh novomeških košarkarjev v I. SKL — Nervoza in po-membnost srečanja pokopali Labodove igralke — Premor do 9. januarja
Po nekaj »sušnih« kolih je novomeškim košarkarjem le uspelo iztržiti dve točki in nekako ujeti priključek z ekipami v sredini prvenstvene lestvice. Resda srečanje ni bilo posebej kvalitetno, zmagovalca je odločila večja borbenost in odločenost domače vrste, ne nazadnje pa tudi dejstvo, da so gostje iz Rogaške v Novo mesto pripotovali z vsega šestimi igralci.
Prvi polčas je prinesel izenačeno igro, v kateri so gostitelji resda vseskozi vodili, a sojim bili gostje vselej za petami. Plantan, Vučkovič, Bajc, Vukosavljevič in Stojkovič, ki so pričeli srečanje, so v napadu zapravili vse preveč žog, da bi lahko dosegli kako prepričljivo vodstvo, v tem delu igre pa se je z dobrimi skoki izkazal mladi Lučev, ki je zamenjal Vukosavljeviča. Tudi nadaljevanje je prineslo dokaj enakovredno igro, in kdo ve, kako bi se srečanje končalo, da se ni pravi čas razigral Bajc, ki je v drugem polčasu kot za stavo polnil
Velik uspeh mladih krških rokometašev
Drugo mesto Krčanov na finalnem turnirju
LJUBLJANA — Mladi rokometaši Krškega so bili minuli vikend na finalnem tum.iju mladinskega republiškega prvenstva, ki je potekalo v športni dvorani na Kodeljevem, pred velikim podvigom. Le ma'°jc namreč manjkalo do naslova republiških prvakov, veliko presenečenje pa ze njihovo drugo mesto pred takšno ekipo, kot je Dinos Slovan.
Mladi Krčani so bili edini, ki jim je uspelo odščipniti točko kasnejšim zmago-ekipi Aera Celje. Igrali so 12:12 ™trx izgubili s Preddvorom 11:13 (5:5), v odličnem srečanju za 2. mesto pa ugnali Dinos-Slovana s 13:12 (6:6). Zmagoviti zadetek v tem srečanju je že po koncu tekme iz devetmetrovke dosegel Glaser. Končni vrstni red je takšen: 1. Aero Celje, 4. Krško, 3. Dinos-Slovan in 4. Preddvor.
koš gostov in svoji ekipi priigral odločilno prednost. Tako Novomeščani prvi del prvenstva končujejo na 10. mestu, kar je seveda daleč od tistega, kar so nekateri pričakovali, h končni beri novomeške vrste pa je treba prišteti tudi, da so ostali brez kaznovanih Laliča, Cerkovnika in Župevca ter Keka, ki je poškodovan. Ob takšnem razpletu jih seveda v nadaljevanju čaka edinole borba za obstanek v ligi, v kateri pa bi kazalo še več priložnosti dati mladim igralcem, ki bodo slej ko prej morali glavno breme prvenstvenih srečanj prevzeti nase.
Eno odločilnih bitk v boju za obstanek pa so v soboto bila tudi Labodova dekleta. Po zadnjih dobrih igrah je bilo pričakovati dokaj zaneslj iv uspeh nad gostjami iz Cerknice, kar bi Novomeščankam dajalo lepe
ŠPORT ZA PRAZNIK
ČRNOMEU — V počastitev dneva JLA je bilo pred dnevi v Črnomlju več tekmovanj v namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. V ekipnem delu šahovskega tekmovanja je zmagal TVD Partizan iz Starega trga, pri članih Badič, pri pionirjih U. Kobe in pionirkah Golo-barjeva. V streljanju je prvo mesto pripadlo Hutarju (2. Sterbenc, 3. Lozar), v ekipnem seštevku pa je zmagala OŠ Stari bg.
PIONIRJI PREMAGALI VOJAKE
STARI TRG — V okviru tradicionalnih srečanj vojakov črnomaljske organizacije in učencev OŠ Stari trg ob Kolpi sta se pomerili ekipi v namiznem tenisu in šahu. V igri za zelenimi mizami so učenci vojake premagali kar s 5:0, v šahu pa je bil rezultat izenačen, 3:3.
-ob
možnosti, da se rešijo dna lestvice, vendar je žal ostalo le pri željah. Labodovke so igrale preveč nervozno, zavedajoč se pomembnosti srečanja, v njihovi vrsti ni bilo igralke, ki bi v odločilnih trenutkih znala prevzeti breme nase. Novomeščanke so imele v soboto več od igre, bile so tiste, ki so vodile domala vse srečanje, a jim je
športna sreča obrnila hrbet. V odločilnih sekundah so bile gostje zbranejše in to je tudi odločilo zmagovalca. Prvi del prvenstva zaključujejo Novomeščanke z eno samo zmago na zadnjem mestu, vse pa v boju za obstanek še zdaleč ni izgubljeno. Drugi del prvenstva se začne že 9-. januaija.
B. B.
ma zaporednima zmagama — pred svojimi gledalci igrajo tudi srečanje naslednjega kola proti Metalcu — vmešajo v boj za četrto mesto na lestvici, ki je zaradi predvidene reorganizacije tekmovalnega sistema v prihodnji sezoni tihi cilj novomeških odbojkaijev. Tako pa se ob njihovi nestalni igri kaj lahko zgodi, da se bodo
TURNIR DINOS SLOVANU
RIBNICA — V počastitev dneva JLA sta komanda ljubljanskega armadnega območja in RK Inles organizirala tradicionalni rokometni tumir, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Inles—L-JAO 21:18 (9:9), Dinos Slovan—UAO 30:18 (15:7) in Dinos Slovan—Inles 30:22 (13:11). Najboljši igralci tumiija so bili Ilc iz Inlesa, vratar Valenčič in strelec Vuga (oba Dinos Slovan). Ob tej priložnosti je komanda UAO podelila plakete, ki sojih prejeli RK Inles, Viktor Pogorelec, Nikola Radič in Brane Ambrožič, ki se je s tem tumiijem poslovil od igranja rokometa.
M. G.-č.
ŠALAMON IN LEBANOVA
MOZEU — KUD Ciril Dekval iz Mozlja je te dni organiziralo tradicionalni tumir v kegljanju. V posamični konkurenci je pri moških s 402 podrtima kegljema zmagal Šalamon (2. Miklič 393, 3. Mihelčič_378), pri ženskah pa Lebanova s 170 (2. Salamonova 164, 3. Bunjevčeva (144 podrtih kegljev). Med ekipami so zmagali Manekeni s 641 keglji, 2 je bila Kolpska dolina 593, 3. Sonce 590.
M. G.-č
TEŽKO DO TRETJE ZMAGE — Bajc, ki ga vidimo na posnetku med eno številnih uspešnih akcij v sobotnem srečanju proti Rogaški, je najzaslužnejši za tretjo zmago novomeške vrste. S tem uspehom so se Novolesovi igralci odlepili z dna lestvice, čeprav jih v nadaljevanju drugega dela prvenstva, ki se prične 9. januaija, očitno čaka še hud boj za obstanek. V prvem kolu nad djevanja jim v goste prihaja močna ekipa domžalskega Heliosa. (Foto: B. B.)
v primeru vnovičnega podobnega spodrsljaja znašli celo v krogu ekip, ki se bodo borile za obstanek. Premor do 9. januaija, ko se bo prvenstvo nadaljevalo, kaže torej kar najbolje izkoristiti.
Z jesenskimi boji za točke pa so za dekleti zaključili tudi fantje v 1. republiški ligi. Kočevci so v zadnjem kolu po pričakovanju brez težav opravili z Izolčani, tako da bodo prezimili na zelo solidnem sedmem mestu, kar je za novinca v ligi vsekakor lep uspeh. Še bolj kot to pa veseli spoznanje, da so Kočevci mlada ekipa, ki se lahko v letu, dveh vmeša tudi v borbo za vrh lestvice.
B. B.
SIMULTANKA BRUNA PARME
SEMIČ — Republiška zveza paraplegikov je pred dnevi v hotelu Smuk pripravila že deveto simultanko svojih članov z velemojstrom Brunom Parmo. Odigranih je bilo 30 srečanj, na katerih je sodelovalo tudi nekaj semiških in starotrških šahistov. Parma je 23-krat zmagal ter sedemkrat remiziral. To je uspelo Planincu, Radeju, Štubljaiju, U. Kobetu, V. Kobetu, Golo-baijevi in Peršku.
-ob
PRVAKA VEBROVA IN GOLEŠ
TREBNJE — Kegljači Trebnjega so pred dnevi končali letošnje klubsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 23 tekmovalcev. V ženski konkurenci je zmagala Vebrova z 2305 podrtimi keglji, sledijo pa: Flisar 2277, Bukovec 2103, idr. V konkurenci moških je bil vrstni red takšen: 1. Goleš 4970, 2. Maraž 4888, 3. Tkavc 4766, 4. Tratar 4737 itr.
TROJNA ZMAGA KOLESARJEV KRKE
MENGEŠ — Kolesarsko društvo Rog je minulo nedeljo organiziralo zadnjo letošnjo dirko v ciklokrosu. Z izjemo reprezentantov, ki trenirajo v Medulinu, so se je udeležili vsi najboljši kolesarji. Tekmovalci Krke so dosegli lep uspeh, saj so v članski konkurenci slavili kar trojno zmago. Slavil je Robič pred Ravbarjem in Bo-jancem, uspešni pa so bili tudi pionirji A, saj je Gimpelj zasedel drugo, Markovič pa peto mesto.
TEKME STRELCEV
KOČEVJE — Strelska družina Teksti-lane je 12. decembra organizirala občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 18 moških in ženskih ekip z 49 strelci. Rezultati:
Člani: 1. ITAS1527 krogov, 2. Teksti-lana 523, 3. Obrtniki 511 itd.
Članice: 1. Kočevski tisk 463, 2. Melamin 458, 3. LIK 404 itd.
Člani posamezno: 1. Ivan Klun 181,2. Vlado Hajdinjak ml. 180, 3. Roman Pevec 179, 4. Jože Letnar 177, 5. Vlado Troha 177 krogov itd.
Članice posamezno: 1. Marija Zalar 180,2. Tončka Eberle 168,3. Zinka Mi-lešič 162, 4. Dragica Zgonc 153, 5. Ana Pugelj 148 krogov itd.
Trideset tisoč korakov
Knjiga Janeza Pence je najpopolnejši priročnik o treningu maratonskega in rekreativnega teka   v Jugoslaviji
NOVO MESTO — Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjiga »Trideset tisoč korakov« priznanega novomeškega atletskega strokovnjaka Janeza Pence. Penca, profesor angleščine, je bil še nedolgo tega vrhunski jugoslovanski atlet, dolgoletni državni reprezentant in večkratni državni prvak v teku na 400 m z ovirami, seje zlasti po končani uspešni atletski karieri posvetil trenerskemu in strokovnemu delu v slovenski atletiki. Objavil je številne strokovne članke in dve samostojni knjižnici o treniranju tekov, znan pa je tudi kot avtor poljudnih člankov o teku, njegovi popularizaciji in vsestranski koristnosti za zdravje.
Knjiga Trideset tisoč korakov govori o maratonskem teku in je najo-bširnejši in najpopolnejši priročnik o trenitnu maratonskega in rekreativnega teka v Jugoslaviji. Gradivo za to knjigo je avtor zbiral več kot štiri leta in pregledal v strokovni literaturi in periodiki vse, kar je pomembnejšega napisano o tej najdaljši tekaški disciplini, v knjigi je upošteval celo letošnja strokovna spoznanja. Knjiga je, kot rečeno, namenjena tako aktivnim atletom, ki se želijo pripraviti za vrhunske dosežke v maratonu, kot rekreativcem, ki tečejo iz zadovoljstva in za zdravje, številne koristne napotke pa prinaša tudi tistim, ki se šele pripravljajo, da bodo začeli teči, in to ljudem v vseh življenjskih obdobjih. Avtor je knjigo zastavil tako, da prinaša napotke samoukom, ki se želijo varno ukvarjati s tekom za zdravje, trenerjem, ki morajo prepričljivo od-govaijati na vprašanja svojih varovancev, in atletom, ki trenirajo sami. »Čeprav seje tekaško gibanje preselilo k nam s skoraj dvajsetletno zamudo. ni zato nič manj obremenjeno z zmotami, ki so naravni del prvih korakov. Vzdržljivostna vadba ščiti
pred srčnimi boleznimi, toda če se je loti nepoučen ali bolan človek, lahko sproži nevšečnosti,« pravi Penca. »Maratonski tek je izziv, pogled vase in preskus testi, iz katerega smo zgneteni. Z vsestransko večurno obremenitvijo vrste telesnih mehanizmov pa lahko tistega, ki ne zna ukrepati pravilno neusmiljeno kaznuje. Marsikoga je prva grenka izkušnja pregnala nazaj v sedeči življenjski slog. 42,2 km dolg cestni tek je lahko le cilj dobro pripravljenega tekmovalca. Večini ostalih tekačev pa veliko več kot nastop v maratonu pomeni maratonski trening, to je zmerno hiter, neprekinjen in reden vsakodnevni tek.
Zanje je primernejša tekmovalna razdalja polovični maraton. A vsega tega se ne bi smeli lotevati brez znanja o delovanju svojega organizma in o načinih vplivanja naj s treningom.«
Zanimivemu opisu nastanka in razvoja maratonskega teka z zgodovinskim pregledom sledi poglavje, ki govori o začetku kot lahkotnem teku za zdravje, kjer avtor pripravlja začetnike na prve tekaške korake in se konča s splošnimi napotki za treniranje začetnikov. Drugo poglavje zelo strokovno podprto govori o fiziološki osnovi maratonskega dosežka; avtor je natančno obdelal tudi tehniko teka, najobsežnejše poglavje pa je posvetil treniranju maratona, v katerem med drugim podrobno razčlenjuje sredstva treniranja in njihove fiziološke učinke. Tudi to poglavje, je namenjeno popolnim začetnikom, rekreativcem in vrhunskim tekmovalcem, prinaša pa tako program vadbe za začetnike slovitega treneija Arthuija Lydiarda kot tudi program treniranja izkušenih tekačev istega trenerja in primere treninga najuspešnejših maratoncev zadnjega desetletja. Malo manj kot polovica knjige je namenjena trem
poglavjem: vplivom okolja na maratonski tek, prehrani in poškodbam, na koncu pa so še koristni napotki o maratončevi obutvi, najpomembnejšem delu tekačeve-opreme. Kot pravi v svoji izredno pohvalni oceni Penceve knjige dr. Jože Sturm, »je avtor prav z obdelavo teh poglavij zagotovil knjigi njen enciklopedični značaj«. Knjiga pa ni namenjena samo tekačem, saj zlasti poglavja o fiziologiji, prehrani in poškodbah veljajo tudi za kolesaije in smučarske tekače.
Izid te vsestransko koristne in zanimive knjige so omogočili: Tovarna celuloze in papiija Djuro Salaj iz Krškega, ki je prispevala papir, GIP Pionir Novo mesto, IMV, Krka, Lek Ljubljana, ABC Pomurka, Zdravilišče Rogaška Slatina, Slovenijašport, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Beti iz Metlike, Iskra Energetska elektronika iz Novega mesta, Tovarna obutve Novo mesto, Zavarovalna skupnost Triglav iz Novega mesta in Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov iz Ljubljane. Dobiti jo je moč v nekaterih knjigarnah ali po povzetju pri avtorju, Valantiče-vo 18, Novo mesto. Tel. 26-281.
A. BARTEU
»S
Smučarji za pokal Zdravo
Prihodnje tekmovanje bo 10. januarja na Sljemenu
KRVAVEC — Ljubiteljem smučanja je veijetno že znano, še posebej po prvi preizkušnji to nedeljo na Krvavcu, da sta se RTC Krvavec in ljubljanska televizija odločila za zanimivo novost, uvedbo smučarskega pokala Zdravo. Gre za rekreativna tekmovanja v veleslalomu, ki se ga lahko udeležijo vsi mučaiji, ki v letošnji tekmovalni sezoni nimajo še nobene »YU« oziroma FIS točke.
Smučarii se lahko prijavljajo za tekmovanja najkasneje do četrtka pred tekmo na naslov: RTV Ljubljana, za pokal Zdravo, Moše Pijade 10,61000 Ljubljana. Prijavnina znaša 2.500, na dan tekmovanja
ROKOMETNA ŠOLA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Tradicionalna akcija Rokometne zveze Slovenije pod nazivom Slovenska rokometna šola bo letos ponovno v Novem mestu. Ta, že 15. prireditev po vrsti bo potekala med 29. in 31. januaijem prihodnje leto, novomeški rokometni delavci pa pričakujejo udeležbo vseh slovenskih treneijev moških in ženskih ekip.
ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA JLA
ČRNOMELJ — V počastitev dneva JLA so v Čmomalju organizirali več športnih tekmovanj: v malem nogometu je zmagala ekipa nogometnega kluba Bela krajina, drugi je bil črnomaljski garnizon, v šahu so zmagali igralci Starega trga, 2. je bil center srednjih šol; v hitropoteznem turnirju je bil najboljši Slavko Bedič, 2. mesto je zasedel Vinko Kobe.
pa 3.000 din; ob prijavi je potrebno navesti priimek in ime, letnico rojstva, spol in naslov. Sodelujoči bodo nastopili v dveh ženskih in treh moških kategorijah, naslednja tekmovanja pa so predvidena takole: 10. januarja prihodnje leto na Sljemenu pri Zagrebu, 24. januaija na Krvavcu, 27. februarja na Golteh, 21. februaija vnovič na Krvavcu, 6. marca na mariborskem Pohorju in 20. marca še četrtič na Krvavcu, kjer bo 3. aprila tudi finalno tekmovanje v paralelnem slalomu.
Dodajmo še, da se za uvrstitev v finale štejejo največ 4 najboljše uvrstitve vsakega smučarja, finalni nastop pa je rezerviran le za 8 najboljših v vsaki kategoriji.
M UIIII
S smučanjem je treba začeti v mali šoB
Mojmir Flisek pri SK Sevnica skrbi za delo z obetavnimi naraščaj-___________niki___________
SEVNICA — Zima spet pogumneje trka na vrata, zato tudi v sevniškem smučarskem klubu, ki deluje pod okriljem planinskega društva Lisca, že lep čas vedo, kaj ponuditi več kot 3C0 članom, da bi njihove vrste še pomnožili. Seveda so to številni izleti na bližnja in bolj oddaljena smučišča, tekmovanja in pa same priprave na glavno sezono. Članom je tako na voljo tudi trim kabinet pri bazenu. Študent 4. letnika fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, Mojmir Flisek iz Sevnice, pa je pri klubu zadolžen, da organizirano popelje v opojne snežne poljane najmlajše člane.
»S 13 pionirji imamo že od začetka novembra zavzete priprave, za zriai seveda na suhem. Vseh pioniijev je okrog 40, a določena selekcija je potrebna in zaželjena že zdaj. Klub pripravlja od 25. januarja do 6. februarja v dveh terminih tečaj za 60 tečajnikov na naši Lisci. Člani so izkoristili ugodno možnost, da ceno tečaja 60 tisočakov plačajo v treh obrokih. Naj povem, da bo letos prvič ratrak opremljen s plugom, zato upamo, da bomo imeli še bolje urejene proge. Pregibne količke že imamo, pričakujemo še vrtalni strojček iz uvoza, da bomo tekme lažje speljali. In če se vrnem k najmlajšim, naj povem še to, da bo februaija na Lisci vrtec na snegu. Letos bo že drugič taka šola, ki naj bi jo raztegnili še na male šole. Otrok naj bi že v mali šoli dobil čimveč informacij o smučanju. Ta čas je najpomembnejši za nadaljnji razvoj. Tako bi radi vzgojili kakšnega kandidata za republiško selekcijo,« oravi Flisek.
P. P.
NA DOLENJSKEM 27 MOJSTROV STRELJANJA
UUBUANA —Po podatkih slevcnr-• ske strelske zveze je na Dolenjskem 27 mojs—rov streljanja od 444, kolikor jih je ta čas v republiki. Po 9 jih je v Kočevju in Grosupljem, 4 v Novem mestu, 3 v Črnomlju in 2 v Trebnjem. Naziv mojstra strelstva imata tudi dve ženski; Belšakova iz Kočevja in Kosova iz Novega mesta.
E. P.
PRIZNANJE BELETU
UUBUANA — Mirko Bele, strelec novomeške Krke, je med letošnjimi dobitniki priznanj Strelske zveze Slovenije. Kot je verjetno znano, je Bele letos osvojil v mladinski konkurenci dva naslova republiškega prvaka in naziv najboljšega v državi v streljanju z zračno pištolo, lahko pa bi bil prvi tudi v streljanju z MK pištolo, a je bilo na državnem prvenstvu prijavljenih premalo mladincev, tako da je moral nastopiti v čanski konkurenci.
E. P.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
košarka
n. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, 9. KOLO: PIONIR — BLED 0:3 (-14, -10, -4)
Pionir: Vernig, Brulec, Černač, Prah, Povšič, Peašinovič, Berger, Kos-mina, Travižan, Gregurek.
LESTVICA: 1, Jedinstvo Interplet 18 točk ... 8. Pionir 6.
V soboto, 9. januaija, igrajo Novomeščani z Metalcem.
I. SOL, moški, 11., zadnje jesensko KOLO: LIK KOČEVJE — IZOLA 3:0 (8, 13, 6)
Kočevje: Levstik, Polovič, Turk, Hvala, Bradač, Miklič, Planino, Papež, Zec, Marinč.
LESTVICA: 1. Partizan Narodni dom 20 točk ... 7. Kočevje 12. V prvem spomladanskem kolu igrajo Kočevci doma s Šempetrom.
SKL, moški, 11. KOLO: NO-
VOLES — ROGAŠKA 92:86 (42:40) Novoles: Stojkovič 6, Vučkovič 11, Lučev 6, Bajc 41, Vukosavljevič 8, Plantan 20.
LESTVICA: 1. Mineral Slovan 21 točk ... 10. Novoles 13.
V prihodnjem kolu igrajo Novo^ meščani doma s Heliosom.
SKL, ženske, 11. KOLO: LABOD — CERKNICA 69:73 (34:32) Labod: Srebrnjak 24, D. Verstovšek 2, Bratož 10, Čavlovič 7, Drag-man 6, Smrke 16, J. Verstovšek 2.
LESTVICA PRVEGA DELA PRVENSTVA: 1. Slovan 22 točk ... 12., zadnji Labod 12.
V 12. kolu igrajo Novomeščanke doma z Jesenicami.
pisma
in
odmevi
Krška KATV tik pred zdajci
Rok za prijavo je nepreklicno 31. januar 1988 — Cena je 480.000 din — Dogovor z Napredkom
Prišel je tudi 90-letnik
Srečanje starostnikov
Letošnje srečanje čez 80 let starih prebivalcev občine Ribnice, ki so ga skupaj organizirali OO RK Ribnica,
KS Loški potok in Sodražica ter Inles in Sile, je bilo sicer oktobra, a ga kaže omeniti. Čeprav se
ribniška VVO Majde!
fea je od 230 vabljenih starostnikov udeležilo le 42, so se na njem starejši občani ob kozarčku vina ali soka v prijetnem kramljanju za nekaj ur prijetno razvedrili. Prišli so občani od Rakitnice do Žlebiča, vmes je bil tudi 90-letnik.
Srečanje so popestrili gojenci ribniške glasbene šole s programom, ki je prisotne zelo navdušil. VVO Majde Šilc je kot gostitelj preskrbela prostor in kuharice, ki so pripravile zelo okusno obaro in odlično pecivo in se jim v imenu vseh udeležencev tu še enkrat zahvaljujemo. Daje vse gladko potekalo, je poskrbelo nekaj aktivistk in mladih članov Rdečega križa, ki so sprejemali goste in jih postregli.
VVO Majde Šilc, glasbeni šoli in Inlesu iz Ribnice se za sodelovanje in pomoč še enkrat zahvaljujemo, kajti prireditev je bila prijeten dogodek. Dan ni bil jasen, zato pa so bili obrazi vseh udeležencev veseli. Težko je popisati srečo teh ljudi. Kako malo je treba, da narediš vsaj nekaj veselih ur starejšim občanom, ki so v preteklosti prispevali vsak po svoje k našim lepšim dnevom. Da bi bilo vedno vsaj nekaj ljudi s humanostjo v srcu in z veliko dragocene dobre voije!
Občinski odbor Rdečega križa Ribnica
Dobro leto je minilo, odkar je občinski izvršni svet dal pobudo za izgradnjo kabelske televizijske mreže v Krškem in neposredni okolici. Morda so nekateri že začeli dvomiti o obljubah glede boljše slike in tona v našem kraju, zato naj že uvodoma sporočimo, da se priprave na izgradnjo KATV nadaljujejo.
V začetku decembra so akcijo podprli predstavniki SO Krško in družbenopolitičnih organizacij. Odločilnega pomena je bilo dejstvo, da je zadnji čas, da tudi v Krškem dobimo solidno sliko na več programih, in pa seveda vse večji pomen, ki ga pripisujemo internemu informiranju, obveščanju, alarmiranju. Čas je okolje, v katerem živimo, prinašata tudi nevarnosti, zato SLO in DS narekujeta dober in učinkovit sistem informiranja. Kabelski distribucijski sistem (KDS) ga vsekakor omogoča, zato krajani upravičeno pričakujemo tudi širšo podporo večjih organizacij združenega del in širše družbene skupnosti.
Za kaj gre? Obetamo si namreč, da bo v bližnji prihodnosti ob DKD E. Kardelja osnovan informativni center, ki ga bodo v največji meri izkoristile DPS in gospodarske organizacije za svoja sporočila, od idejnih do propagandnih.
Potrebna tehnična oprema ni poceni. Poleg prispevka širše skupnosti bodo potrebni tudi prispevki posameznikov. Strošek za CATV bo vključen v stanarine družbenih stanovanj, v novogradnjah pa naj bi priključke še avtomatično vgrajevali. Glede družbenih stanovanj se še vedno išče najboljša rešitev, lastnikom zasebnih hiš pa je že pol leta znano, da lahko svoj prispevek poravnajo v šestih zaporednih mesečnih obrokih. Nekateri so pogodbe
FANTJE PLETEJO
Nekateri naši fantje od četrtega do osmega razreda so se pripravljali h krožku pletenja. Razumejo se dobro in sliši se le žvenketanje pletilk. Nekaterim gre kar dobro od rok, drugi pa so še bolj nerodni. Večina si plete brezrokavnike in šale. Upam, da se jim bo pri tem delu, ki ga spodbuja njihov mentor, do konca leta pridružil še kdo.
TATJANA ROŽIČ OŠ Mirana Jarca Črnomelj
že podpisali in vrnili odboru za izgradnjo CATV pri krajevni skupnosti Krško. Vsem ostalim pa bi radi sporočili zadnji datum, ko se lahko po razmeroma ugodni ceni (480.000 din) prijavijo za priključek na RTV. Ta datum je nepreklicno 31. januar 1988. Po tem dnevu gradbeni odbor ne zagotavlja niti prvotne cene, niti obsega programov, niti kvalitete sprejemanja. Takoj nato pričakujemo začetek del, in ne šele leta 1989, kot je v prejšnji številki Našega glasu zapisal tiskarski škrat.
Upamo, da ste se udeležili enega od razgovorov z odgovornimi predstavniki odbora za izgradnjo. Potekali so na Vidmu, v Krškem, v Leskovcu in v Dolenji vasi. Tam ste lahko iz prve roke zvedeli vse, kar vas zanima o KATV. Ostalim lahko danes že sporočimo, do kod bo segla primarna kabelska napeljava in s tem tudi zagotovljena kvaliteta slike in tona vseh izbranih programov: šest domačih radijskih, šest domačih TV programov in osem tujih TV programov. Z našteto ponudbo bomo pokrivali naslednja naselja: Videm, Resa, Polšca, Sotelsko, naselje NEK in bližnje strnjeno/ naselje Kremen, naselja od Stare vasi do Dolenje vasi in vas Pesje, preko Save pa seveda Krško, Narpelj, Grič, Žadovinek, Leskovec, Gmajna do Venič.
Uspešno potekajo tudi dogovori z delovno organizacijo Napredak iz Čakovca. Njeni kooperanti iz Slovenije bodo izdelali potrebne projekte. Sedaj je potrebno samo še pridobiti vse tiste, ki se še niso prijavili za priključek na sodoben informacijski sistem.
I. MIRT
Doživeli smo lep večer
Solidarnost ni odrekla
V Krškem dober odziv na akciji zbiranja sredstev in krvi — Letos 85 novih krvodajalcev
V krški občini je sodelovalo v akciji Solidarnost na delu 49 osnovnih sindikalnih organizacij, 2 osnovni organizaciji ZSMS, 12 krajevnih organizacij RK, 10 aktivov mladih članov RK iz osnovnih šol in člani organizacije RK iz TSŠ Krško. 10.241 občanov je zbralo 2.744.505 din, 300 kg oblačil, 280 kg posteljnine, 2 kosa pohištva, 1100 kg poljskih pridelkov in za 16.640 din odpadnega papiija. V majski zbiralni akciji so prispevali občani 2.520 kg oblačil, rbutve in posteljnine. Zbrana sredstva so bila razdeljena krajevnim organizacijam Rdečega križa oz. krajevnim skupnostim, ki so sodelovale v akciji, poleg njih sojih dobili še aktivi mladih članov na osnovnih šolah, občinski idbor RK ter RK Slovenije in Jugoslavije. Poljščine so dodelili šolskim kuhinjam, medtem ko so posteljnino in pohištvo razdelili 65 socialno ogroženim občanom.
Občani so se množično vključevali v akcijo, kar dokazuje, da solidarnost našim ljudem ni tuja, nas pa spodbuja za nadaljnje delo. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo v imenu izvajalcev in organizatorjev akcije za prispevke. Zahvala velja tudi darovalcem krvi. V letu 1987 je je dalo 1.517 občanov 523 litrov; spodbudno je, da so se krvodajalske vrste okrepile s 85 novimi člani in da so ponekod dali dvakrat več krvi, kot je bilo načrtovano.
V imenu vseh, ki potrebujejo kri kot nadomestilo ali zdravilo, se krvodajalcem zahvaljujemo in želimo, da bi se v prihodnjem letu, ko praznujemo 35-letnico krvodajalstva, število darovalcev krvi še povečalo. Udeležencem in soorganizatoijem takih akcij želimo veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Predsedstvo OO RK Krško
Kabelska televizija prihaja — kljub težavam
Polemika o oderuških obrestih zgrešila pozitivno smer____
Prve slike iz kabelskega omrežja pričakujemo v Novem mestu v začetku maja prihodnje leto. Napovedani rok se sme spremeniti samo v primeru višje sile. Tako je poročal gradbeni odbor za KATV 24. decembra na razširjeni seji sveta Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, ki jo je sklical predsednik sveta Niko Bricelj, da bi svet preveril izvajanje pogodbenih obveznosti do naročnikov priključkov na kabelsko televizijo.
Izgradnja kabelske televizije v Novem mestu se izvaja pod naslovom Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, ki nastopa kot pooblaščenec v akcijo vključenih krajevnih skupnosti in kot podpisnik pogodb z naročniki priključka.
Pogodba o gradnji omrežja za kabelsko televizijo omogoča podpisnikoma v primeru premajhnega števila prijav razdreti pogodbo v treh mesecih od podpisa. Ker konec decembra poteče tri mesece od prvega vpisnega roka, poroča gradbeni odbor o poteku akcije za to obdobje:
Od pričetka akcije konec septembra do 20. decembra 1987 je podpisanih na področju mesta nekaj več kot 1100-pogodb.
pregled stanja po območjih — gradbenih fazah
Faza I., del A: KS Bršljin — del, KS Center — del in KS Mestne njive zajema 500 priključkov na omrežje kabelske televizije. Za to območje je z izvajalcem del že sklenjena pogodba z rokom dograditve 30. aprila 1988. Zbrana sredstva naročnikov iz te faze pokrivajo stroške omrežja in pripada-
joči del za skupno antensko postajo. Izvajalec je že opravil pripravljalna dela, kar pomeni, da umika ni. Naloga izvajalca in gradbenega odbora je, da zagotovi vse potrebno za izvedbo pogodbenih obveznosti do naročnikov.
Faza I., del B: KS Bršljin -Center — del in KS Loč na-
del, KS -Mačko-
Za to območje je bila 28. decembra predložena ponudba izvajalca z idejnim načrtom, ki je osnova za sklenitev pogodbe za izvedbo del. Do 10. januarja 1988 se bodo krajevne skupnosti te faze odločale o nadaljnjem delu in o tem obvestile naročnike.
Faza II: KS Majde Šilc, KS Žabja vas, KS Mali Slatnik.
Na tem območju poteče trimesečni rok od zbiranja prijav 21. januaija 1988. Ponudba izvajalca z idejnim načrtom, ki je osnova za skleniteve pogodbe za izvedbo del bo pripravljena do 13. januarja. Po tem roku se bodo KS iz tega območja odločale o nadalnji akciji.
Faza III: KS Kandija—Grm in KS Drska
Na tem območju dosedanja akcija zbiranje naročnikov ni bila najbolj uspešna. Naročniki in njihovi gradbeni odbori se bodo morali konec januarja odločiti, kako naprej.
Ker bo do konca tega leta izdelan idejni načrt za izgradnjo KATV omrežja v Novem mestu, so prisotni predstavniki KS iz območja III. in IV. gradbene faze predlagali, naj ta načrt obravnavajo v krajevnih skupnostih iz teh faz. Ob tej obravnavi krajani ponovno odločajo o usodi KATV na tem
območju. Ne glede na trenutno stanje v posameznih KS kabelska televizija prihaja tudi v Novo mesto ali z majhnimi ali z velikimi koraki, to je odvisno od ljudi.
Kako je z obrestmi pri obročnem odplačevanju priključka na kabelsko televizijo
Po definiciji so obresti del profita, ki jih kot ceno kapitala dolžnik plačuje upniku.
V naših pogodbah o gradnji omrežja za kabelsko televizijo dejansko ne gre za profitne obresti (odiranje naročnikov), ampak le za način izračuna višine obroka, s katerim naročnik plačuje vrednost svojega priključka. Edini namen članov gradbenega odbora je bil in bo, da tudi z obročnim plačevanjem naročnik plača samo stvarno ceno svojega priključka. Ker je bil prikaz vrednosti priključka v primerjavi s trdimi valutami že opisan v predzadnji številki Dolenjskega lista, ga ni treba ponavljati.
Morda je 5. člen naročniške pogodbe za koga res lahko sporen, saj je bil tudi povod za nepotrebno časopisno polemiko o oderuških obrestih, vendar tudi tak rte more menjati-bistva pogodbe, ki temelji na izračunanih mesečnih odplačilih. Tabela pa je bila javno obljavl-jena in pojasnjena ob podpisovanju pogodb.
Če je kabelska televizija po splošnem mnenju napredek v obveščanju krajanov Novega mesta, naj pisca člankov A. K. in Marjan Bauer sama ocenita svoj prispevek k temu napredku.
Gradbeni odbor za KATV, zanj ALOJZ PUCELJ
SEMINAR BIVANJSKE JOGE
V okviru interesnih dejavnosti pri Univerzitetni konferenci ZSMS Ljubljana izvajamo različne programe bivanjske joge, ki jih vodi Lojze Stanič. Naše delo, za katero se zanimajo srednješolci, študentje in zaposleni iz vse Slovenije, poteka v obliki petih osemdnevnih seminarjev. Ustanavljamo tudi Društvo za novo kulturo življenja, ki naj bi se približalo svetovnemu ekološkemu gibanju, le-to pa dobiva na ta način manjkajočo življenjsko možnost. Tako razpisujemo seminar bivanjske joge »Zimsko nočno bivanje«, ki bo potekal v Domu srednjih šol od 22. januaija zvečer do 30. januaija 1988. Cena seminarja je za študente 7.000 in za zaposlene 20.000 din. Več informacij posreduje tajništvo UK ZSMS Ljubljana, Kersnikova 4, tel. št. (061) 329-851, in Lojze Stanič s tel. št. (061) 860-016 vsak dan zvečer in ob dela prostih dneh.
UK ZSMS Ljubljana
Srečanje invalidov
Pozni jesenski dan 19. decembra je za novomeške invalide zaživel v poletnem sijaju. Naše invalidsko društvo nam je v hotelu Kandija pripravilo novoletno srečanje. V hotelski restavarciji so nas pričakali simpatični uslužbenci in nas takoj postregli z dobro kapljico in obilico dobre volje. Dobro razpoloženje je še izboljšalo povabilo na ples družinskega tria Novina. Po obilni in okusni večerji je bilo v restavraciji čedalje živahneje in plesalcev je bilo vedno več, saj trio Novina ni dovolil počitka. Ta večer smo imeli tudi srečelov, ki so ga s svojimi izdelki omogočile novomeške delovne organizacije in samostojni obrtniki, ki so tako tudi dokazali, da invalidi nismo sami in odrinjeni od vsega. V imenu vseh prisotnih bi se zahvalila še strežnemu osebju »Kan-dije« za dobro in solidno postrežbo, Borutu, Marjanu in očetu Maijanu za nepozabno glasbo in izvršnemu odboru društva za organizacijo. Takih večerov si še želimo, saj smo se razšli razpoloženi in z mislijo, da se tudi težko invalidsko življenje lahko popestri in razveseli. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala.
ŠPELA DOLJAK v imenu prisotnih
ZAHVALA ZA PRISPEVEK
Društvo paraplegikov novomeške regije se zahvaljuje Nacetu Gregorčiču za denar, ki gaje namesto voščilnic namenil Društvu paraplegikov Dolenjske.
Vse otroke ima rad vsaj dedek Mraz
Novoletna obdaritev za otroke s cerebralno paralizo — Pogrešajo strokovnjaka
Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo je pripravilo tudi letos srečanje otrok z dedkom Mrazom. Otrokom s to boleznijo, ki so se zbrali s starši 19. decembra v splošni bolnišnici Novo mesto, je dedek Mraz izročil precej bogata darila, potem je bila pogostitev za najmlajše in starše. Nekateri člani društva niso prišli na srečanje in bodo prejeli darila po pošti.
Tudi s takimi prireditvami si društvo za cerebralno paralizo prizadeva izboljšati obravnavanje otrok s to boleznijo, katere zdravljenje je zapleteno in dolgotrajno. Kar zadeva stalno delo z otroki, ostane še največ nalog staršem, ki morajo izvajati z bolniki posebne vsakodnevne vaje. Starši so skupaj z društvom v zadnjih letih že večkrat prosili in zahtevali, da bi dala medobčinska zdravstvena skupnost soglasje za zaposlitev in usposobitev vsaj še ene fizioterapevtke, vendar do sedaj še niso naleteli na razumevanje.
Društvo je v nekaj letih svojega delovanja doseglo veliko, denimo to, da so prizadeti otroci bolj sproščeni, k čemur lahko prispeva tudi srečanje z dedkom Mrazom. Leta 1983 ustanovljeno društvo, ki vključuje večino otroi s cerebralno paralizo iz Dolenjske in njihove starše ter strokovnjake, razvija kot član Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije stalne stike s starši teh otrok iz vse republike.
Izvršni odbor Dolenjskega društva za cerebralno paralizo
Kam z iriadino?
Vedno več nerazumava-nja med mladino in odraslimi
KOČEVJE — Upok. mec iz Tesarske 5 c v Kočevju, kije tudi član hišnega sveta, se nam je te dni potožil (ker pritožbe drugam menda ne zaležejo), daje v njihovem bloku vsak večer kraval, ker se v spodnjih prostorih (najprej v sušilnici, zdaj pri poštnih (nabiralnikih) zbirajo mladi iz vsega mesta. Razbitih je tudi nekaj šip, za katere se sicer ve, kdo jih je razbil, a noče nihče krivca povedati, da bi storjeno škodo popravil ali plačal.
Dodal je, da v pritličju bloka stanujejo predvsem starejši, ki ne morejo prenašati kravala, dima mladih kadilcev (ki pridno vlečejo cigarete in ogorke mečejo po tleh), pa tudi ne njihovega vedenja. Upokojenec je še dodal, da tudi mlado vodstvo v hiši ne dela, kot bi moralo, saj so smeti, stare preproge itd. zmetali kar pod okno njegovega stanovanja, namesto da bi jih v kontejner za odpadke. Povedal je, da tako početje moti predvsem starejše stanovalce, ki stanujejo spodaj, medtem ko se ostalim »fučka«, kaj počne mladina.
Takih stanovanjskih blokov, kot jih je opisal upokojenec iz Tesarske 5 c, je seveda v Kočevju še več. Po skupnih prostorih hiše, ki niso bili zgrajeni za sestajanje mladih, ampak za druge namene, se res zbirajo mladi iz vsega mesta. T udi šip je po blokih mnogo razbitih, kot da smo pravkar sredi vojne.
A mladi morajo nekaj početi, morajo se nekje zbirati. Vendar bi morala biti to skrb vsega mesta, ne le nekaterih stanovanjskih blokov. Odnosi med ljudmi postajajo namreč tudi zaradi gospodarske krize vedno bolj napeti, manj človeški. Starejši ne razumejo mladih, še manj pa mladi starejše. Nihče ne upošteva osnovnega pravila, naj počne le tisto, s čimer ne bo vznemiijal drugih ljudi ali jim celo škodoval. Vse to se dogaja seveda zato, ker ni poskrbljeno za primerno preživljanje prostega časa tako mladine kot odraslih upokojencev. Nekaj društev se s tem sicer ukvarja, a žal le po nekaj ur na teden.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 1.1.
7.40 —01.15 TELETEKST 7.55 VIDEO STRANI
8.10 JEŽEK POTEPINČEK, glasbena pravljica
8.35 PRAVLJICA O CARJU SALTA-NU, 6., zadnji del
8.45 SUPER STARA MAMA, 9. del
9.10 NE JEJTE SLIK, angleška otroška oddaja
10.10 GULIVERJEVA POTOVANJA, ameriški film
11.30 DVA KRAT TRI KRAT TRI
12.15 Dunaj: NOVOLETNI KONCERT, prenos
13.30 Garmisch-Partenkirchen: SMUČARSKI SKOKI
16.10 VIDEO STRANI 16.25 MOJ BRAT TOM, 2. del avstralske nadaljevanke
17.20 POLETJE V ŠKOLJKI, slovenski film
18.45 RISANKA
19.01 NOVO LETO PO SVETU 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.05 SEVER IN JUG, 14. del nadaljevanke
20.50 VIDOGODBA
21.35 DVOJNO ŽIVLJENJE MATIJE PASCALA, italijanski film
Matija Pascal, sin premožne družine, vajen lagodnega življenja, je po nenadni očetovi smrti ostal z materjo v rokah zvitega in lakomnega oskrbnika, ki je družino spravil na boben. V Monte Carlu je Matija priigral veliko denarja, ko pa je odhajal, je v časopisu zagledal svojo osmrtnico. V domači vasi so našli truplo, v katerem so prepoznali njega. Zato se odloči, da se ne bo vrnil domov, ampak postal drug človek. A ne more izbrisati preteklosti v sebi, zato se odloči, da se bo vrnil domov.
00.00 PETER’S POP SHOW
TV ZAGREB
8.35 Poročila — 8.40 Prihod dedka Mraza — 9.10 Novoletni otroški TV program ■IRT — 12.15 Dunaj: Novoletni koncert
— 13.35 Smučarski skoki — 15.30 Ovčar (ameriški film) — 17.00 Dnevnik — 17.15 Zakon v Los Angelesu — 18.06 Kvizoteka —19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabava vas 7 mladih
— 21.05 Danes skupaj — 22.30 Dnevnik
— 22.50 Večer na Kopaoniku.
SOBOTA, 2.1.
7.35 — 02.00 TELETEKST
7.50 VIDEO STRANI
8.05 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE
8.20 UTONILO JE SONCE
8.50 RADOVEDNI TAČEK
9.05 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
9.10 KONCERT ZA UNICEF
10.10 RUMENKO NA KITAJSKEM, film
11.25 BALETNA SUITA
11.40 ČAROBNA MITNICA, ameriški
risani film
13.20 IZ NOVOLETNIH SPOREDOV
16.00 MOJ BRAT TOM, 3. del nadaljevanke
16.45 ŠPORT V LETU 1987
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 KNJIGA
19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 POJMO V DEŽJU, ameriški film 22.46 VRNITEV V PARADIŽ, 10. del nadaljevanke
23.30 IZ SILVESTRSKEGA PROGRAMA TV KOPER IN TV SKOPJE 01.45 VIDEO STRANI
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Hit parada — 9.15 Zabavno propagandna oddaja — 10.00 Novoletni tobogan — 11.00 Zabavno propagandna oddaja — 12.30 Novoletni program TV Zagreb — 17.30 Koncert iz dvorane Lisinski — 18.15 Svet v letu 1987 — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.15 Zabava vas — 21.30 Ljubimec velikega stila (angleški film) — 23.05 Dnevnik — 23.15. Rock odeon — 00.25 Heroji in pomočniki (film)
NEDELJA, 3.1.
7.00 — 23.35 TELETEKST 7.15 VIDEO STRANI
7.30 ŽIVŽAV
8.35 SUPER STARA MAMA, ponovitev 10. dela
9.00 HUGO, POVODNI KONJ, ameriški mladinski film
10.30 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 10. dela
11.20 DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI KVINTET
11.50 KMETIJSKA ODDAJA 12.55 Innsbruck: SMUČARSKI SKOKI
16.10 VIDEO STRANI
16.25 MOJ BRAT TOM, 4., zadnji del
nadaljevanke
17.15 BILA SEM NEVESTA PO POŠTI, ameriški film 18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 NAJ 87 19.24 ZRNO, URA 19.30 DNEVNIK
20.05 VUK KARADŽIČ, 9. del nadaljevanke
21.05 ZDRAVO
22.35 SVET V LETU 1987 23.20 VIDEO STRANI
PONEDELJEK, 4.1.
9.45 VIDEO STRANI MOZAIK
10.00 ČAROBNA GORA, ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke
11.40 VIDEOSTRANI
17.00 — 22.50 TELETEKST
17.15 VIDEOSTRANI
17.30 RADOVEDNI TAČEK
17.45 SOBA 405, otroška serija
18.15 KRAIGHERJEVI NAGRAJENCI
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 MISTRALOVA HČI, ameriško-francoska nadaljevanka Nadaljevanka je nastala po veliki
knjižni uspešnici Judith Krantz, dogajanje pa se odvija od dvajsetih let v Parizu, med obema vojnama v Provansi, po vojni v New Yorku in nazadnje spet v Franciji. Mlada Maggy je pobegnila od staršev, ki so jo silili v prezgodnji zakon. V Parizu omahuje med vabljivo pregrešnostjo in svojo poštenostjo. Sreča revnega slikarja Mistrala, zaljubita se, a za slikarja se začne zanimati tudi bogata Američanka Kate, ki priredi razstavo njegovih del in potrga vezi med njim in Maggy. Ta sreča bogatega Američana in prijateljica ji svetuje, naj pozabi Mistrala in začne novo življenje. Nadaljevanka ima osem delov.
21.10 DINAR 21.50 DNEVNIK
22.05 PRESEJ POŽELENJE, glasbeno-
plesna oddaja
22.35 VIDEO STRANI
TOREK, 5.1.
9.45 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.00 ANGLEŠČINA XXX
11.35 VIDEOSTRANI
16.00 — 23.45 TELETEKST
16.30 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.35 STRUDIO JE VAŠ
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 ZADNJA ZGODBA, drama TV Beograd
21.40 OSMI DAN, oddaja o kulturi
22.25 DNEVNIK
22.40 VIDEO GODBA
23.25 VIDEO STRANI OPOMBA:
9.55 Megeve: VELESLALOM (Ž)
Bad Wiesse: SLALOM (M)
DRUGA TV MREŽA
18.00 Angleščina XXX—18.30 Mostovi — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mestni muzej Ljubljana — 20.45 Žrebanje lota — 21.00 Zabavni torek — 22.30 Izobraževalna oddaja
SREDA, 6.1.
9.55 VIDEO STRANI MOZAIK
10.10 ZADNJA ZGODBA, ponovitev drame
11.40 ODDAJA O KULTURI 12.20 MOSTOVI
12.55 Bischofshofen: SMUČARSKI SKOKI prenos
15.15 — 22.55 TELETEKST 15.30 VIDEO STRANI 15.45 MOZAIK,, ponovitev
16.55 ANGLEŠČINA XXX
17.25 OBLAČEK POHAJAČEK, 1. del
17.40 OSTRŽEK, predstava SNG, l. del
18.15 NADARJENI OTROCI: BACH IN TAE KWON-DO, poljudnoznanstvena serija
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 FILM TEDNA: PASJE POPOLDNE, ameriški film
Glavni junak Sonny ima hkrati družino in homoseksualnega prijatelja, ki bi hotel spremeniti spol. Za to je potreben denar'in prav banka je tista institucija, kjer ga lahko dobiš tudi brez čekovne knjižice, če imaš v roki primeren argument, na jrimer revolver... Film je režiral Sidney Lumet, dobil je oskarja za scenarij in je bil leta 1975 eden najboljših filmov v Ameriki.
22.05 MALI KONCERT: Mojca Zlobko, harfa
22.25 DNEVNIK 22.40 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 7.1.
9.45 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.00 DVOJNO ŽIVLJENJE MATIJE PASCALA, ponovitev italijanskega filma
13.25 VIDEOSTRANI 15.55 — 00.30 TELETEKST 16.10 VIDEOSTRANI
16.25 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA 18.15 SLOVENSKI UUDSKI PLESI: KOROŠKA
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK
21.10 ČAROBNA GORA, 2. del nemške
nadaljevanke
22.55 DNEVNIK
WAi
. ....
Delegacija delavcev v svetu šole razpisuje prosta opravila in naloge:
- KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV IN MATERIALNI KNJIGOVODJA, BLAGAJNIK za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo, nastop del 1.2.1988.
Pogoji za zasedbo del in nalog:
— ekonomska srednja šola ter 2 leti delovnih izkušenj ali
— administrativna srednja šola ter 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na OŠ Baza 20, Dol. Toplice. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
942/52-87
OSNOVNA ŠOLA MILKA ŠOBAR—NATAŠA NOVO MESTO, Šmihel 2
objavlja prosta dela in naloge TAJNICE
za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesecev
Usposobljenost za delo: V. stopnja, administrativna ali ekonomska smer z 1 — 2 leti delovnih izkušenj.
Lastnoročne pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
943/52-87
DINOS LJUBLJANA
TOZD Priprava odpadnih surovin
Ljubljana, Titova 118
Odbor za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge na delovni enoti BREŽICE,
Cesta bratov Cerjak 38:
1- voznik vozila z dvigalom
Pogoji: poklicna šola za voznike tovornih vozil, 2- ali 3-letna poklicna šola kovinske smeri in izpit za voznika motornih vozil, 6 mesecev delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo.
2. strojnik na stiskalnici
Pogoji: 2- ali 3-letna poklicna šola kovinarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos-TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, v 15 dneh po.objavi.
939/52-87
SAPRAMIŠKA V ČRNOMLJU
Ljubljansko lutkovno gledališče je nastopilo v Črnomlju s Sapramiško. Predstave so,si ogledali nižji razredi osnovnih šol Črnomelj, Stari trg, Semič, Dragatuš in Vinica ter otroci obeh črnomaljskih vrtcev, vendar smo se radi pritihotapili v šolsko jedilnico tudi učenci višjih razredov. Kako tudi ne, saj jejedilnica postala pravcato gledališče z zelo zanimivimi lutkami, sceno in glasbo.
TAJTANA ROŽIČ OŠ Mirana Jarca Črnomelj
igralci med nami
Pri nas je gostovala skupina — musi-cal Darko Kočevar, ki ga ustavljajo učenci OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja. Spretni napovedovalec nam je predstavil zimo in jesen, glavni igralki, nato še snežinke in dedka Mraza. Nastopajoči so se potrudili in predstavi sta uspeli. Ob množičnem aplavzu so se poslovili od nas in začeli svojo turnejo po Beli krajini.
VANJA MOVRIN OŠ Mirana Jarca Črnomelj
POROK MIRU
V saka država, ki si prizadeva za mir v sveju, ima svojo vojsko. Našo armado sestavljajo fantje, ki so pri vojakih, in pripadniki TO. Nekatere države imajo plačano vojsko, naša armada pa je res prava ljudska. Njen praznik smo proslavili na šoli tokrat malo drugače. Po krajšem kulturnem programu smo si ogledali filme o JLA, ki govorijo o vseh rodovih naše armade in so zlasti koristni za učence 8. razreda pred izbiro poklica. Ta dan je res vredno proslaviti, saj je praznik naše armade, kije naš ponos, naša moč in porok miru.
MATEJA ZALOKAR novin. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica
KVIZ S ŠIFRERJEM
Artičani smo osvojili prvo mesto med 5. in 6. razredi na medobčinskem kvizu Kaj veš o prometu, kije bil v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Med sedmo- in osmošolci so bili najboljši Sevničani, med srednješolci učenci iz Krškega. Prireditev je popestril Andrej Šifrer s svojimi zabavnimi pesmicami.
ANDREJA PINTERIČ novinarski krožek OŠ Artiče
V SPOMIN
1. januarja bo eno leto, odkar nas je nepričakovano med opravljanjem nalog za varnost drugih zapustil
IRFET
HOZDIČ
miličnik Postaje prometne milice Novo mesto
Danila Bučarja 26, Novo mesto
Težko verjamemo, da te ni, tvoj obraz je živ med nami, a le tvoj prerani grob je priča, da si se za vedno poslovil od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem mnogo mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi
C-
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stri in tast
JOŽE PRIMC
Sr. Globodol
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, podaijene vence, cvetje in izrečeno sožaljp ter spremstvo na zadnji poti. Hvala DO PIONIR TOZD MKI, ZTO TOZD za vleko in TOZD PROMET, NOVOTEKS TOZD TKALNICA, KRKA TOZD ZDRAVILA — Še posebno se zahvaljujemo govorniku Ivanu, gasilcem, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi, ki se ga spominjajo
V SPOMIN
29. decembra je minilo žalostno leto, kar nas je zapustila naša draga
NADA JUG
iz Sevnice
Vsem, ki se je spominjate in ji prinašate cvetje in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJENI
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi čas, nihče!
V SPOMIN
17. decembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi ata
FRANC NOVAK
iz Vrhtrebnjega
Hvala vsem, ki ga hranite v spominu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
VSI NJEGOVI •
M
‘bobut^JokjOštuda/
Ugodno, če ne bo rdečih številk
Novomeški ozdi po vrsti ugotavljajo bistveno poslabšanje pogojev in rezultatov gospodarjenja po sprejetju zadnjega protiinflacijskega programa_
SAHOVSKO
PRVENSTVO
Šahovski klub Trebnje in ŠŠD Mokronog sta v osnovni šoli Mokronog organizirala občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo za posameznike, ki se ga je udeležilo 36 pionirjev in pionirk. Najbolj izenačeni boji so bili v kategoriji starejših pionirjev, kjer so prvi trije dobili enako število točk. Najboljši v posameznih skupinah bodo sodelovali na regijskem prvenstvu.
JOŽE HOČEVAR
ČAROBNI KULTURNI DAN
Čarodej Mister Lee iz Pirana nam je pokazal odlične čarovniške trike. Obiskal nas je 15. decembra, ko smo imeli na šoli kulturni dan in smo učenci posameznih razredov 'ilustrirali znane pravljice, risali čarodeje med nastopom in pripravljali odrsko sceno. Tega dne smo namreč učenci dramatizirali pravljico, bajko in Tavčarjevo Visoško kroniko. Kulturni dan nam je bil všeč, predvsem pa smo bili zadovoljni s čarovnikom.
SABINA VIDMAR literarni krožek OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
SPOMINI NA PRETEKLOST
Moja Afrika. Ta lepi film, kije prejel lani sedem oskarjev, sme si ogledali ob našem kulturnem dnevu. Tega dne smo odšli tudi v Dolenjski muzej spoznavat naše prednike. Spoznali smo zelo veliko stvari iz slovenske preteklosti, predvsem pa o zgodovini Dolenjske. Ta dan je bil res lep, saj nam je bilo naklonjeno tudi vreme.
MATJAŽ PUGEU,
VOJKO PEZDIRC, OŠ XII. SNOUB Novo mesto
PRVI PLESNI VENČEK
Zaključna plesna revija ob koncu plesnih vaj je bila za nas nekaj posebnega, zato smo posebno dekleta poskrbela za svoj videz. Strah pa nas je veeno spremljal do prvih plestnih korakov. Tekmovanje je potekalo v nadvse napetem vzdušju, saj so bili ocenjevalci zelo strogi. Bolj ko seje tekmovanje bližalo finalu, bolj je naraščala napetost. Mogoče je bila temu kriva tudi prisotnost staršev. Kljub temu je naša revija uspela in plesni učitelj Andrej Krajnc iz Novega mesta je bil zelo zadovoljen z našim znanjem.
MATEJA JANKOVIČ OŠ Artiče
V ZNAMENJU ENERGIJE
Na naravoslovnem dnevu smo proučevali energijo. Delali smo zanimive poskuse, ki so pokazali, da rabi vse energijo. Delali smo po skupinah in tako je uspelo tudi razvijanje fotogra-ma. Slike so bile čudovite in še vedno visijo na panoju. Takih dni si želimo še več
JANJA STROJIN, SAŠA MANCE, OŠ XII. SNOUB Novo mesto
ZANIMIV RAZGOVOR
Pri literarnem krožku nas je obiskala dijakinja pedagoške gimnazije iz Novega mesta, ki je pri nas na praksi. Na srečanju smo brali knjigo, ki jo piše vodja krožka, nato smo se pogovarjali o izdaji prve številke šolskega glasila. Naša gostja Irena, kije vse poslušala, je bila z našim delom zadovoljna.
Clanijit. krožka OŠ Globoko
ŠOLSKA NOVOLETNA PRODAJALNA
V okviru novoletnega obrtnega sejma, ki ga organizira Turistično društvo, letos prvič deluje naša šolska novoletna prodajalna. Tam učenci naše šole razstavljajo in prodajajo izdelke, narejene v tehničnem in ročnodelskem krožku. Ob obisku me je prijazno sprejela učenka osmega razreda, prodajalka izdelkov. Povedala je, da je največ zanimanja za vaze in prtičke in da znaša dnevni izkupiček 40.000 din, kar je za nas veliko, saj so izdelki po zelo ugodnih cenah.
ZDENKA SESKO _ novin. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica
dedek mraz za vse
Lepega in pričakovanj polnega pred-novolenega časa se veselimo mladi in starejši. Takrat pride dedek Mraz. Letos nas je obiskal na okrašenem tovornjaku. Z njim so se vozili čarovnik, snežinke, klovni in cofi. Po odhodu dedka Mraza so otroci dobili darila in si ogledali tudi lutkovno igroci o Alenki in rački, ki sojo pripravile vzgojiteljice VVZ. Tega dne smo mladi člani RK pridno raznašali pakete ostarelim in jim voščili srečno novo leto.
MOJCA BRULC OŠ Šentjernej
NOVO MESTO — Tudi v novomeški občini gospodarstvo ugotavlja, da so ukrepi zadnjega protiinflacijskega programa ZIS samo poslabšali gospodarske razmere in rezultate gospodarjenja. Ozdi te zadnje tedne ukrepajo, kjer še imajo kaj vpliva, da bi zagotovili kolikor toliko ugoden rezultat ob koncu leta.
Ocenjujejo, da bo rezultat ugoden, če v zaključnih računih ne bo rdečih številk. Za to pa bodo izkoristili vsa sredstva in vse notranje rezerve, in če se gospodarska politika ne bo bistveno spremenila — in ni videti, da bi bilo tako — bodo rezultati prvega tromesečja 1988 še slabši.
O negativnih posledicah v Krki in IMV smo že pisali. Iskra elementi-tozd Hipot Šentjernej sodi med uspešnejše v občini in panogi, je velik izvoznik na konvertibilno tržišče. Proizvodnjo v zadnjih letih povečuje za 13 do 29 odst., ustvarjala pa je 19- do 35-odstoten delež akumulacije vdohodku. Ob devet-
• Ob tako neprijetnih ugotovitvah je razumljiva nedavna pobuda zborov novomeške občinske skupščine skupščini SRS, da obravnava celovito poročilo o ugotovitvah in učinkih protiinflacijskega programa in da vse skupaj potem posreduje skupščini SFRJ. Upajmo, da bo tudi kaj zaleglo.
mesečju letos prvič ni imela sredstev za poslovni sklad, tudi zaradi vplivov novega obračunskega sistema, akumulacija je v dohodku padla na vsega 4 odst. Ceneje Hipot letos v povprečju povečal za 68,7 odst., v istem obdobju so cene vhodnih materialov iz domačega trga porasle za 111, ostali materialni stroški pa za 129 odst. Zadnji ukrepi ZIS so te cene in stroške povečali še za 28 odst., Hipotu pa preprečili dogovoijeni dvig cen za 45 odst. Devalvacija jim ob znižanju izvoznih spodbud tudi ne daje nič. V tozdu ocenjujejo, da bodo zaradi ukrepov zaključili leto s 730 milijoni dinaijev primanjkljaja, namesto z 250 milijoni dinarjev ostanka čistega dohodka.
V Novolesu, ki izvozi kar polovico proizvodnje, bi sama devalvacija dala 1,247 milijarde dinarjev mesečno. Toda 76 milijonov odnesejo manjše stimulacije, 500 milijonov povečani stroški, 300 milijonov zahtevano znižanje cen na domačem trgu. Neizpolnjena obljuba o spodbudah na neto devizni priliv iz dela izvoza v celotnem prihodku, pritiski surovinarjev na zviševanje cen tudi mimo legalnih oblik, blokade prodaje na domačem trgu pomenijo, da je končni seštevek le navidezno pozitiven. Primanjkljaj ob koncu leta bo treba pokrivati tudi iz zunanjih virov.
V Tovarni obutve izvozijo tretjino proizvodnje. Ugotavljajo, daje prodaja doma dohodkovno še vedno bolj zanimiva, če odmislijo zmanjševanje kupne moči in zapiranje trga. Pred letom so imeli na zalogi 30.000, sedaj imajo 70.000 parov obutve. Načrtujejo še precejšnje povečanje izvoza, čeprav bo uvoznik gotovo znižal cene za višino zadnje devalvacije pri nas. Pristajati morajo na sive cene dobaviteljev surovin in repromaterialov, povečujejo se tudi pritiski hiš, preko katerih izvažajo (Peko, Planika). Zaključek leta je negotov, še bolj začetek novega.
V Labodu bo negativen učinek povečanja vhodnih cen surovin in materialov, energije in transporta, ocenjujejo tudi, da bo povpraševanje po njihovih izdelkih padlo še za 30 odst. zaradi manjše kupne moči. Zaloge so sedaj zmanjšali z akcijskimi prodajami. Do-
POSNETKI
LESKOVŠKEGA
GRADU
LESKOVEC — Strokovnjaki že opravljajo katastrski posnetek lesko-vškega gTadu in grobnice Anastasiusa Griina, ki bo osnova z\ restavratorska dela. Ta naj bi se pričela spomladi, dela pa bo opravljal Restavratorski center Ljubljana. Pred kratkim so se lotili že tudi nekaterih povsem konkretnih del okoli grobnice A. Griina, tako da bo vsaj okolica polepšana do spomladi prihodnjega leta.
PREMAGANA
BREŽIŠKA
ZASPANOST
BREŽICE — Še pred tednom dni so se ljudje pritoževali nad pustim prednovoletnim videzom mesta, medtem pa so ga okinčali še bolj kot v nekdanjih dobrih časih. Za prodajo na stojnicah so se odzvali Slovin, Agraria, Posavje in zasebniki. Ponudba bi bila lahko še pestrejša, če se na prodajo ne bi spomnili tako pozno. Posavje je prepustilo 10 odst. izkupička od prodaje dijakom srednje šole, da si bodo laže plačali končni izlet. Ob popoldnevih, ko se začne program in so tudi ansambli, se na prireditvenem prostoru zbere staro in mlado. Tedaj vrvež sredi pisanih luči nič ne zaostaja za vzdušjem v drugih krajih. V otroških vrtcih, šolah in prosvetnih domovih se te dni po vsej občini vrstijo obiski dedka Mraza z obdaritvijo predšolskih otrok.
hodkovnega učinka teh ni, vanje so bili prisiljeni zaradi dragih obratnih sredstev. Ker so banke zadržavale plačila v tujino, so ob devalvaciji izgubili 110 milijonov dinarjev. Zaključek leta je negotov, vnaprej predvidevajo enak obseg proizvodnje in večji izvoz, čeprav pričakujejo v tujini zahteve po znižanju cen zaradi devalvacije.
Opekarno Zalog, ki že nekaj let izboljšuje poslovne rezultate, je letos že dvakrat prizadel ukrep vračanja cen, ob' tem pa vhodni stroški naraščajo. Zaradi dražje energije, ki pri njih predstavlja 65 odst. stroškov, proizvajajo dnevno okrog 2 milijona dinarjev izgube. Akumulacija jim naglo pada, razmere vodijp v izgubo. Pogoji poslovanja in rezultati so se po sprejetju ukrepov bistveno poslabšali tudi v Strešniku IGM Dobruška vas.
Z. L.-D.
ZBRANIH ZE 8,907.450 DIN
NOVO MESTO — V sklad /a drage11 medicinske instrumente pri OO RK Nevo. mesto so prispevali: občinski odbor Rdeče- 9! ga križa Novo mesto namesto novoletnih čestitk 20.000 din. Breda Bučar, Otočec 10, namesto novoletnih čestitk 25.00$ din. Srednja šola pedagoške in tehniški1 naravoslovne usmeritve Novo mesto namesto venca na grob pokojnega Viktorja Urbasa 35.000 din. Marija Sime, Dol. Straža 13,prispevek 10.000 din. Osnovna ' organizacija sindikata Splošne bolnice Novo mesto namesto venca na grob Viktorja Urbasa iz Cankarjeve 26 30.000 din, Do sedaj je bilo zbranih za atomski absor-ber 8.907.450 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
PROŠNJE IZ KNJIŽNICE
METLIKA — Metliška matična knjižnica nima avdiovizualnih pripomočkov, ki pa bi jih nujno potrebovala za svoje delo, tako za ure pravljic, predavanja, literarne večere in drugo. Potrebovali bi diaprojektor, radijski sprejemnik s kasetofonom, kinoprojektor, televizor z videorekorderjem. Denarja, ki ga dobijo od kulturne skupnosti, je še za nakup knjig premalo, zato so se s prošnjami za pomoč obrnili na metliške delovne in druge organizacije. V imenu svojih številnih članov, zlasti šolaijev in ostale mladine, upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa.
I 17
DOLENJSKI UST
št. 52 (2003) 31. decembra 1987
II TEM TCfllUII 1IAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI-V Itm I tUlMU VAO &ANIIVIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE_____________________________
tedenski koledar
Četrtek, 31. decembra — Silvester Petek, 1. januaija — Novo leto Sobota, 2. januaija — Genovefa Nedelja, 3. januaija — Angela Ponedeljek, 4. januaija Torek, 5. januaija — Simon Sreda, 6. januarja — Mojmir Četrtek, 7. januarja — Valentin
LUNINE MENE 4. januaija ob 2.40 — ščip
kino
BREŽICE: 3. (ob 18. in 20. uri) in 4. 1. (20. uri) ameriški akcijski film Striptiz smrti. 5. in 6. 1. (20. uri) ameriški vestern Sartana prosi za smrt.
ČRNOMELJ: 1. 1. (19. uri in 3. 1. (17. uri) angleška komedija Dogodo-viščine čistilcev oken. 3. 1. (20. uri)
stanovanja
MLADA DRUŽINA išče stanovanje, po možnosti v okolici Drske. Naslov v upravi lista. (6970-ST-52)
SOBO ali garsonjero išče dekle. Naslov v upravi lista. (6925-ST-52)
DVOSOBNO STANOVANJE z garažo prodam v Novem mestu. Informacije po 18. uri na telefon 24-666. (P52-2MO)
STANOVANJE v bližini Novega mesta oddam. Tel. 25-195. (6943-ST-52)
motorna vozila
PRODAM Z 750, letnik 1977, Z 750, letnik 1980, karambolirano, in živinsko prikolico. Rodine 12 a, Trebnje. (6937-MV-52)
GOLF JX star dve leti, prevoženih 22500 km, prodam. Telefon 26-348. (6919-MV-52)
DATSUN 1200, letnik 1972, registriran do 6. 12. 1988, prodam. Cena 1.200.000,— din. Branko Kovačevič, Prežihova 17/2, Brežice. (P52-1MO) CITROEN GS X 1200, letnik 1977, neregistriran, prodam. Branko Kovačevič, Prežihova 17/2, Brežice. (P52-1MO) ZASTAVO 750,1976, registrirano do februaija 1988, ugodno prodam. Barbič, Dol. Straža, tel. 85-331. (6934-MV-52) MOSKVIČ karavan v voznem stanju, -lahko tudi po delih, prodam. Ivan Rozman, Jordanka! 2, Mirna peč. (6935-MV-52)
Z101 comfort, obnovljeno, karambolirano, prodam. Alojz Janžek, Petelinjek 29, Novo mesto, tel. 25-309. (P52-12MO)
ZASTAVO 750,1964, registrirano do decembra 1988, prodam. Tel. 56-645. (6952-MV-52)
BMW 1600, metalno moder, garaži-ran, v odličnem stanju, prevoženih 36000 km, prodam. Edi Tomše, Krška vas 32 c, Brežice. (P52-9MO)
JUGO 45, oktober 1984, prodam. Šterk, Hladnikova 1 (Barve-laki). ((6963-MV-52)
LADO 1200 L, letnik 1979, ohranjeno, garažirano, prodam. Telefon (068) 22-748, popoldne. (6968-MV-52)
R 4, letnik 1978, prodam. Ogled v soboto od 12. do 15. ure pred hotelom Kan-dija — parkirni prostor. (6970-MV-52) RENAULT 6 in dele za zastavo 1300 prodam. Simič, Šegova 6/30, Novo mesto. (6949-MV-52)
126 P, letnik 1979, prenovljen motor, prodam za 100SM. Kastelic, Dolž69, tel. 43-728. (6951-MV-52)
PRODAM P-126, let. 79, obnovljen. Tel. 25-047.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Radomir Vujanič, Gorenja Straža 70. (6940-MV-52)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 22-994. (P52-6MO)
FORD dextra 34 KM, letnik 1970, ohranjen, ugodno prodam. Vogrinc, Kapele
ameriški ljubezenski film Mojepesmi in moje sanje. 5. l.vnemški erotični film Tisoč in ena noč Šeherezade. 7.1. ameriški spektakel Maska.
KRŠKO: l.in2.1.(18. uri)ameriški avanturistični film Bogastvo caija Salomona. 3.1. (18. uri) ameriški glasbeni film Najstnice. 4. 1. (20.) domača drama Angel varuh. 5. 1. (17. uri) risanke ter (20. uri) japonski fantastični film Vrnitev Godzile. 6. 1. (18. in 20. uri) hongkonški karate film Shaolin proti nindži. 7.1. (20. uri) ameriški fantastični film Eksperiment Philadelphia.
GABRJE: 3. 1. ameriška vojna komedija Nora invazija v Kalifornijo.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 1. do 3.1. ameriška komedija Policijska akademija. Od 4. do 6.1. italijanski ho-
ror Demoni. ________
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 30. 12. do 10. 1. (ob 16., 18.15, in ob 20.30) ameriški vojni film Platun — vod smrti.
39, 68258 Kapele, tel. 68-369 zvečer. (6942-MV-52)
prodam
PRODAM nov kasetofon z dvojno glavo. Tel. popoldne 26-945. (6957-52-PR)
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO,
novo, prodam. Tel. 27-445. (6991-52-PR)
PRODAM dve zimski gumi 14 z obroči za škodo. Jože Rupar, Goriška vas 7. (6959-PR-52)
UGODNO prodam dve leti staro kuhinjo Orhideja, zeleno. Tel. 45-369. (P52-10MO)
PRODAM kuhinjski kot, mizo in dva stola. Tel. 25-876. (6953-PR-52)
RABLJENO strešno opeko in kuep-persbusch s pečico prodam. Tel. (068) 26-435. (6954-PR-52)
PRODAM 6m3 suhih hrastovih plohov. Jože Rupar, Telčice 6, Škocjan. (6936-PR-52) x VELUR PLAŠČ številka 38, klasičen kroj, prodam. Cimprič, Šegova 6, Novo mesto, tel. 24-855. (6913-PR-52) PRIKOLICO, novo, prodam. Gornik, Mali Slatnik 12, tel. 27-445. (6913-PR-52)
VOZ (16 col) prodam. Mavsar, Mali Lipovec 6, Dvor. (6921-PR-52) UGODNO PRODAM TV Gorenje, barvni, tip 950 z upešanim ekranom, peč za centralno kuijavo ADANI-Italija (17.000 ccal), rabljeno. Telefon 27-250. (6924-PR-52)
PRODAM tri krave in krmo za svinje. Telefon 85-972. (6927-PR-52) PRODAM 5 let staro centralno peč »Feroterm« (30.000 kalorij) in 5 radiatorjev »Emoterm«. Oražnova 2, Kostanjevica. (6931-PR-52)
7001 kvalitetnega cvička prodam. Telefon 42-192. (6934-PR-52)
PRI Mimi peči prodam vino. T.el. (061) 59-815. (P52-4MO)
BARVNI TV Gorenje (ekran 67) prodam za 150.000 din. Ogled po 16. uri. Herma Vukoslavovič, Šegova 94, Novo mesto. (6939-PR-52)
DIATONIČNO harmoniko C, F, B, Es prodam ali zamenjam za Cis, Fis, H. Prodam bobne Trowa za činelami. Informacije zvečer na tel. 56-746. (6946-PR-52)
PRODAM 6 m3 suhih bukovih drv in menjam bika za mlado ali brejo kravo. Tel. 65-154. (6947-PR-52)
PRODAM dobro ohranjeno centralno peč na trdo in tekoče gorivo. Tel. (068) 21-089. (7/1-PR-88)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kršim, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), vomi urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer — r.—Budja, Anton -Dragaš, Milan
Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 2. polletje7.000din, za delovne in družbeneorganizacije22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 6.000 din, na prvi ali zadnji strani 12.000 din; za razpise, licitacije ipd. 6.500 din. Mali oglas do deset besed 3.000 din, vsaka nadaljnja beseda 300 din.
Marjan Legan (i (urednik Priloge J, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budji Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-č
linja i
NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
son 539 prodam. Golob, Gor. Lakovnice 5, Novo mesto. (6912-KS-52) TRAKTOR John-Deere-Lanc (25 KM) prodam. Tomažin, Gorenja vas 11, Leskovec pri Krškem, popoldne.
16929-KS-52)	____
TRAKTOR IMT 560 prodam. Telefon 65-255. (6944-KS-52)
TRAKTOR Ajhar (19 KM) z manjšo okvaro motorja, nov voz (16 col), motor trobrzinec, VW 1200, letnik 1975, Zbure 4, Šmaiješke Toplice. (6960-KS-52) TRAKTOR Kramer (18 KM) s kosilnico prodam. Franc Kuzma, Dol. Prekopa 51, Kostanjevica. (P52-11MO)
kupim
KUPIM motor za ŠKODO 110. Tel. 25-115. (6973-KU-52)
posest
PARCELO, 25 arov, 300 trt in prostor za sadni vrt, prodam, na Vinjem vrhu. Tel. 22-831, zvečer od 19. do 21. ure. (6961-PO-52)
PRODAM parcelo cca 14 a v Ramenski gori na sončni legi. Inf. 21-570, Ljubi (v četrtek in ponedeljek). (P52-13MO) PRODAM parcelo (80 arov) s staro hišo v Pečicah, primerno za vinograd. Informacije po 19. uri na telefon (063) 781-036. (P52-8MO)
V SEVNICI prodam nad bazenom na izjemno sončni in razgledni legi 1400 m2 zemlje. Možna pridobitev soglasja za gradnjo. Interesenti naj pokličejo na telefon (063) 856-494 vsak dan po 18. uri. (P52-5MO)
razno
V NOVEM MESTU ali bližnji okolici kupim ali najamem manjši prostor za opravljanje gostinske dejavnosti. Ponudbe pod šifro: »GOSTINSKI OBJEKT«. (6932-RA-52)
kmetijski stroji
TRAKTOR Štore 402 super s kabino, letnik 1982, 800 delovnih ur, prodam. Roman Beuc, Kostanjek 17,68272 Zdole. (6920-KS-52)
TRAKTORSKO KABINO za fergu-
preklici
JOŽE KAFERLE se opravičuje ANTONU ROGLJU za žaljive besede, kijih je izrekel 11.6.1987 v gostilni Zore v Starem trgu pri Trebnjem. (P52-7MO) Podpisani Kristina VIDMAR, Marjan OSOLNIK, Anton MRVAR, Alojz POČRVINA, Jože LAVRIČ, Jože PAPEŽ, Zdenko DULAR, Franc AVBAR in Martin PAVLIN prepovedujemo vožnjo in prehod po naši služnosti poti na Straški gori Kostji Virantu, Žanu Mikoliču in ostalim, ki nimajo služnostne pravice na tej poti. V nasprotnem primeru jih bomo prisiljeni sodno preganjati. (6959-PRE;52) JOŽE RUPAR, Goriška vas 7, Škocjan, opozarjam osebo, kije vzela kolo od nakladalke pod kozolcem, naj ga vme, ker je bila opazovana. (6859-PRE-52)
obvestila
POPRAVILO skrinj, hladilnikov in pralnih strojev. Kastelic, H. Slaka 13, Trebnje, tel. 44-940 od 7. do 9. ure ali 44-140 ves dan. (6636-OB-49)
KANDY SERVIS Janez Močnik, K Roku 17, tel. 22-668. (P42-23MO) KMETOVALCI, POZOR! Popravljamo vseh vrst traktorje, kosilnice, mo-tokultivatoije in druge kmetijske stroje. Pridemo na dom. Naročila na telefon (061) 647-155, vsak dan med 16. in 20. uro. (P 50-11MO)
CENJENE STRANKE obveščamo, da sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Že v januarju bomo imeli bele težke grahaste in rjave piščance — nesni-ce. Naročate lahko v Cegelnici 20 ali v Muzejski 3 v Novem mestu. Informacije po telefonu 23-385. (ček-OB-51) VODNO INSTALATERSTVO — Delam hitro in kvalitetno! Telefon (068) 67-085, Mario Valek, Sela 110, 68257 Dobova. (P51-7MO)
ALARMNE NAPRAVE za zaščito stanovanjskih in poslovnih prostorov izdelujemo in montiramo. Tel. (068) 23-918. (P51-40MO)
OPRAVIČILO
V zahvali za VLADIMIRJEM FORŠKOM je pomotoma izpadlo: »Žalujoči: VSI NJEGOVI« —: Se opravičujemo!
TURIZMU VEČ PROSTORA
ČATEŽ OB SAVI — V tozdu Terme načrtujejo širjenje kampa in gradnjo počitniških hiš, zato so na seji občinske skupščine 24. decembra predlagali spremembo srednjeročnega plana za območje toplic. V zdravilišču imajo še več drugih načrtov,.Med njimi je prenova hotela Toplice in graditev novega slogovno podobnega objekta, gradnja podstrešnih sob v hotelu Terme, gradnja zunanjega bazena za hotelske goste in zidava novega hotela.
Kolikšna čreda bi bila prava?
Različna mnenja o zaščiti suhokrajinskih njiv pred divjadjo
Jasno je, da na njivah v Suhi krajini pospravlja letino razen kmetov še divjad, zlasti divji prašiči, ki po nekaterih ocenah povzročajo prek tri četrtine vse škode na pridelkih. Očitno je še nejasno, kako se lotiti stvari, da bi na njivah kaj ostalo in da bi preživela tudi divjad.
Blizu si ne dajo niti lovci niti kmetje. Prvi se strinjajo, da se življenjski prostor divjadi v Suhi krajini zaradi sodobnejšega načina obdelave zemlje in gospodarjenja z gozdovi zožuje, medtem ko drugi, upoštevajoč dejstvo, da se razrašča gozd po obdelovalnih površinah, trdijo ravno nasprotno. Eni in drugi so si edini v zahtevi, da je treba njive ograditi, vendar je videti, da bi oboji rajši videli, da ograjevanje ne bi padlo na njihova pleča. Eden oddeleg—tov v novomeški občinski skupščini je pred časom dejal, naj delajo ograjo tisti, ki gospodarijo z divjadjo, da bi kmetje lahko v miru gospodarili z zemljo. Alije delegat povedal vse? Najbrž ne, če drži ugotovitev novomeškega občinskega komiteja za družbeni razvoj, da so vaščani na Prevolah podirali ograjo, ki so jo postavili lovci
Lovci imajo namreč na skrbi ograjevanje — vsaj za Ratje in Lopato je to natančno določeno, podatki pa govorijo enako za druga suhokranjska območja — naloga lovcev je tudi obnova električnih pastirjev po iztek— amortizacijske dobe, medtem ko naj bi ograjo sproti vzdrževali krajani sami Kaže, da ni čisto tako.
Če manjka denarja, in to za lovske družine velja, naj bi ga v bodoče zbirali v solidarnostnem skladu lovskih družin v občini Novo mesto in Kočevje. Očitno to ne bo dovolj, saj nekateri predlagajo, naj bi se v družbi vendarle odločili, ali je Suha krajina rezervat za divjad ali za ljudi
Ljudi je tam že malo, divjadi je očitno veliko in preveč. In kdo zna ta hip določiti, kolikšna čreda prašičev bi ustrezala Suhi krajini, sprašujejo nekateri
L. M.
RADA BEREM DOLENJSKI LIST
Zelo težko čakam četrtek, da pride časopis. Nikakor se ne strinjam s tovarišem iz Kanade, ki se v eni od prejšnjih številk pritožuje nad vašim listom. Ne strinjam se z njim in mu svetujem, naj obrne list, če mu ni kaj všeč. Sama v Dolenjskem listu ne pogrešam ničesar in sem z njim zelo zadovoljna, tako da bi ga kar pogrešala. Naj ob koncu pisanja zaželim srečno in zdravo novo leto 1988 uredništvu in bralcem našega lista, posebno tistim iz okolice Bučke in Stopnega.
MARTINA KAMNEMOVIČ Javoije 2 Šmartno pri Litiji
NAROČILA za nesnice HISEX-ISAB-BOWN, stare dva meseca, in bele težke, ki bodo v prodaji od 1„0. 2. sprejemam, na naslov: Klanjščak, Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice. (6958-OB-52)
čestitke
MARJANI in VLADU MATKOVIČ iz Dragatuša čestitajo ob rojstvu sina ra' sorodniki in prijatelji
Kam na stara leta...
Pritisk občanov za sprejem v domsko oskrbo narašča — Brežice so starajoča se občina
BREŽICE — Prebivalstvo se stara. Izumira zlasti hribovski živelj. Torej so Brežice stara občina, katere gospodarska nemoč mlade še naprej spodbuja, da odhajajo s trebuhom za kruhom daleč od doma. Toda nekdo mora poskrbeti tudi za ljudi, ki ostanejo sami brez najosnovnejše pomoči, če jim zdravje dokončno odpove. Vedno več je takih, ki upajo, da jih bodo takrat sprejeli v domu upokojencev. Vendar mnogi zaman čakajo na prostor v njem. Premajhen je in ne more sprejeti vseh, ki bi radi miren kotiček s postrežbo v zadnjih letih življenja. Dokler so ljudje pri močeh, nikamor ne silijo, vsakomur je doma dosti lepše, toda potem, ko opešajo, nujno potrebujejo tujo pomoč.
V brežiški občini je trenutno 3251 prebivalcev, ki so stari nad 65 let, v domu upokojencev pa je samo 120 postelj in 43 v domu počitka na Impoljci. Domskega varstva je deležnih 4,9 odst. ostarelih.
Ta odstotek se bo še zmanjšal, ko bodo občine izgubile pravico do postelj v Impoljci. Tamkajšnji dom bodo namreč spremenili v posebni zavod, to pa Brežičane napeljuje na misel o osamosvojitvi doma upoko-
jencev in dograditev izgubljenih mest. Računajo, da bi sezidali nov trakt za 40 oskrbovancev. Za potrebe starajočega se prebivalstva to ne bo zadostovalo, nekaj novih zmožnosti pa le sprošča.
Dom upokojencev ob sedanjem številu postelj kljub polni zasedenosti nima možnosti za ekonomsko osamosvojitev. Ob malone enaki režiji bi mu to zlahka uspelo po dograditvi. Potem bi laže razvil tudi druge oblike družbene skrbi za ostarele in sčasoma postal družabno središče za upokojence, vsaj za tiste, ki živijo v neposredni bližini ali pa celo v sosednji zgradbi z upokojenskimi stanovanji. Zgradili so jih že zadnji hip iz sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Škoda, da jih niso mogli urediti več, kajti do preloma stoletja se bo pritisk na stanovanja in domska oskrbo močno povečal.
Upokojenci opozarjajo, naj družbena skupnost ne miži pred neizogibnimi dejstvi, zato se v regiji ne bi smeli slepiti s tem, da staji na voljo še domova v Impoljci in na Loki, če ju zasedajo pretežno ljudje z drugih območij. Po podatkih občinske skupnosti socialnega varstva je v njih samo polovico njihovih oskrbovancev iz Posavja.
J. T.
NOVOLETNA ČESTITKA
Društvo upokojencev Trebnje želi zdravo, srečno in uspešno 1988. leto svojim članom, vsem delovnim ljudem in občanom. Posebne čestitke in najlepše želje pa članom društva upokojencev, ki so dopolnili nad 80 let starosti.
Izvršni odbor DU Trebnje
ZAHVALA
NOVO MESTO — Izvršni odbor Društva invalidov Novo mesto se toplo zahvaljuje Fotokopirnici Nace iz Novega mesta za finančna sredstva, ki jih je podarila društvu namesto novoletnih voščilnic.
PRIZNANJE ZA ROTOCEL
KRŠKO — Ob tridesetletnici tekmovanja »Pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije« so bila v Beogradu podeljena priznanja in plakete najboljšim jugoslovanskim radioklubom. Krški radioklub Rotocel, katerega pokroviteljica je T ovama celuloze in papitja Djuro Salaj, seje v končni razvrstitvi tekomo-vanja odlično odrezal: med več kot 80 klubi iz vse Jugoslavije je zasedel drugo mesto. Priznanje in plaketo je krškim radioamaterjem v imenu zveznega sekretariata za ljudsko obrambo podelil generalmajor Vladimir Djurovič. Priznanja je v imenu kluba sprejel Boško Karabaš.
ŽELEZNICA MED NAGRAJENCI
LJUBLJANA — Vojaška delegacija pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana, poseben organ JLA s stalnim sedežem v ljubljanskejn Železniškem gospodarstvu, drugih ŽTP in skupnosti JŽ, je prejela ob letošnjem dnevu JLA, tokrat že drugič zapored malo plaketo JLA. To visoko priznanje je vojaški organ v okviru železnice prejel za doseženo prvo mesto na tekmovanju vseh vojaških delegacij v celotni mreži Jugoslovanskih železnic, ki ga organizira prometna uprava zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Ob dnevu JLA so izročili priznanja še posameznikom in nekaterim železniškim kolektivom.
V SKLOPU OBČINSKE UPRAVE BO NAJCENEJE
BREŽICE — V četretek, 31. decembra, je zadnji zakonsko določeni rok za ustanavljanje upravnih organizacij za urbanistično načrtovanje. O tem odločajo občinske skupščine. V Posavju so imeli dve možnosti. Po prvi naj bi bila to regijska organizacija, po drugi občinska. Za regijsko je izvršni svet menil, da bi bila strokovno ustreznejša, ker bi lahko zaposlovala specializirane kadre, vendar bi bila taka oblika dražja.
POKROVITELJEV DEDEK MRAZ NA SUHORJU
SUHOR — V torek, 22. decembra, je šolarje s suhorske šole obiskal dedek Mraz iz Jugotekstila-Impexa. Tokrat je dedek Mraz zglednega pokrovitelja že sedemindvajsetič po vrsti obdaril suhorske šolarje. Vsak od 55 otrok je dobil ličen pulover in seveda sladkarije. Ob 35-letnici te ljubljanske delovne organizacije so suhorski šolarji pripravili točko za kulturni program; zaplesali so splet belokranjskih plesov ob spremljavi metliških tamburašev ter pripravili stare belokranjske zbadljivke. Ob tej priložnosti je Jugotekstil-Impex suhorski šoli podaril 750 tisočakov.
POSTAVLJAJO NOV DALJNOVOD
JUGORJE — Delavci novomeškega Elektra so že opravili večino del pri napeljavi novega električnega daljnovoda od Gabrja do Jugorja. Na blizu 1.500 metrov dolgem daljnovodu so že postavili transformatorsko postajo in večino drogov, tako da bi dela lahko zaključili ob ugodnem vremenu v dobrem tednu dni. Z novo napeljavo, vredno blizu 40 milijonov dinarjev, bodo precej izboljšali preskrbo z elektriko na Jugorju in okolici.
PADEC
BREZPOSELNOSTI
RIBNICA — V ribniški občinski skupnosti za zaposlovanje je bilo v letošnjem oktobru prijavljenih 64 iskalcev zaposlitve. Od teh jih je bilo 30 mlajših od 26 let, prevladovale so ženske, kijih je bilo 37. 15 občanov od omenjenhih 64 bo iz različnih vzrokov težje našlo delo. Ocenjujejo, da je med vsemi, ki nimajo zaposlitve in iščejo delo na skupnosti za zaposlovanje, le 46 aktivnih iskalcev zaposlitve. Sicer ugotavljajo za ribniško občino, kije imela s 4510 zaposlenimi 2 odst. več delavcev kot ob koncu leta 1986, upadanje brezposelnosti. Največ pa se zaposlujejo novi delavci z nizko izobrazbo.
Kako se počasi vlak mi porniče.
Domov, domov srce hrepeni, božični večer!
Družinica kliče, vse ljube bom videl, srečne oči!
Vlak iz Ljubljane v južno stran se porniče, z njim v zemljo domačo truplo mlado.
Ljubezen za njim žaluje in kliče:
»Stvarnik sprejmi Te Peter!« Oj bridko slovo!
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 48. letu zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, stric,
zet in svak
PETER BRULC
upokojeni poslovodja Šukljetova 6, Novo mesto
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, vsestransko pomagali, darovali cvetje m vence ter pokojnega v tako velikem številu spremili do preranega groba. Zahvala ZD Novo mesto, posebno dr. Mijočevi, sestri Mariji, patronažni sestri Majdi, zdravnikom, ki so ga obiskovali na domu, zdravnikom in sestram hematološkega oddelka UKC Ljubljana, reševalni postaji Novo mesto in Ljubljana za številne prevoze in vso pomoč, Dijaškemu domu Majde Sile Novo mesto, DO IMV Tovarni prikolic šoli SŠTZU-2 a., lesne, Kurivoprodaji, nekdanjim sodelavcem blagovnice Žabja vas, sošolcem in predavateljem poslovodske šole, tovarni zdravil Krka, pevcem in gospodu župniku za globoke besede slovesa in opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala.
Vsi njegovi Novo mesto, 23. decembra 1987
Dragi oče, lepo je bilo s Tabo živeti, vse bi dali, če še enkrat v Tvoje oči mogli bi zreti Kjerkoli po svetu si hodil, naš dragi oče, smeh, srečo in ljubezen si delil, do zadnjih izdihljajev si bil vesel, za nas si skrbel in držal si pesti, na žalost pa smrt premagala Tvoje je moči
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JULU MOVERN
iz Praprota pri Semiču
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi DO Iskra Semič, GD in ZB Stranska vas, govornikoma, pevcem iz Metlike in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Dragi ata, lepo je bilo s Tabo živeti, vse bi bilo, če še enkrat v Tvoje oči mogli bi zreti Kjerkoli si po svetu hodil, naš dragi ata, smeh, srečo in ljubezen si ljudem delil Do zadnjih izdihljajev si bil vesel, za nas si skrbel in držal si pesti na žalost pa bolezen premagala Tvoje je moči
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, ata, stari ata, dedek, brat in
stric
JOŽE PAŠIČ
s Sel 13 pri Jugorju
Iskreno se zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našega ata spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni GD Jugoije, ZB Jugorje, Društvu upokojencev Metlika, Društvu invalidov Metlika, Cestnemu podjetju-TOZD Črnomelj, vrtcu Metlika, Iskra Kranj in pevcem iz Stopič. Posebno zahvalo smo dolžni govorniku pred domačo hišo Janku Klemenčiču, govorniku Marku Stubljaiju za besede pri odprtem grobu, župniku pa za opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rezka, sin Mirko z družino, hčerke A.iica in Rozalija z družinami, družina Durič, brat Lojze in teta Neža z družino, vnuki in pravnuki
Sela, 24. decembra 1987
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje,
draga mama,
tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 78. letu starosti je po dolgotrajni in težki bolezni dotrpela naša draga mama, stara mama in prababica
URŠKA
JURŠIČ
roj. LOJK
z Dolža 31
Iskreno se zahvaljujemo za vsakršno pomoč in darovano cvetje sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, trgovini Novotehna, zdravniškemu osebju pljučnega oddelka v Novem mestu in gospodu župniku iz Stopič za ganljive in tolažilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
V zaton se sonce niža, hiti hiti na moč
in meni nagla bliža se mrak, večer in noč.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
ALOJZIJA
KUTNAR
roj. ČOŽ
iz Šentruperta 6
Najlepša hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in pospremili pokojno na njeni zadnji poti.
Žalujoči
:i: vsi njeni
Če bi solza koga obudila, tebe, draga mama, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila naša draga mama
VLASTA
HOČEVAR
iz Stopnega 1 pri Bučki
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se ZB iz Škocjana in Bučke ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
Mama, trpela sl trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala.
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, en up nas še krepi da srečamo se v večnosti
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE ŠENICA
roj. KOBE-
s Sel pri Dolenjskih Toplicah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, za darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovnikoma in cerkvenemu pevskemu zboru, kuhinji zdravilišča Dolenjske Toplice in Viktoiju Ferku.
Žalujoči: hčerka Anica z družino, brat Alojz z družino in brat Janez ter ostalo sorodstvo
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica teta in tašča
AMALIJA RADELJ
roj. GOSPODARIC
iz Trebnjega
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih in bolečih trenutkih z nami sočustvovali, nam pomagali, darovali vence in cvetje, se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Vilfanovi za skrb in trud v času bolezni, pevcem za zapete žalosti-nke in župniku za opravljeni obred. Še posebej se toplo zahvaljujemo Gasilskemu društvu Ponikve za lepo organiziran pogreb, Ani Pungartnik in družini Trontelj pa za nesebično pomoč.
Sin Lojze in hčere Cveta, Malči in Siva z družinami
Zemljo si ljubila, vedno si po njej hodila, a, mama, ti nisi verjela, da te ona bo zakrila.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
ANTONIJA RUS
iz Golobinjka
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala DO PTT, Pionir tozd MKI, ME-EI ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric
JOŽE MURN
iz Podturna 66 pri Dol. Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našega očeta pospremili na zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo Gozdarstvu Podturn TOZD Gradnje in SZDL Dolenjske Toplice. Zahvala tudi ZD Novo mesto, sestri Erni, sosedoma Zori in Jožici ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
KATARINE
ŠKOF
s Sel pri Jugoiju
Se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje, obema govornicama, pogrebnikom, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Naša srčna zahvala vsem, ki ste v njen spomin darovali za sv. maše in humane namene.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANA SELAK
iz Dolenje vasi 1, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Kolinski z Mirne, duhovniku za lepo opravljeni obred in govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
POVEZAVA MED TRUPOM IN GLAVO/KRZNARSKA PRIPRAVA
POSTOPEK/
PERZ.
KRALJ
AVT. OZNAKA NEMCUE /OSNOVA
POBIRALEC
DACA
SAMOSPEV
BELfi.
TERME
DOLENJSKI
UST
NOSNIK
KEM. SIMBOL ZA ŽVE-PLO/ZNAM-KA OSEBNIH RAČUNALNIKOV
REŠEVALNI
ČOLN
FILM.
IGRALEC
SHARIF
DEL
TELESA
SARENICA V OČESU
PREDSTOJNIK FAKULTETE
REVŠČINA
VEČJA
SKLADBA
OBER/RAZ-
KAZOVANJE
ZARADI
OBČUDOVA-
VRH NAD
REKO/JUGO-
SLOVANSKI
AEROTRAN-
SPORT
SPREMINJA-
STATKAM-
NA/OBENT.
SLAŠČICA
ZAVIRALNA
VERIGA/ POKRAJINSKI KOMITE
ODJEMALEC
JUNAK
VITEŠKIH
ROMANOV
KIT. UTEl MERA/ POKOL
HIŠNI
VARUH
KEM. SIMBOL ZA FOSFOR/GR. B06 LJUBEZNI
SUKANEC
AVSTR.
BRALKA
IKATHE)
CERKVENI ZBOR/ SKAND. BOG VETRA
PREDNJI DEL VRATU
OOETEV
SEVAM.
DIHUR/
NARAMNIK
ZBIRALEC
METULJEV
REKA NA PELOPONEZU
PLES/
VR8TA
KAČE
6L MESTO JEMENA/ gledauSki REKVIZIT
TRAVNIŠKA
ZORAVILNA
RASTLINA
K02NATA
OBUTEV
KEM SIMBOL ZA ALUMINU
STROKOVNJAK V KEMUI
KNEŽEVINA OB RIVIERI
IZRAEL PO-LJTIKIMO-SAj/PRVOT-Nl PREB. N. ZELANDIJE
ARAB. SREBRNIK/ ALFI NIPIČ
HRV.
PETROL
MESTECE PRI ZADRU
DEL
KNJIGE
DOMAČE
M. IME
GR
POKRAJINA
DEL
OBLEKE/
SLEPOTA
SREČNO
V
NOVEM
LETU!
MUZA LJUBEZENSKEGA PESNI-STVA
6L MESTO ESTONSKE SSR
OKRASJE
PODATKI
ODSTAVEK
AM. ZGOD. KRAJ
DIŠAVA/ SUROVINA ZA OPIJ
STANO-
VANJCI
UKOUS/
VRSTA
VRBE
PRIPOVEDNA PESNITEV
PRVI 6EN. SEKR. OZN
VETER
NAČIN RAZISKOVANJA /VEČSTAVČNA SKLADBA
SLOV.
PESNIK
IKAJETAN)
PROPELER
GL MESTO IRANA
MESTO V ROMUNUl
PUŠČAVSKI
NAUK O ANALIZI/ GERM. MIT. OREL
GRAPA
2LAHTNA
VRSTA
SADRE
KELTSKA
RODOVNA
ZVEZA/
POND
IGRALKA
GARONER
NASTV-
REZISER
(ANTON)
GR.
PESNIK
NAVLAKA
ANGL PARNIK (POTOPIL 1912) /MAUK
LETOVIŠČE NA CIPRU/ UVEC
PUŠČAVA
AFRIKI
JEZIK BANTU ČRNCEV/ IT. TERME
PRAMEN
SVETLOBE/ AVT. OZNAKA TORINA
KEM. SIMBOL ZA TELUR/FRAKCIJA HUSI TOV
ATLETSKA
PANOGA
POZITIVNO NAELEKTREN ION
SLOVNIČAR
AASEN
IVAN
BRATKO/
ARAB.
DEMON
HERCEGO-
VEC/LASNA
SNOV
SARAJEVSKA TOV. AVTOMOBILOV
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Ker boste imeli v prazničnih dneh nekoliko več prostega časa, smo vam poleg male nagradne križanke na sredini pripravili tudi celostransko veliko novoletno nagradno križanko. Reševalcem bomo podelili več lepih nagrad, treba ]e samo rešiti križanko in rešitev poslati najkasneje do vključno 11. januarja 1988 na naslov: Uredništvo Dolenjskega lj?ta, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Če boste rešili obe križanki, malo in veliko, pptem ju lahko pošljete skupaj, vendar pripišite 2 KRIŽANKI.
Žreb bo razdelil tele nagrade:
1. nagrada — celoletna naročnina na Dolenjski list
2.
3.
in 10
Veliko zadovoljstva pri reševanju sploh srečno leto 1988 vam želi
UREDNIŠTVO DL
nagrada — 20.000 din nagrada — 10.000 din nagrada — 5.000 din 10 knjižnih nagrad.
križanke in