Leto LXXIL, št. 23$ a
Lfo^aoa, poaedeflcfc 16. oktobra 1939
Cena Din 1.—
kghaia vsak dan popoldno tzvzemil —deli k* praznik«. H Ininratt do 80
do 100 vrst 6 DbiTJOLod 100 do 300 vrst 61Din X ««9 imorati Popust po dogovoru, insoratni davek pooebot   fl   „Slovenski Narod* v Jugoslav« Din   HL--, na  faozimtvo Din 2&r- *
0 Din Z Din in
UKEDNBTVO IN UNAVNBTVO LJUBLJANA« Knofliewo nico sWv. I rnlnfon« 31-22. 31-23. 31-34. »-» in 31-21
PodrožnJcei MARSBO«. Gromki telefon it. 26   ff CEUE. podružnico upravni SoVBnU gradec
tL J   H   NOVO MESTO, Lfublfansfca cesta« ko urednStvoi Stromnoverievo ulico 1, telefon št. 65; nI Z telefon it. 190 // JESENICE Ob kolodvore 101 // Mg $    f    Postno  hranilnico  v  Ljubljani  it. 10451.
Pw sklenitvi rusko-turškega pakta:
Rušila za okrepiteu miru na Balkanu
Turški zunanji minister Saradzoglu se bo danes na povratim iz njim ministrom Gafencom, da ga obvesti o stališču Rusije do '
ve sestal z držav
Ankara, 16. okt. o. Anatolska agencija objavlja, da je zunanji minister Saradžogi u odpotovl iz Moskve in da je pred svojim odhodom podpisal rusko-turško pogodbo. V diplomatskih krogih trdijo, da je Turčija dobila od ruske vlade jamstvo, da Rusija ne bo Nemčije vojaško podpirala Nadalje se je izvedelo, da vsebuje turško-ruska pogodba določbo, po kateri bo prepovedan anileškim in francoskih vojnim ladjam prehod skozi Dardanele v črno morje. Ostale določbe pogodbe omogočajo izvršitev vseh obveznosti, ki jih je Turčija prevzela napram Franciji in Angliji. To je bilo sklenjeno po obvezni izjavi Saradzo-gla Molotovu, da Turčija v novih pogodbah z Anglijo in Francijo ne bo ničesar sklenila kar bi bilo naperjeno proti Rusiji.
Ankara, 16. okt. e. Agencija Štefani javlja, da je bil dosežen sporazum med Rusijo in Turčijo na podlagi rešitve treh problemov, in sicer:
L Turčija in Rusija se obvezujeta, da bosta druga drugi nudili podporo, če bi bili napadeni.
2. Turčija se je obvezala, da bo zaprla Dardanele za katerekol vojne lodje drugih držav.
3. Rusija se j° obvezala, da ne bo pričela nobene akcije, ki bi bila v Škodo Ru-muniji.
Bukarešta, 16. oktobra, s. V rumunskih uradnih krogih napovedujejo, da se bosta še danes sestala turški zunanji minister Saradzoglu in rum unski zunanji minister Gafencu. Kraj sestanka še ni znan, mislijo pa, da bo sestanek v Konstanci ali pa na jahti zunanjega ministra Gafenca, ki je včeraj odplula proti Odesi, da vzame na krov turškega zunanjega ministra Sara-dzogla. Doslej iz Moskve še ni poročil, da bi bil Saradzoglu včeraj iz Moskve odpotoval, kakor je bilo določeno.
Bukarešta, 16. okt. e. Vsi listi posvečajo vredno pozornost dogodkom v Moskvi, ki so v zvezi s sporazumom med Rusijo in Turčijo. Po zadnjih vesteh se je Rusija obvezala, da ne bo podpirala ali kakorkoli sodelovala v akcijah proti Turčiji, ki bi prišle od kakršnekoli strani. Z velikim zadovoljstvom je vsa rumunska javnost sprejela vest. da Rusija nima nobenega interesa, da bi s političnim pogodbami ali ksko drugače škodovala Rumuniji.
Ruski predlogi balkanskim državam
Moskva, 16 okt. V tukajšnjb diplomatskih krogih pripisujejo sporazumu med Turčijo in Rusijo velik pomen ne samo slede bodočih odnošajev med tema dvema državama, marveč tudi glede bodočega razvoja na Balkana. Zatrjuje se, da je turški zunanji minister Zaradzoglu ponesel iz Moskve posebne predloge balkanskim državam. Saradzoglu bo te predloge sporočil romunskemu zunanjemu ministru Gafencu, s katerim se bo sestal na povratku v Turčijo Saradzoglu bo o teh predlogih obvestil ostale članice balkanske zveze. Vsebina teh predlogov ni znana, domnevajo pa, da priporoča Rusija balkanskim državam, naj se čim bolj strnejo ter poravnajo vse medsebojne spore, da bi mogle tako čimbolj složne braniti nevtralnost in nedotakljivost Balkana. Rusija se ne misli vmešavati v balkanske notranje zadeve, želi pa, da bi vladal,na Balkanu mir. Kar se tiče Romunije, je "dal Mol ©tov Saradzoglu zagotovilo, da bo Rusija spoštovala sedanje romunske meje in ne bo načela besarabskega problema, želi pa, da bi se Čimprej likvidira) spor med Romunijo in Bolgarijo zaradi Dob m d že.
vzdolž Rena do Basela pripravljeni na vse. Z angleškim topništvom in četami je bila fronta prav zadnje dni izredno ojačena, tako da bo v vsakem primeru vzdržala kakršenkoli pritisk. Tudi v zraku so po teh informacijah zavezniki nenehorna v premoči. Od pričetka vojne je bilo sestreljenih 8 francoskih letal, a 24 nemških. In v tem času so izvršili Francozi kar preko 300 izvidniških poletov nad zaledjem Sieg-friedove linije. Podajali so se nad sovražno ozemlje ponoči in podnevi ln tudi tako nizko, da so se skoraj dotikali tal.
Gamelin na fronti
Pariz, 16. okt. s. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin je v svojem glavnem stanu v utrdbah Maginoto-ve linije sprejel poročevalca »Tempsa«. Gamelin je izjavil, da je vojna Sele v začetnem stadiju in da mora biti zato javnost potrpežljiva, če še ni hitrih rezultatov. Prodiranje francoskih Čet na nemSko ozemlje je doslej terjalo izredno malo žrtev.
Priprave za ofenzivo
V pričakovanju prve nemške ofenzive
Francozi izjavljajo, da so pripravljeni na vse možnosti in se ne bodo dali
Pariz, 16. okt. br. Tudi poslednja dva dneva na fronti položaja nista bistveno spremenila. Se zmerom si ni nihče na jasnem, kaj Nemci nameravajo. Akcije njihovih izvidniških letal, kakor tudi njihovih Čet in topništva vsekakor kažejo na nekaj, a vendar si ni mogoče najti odgovora na vprašanja, ali se bo nemška ofenziva zdaj zares pričela, ali jo bodo spet odgodili, ali pa je morda sploh ne nameravajo inscenirati. Očitno je vse odvisno od na-daljnega razvoja diplomatskega položaja.
General Keitel je bil zadnje dni na fronti in je inspiciral nemške čete. Včeraj se je vrnil v Koln in je poročal Hitlerju o položaju na fronti. Zato so se včeraj popoldne vršila v kancelarski palači nova dolga posvetovanja, ki so se zavlekla pozno v noč. Sodeč po dosedanjih nemških napadih vzdolž Mozele proti Borgu in Perlu ter pri Pirmasensu. bi kazalo, da so poskusili Nemci inscenirati tudi na zapadni fronti enake prodorne pohode, kakor na vzhodni, kjer so po načrtih generala Kei-tela od severa in juga v naglih prodorih udarih mimo Varšave v področje med Visio in Bugom ter tako paralizirali sleherno poljsko vojaško akcijo. Varšava je je ostala med obema sovražnima vojskama kakor Madrid v španski državljanski vojni. Tako naj bi se na enak način obšle tudi glavne utrdbe Maginotove linije, toda izkazalo se ie, da Keitelovi poljski načrti na zapadu niti z daleka niso izvedljivi. Zato posvetovanja v Berlinu in zato tudi povsem nejasen položaj na fronti.
Medtem pa se Nemci, kolikor je bilo mogoče izvedeti, tudi sami pripravljajo na obrambo in z vso naglico izvršujejo svoja trdnjavska dela v okviru Siegfriedove linije. Posebno utrjujejo večje trdnjavske centre, ki še niso bili dograjeni. Hkratu v pospešenem tempu vežbajo svoje vojaštvo kakor tudi oficirski kader, ker je razumljivo, da se vojaško ni mogel do kraja izobraziti. Nemčija je v zadnjih štirih letih potrojila svoje mirovne voi^ške kadre in spričo tega je razumljivo, da vsi njeni oficirji še nimajo vseh potrebnih izkušenj.
Po sodbi francoskih vojaških strokovnjakov pa so Nemci prisilieni v najkrajšem času nekaj storiti To jim narekuje povsem razvoi rnihovega notranjega položaja. Nemški udarec na Maginotovo linijo bi bil s propagandnega vidika veliko dejanje Krl'ko bi stvarno uspel, ie drugo vprašanje Da imajo Neme! v resnici neka i za bregom, pričaio od nemških listov samih objavliene vesti o pripravah za evakuacijo porppskih mest Ko bodo Koln in druga velika mesta evakuirana bo to najboljše znamenje za pričetek nemške ofenzive.
Po zatrjevanju angle'fkih ln francoskih vojaških strokovnjakov so sedaj Angleži Id Francozi med Mozelo in Renom, a tudi
London, 16. okt s. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da Nemčija s svojimi pripravami za ofenzivo na zapadni fronti skuša zaenkrat samo ustrahovati Anglijo in Francijo in da bo tako ofenzivo porabila samo kot zadnje sredstvo, če bi se vsi mirovni poizkusi ponesrečili. Neposredni vojni načrt Nemčije pa je sedaj menda samo. da z akcijo podmornic in letal prizadene čimveč škode angleškim ladjam in tako oslabi angleško blokado.
Pariz, 16. okt. s. Vojaški poročevalec »Petit Parisiena« Charles Maurice piše danes, da je po vseh znakih mogoče sklepati, da bodo Nemci v najkrajšem času pričeli z večjo ofenzivo ob Saari. Nemci imajo sedaj na tem delu fronte zbranih 700 do 800.000 mož, Francozi so za vsak primer pripravljeni, tako da presenečenja niso mogoča.
Angleške čete mm fronti
Pariz. 16. okt. e. Dnevnik »Jour — Bcho de Pariš« poroča, da je prvi kontingent angleške vojske, to je okrog 30.000 vojakov, dospel v prve črte na francosko-neme ški fronti. Angleška vojska namešča zdaj na fronti celo vrsto baterij.
Tnja letala nad Holandskim
Haag, 16. okt. s. V soboto okoli polnoči so slišali nad Holandsko v veliki višini večje število letal, ki so letela v jugo-
Vojna na morja
London, 16. okt. s. Dokončna lista rešen-cev s potopljene vojne ladje »Royal Oak« izkazuje 414 imen. Žrtev je torej nekaj manj nego 800. izmed skupno 1200 mož posadke. Angleška admiraliteta ponovno zanika nemške vesti, da bi bila potopljena ali poškodovana matična ladja za letala »Are Royal«. Istotako zanika admiraliteta. da bi bila poškodovana vojna ladja »Hood« (40.000 ton), ki je največja vojna ladja na svetu. V kratkem bodo splov-ljene tri nove vojne ladje, ki bodo še prekašale potopljeno »Roval Oak«.
Pariz, 16. okt. s. Zadnje dni so nemške podmornice potopile tri francoske parni-ke, in sicer »Bretagne« (10.000 ton). »Loui-siana« (7000 ton) in še nekega manjšega
400 preživelih članov posadk in potnikov so rešile angleške vojne ladje. Potopitve so zahtevale 15 človeških žrtev; od teh je bilo 8 oseb ubitih pri obstreljevanju ladij. Podmornice so obe večji ladji potopile s topovskimi streli, ki so zadeli tudi nekatere rešilne Čolne. Nekateri člani posadk potopljenih ladij so bili po dve uri v vodi, vreden ie prišla rešitev.
Stopnjevana produkcija letal v Franciji
Pariz, 16. okt. s. Francoski vojaški poročevalci ugotavljajo, da bo angleško-fran-coska produkcija letal v kratkem trikrat i večja nego nemška Francija sama bo v " kratkem popetorila svojo predvojno produkcijo letal. Ti podatki vpoštevajo skrajno kapaciteto nemških tovarn letal.
Pogajanja s Finsko
Finski delegat v Moskvi bo danes obvestil vlado o ruskih zahtevali
Helsinki, 16. okt. s Finska delegacija se danes vrne iz Moskve v Helsinke. Finska vlada uradno zanika vse v časopisih objavljene verzije o ruskih zahtevah napram Finski kot netočne. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdijo, da ni prišlo v teku prvih pogajanj finskega deelgata dr. Pa-sikivija v Moskvi do nobenih konkretnih odločitev. V nekaj dneh se bo dr. Pasiki-vi vrnil v Moskvo in nadaljeval pogaja* nja. Danes bo dr. Pasikivi predložil vladi svoje poročilo o pogajanjih v Moskvi. Po tem poročilu bo položaj glede Finske in Rusije kolikor toliko jasen. Med tem vsa Finska z velikim zanimanjem pričakuje sestanek poglavarjev skandinavskih držav. Splošno sodijo, da bodo ob tej priliki sklenjene resolucije odločilne važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Baltiku in v skandinavskih državah. Sestanek poglavarjev skandinavskih držav je bil eden izmed glavnih vzrokov, da so bila pogajanja finskega delegata v Moskvi prekinjena. Evakuacija prestolnice Helsfnki in drugih mest je izvedena in zaradi tega ni potreben ukrep za prisilno evakuacijo. Iz prestolnice so odpotovali tudi člani konzularnega zbora.
Helsinki, 16. okt. br. Finski uradni krogi so glede pogajanj v Moskvi rezervirani. Za podrobnosti ve le 4 ali 5 finskih državnikov. Pasikivi se bo konec tedna vrnil v Moskvo. Verjetno je, da se bodo pogajanja nato uspešno zaključila. Iz Moskve poročajo, da so tamkajšnji politični krogi mnenja, da ni nobenega razloga, da se pogajanja s Finsko ne bi prijateljsko zaključila.
Helsinki, 16. okt. br. Preziderrt republike Kallio je sprejel tuje novinarje m jim dal izjavo o bližnji stockholmski konfe-
renci nordijskih suverenov in o položaju Finske v odnosu do Rusije. Finska, je dejal, si želi miru in dobrih odnošajev z vsemi sosedi. Zato bo na teh področjih lojalno in intenzivno sodelovala z vsemi severnimi državami S tega vidika bo imela tudi stockholmska konferenca svoj poseben pomen.
Kar se tiče odnošajev do Rusije, je Kallio opozoril na nenapadalno pogodbo, ki jo je Finska sklenila z Rusijo leta 1932. Ruski državniki so odtlej na raznih konferencah in ob drugih prilikah ponovno svečano izjavili, da bodo spoštovali finsko neodvisnost in izpolnili določbe te pogodbe. Finska ničesar ne zahteva in nikogar ne ogroža V miru hoče nadalje razvijati in uživati svoje pravne in kulturne pridobitve ter tako dejansko služiti miru.
Varnostni ukrepi na švedskem
S točk h o! m, 16 okt. s. Švedska vlada je prepovedala vsem tujcem dostop v pristanišča ter železniške naprave. Prepovedano je tudi fotografiranje teh naprav.
Stockholm, 16. okt. br. švedska vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela vrsto ukrepov, ki so bili danes objavljeni v uradnem listu Ukrepi se nanašajo na vojno gospodarstva S prihodnjo nedeljo se uvedejo izkaznice za konzum bencina. V naslednjih dneh bo racionalizirana tudi poraba živil in drugih potrebščin. Nadalje je bila močno ojačena kontrola nad tujskim prometom. Tujsko-prometna policija je bila pomnožena. V danem primeru se bo tujski promet omejil.
Konferenca poglavarjev skandinavskih držav
Začela se bo v sredo popoldne v Stockholmu —
Stockholm, 16. okt. AA. DNB: Danski in norveški kralj ter predsednik finske republike prispejo v spremstvu svojih zunanjih ministrov v sredo popoldne v Stockholm. Takoj v sredo se bo začela konferenca po svečanem kosilu, ki ga bo priredil Švedski kralj na čast tujim državnim poglavarjem. V sredo zvečer bo slavnostna večerja na dvoru. Konferenca se bo nadaljevale v četrtek dopoldne. Splošno so prepričani, da bodo visoki gostje odpotovali iz Stockhohna lahko že v četrtek popoldne.
. 1«. okt. AA Ha vas: Francoski tisk posveča največjo pozornost konferenci v Stockholmu ter razgovoru, ki se vodijo med Rusijo m Turčijo ter Rusijo in Finsko. »Petit Parisien« piše glede finsko-sovjetskih pogajanj, da finska vlada ne more sprejeti odstopa aalandskega otočja Sovjetski Rusiji. Te zahteve tudi Švedska ne bi mogla sprejeti ter vlada v tem oziru Popoln sporazum med Helsinki jem m Stockholmom. Zdi se, da je pod sedanjimi okoliščinami možno najti rešitev za to vprašanje edino .v nevtraTizad ji Aalandskega otočja. »Populaire* smatra, da bo Finska sprejela pakt o prijateljstvu, da bo pa odklonila pakt o vojaški pomoči. »Oeuvre« smatra, da bo Stalin upošteval stvarne nevarnosti, ki bi grozile njegovi politiki, ako bi se pokazal nepomirljiv ti Finski. Ust še vedno upa, da se bo položaj razvil v ugodni smeri. Veliko zanimanje tlaka vlada tudi za pogajanja, ki Jih vodi turški zunanji minister Saradzoglu KMfck CMM Sflt* sla hpdp Judko-
ruaki razgovori, ko bodo končani, imeli za rezultat zgraditev neke vrste mostu med Francijo in Anglijo na eni ter Sovjetsko Rusi)o na drugi strani. Turčija bi igrala pri tem vlogo stebra tega mostu.
Roška vojska v Baltiku
Moskva, 16. okt e. Po službenih poročilih iz Kremi ja je že določeno kako bo ruska vojska porazdeljena v baltiških državah. 20.000 mož s pripadajočim obrambnim m ofenzivnim orožjem, bo nastanjenih v Litvi, po 25.000 mož pa v Estonski in Letonski.
TalHn, 16. okt br. Po sporazumu, ki je bil dosežen med rusko vojaško misijo in zastopniki estonskega generalnega štaba, se bo rusko vojaštvo nastanilo nele v Baltiškem portu, nego tudi na obeh Pakrišklh otokih pred to luko. Na teh otokih so bili doslej naseljeni ribiči in kmetje švedske narodnosti. Estonska vlada je sedaj ukrenila vse potrebno, da se to prebivalstvo, ki ga je nekaj 100 duš, preseli na kopno.
Tanin, 16. okt s. V tukajšnjo luko je včeraj prispelo 14 ruskih vojnih ladij, med njimi ena križarka ter 10 rušUcev m podmornic.
Koma, 16. okt s. Poljski poslanik Jt včeraj posetil zunanje ministrstvo in vložil protest zaradi priključitve Vilne Litvi, češ da Rusija nima pravce, da razpolaga s
Dr. Beneš v Parizu
Parts, 16. okt. br. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je prispel v Pariz Takoj po svojem prihodu je obiskal predsednika poljske vlade generala Sikorskega. Ta mu je obisk vrnil. Oba državnika sta se prijateljsko ra/.Rovariala o vseh političnih vprašanjih General Sikor-ski je dr. Benešu zagotovil, da poljska vlada enako kakor francoska in angleška, nikoli ne bo priznala do nemških akcijah v srednji Evropi nastalega položaja Tudi bivši češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je obiskal poljskega ministrskega predsednika.
Letalski alarm v Berlinu
Berlin, 16. okt. e. Glede na včerajšnji protJetalski alarm v Berlinu je nemška vlada službeno sporočila, da so protiletalski topovi obstreljevali nemško vojno letalo, ki je izgubilo orientacijo. Grmenje protiletalskih topov se je slišalo v soboto dvakrat. Streljanje je bilo zelo živahno, V dobri uri se je slišalo okrog 100 strelov. Streljanje so slišali najmočnejše so ve roža padno od Berlina proti Oranjenburgu in S pandami.
London. 16. okt. s. Neki ameriški novinar poroča, da je bilo o priliki letalskega alarma v Berlinu v soboto ponoči slišati poleg streljanja protiletalskih topov tudi hujše detonacije v smeri iz severa, kjer se nahaja v Spandauu velika tovarna mu-n c i je.
Nemški tisk o mirovnih pobudah
Berlin, 16. oktobra. A A. DNB: Nem* ki tisk se ponovno bavi s Cliambe rl i Lnovim govorom, čee da je Chamberlain odklonil Hitlerjevo roko, ki mu je ponudJa mir. »Montaže naglasa, da Nemčija ne more popuščati bolj kakor je to že objavila. Nemski narod in njegov vodja nista bila od nikogar prisiljena ponuditi mir. Nemčija je to napravila ravno zato, ker je močna in ker si miru iskreno Želi. Anglija in Francija nista hoteli sprejeti možnosti mirovnih pogajanj. Zaradi tega mora nova mirovna akcija priti na iniciativo Anglije in Francije. Mir je nemogoč, dokler bosta Anglija in Francija hoteli ohraniti diktaturo demokracij v KJvropi ter versajski diktat. Dokler bata London in Pariz hotela razkosati Nemčijo, bo odgovarjala z orožjem, Tu ne MHPSjgpsJo niti nasveti, niti korniptx5(miai, niti kombinacije.
Spremembe v ameriškem mornariškem ministrstva
New York, 16. oktobra AA. *New York Times« poroča iz VVashingtona, da je po Rooseveltovem naročilu izvršena široka reorganizacija tako glede osebnosti. kakor glede materiala ameriškega mornariškega ministrstva. Ta ukrep je posledica odkritja gotovih nepravilnosti na novih rušrlcih, ki imajo aerodinamično obliko. Ti rušilci, ki imajo vsak po 1600 ton, so nepopolni ter bodo morali vseh 12 rušilcev dek>ma popraviti.
Orjaški nemški bombniki
London, 16. okt. e. Neki dopisnik lista >-Daily Express* trdi, da bi mogel bolj podrobno pojasniti, s kakšnim tajinstve-nim orožjem razpolaga Nemčija in zakaj je kancelar Hitler v Gdansku zagrozil Franciji in Angliji s tem orožjem. Nemčija, pravi dopisnik, je zgradila posebne bombnike, ki so oboroženi s 16 strojnicami in s katerimi lahko Nemci napadejo najmočnejše vojne edinice na odprtem morju. Ti bombniki imajo posadko, ki šteje 12 mož. od katerih je osem usposobljenih za streljanje s strojnicami.
Pogrešan madžarski novinar v Varšavi
Budimpešta, 16. oktobra AA. Hevas. »Figetlen Magvar Orszag« izve, da je madžarski novinar Szilej, ki je bil dopisnik madžarski hhstov v Varšavi, zapustil poljsko prestolnico skupaj z diplomatskim zborom, da je pa pod nejasnimi okoliščinami brez sledu izgvniL
Urejevanje železniških prog v Ukrajini
Moskva, 16. oktobra. AA. Havae: Sovjetske oblasti so takoj pristopile k delu za razširitev železniškega tira v Ukrajini ln zapadni Beli Rusiji, tako da bodo vse železnice na ozemlju sovjetske Rusije imele isto širino tira. Zelem iski tir od Podvoio-čiska do Lvova je že razširjen, tako da se železniški promet vrsi normalno in bres prestopanja*
Kita jei nnian 100 japonskih letal
London, 16. okt. a Po poročilih lz 8an-ghaja so Kitajci danes zopet bombardirali letališče v Hankoun ter uničili 100 japonskih letal Pet nadaljnjih japonskih letal je buo smnlkiiih v zračni bitki po tem napadli
, 1*. oktobra. Parfa 10.06 London 17.725, New York 445.875, Brune*) 74.55, MAan 22.50, Amsterdarn 236.75 Bertfei 177.50, Stockholm 106 20, Oslo 101.25, Ko
Stan 2
»SLOVENSKI  NAROD«, ponedeljek, 16. oktobra 1939.
Stsv.235
Nova šola ob vznožju
Kozjaka
Selnica ob Dravi dobi narodno Solo — Stroifci bodo Tnašali a»ooo,000 din
Maribor, 16. oktobra
Znane so Šolske prilike ob nait meji. Na raznih zborovanjih in sestankih so poznavalci šolskih razmer ob naši severni meji opozarjali na težko stanje, v katerem je naše obmejno šolstvo, predvsem v srezih Maribor levi breg:, Dravograd in Ljutomer in sicer zaradi neustreznosti številnih šolskih poslopij. Navajanje konkretnih primerov kaže žalostno sliko, saj morajo v nekem primeru šolski otroci skozi pokopališče, da lahko pridejo do sole, in saj se v nekem drugem kraju stiskajo k pouku v nezdravi kmečki hiši. Te razmere so spodbudile pred leti našo CMD, da je pričela graditi lepo urejeno, zdravo in svetlo šolsko stavbo v Gradišču na Kozjaku. Ko je izvršila to veliko zaslužno delo, se je lotila nadaljnje naloge, to je gradnje nove šole CMD pri Sv. Treh kraljih nad Marenb ergom. Tudi tukaj je enonadstrcpno šolsko poslopje že pod streho.
Ta vrorna. hvalevredna zasebna iniciativnost pa žal ne more zadostiti vsem perečim   šolskim   potrebam   ob   naši mejL
Končno so javni činitelji vendarle li, da je treba tudi is javnih sredstev nekaj žrtvovati, da m veaj v primera največje potrebe Izboljšajo sedanje razmere. Ob vznožju našega Kor jaka, v nali prijazni Selnici ob Dravi, ki je Is pred vojno zaslovela neradi svoje nacionalno sokolske neustraSnosti je postalo šolsko poslopje že izdavna pretesno. Ni ustrezalo več svojemu namenu. Po dolgotrajnih prizadevanjih se je končno vendarle posrečilo zadevo premakniti z mrtve točke.
Sedaj že gradijo novo šolsko poslopje. Nova šota bo zidana po sodobnih naeeitn šolskih gradenj5, tako da bo ustreženo ne samo estetskim, ampak tudi zdravstvenim potrebam, šolski prostori bodo primerno velki. zračni in svetli. Gradbena dela Je prevzela odlična stavbna tvrdka v Mariboru inž. Jelene ter inž. šlajmer. Gradbeni stroški za novo prepotrebno šolsko stavbo se računajo na dva milijona dinarjev.
Naj bi nova nacionalno prosvetna trdnjava in postojanka ob naši meji ob vznožju Kozjaka čim prej m čim uspešneje služ'la vzvišenemu namenu narodne prosvetne in nacionalne  kulturne misli.
Novo železniško postajališče v Dravski
dolini
Včeraj dopoldne je bilo slovesno otvorjeno
Maribor, 16. oktobra Včerajšnja nedelja je bila za našo Dravsko dolino važen dan. Kakor je bila lani z otvoritvijo novega železniškega postajališča pri Sv. Ožboldu ob Dravi izpolnjena precejšnja vrzel v železniškem prometu nase Dravske doline, tako so bile letos z gradnjo novega železniškega postajališča Jsnžev vrh-Remšnik med postajama Brezno in Vuhred izdatno izpopolnjene železniške prilike na progi Maribor-Dravograd. Včeraj dopoldne ob 10. je bila slovesna blagoslovitev in otvoritev novega Železniškega postajališča v navzočnosti množic domačega ljudstva, zastopnikov železniške uprave ter krajevnih in sosednih činite! jev.
Potem, ko je vuhredski župnik opravil bla gosi o vi t vene obrede, je namestnik ravnatelja ljubljanske železniške direkcije g. Hojs s primernim nagovorom proglasil otvoritev novega železniškega postajališča. Tudi ostali govorniki so podčrtali veliko gospodarsko in nacionalno kulturno važnost novega postajališča, ki bo z*%o približalo doslej oddaljene kraje svojega zaledja gospodarskim središčem Dravske doline m tudi Mariboru.
Želeti je, da bi imelo naše obmejno ljudstvo s tega področja čim več gospodarskih koristi od nove Železniške postaje, ki naj bi mu omogočila čim brethibnejše kupcijsko in poslovno življenje.
Včeraj je bila nedelja trgatve
Po vseh goricah je bilo zelo živahno — Trgatev
končana
Maribor, 16. oktobra Po naših vinogradih in goricah je bilo te dni kljub hladnemu in deževnemu vremenu zelo živahno. Lastniki vinogradov so pač hiteli, da pospravijo grozdje pred eventualnim nastopom hujšega mrzlega vala. Številni vinogradniki pa so le še počakali z glavno trgatvijo. Ob včerajšnji nedelji lahko rečemo, da je bila prava tr-gatvena nedelja. Toplo dopoldansko soin-ce je vabeče klicalo v gorice. Številni Mariborčani im Mariborčanke so pohiteli v gorice svojih prijateljev ter znancev, kjer so preživeli včerajšnjo nedeljo v najlepšem razpoloženju in v znaku starih trga-tvenifa tradicij, ki zlasti v našem obmejnem predelu krepko živijo v prebivalstvu. Vlaki In avtobusi so bili polni trgatvenih »gostov«, ki so se vračali z večernimi vla-
ki in avtobusi, izdatno natovorjeni s sladkim grozdjem, ki kaže ponekod 20 stopinj sladkorja ln Se več.
Z včerajšnjo nedeljo je letošnja trgatev po naših obmejnih goricah v glavnem končana. Ostali so morebiti le posebni deli vinogradov, kjer ni bilo še trgatve bodisi zaradi lege vinogradov aH pa zaradi pomanjkanja delovnih moči. Upati je, da ne bodo grozdju po teh delih vinogradov škodovale vremenske prilike.
Obmejni vinogradniki so z letošnjim pridelkom zadovoljni, četudi je bila ponekod zaradi letošnje suše lupina jagod izredno debela, tako da ni bilo pričakovane količine vinskega pridelka. Navzlic vsemu pa navdaja našega obmejnega vinogradnika že danes težka skrb, kako bo letos vnovčil svoj vinski pridelek.
Ma?!fe???ki lahkoatleti so usf
končali
letošnjo sezono
Dve zelo uspeli lahkoatletski prireditvi miting je prinesel nove mariborske
Maribor, 15. oktobra.
N*a stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti je priredil SK Železničar danes dopoldne zaključni lahkoatletski miting, ki je zelo dobro uspel. Z današnjim mitingom se je zaključila letošnja lahkoatletska sezona v Mariboru, ki je bila ena najuspešnejših v našem mestu, saj so se v teku letošnj. prireditev zboljšali Številni mariborski rekordi. Rezultati, ki so jih mariborski atleti in atletinje dosegli v letošnji sezoni, so prav dobri in se nekateri že znatno približujejo rezultatom najboljših atletov oziroma atletinj v državi.
Za slovo je razpisal SK Železničar miting senior jev in juniorjev, ki se je vršil danes dopoldne. Ob tej priliki so nastopile tudi atletinje SK Železničarja, ki pa danes niso imele nobene konkurence. Tudi današnji zaključni miting je bil zelo dobro organiziran. Posamezne točke obširnega sporeda so se hitro vrstile, kar je zasluga neumorno delavnega sodniškega odbora ter funkcionarjev SK Železničarja. Od 71 prijavljenih atletov jih je startalo 58. ki so člani SK Celja, SK Maratona, SK Rapida in SK Železničarja.
Tehnični rezultati so bili neslednjfc
Tek 100 m, jun. B: 1. Wolfi (Rapid) 12, 2. Taček (Celje) 12.1, 3. Barle (Maraton);
Tek 100 m, jun. C: 1. Hrovatin (Žel.) 12, 2 Julius (R) 12.2. 3. Holc (Žel.) 12.4;
Tek 200 m, sen.: 1. Kolarič (M) 24.2, 2. Zemer (M) 24.3, 3. FHipič (M) 25.9;
Tek 400 m zapreke, sen.: 1. Obersek (C) 63.9, 2. Horjak (C) 67, 3. Božičev (Ž);
1000 m jun. B-C: 1. Karlin (Ž) 2:54.6, 2. Markovič (C) 2:54.6, 3. Habjanič (M);
5000 m, sen.: 1. Sibirer (Ž) 17.36, 2. Ag-rež (C) 17.37, 3. Steiner (C) 18.02;
Stole v višino, jun. B: 1. Gala (Ž) 1.45;
Skok v višino, jun. C: 1. Benedičič (M) 1.57. 2. Bačnik (Ž) 1.50, 3. Deržek (C);
Skok v višino, sen.: 1. Zorko (Ž) 1.73, (nov mariborski rekord!), 2. Lužnik (M) 1.65. 3. Gregorovič (2) 1.65;
Skok v daljavo, jun. B: 1. Gala (Ž) 5.26, 2. Petek (C) 5.18. 3. Tratnik (Ž) 4.83;
Skok v daljavo, jun. C: 1. Kora (M) 6.01. 2. Leban (Ž) 5.90. 3. Metelko (2) 5.50;
Skok v daljavo, sen.: 1. Zorko (2) 6.04. 2. Zermec (M) 5.76, 3. Lužnik (M) 5.75;
Troskok, sen.: 1. Zorko (2) 12.73, 2. Stav-be (C) 12.17, 3. Majcen (C) 12.07;
Krogla (5 kg) jun. B: 1. Knop (C) 12.44. 2. Gala (2) 11.94;
Krogla (6.25 kg), jun. C: 1. Bačnik (Ž) 10.77, 2. Metelko (2) 10JI, 3. Deržek (2);
Krogla (7.25 kg) sen.? T. Hlade (2) 13.15, 2. Zorko (Ž) 12.48. 3. Lužnik (2) 1131;
Kopje, sen.: 1. Gregorovič (Z) 48.52, 2. Lužnik (M) 48.40, 3. Horjak (C) 4132;
Kladivo:: 1. Gujznik (2) 46.78 (nov mariborski rekord), 2. Hlade (2) 41.66;
Stajeta 400X300X200X100 m: 1. Maraton 2:14.4, 2. SK Železničar 2:16;
Ženska štafeta 4X100 m: 1. SK Železni-čar I 57.1, 2. Železničar II 59.7.
Z velikim uspehom se je zaključil tucfi letošnji tradicionalni srednješolski lahkoatletski miting za prehodni pokal Jadranske straže in pokal JLAS. Nastopili so najboljši atleti in at letke klasične gimnazije, realne gimnazije, mešane realne gimnazije, trgovske akademije, učiteljske šole in želez-ničarske šole. Pomembna prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom ravnatelja g. Mastnaka, organiziral pa jo je Podmladek Jadranske straže dr Javne klasične gimnazije. Zmagala je državna klasična gtmw8j« s 105 in pol točke. Na drugo mesto sa je plasirala ekipa realne gimnazije, ki je dosegla 85 in pol točke, sledijo trgoraka akademija s 46, mešana realna gimnazija s 37, učiteljska šola s 33 in zefazniČarskn lok • 15 točkami
Rezultati v posameznih crWir4rnafi so bili naslednji:
Disk: 1. Gregorovič (G) 4106, 1 Sorka-lovič (U) 35.43, 3. Rak (2) 3107;
Kopje: 1. Gregorovič (G) 5035, 2. Metelko (T) 42.06, 3. Krajnčič (U) 41.63;
Kroga: 1. Gregorovič (G) 14-50, 2. Snr-kalovič (U) 13.41, 3. Gasa (M) 1238;
Skok v daljavo, dijakinje: 1. Sentjnrc (T) 4.49, 2. Brandstatter (R) 4.42, 3. Ttionec (R) 3.99 m; -
Tek 60 m, dijakinje: 1. Bm/MUBm (R) 8.3. 2. Senrjnrc (T) 9. 3. Levrenčs* (M);
Štafeta 4X60 m, dijakinje: 1. realna gimnazija 34.8. 2. trgovska akad. 35; 3. mešana realna gimnazija;
Štafeta 4X100 m: 1. klasična gmm. 48, 2. realna gimn. 48.6, 3. Mešana realna gimn. Učiteljišče in železničanfca šoia sta bite diskvalificirana.
Troskok: 1. Lončarič (G) 12*5, 2. nik (M) 1230, 3. Zeroec (G) 12.17 m;
Skok ob patici: 1. Gala (M) 2.90, X nicer (G) in Jausovec (G) 2.70;
Skok v višino: 1. Gregorovič (G) 1.60, 2. Braunicer (G) in Kranjec (G) 155 cm;
Skok v daljavo: 1. Lončarič (G) 6.18, 2. Nabernik (M) 5.66, 3. Leoen (R) 5M m;
- Tek 80 m zapreke: 1. Lončarič (G) 12,
Z Gregorovič (R) 123, 3. Gregorovič (G) 13;
Tek 100 m,- 1. Lončarič (G) 11.6, 2. Gra-cijanski (R) 11.6, 3. Bezjak (G) 11.9;
Tek 1000 m: 1. Karlin (Z) 2-58, 2. Habjanič (G) 2J9. 3. Pok (R) 3.01.
Prvih 9 plasiranih je prejelo lepa praktič-
I na darHa, ki so jih poklonile mariborske tvrdke. Vrstni red nagrajencev je naslednji: dijaki: L Lončarič (G), ki je dosegel 30 točk. 2. Gregorovič (G) 28, 3. Zernec (G) 13 točk, 4. Snrkalovič (U) 13, 5. Gala (M) 11, 6. Metelko (T) 11 točk. Dijakinje: i. Brandstatter (R) 17 točk, 1 še nt jure (T) 16, 3. Lavrenčič (M) 10 ti "
SK Železničar in čakovedd SK izločena
V pokalnem
tefcmovaa|u LNP je »SK tnoStr# SK železničarja, SK M
Maribor, 15. oktobra Ns področju LNP je bik) danes drugo kolo tako zvanega pokalnega tekmovanja LNP, ki ima predvsem ta namen, da se okrepi blagajna ljubljanskega nogometnega podsavesa. Kakor ae je že v prvem kolu pokazalo, naše nogometno občinstvo za to tekmovanje ne kaže posebnega zanimanja. Pokazalo se je to tudi pri današnjih tekmah za pokal LNP, tako da dvomimo, da je bil v današnjem drugem kolu pokalnega tekmovanja dosežen cilj, to je dobiček za LNP. Na področju mariborskega okrožnega odbora LNP sta bili danes dve pokalni tekmi, in sicer med ISSK Mariborom in SK Železničarjem ter med SK Muro in Čakovečkim SK, ki se je vršila v Murski Soboti. V Mariboru je bil obisk zelo slab, kar pa gre med drugim tudi na račun meddržavne nogometne tekme med Jugoslavijo in Nemčijo, ki je bila v Zagrebu in kamor je šlo par sto Mariborčanov, zlast? simpatizerji in pripadniki SK Rapida. ki jih danes ni bilo videti na igrišču. Pa tudi v Murski Soboti ni bilo za gostovanje ČSK posebnega zanimanja.
ISSK MARIBOR : SK 2ELEZNICAR 1.-0 (0:0)
Oba nasprotnika sta danes nastopila v precej spremenjenih postavah, zlasti se ie to poznalo pri SK Železničarju, dočim >e rael ISSK Maribor pri izbiri »rezervistov« bolj srečno roko. Pa tudi kot celota se je pokazalo moštvo ISSK Maribora bolj borbeno od SK 2etezn carja Najmočnejši je bil ISSK Maribor v obrambi, kjer so se od-ikovali oba branilca in vratar. Branilca sta sicer bila na trenutke prece; robata, toda v ekstreme se danes nista spuščala. Najbolj je ugajal srednji krilec, ki je pametno pokrival trio in točno dodajal svojemu napadu. Ostala krilca sta bila povprečna. Napad je bil zelo gibčen in nevaren ter je neprestano prodiral in tudi mnogo streljal, toda zelo netočno. V napadu je bila desna stran boljša od leve, razen tega tudi zelo prodorna m nemalokrat tudi nevarna.
Moštvo SK 2elezničarja se ni obneslo, predvsem taktično. Napad je zopet sa igral raztrgano, kar pa je predvsem posledica dejstva, da »rezervisti« niso še vigrani. Napad je obstojal iz petih poedincev, ki so se le redko znašli pri skupnih nastopih. Obramba je bila v splošnem dobra, gotovo pa najboljši del moštva Branilo* sta bila vsaj v skrajni defenzivi na mestu, odbojnega strela pa danes ni pokazal niti eden, niti drugi branilec. Krilska vrsta je bila danes zelo slaba. Niti ni dobro podajala niti bogve kako koristila obrambi Sredina je bila zmerom prosta, tudi tedaj, ko je nasprotnik moral potegniti svoje sile v obrambo Razen tesa je moštvo danes zaigralo brez prave ambicije in požrtvovalnosti Napad se ni znal uveljaviti, sploh je moštvo podalo za cel razred slabšo igro od zadnjega nastopa.
Tekma sama je bila le na trenutke zanimiva, večji del pa je potekala monotono.
Razen zadnjih 15 minut, je bila igra tudi zelo fair.
Sodil je g. Nemec. Ker sta bili danes obe enajstorici precej disciplinirani, ni imel preveč težkega posla, ki ga je v splošnem v redu vršil. V predtekmi je mladina SK Ze-ezničarja v prijateljski tekmi zmagala nad mladino SK Slavije s 3:0. SK MURA : ČAKOVEČKI SK 5:0 (3:0) Rezultat bi predstavljal »iravcato senzacijo ako bi bil CSK poslal v Mursko Soboto svoje prvo moštvo. Toda Čakovčani so prišli v Mursko Soboto z drugo garnituro, ki je prispela tjakaj z enourno zamudo, tako da se je tekma namesto ob 15.. pričela ob 16. uri. Posledica je bila da se je morala tekma zaradi teme 20 minut pred potekom regularnega časa zaključiti. Iz poteka igre bi omenili, da so bili Muraši ves čas gospodarji položaja. Predvajali so tudi lepo in koristno igro le škoda, da je bU nasprotnik tako slab, da niso bili Murafi niti za trenutek prisiljeni, da zaigrajo tako, kakor n. pr. v prvenstvenih tekmah. Sodil je prav dobro g. Kopic iz Maribora,
čevlje, tako da Je Ferlič oškodovan okoli 800 dm.
Mariborske in okoliške novice
— Tatovi ne mirujejo, v stanovanje trgovskega pomočnika Valterja Musterja v Gosposki 18 je vdrl doslej de ne izsleden zBkovec ter odnesel budilko, zimski plašč in druge predmete v skupni vrednosti okoM. 1000 din. — Upokojenemu železni« carju Valentinu Sodcu stanujoče mu v Mejni unci 14, Je izginila Is stanovanja 800 din vredna žepna ura. — Ključavničarju Martinu Slabetu iz Teslove 6 je izginilo ispred neke gostilne v Frankopa-novi uUci 800 dm vredno kolo znamke >Waffenrad€, ki ima evid. št. 2—26187-
_ Železničarju Janku Vresniku iz Stross-
majerjeve 5 pa Je izpred neke gostilne na Tržaški oeeti izginilo kolo z evidenčno številko 2—26125.
— Huda mrcina. Raznašalca časopisov AJo^aja Bračka iz Pristaniške ulice 9 Je v Maistrovi ulici napadi neki pes ter ga obgTiaei po levi nogi. Bračko je moral poiskati zdravniško pomoč, lastnik hude mrcine pa bo imel sitnosti pri sodišču.
— Ratnika na Koroški oeatL V neki gostilni na Koroški cesti Je nastal med vinjenimi gosti prepir, ki se Je naposled hnnM u pretepom. Bunke so padale na levo in desno, pa tudi gostilniškemu inventarju razgrajači niso prizanašali. Razbili so nekaj steklenic in stolov. Rabuki Je napravila konec policija, ki Je glavne krivce ovadila sodišču.
— Trgov** s beVm blagom so se zopet pojavili v Mariboru. Njihova Žrtev je naj-^brfie postala 20tetna JuMjana Gašper s Koroške ceste 10, ki Je že 15. septembra <*!g*n«a neznano kam. Oče izginule deklice Je tarasfl ponciji bojazen, da je njegova hčerka padla v roke trgovcem z beTSm blagom. Poifcrja skuša sedaj pojasniti usodo Jutrjane Gašper.
_ Tekstilna tvornica Marko RoSner je
đfc—Is sa sokolski planinski dom na Pohorju 10.000 din; gospa šarlote Rosner pa v blaga v vrednosti 3.000 dna. Iskrena hvala! Vse ostale, U naših prošenj še niso restt» vtjodno prnosUno sa nujno m ugodno rešitev. Račun Ljubljanska kreditna banka to Posojilnica Narodni dom v Manbo-
_ Trfje srn enega. Prt Spodnjem Dopisan so trije moški napadM 66letnega IsjnajdMi Vogrtoa, ki so ga tako premSka-stfil da Je Vogrin obležal 8 precejšnjimi poškodbami po vsem telesu, Masti na glavi. Za napadalci poizvedujejo orožniki.
— Notet lekarniško stasao imata te-Albanezejeva lekarna pri sv. Frankopanovi cesti 18. telefon
17—01. ter K&trigova lekarna pri Mariji pomagaj na AJnassiako** eesti 1, telefon
»~ as pSssssssS ssatne. Na {»stajo Ma-rtbor^tudencl Je premeščen g. Anton Arhar, k* Je dtossej sMboval v Zidanem mosta, Frane AMn pa Je premeščen ta Logatca v flrsdMe ob Dravi
— sja^tvnsstaa smrt. Is Mure so poteg-nfli pri Hsasssea vrhu neznanega utopljenca. V Mori Je hfl veš dni. Moški Je star 40 č*» 46 let. PO rasam predmetih, ki so
prt nJem, jfraođM, da «re»
Jd je pripa-
— Gradbeno gibanje. Iz vrst društva stanovanjskih najemnikov je izšla pobuda, ki naj bi gradila stanovanjske hiše, ki bi prišle v pošte v predvsem za člane tukajšnjega društva stanovanjskih najemnikov. Zadevna pravila bodo člani pripravljalnega odbora predložili, sodišču v potrditev.
— Drava je naplavila pri Dupleku truplo Viktorja Jelena, ki Je nedavno skočil z mariborskega državnega mostu v Dravo. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor. Pokopali so ga na pobreškem pokopališču.
— »Pasja procesija« je vzbudila včeraj dopoldne zanimanje Mariborčanov. Ker je deževje preteklo nedeljo preprečilo tradicionalni sprevod živali, ga je društvo prijateljev Živali preložilo na včerajšnjo nedeljo. V sprevodu so bih poleg izvoščkov in vozov »Balkana« tudi številni psi najrazličnejših pasem. Sprevod Je vodil višji veterinarski svetnik g. Pran jo Pirnat, dolgoletni zaslužni predsednik društva prijateljev živali. Sprevod je krenil z Zrinjske-ga trga po Aleksandrovi cesti na Glavni trg in Kralja Petra trg, od tod pa nazaj do Zrinjskega trga, kjer je bil razhod.
— Opombe. >Del. pol« poroča v številki 128: >V zadnjem času se Je pri nas sHno podražil krompir, katerega prodajajo sedaj merico Se po 11 dm, dočim je zadnja leta bfla najvišja cena krompirju 7 din. Krompir Je poleg kruha glavna hrana za delavce, ki bodo s to podražitvijo krompirja zelo hudo prizadeti. Vsak delavec prav gotovo od srca privošči, da kmetje dobro prodajajo svoje poljske pridelke, ki so jim edini vir dohodkov, toda zaradi tega bi ne smeli biti oškodovani predvsem revnejM sloji. V sadnjem času se splošno opaža dvig cen kljub temu, da Je bila izdana posebna uredba o pobijanju draginje. V smislu te naredbe so bili ponekod se formirani odbori, ki bodo skrbeli, da se bo zaščita konzumentov tudi hsvajala. Potrebno bi bilo, da se v te odbore imenujejo tudi zastopniki svobodnih delavskth strokovnih organizacij. Delavstvo to upravičeno zahteva, ker bo zaradi navijanja cen najhujše prizadeto.«
v t i
Orotj psi
f-^^— Wa ^Pssneni Je umeri upokojeni vfakovodja An-80 let. V Slovenski 40 Je
l__» ,„_nea Marija Košar, stara
78 ssL Na Detnavskl Je premimi saseb-nfk Vid HshjSMffa?, star 80 let, na Betnav-skl 18 na Elizabeta Klrchof. stara 50 let. zalujocam naše globoko sosaJJa!
stnsbe, Za ponosnega dav-__| rx. položa£]£ skupfaje Je Ferdtoand JeVenfiič pri gSf»M upravi nMMejBss* Mariboru pa Je ln VILI.
de g.
Maric, ki Je hA doslej
odi— v Ma-
— Radja... Mariborska policija Je preteklo noč izvrsna obširno racijo, slasti po javnih lokalih na periferiji mesta. Zajela Je več sumljivih oseb, ki se niso mogle izkazati, s čem se preživljajo. Med areti-ranci so tudi nočne ptičke, ki jm je po-Hcija oddala na dermatološki oddelek tukajšnje splošne bornice.
— Neprijeten doživljaj Je imei tesar Josip Purkelc, stanujoč na Ruški cesti 5. Ko Je sedel v neki gostilni na Frankopa-novi cesti, so se mu pridružili neznanci, ki pa so kmalu spet odam. Ko Je hotel Purkelc plačati svoj napitek. Je ugotovil, da mu Je ■sssjhals listnica, v kateri je hffco preko 200 din gotovine. Zadevo je prijavil policiji, ki sedaj poizveduje sa tatovi.
— Dobrota Je sirota. Zasebnlca Terezija Faktor Je prijavila poticaji da Je prišla k njej neka 261etna Marija K. iz Ljubljane ter Jo prosila sa prenočišče. Faktorjeva Je njeni prošnji ustregla. Ko pa je Marija K. zjutraj odšla. Je Faktorjeva ugotovila, da Je s njo vred izginilo tudi 500 din gotovine, ki jih Ja imela v ročni torbici. Za tatinsko Marijo K., ki je izginila brez sledu, poizveduje policija.
— Vse kradejo. Krojaškemu mojstru Frideriku Kosi ju stanujočemu v Betnav-ski 57, so neznani zlikovci ukradi z dvorišča za 200 din drv. — V Spodnjem Ga-šteraju so izginile iz stanovanja posestnika Franca Lariča razne obleke, čevlji m perilo v skupni vrednosti okoH 700 din.— V Vurmatu se Je doslej Se naznani attko-vec splazi v stanovanje
pzsd Nassigalovo sjostisoo v Skokah na Dravskem poiju spoprijeti že vrnjeni fantje a Dooravcev in Skok. Med fanti is teh dvsk vasi obstoja staro sovraštvo. Nekdo imed napadenih fantov je začel streljati s puško, artev streljanja je bil kotarski l«Fw**"flr Franc Fraa, ki so ss mu šibre rarUS v hrbet in ledvice, druga trtev pa je tal posestnikov sto Martin Oamber, ki so ga šfure zadele tudi v hrbet. Poškodbe obeh so nemarne, oba so morah takoj odpeljati v mariborsko bolnico.
Iz Slovenskih goric
— Javna    dela v Slovenskih goricah.
Med mnogimi potrebnimi javnimi deli pri gradnji novih banovinskih in občinskih cest je sedaj v gradnji samo nova banovinska cesta Sv. Lenart—Sv. Benedikt, ki jo gradi podjetje Frhige. Dela z vso na stLlco napredujejo in bo prepotrebna cesta v doglednem času dograjena. Istočasno pa so v zastoju gradbena dela pri ostalih cestah, ki so se zadnji čas gradile in preurejevale. Obč. Sv. Ana v Slov. gor. že od L 1934 gradi s pomočjo raznih subvencij cesto Sice—Sv. Ana. ki bi jo naj po dograditvi banovina prevzela v vzdrževanje kot banovinsko cesto II. reda. Za to cesto je občina izposlovala zadnja leta podpore, 8 katerimi se je dalo zgraditi do 2 km ceste. Sedaj pa so vsi vin usahnili. S tem js hudo prizadeto prebivalstvo zaposleno pri gradnji in to zlasti okoliški vini čar jI. V zastoju so tudi dela pri uravnavanju glavne slovenjegoriške ceste in preureditvi sploh. Ta cesta je velo slaba na vsej progi Sv. Lenart—Maribor in kar je Se prav posebno občutno v sedanj eno jesenskem času, ko so kotanje polne vode in brozge, ki jo motorna v orila škrope po mimoidočih pešcih, kmečkih voznikih in kolesarjih. Preureditev te ceste je nujna Predvsem bi kazalo kotanje zasuti % drobnim gramozom in povaljati. Pospešitve del čaka Se mnogo drugih cest. ki jtii ima sicer okrajni cestni odbor mariborska v načrtu, pa ni denarja. V državnem in narodnem interesu je. da se javna d*la v Slovenskih goricah in zlasti ob meji pospešijo v večjem obsegu.
— Nova evangelska podružnica. Več družin evangeličanov v Zg. ftčavmci ln okoliških vaseh je pripomogla z zbranimi darovi, da so pričeH graditi novo evangel-sko podružnico. Zaenkrat so zgradili na svojem pokopališču ob Danovinskj cesti na ščavnicd zvonik kjer bo nameščen zvon, ki je doslej visel v lesenem prosto stoječem zvoniku. Gradnjo ostalega objekta cerkvice bodo nadaljevali prihodnje leto.
Iz Celja
Organizacija pokretu »Slovanska misel« v Celju. V petek se je .nudil v Celju opolnomočeni minister v p. g. Vladi-slav Savič, predsednik slovanskega pokreta >Slov^uiska misao« v Jugoslaviji. Stopil je v stik s predstavniki nacionalnih in kulturnih organizacij, ki so se zbrali zvečer v Celjskem domu na intimen razgovor. Gospod minister Savič je izredno zanimivo, izčrpno, tehtno in z globoko vero v veliko kulturno in nacionalno poslanstvo slovanstva obravnaval vse glavno probleme, ki stopajo danes pred Jiujoslo-vene in pred vse Slovane. Svoja izvajanja je zaključil s pozivom, da se naj osnuje in razširi slovanski pokret Slovenska misao tudi« v Celju, kar je bilo rudi takoj sklenjeno. Začasne prijave članstva sprejema urednik g. Rado Pečnik, tajnik Ju-goslovensko-bolgarske lige v Celju.
_c Vsled poškodb je ohrOmel in onemel. Dne 6. avgusta sta Franc Javornik in Rok Doberšek v Škof ji vasi napadla Martina Stropnika z Zg. Hudinje pri Celju in ga z udarci s koli tako poškodovala po nogah in glavi, da sta mu nogi ohromi 1 i m da je izgubil dar govora. Zaradi t< t divjaškega dejanja sta se morala Javornik in Doberšek v petek zagovarjati pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju. Javornik je bil obsojen na 2 leti in pol robije, Doberšek, ki je izvršil dejanje v vinjenosti, pa na 4 mesece strogega zapora.
—C Nevaren vlomilec. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo brezposelnega delsv-ca Stanka Mastnaka iz Lahomnega pri Laškem saradi številnih vlomov ln tatvin na 2 leti strogega zapora. Mastna k Je Izvršil svoje zločine v teku enepra meseca v Vojniku, šeščah pri 6t. Pavlu pri Preboldu. Kranjem Brdu pri Blanci B-kovnici, Cretu. Brišah. Selah in pri Sv. Marku pri Trbovljah.
—c V celjssi bolnici je umrl v petek 48 let star tkalski mojster Franc Koiirimsky iz S t. Pavla pri Preboldu, v soboto pa 521etni posestnik Jurij Bezgovšek od Sv. Petra pri Laškem.
—o Prepoved živin^ih fcj svinjskih *ej-mOv v Celja. Mestno poglavarstvo v Celju je zaradi pojave slinavke in parkljevke v celjskem, laškem in smarskem srezu začasno prepovedalo vse živinske in svinjske sejme v Celju.
—c SK Celje : SK Olimp 7:4 (8:2). V le malo zanimivi pokalni tekmi je moštvo SK Celja v nedeljo popoldne na Glaziji premagalo enajstorico SK Olimpa. Obe moštvi sta igrali dokaj ležerno ln hres prave volje. Najbolj je zadovoljila Igra obeh krflskih vrst in obeh vratarjev. Napada sta predvajala sicer solidno tehnična1 igro, pred golom pa nista bila dovolj odločna. V začetku je bila igra izenačena. V 19. minuti je Stupica zabil prvi gol za Celje. Nato je izvedel Olimp nekaj odločnih akcij in v 16. minuti je Ca ter izenačil. Tri minute pozneje je povišal Lukič na 2:1 za Olimp. Igra je valovala s polja na polje. V 30. minuti je Stupica izenačil, v 43. minuti pa zvišal na 3:2 za Celje. V drugem polčasu je bila Igra živahnejša. V 10. minuti je zabil Vedenik četrti gol sa Celje, v 18. minuti pa je Cater znižal na 4:3. Olimp je polagoma prešel v lahno premoč in v 40. minuti je ftater izenačil. Ker se rezultat 4:4 do konca nI izpremenil. je sodnik podaljšal tekmo za dvakrat po 15 minut. V podaljSku je pre Slo Celje v znatno premoč, Olimp pa je docela po nepotrebnem popustil sj le 'gral brez volje. V 4. minuti podališka je zabn Vedenik peti, v 14. nvnuti Stupica iesit. v 29. minuti pa isti igralec po krivdi Olimpa sedmi gol za Celje. Proti koncu je tudi moštvo Celja igralo brez volje in se pred nasprotnikovim golom ni mnogo trudilo, da bi izrabilo številne lepe prilike. Sodil je r. Erlih iz Ljubi iane zelo ležerno. Tekmi je prisostvovalo okrog 300 gledalcev.