Gospodarstvo.
tnvajmo naše pomočnice — pike pred gladom!
Kadar zima potrka na vrata, je razma-roma malo število naših drobnih ptičic pri nas. Volka večina zapusti pod jesen svojo domovino in se izseli v topleje kraje, da se izogne gladu in mrazu.
Tembolj pa moramo ceniti in upoštevati one zveste in naj koristneje čuvariee naših kulturnih rastlin, ki jim je narava določila kljubovati J pri nas neprilikam po zimi in ki tudi pozimi pobirajo in uničujejo škodljivi mrčes po naših poljanah, livadah in vrtih, posebno pa po sadovnjakih in šumah, Če jim to vremenske prilike dopuščajo. So to razne siničice, rdečerepke, palčki, strnadi, brglezi, žolne i. dr., ki iščejo hrano v razkopah drevesne skorje, v listnih zavitkih na drevju, v zemskih luknjah, kotih in duplih ter v sličnih skrivališčih škodljivih žuželk, njih ličink in jajčic. V mili zimi najdejo tudi hrane dovolj in prezimijo z lahkoto brez posebne pomoči od naše strani. Ali druga jim prede v hudi zimi, kadar zalije led razpoke drevesno skorje in kadar zakrije sneg tudi ostale vire hrane.
Ker te male ptičice naglo prebavljajo, jim je treba mnogo živeža; zato je pa tudi v hudi zimi, ko jim odtegujejo vremenske neprilike možnost zadostne prehrane, nevarnost velika, da jih pogine vsled gladu veliko število. Sedaj je umestno, da se spomni kmetovalec neprecenljivih zaslug, ki so mu jih izkazale ptičice čez poletje, in jim priskoči na pomoč s primerno hrano ter jih tako obvaruje gladu in pogina. Hrano je nastaviti
pustijo naši kmetovalci „plavižu predolgo teči, ker je boleta predraga. Žganje, ki se dobi iz tega plaviža, Se ne plača irgubljenih dragih ur. Prežgane in posušene tropine so dobro krmilo za svinje, goved in celo za konje. Posebno letos, ko primanjkuje krme, se naj porabijo za živalsko hrano. V Nemčiji stane kilogram suhih tropin 30—40 v. Vroči podliv, to je tekočina, s katero so se zalile tropine, da se ne pri-smode, vlivajo mnogi nemški vinogradniki, ki izkoriščajo vsako gospodarsko snov do zadnjega, v odprte polovnjake aii kadi, v katere so na gosto vtaknili brezove vejice in šibice. Ko se ta podliv ohladeva, se izkristalizira iz vroče tekočine na šibicah vinski kamen (Weinstein), ki je dandanes precej v ceni. Kilogram stane 20—25 K. Šibice se potem z lesenim kladivom potolčejo, da spravimo od njih vinski kamen. Umni in skrbni gospodarji pazijo na vsak vinar, da ne gre v izgubo. Letošnje tropine je vredno žgati, ker dajo od kotla 3—4 / žganja. Cona tropinskemu žganju je 70—90 K za 1  liter.
tako, da je veter ne odpiše in je dež in sneg ne zmočita, da je torej ob priliki sile, to je v ledovitih in sneženih časih ptičicam vedno na razpolago. Kot prikladna hrana so olje vsebujoča semena, kakor bučnice, solnč-nice, konopljeno in laneno seme ter mak, kot pridatek pa tudi oves in proso, če mogoče tudi kak košček neslanega loja ali slične maščobe. Repično seme jim ne prija. Lovci store dobro, če obesijo tu in tam ob obronkih host kos od trte, seveda nezastrupljene lisice ali kake drugo za človeško prehrano nepozabne, mastne, nezastrupljene divjačine. Kos take divjačine, prikrit z vejevjem tako, da nimata dež in sneg pristopa, zadostuje za prehranitev ptičič na ploskvi, obsežni par sto oralov.
Z malim trudom torej in s neznatnimi pripomočki lahko plačuje kmetovalec svoje najzvestejše pomočnike v boju proti raznim škodljivcem.
Kakor kaže pričetek letošnje zime, zna biti zima dolgotrajna in huda. Zatorej naj nikdo ne zamudi pravočasno nuditi našim krilatcem svojo pomoč, če bodo ti prepuščeni samim sebi, jih bode poginilo nebroj in razni mrčes se bo neovirano razpasel tako, kakor se je pred leti. Če se prav spominjam, je poginilo v zimi od 1902 na 1903 mnogo ptičic, posebno v raveni in potem se je tod pojavilo par let zaporedoma toliko gosenic, da je bilo drevje oglodano do golega. Ko se je po letih število ptičic zopet spopolnilo in so jim ugodne zime dopuščale napraviti red v naravi, je goseničji pojav prenehal.
Ptičice so takorekoč policisti v prirodi, zatorej — čuvajmo jih !
Okrajni ekonom J. Zupane.
*
*                    *
Zakaj se vporabijo dohodki razredne loterije.
Peta sekcija zakonodajnega^odbora J3 pretresala naredbo o razredni loteriji. Do sedaj so sprejete sledeče večje izmene : Narodni poslanci ne morejo biti člani uprave razredne loterije, ker kot člani loterije spadajo pod kontrolo ministra za poljedelstvo, v skupščini pa morajo oni ministra kontrolirati Odrejeno je, da nagrada za člane uprave te loterije ne sme znašati več kot 2 odstotka, a tantijeme uradnikov ne več kot 3 odstotke čistega dobička. Od čistega dobička vsakega kola srečk se votira 10 odstotkov rezervnemu zakladu. Iz tega zaklada se sme vzeti potrebno svoto za zidanje nove zgradbe razredne loterije in za zidavo hiše za uradnike razredne loterije in uradnike ministrstva poljedelstva in vod. Nadaljnih 40 odstotkov čistego dobička gre za povzdigo kmetijstva in živinoreje, 20 odstotkov za pomoč kmetijskih zadrug, 15 odstotkov za povzdigo rokodelstva in nadaljnih 15 odstotkov malim poljedelcem m domači  industriji, katera služi kmetijstvu
in   živinoreji   v   prospeh.   Ostanek se porabi za posojilo in pomoč poljedeljcem in obrtnikom.
Plačevanje davkov. Na seji zakonodajnega odbora je predložil finančni minister pregled vplačanih neposrednjih davkov. Po tem pregledu sta imela Srbija in Črna gora plačati od dne 1. januarja 1919. do dne 31. oktobra 1921. 149,137.610 dinarjev. Vplačali pa sta 155,113.000 dinarjev. Za ostalo dežele je navedel minister tele Številke : Slovenija je plačala 97,407.250 (plačala naj bi 145,909.750), Hrvatska in Slavonija 139,879.500 (namesto 167,420.000), Bosna in Hercegovina 89,528.500 (namesto 134,026.000), Dalmacija 9,662.500 (namesto 9,642 820), Vojvodina 143,544.750 (namesto 160,000.000). V vsem se je plačalo 635,135.500 namesto 606,036.189 dinarjev. Finančni uspeh je torej ugoden. Vseeno pa kažejo navedene številke, da je Slovenija sorazmerno silno obrememjena z davki, primeroma najmanj pa da sta obremenjeni Bosna in Hercegovina.
Taksa za pošiljanje paketov v inozemstvo se zaračunava izza dne 1. decembra po razmerju, da je en 1 frank enak 10 dinarjem. Postno ravnateljstvo utemeljuje to odredbo s padcem našega denarja. Faktično bi morala biti ta vsota z ozirom na Švicarski frank še večja. Iz naše države se pošilja sedaj okoli 3000 paketov, dočim jih pošilja tujina v našo državo okoli 42.000. Tudi znak naše trgovinske pasivnosti.
Taksa na Vžigalice. Monopolska uprava je odredila, da 'se v bodoče plačuje taksa na vžigalice tako-le: 1. Na velike švedske vžigalice (60 do 65 vžigalic) za škatlico 15 par; 2. na švedske vžigalice 50 do 55 vžigalic) za Škatlico 10 par; 3. na parafinske vžigalice v mehkih papirnatih škatlicah (100 do 110 vžigalic) 15 par ; 4. na žveplene vžigalice v mehkih papirnatih škatlicah (100 do 130 vžigalic) 15 par. Vžigalične etikete bodo morale imeti državno oznako, napis v latinici in cirilici in ime dotične tvornice. Do sedaj že izvršene etikete se morejo še uporabiti.
Žganje iz tropin, četudi se grozdje Se tako dobro izpreša, ostane še vendar nekaj sladkorja v tropinah, ki začne vreti in se pretvarjati v alkohol. Da se ta alkohol ne izgubi, denejo naSi kmetovalci tropine takoj po prešanju v polovnjake ali v kako drugo posodo (tudi v cementne jame), koder se dobro poteptajo in naphejo in potem zavečijo, da ne more alkohol izpuhtevati. Mnogi pokrijejo tudi tropine s papirjem ali trsnim listjem in še zamažejo z debelo plastjo ilovice. Pri tem je treba paziti, da se špranje, ki nastajajo vsled sušenja ilovice in radi pritiska odhajajoče oglenčeve kisline, zopet dobro zamašijo. Alkoholno vrenje tropin je končano po preteku 6—8 tednov in tropine so zrele za žganje. Kako se žge, ve vsak, omenili bi samo, da ni posebno koristno, ako