Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III Telefoni uredništvo: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 £ nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Politika in gospodarstvo Slabi časi so nastopili za južnoameriške dikta-fure. Ruši se ena za drugo. Začelo se je v Boliviji koncem junija. Dva meseca nato je padel Le-guia predsednik republike Peru in sedaj je neposredno sledil že lrigoyen, predsednik Argentine po ponesrečenem poizkusu, da bi z imenovanjem svojega podpredsednika Martineza na predsedniško mesto rešil režim in sebi zagotovil čim hitrejši povratek. Uporne čete so lo preprečile in more se smatrati, da je Irigoyen, ki je bil še pred dvema letoma izvoljen kot miljenec ljudstva z velikansko večino, padel končnoveljavno in žalostno zaključil svojo politično karijero. Prihajajo pa vesti že tudi iz Čile, da je močno omajano stališče predsednika Ibaneza, ki je. drugače znan kot izredno sposoben mož. Uporno gibanje se širi tudi po Braziliji, Kubi in Paraguaju. Kaj naj vse to pomeni? Ali je zgled Španije potegnil za seboj njene nekdanje kolonije? Menda bo nekaj na tem. Ce preizkujemo vzroke južnoameriškega vrenja, najdemo res precej istih momentov, ki so bili odločilni za razsulo politične diktature Primo de Rivera. Da se je v Španiji izmenjal režim, niso bili toliko vzrok politični razlogi kakor v prvi vrsti gospodarski. Diktator je padel, ker je pričela padati peseta. Med vojno je bila za Španijo doba velikih in lahkih dobičkov. Znala se je okoristiti s svojo nevtralnostjo. Peseta se je okrepila in porasla, v Španijo je dotekalo zlato od vseh strani. Španski kapital, naložen v inozemstvu je dobil veljavo in donašal visoke obresti. Kakor hitro pa so se razmere v Evropi ustalile, je že tudi pričela zahajati zarja pesete. V razkošnih dneh se je polastila španskih državnikov neka me-galomanija: izdajale so se ogromne vsote za vojno ladjevje, ki naj bi deželi pričaralo nazaj nekdanjo pomorsko slavo; gradile so se velikanske javne naprave, bolj z reprezentativnim kakor socialnim značajem. Ljudstvo se je navadilo živeti čez potrebe in čez razmere — in državna valuta je oslabela. Diktatura je bila kaj slaba injekcija anemični pezeti. Kljub reklami, ki jo je general Rivera delal za svoj režim ni imelo inozemstvo zaupanja, domaČ kapital pa je uhajal, kjer je le mogel čez mejo. Potem se je general umaknil, ker ni mogel vec zaustaviti napredujočega zla. Nekaj sličnega se odigrava v južni Ameriki. Revolucionarij sicer proglašajo, da je veliki cilj, katerega zasledujejo »rešiti ustavo in osvoboditi državo nesposobnega režima«, — toda ni ravno vnema za demokracijo, ki jih sili do revolucionarnih dejanj. Južnoameriški pojem demokracije je sploh nekaj precej različnega od našega pojmovanja. Treba je pomsiliti na zgodovinski razvoj in poseben značaj ljudstva, ki je stoletja bilo vajeno živeti v podrejenem kolonialnem razmerju, in ki ni nikdar poznalo kakega samoupravnega življenja. Bilo je vajeno, svojo usodo navezavati na krepke osebnosti, skoraj vedno generale, ki so s pomočjo klike in armade obvladale položaj, na kar ljudstvo, ki je politično nevzgojeno, ni reagiralo, dokler ga je režim pustil z davki pri miru in da tudi drugače življenje ni bilo pretežavno. Tudi južna Amerika je med vojno sijajno zaslužila in so se njene sirovine izvrstno prodajale Toda gospodarska depresija zadnjih let — ki je splošen svetovni pojav — je zajela sedaj tudi južnoameriške republike. Povrhu je treba še to upoštevati, da je večina kapitala, trgovina in sploh gospodarstvo v tujih rokah, ker je domača inteligenca prelena in tudi nesposobna za take posle. Prea vojno je bila južna Amerika v interesni sferi angleškega, francoskega in precej že tudi nemškega kapitala. Po vojni pa Združene države izrinjajo iz Južnoameriškega ozemlja eno evropsko državo za drugo. V Argentini imajo Angleži še vedno veliko nadmoč, ker je bil predsednik Irigojen osebno jako nasproten politiki ameriškega dolarja. K njegovemu padcu so najbrže Amerikanci precej pomagali, vsaj kažejo se zelo zadovoljne, da je izginil i/, politično arene. Kakor v Španiji, lako so ludi v južnoameriških republikah pričele padati državne valute. Pe-ruvanska lira je stala med vojno tako visoko kakor angleški funt. Peruvanski sladkorni trs je doživljal triumfe nad svojim tekmecem, sladkorno peso, katere največja polja so bila v svetovni vojni uni-Cena ali drugače uporabljena. Ko pa se je evropsko gospodarstvo nekoliko opomoglo, se je izvoz sladkornega trsa zmanjšal, lira je pričela padati. Ljudstvo je postajalo nezadovoljno in se končno uprlo sledeč pravim ali le osebnim nasprotnikom diktature, ki so v režimu videli vzrok gospodarskega propadanja. Tako je Leguia, mož »jeklene roke« moral iti. Isti proces se je pravkar izvršil tudi v Argentini. Hipolito Irigoyen je bil prvič izvoljen za predsednika republike leta 1916. Tedaj se je zelo priljubil ljudslvu. Bil je poborec demokracije in je uvedel splošno in enako volivno pravico. Pri svoji drugi izvolitvi je pa našel precej spremenjene razmere. Kmečko gospodarstvo je radi manjšega priseljevanja zašlo v krizo, ker nima delovnih moči. Zunanje političen položaj se je znatno spremenil In bi Irigoyen moral računati z rastočo gospodarsko In politično močjo Združenih držav, česar ni storil. Amerikanci so se hitro maščevali. Njihov kapital je pričel pritiskati peso (argentinski denar) navzdol najprej na newyorški borzi, kateri so hitro sledile tudi druge. lrigoyen še ni spremenil politike. Z diktatorskim nasiljem je pričel preganjati svoje domače nasprotnike. Starec je zakrk-nll vase, postal je trmast in svojeglaven ter odklanjal vsak nasvet prijateljev. Tako je izgubil vso svojo nekdanjo popularnost. Nazadnje je bilo lahko delo, dn ga je revolucija pomedla s predsedniškega mesta. Revolucionarni pojav v južnoameriških državah jc gotovo zelo značilen. Seveda so bili za pre- „1M ob ene vojne več l" Velika mirovna govora Brianda in Hendersona na seji Društva narodov Ženeva, 11. septembra, as. Danes dopoldne : se je na seji Društva narodov po otvoritvenem nagovoru voditelja kanadske delegacije sira [ Roberta Bordena začela razprava o Briandovem načrtu. Takoj prvi je dobil besedo francoski zunanji minister Briand. ki je v 3 do 4 ure trajajočem govoru razvijal svoj načrt o evropski uniji, kakor je za to dobil nalog na seji evropske konference v pondeljek. Silen Briandov mirovni govor Pozdravljen z viharnimi ovacijami jc začel Briand svoj govor z izjavo, da stoji tu v dvojni lastnosti: Prvič kot delegat Francije, potem pa po naročilu 27 evropskih vlad, da jiodn zborovanju Društva narodov poročilo, t. j. zborovanju onega Društva narodov, ki danes predstavlja poglavitno barijero proti vojni nevarnosti. Društvo narodov jc že srečno prebrodilo okoli rta ironije in okoli pečin sarkazma in obrekovanja, in že njegov predgovornik jc ugotovil, da je mir in mednarodno sodelovali je od 1. 1919 dalje nedvomno napredovalo. Briand je nadaljeval: >Tudi jaz lahko priznam, da sem nekoliko prispeval k temu. Kajti v pariškem paktu, kar se ne sme pozabit,i je prvič pol stotine vlad označilo vojno kot nedovoljeno. To je velika inoralična etapa, katere ni podcenjevati. Nato je Briand navajal mnoge razsodi.ščne pogodbe, ki so bile sklenjene pod avspicijami Društva narodov. Obrnjen proti nemški delegaciji je rekel o razorožitvi, da bi bilo v njegovi državi nemogoče, obdržati današnje število stanja armade in vojne oborožitve v splošnem, kakor tudi vojaškega proračuna, nc da bi ga zvišali, ako ne bi bilo zagotovljeno po Društvu narodov gotovo varnostno stanje. Morda smo pri praktičnem reševanju vprašanja o razorožitvi zadeli ob gotove težkoče (namigaval je na londonsko konferenco) vendar pa se to, kar smo dosegli, ne sme podcenjevati. Pred sporazumom z Kalijo Dalje je Briand napovedal, dn upa da bo z neko sosednjo in prijateljsko državo prišlo do sporazuma in da se bo z londonsko pogodbo omogočil daljni napredek v razorožitvi. To napoved bližnjega sporazuma med Francijo in Italijo je Društvo narodov pozdravilo z živahnim odobravanjem. Nobene vofne več Briand se na to, obrnjen zopet proti dr. Curtiusu, ki je sedel ravno pred njim, pristavil energično, glasno in vsako besedo poudarjajoč: »Vsekakor sem jaz absolutno odločen, dokler sem in kjerkoli sem, storiti vse /a to, dn ne bo nobene vojne več«. Nato je še glasneje na-glašujoč vsako besedo, zaklical \ dvorano: »Kolikor bi tudi bili konflikti ostri, kolikor bi se tudi poostreno razvijali, uredili jih bomo v miru.« Panevropa po Briandovi zamisli Nato je Briand polagoma prešel na glavni predmet svojega govora. Navajal ie: >Društvo narodov ne sme prezreti nobene velike ide> političnega življenja, niti ne snm oslati ravnodušno nasproti nobeni zamisli, če je sposobna služiti miru. Jaz sam nesim velik del odgovornosti za lo, za kar imam nalog tukaj predavati.« — Kakor vedno je | luiii ?edaj Briand govoril prosto. Najprej je poskušal zavrnili razne ugovore, ki s> so pojavili ['roti njfgovi Panevropi. Nato je govoril o .-pravi in o potu. ki vodi k spravi. To pol vidi v Panevropi. V©» gospodarski napredek Kvrope je odviseu od vprašanja varnosti in od političnega zbližanja. Samo na pcdlagi obnove zaupnih odnošajev med narodi, samo lia podlagi pravega pomirjenja duhov se lahko zahteva od posameznih držav, da bodo doprinašale velike gospodarske žrtve. Politika Panevrope pa se mora ustvariti v polni in najožji zvezi z Ženevo in z Društvom narodov. Posebno energično je Briand naglasil: »Evropska zveza ne sm* tvoriti nobene nove instance za urejevanje sporov. Evropska zveza bi sama lahko predlagala svoje blagohotno posredovanje in poslovali kot posvetovalna oblast. Panevropa bi služila za to, da sc ojačijo miroljubni nameni Društva narodov, tla »e zastopnikom v Ženevi olajšajo odločitve. Zveza Evrope noče škodovati nikomur, suverene pravice evropskih držav pa morajo ostati nedotaknjene. Pomagajte, da bo Evropa lahko nastopila lo pot! Seveda je potrebno, da se načne to vprašanje previdno in Šele po natančnem proučevanju, toda že to je veliko, da se je la ogromni problem podvrgel tako natančnemu študiju. V odgovorih posameznih držav sem našel marsikatero stvar, ki ;e ugodna za moj načrt, pa tudi marsikatero stvar, ki je manj ugodna, marsitero opozoritev na težkoče, katere sam morda nisem zadosti uvaževal. V vseh odgovorili pa lahko ugotavljam, je ugodno razpolože- vrat dani tudi politični razlogi ,kajti težko je v XX. stoletju vzdržavati diktaturo rplo n>»! tnkim narodom, ki niti ni veliko užil politične svobode. Sila vedno rodi silo. A lahko trdimo, da je bilo slabo gospodarstvo vzrok, da so južnoameriške diktature propadle. Zdrava valuta je najboljši barometer. da je tudi politika zdrava. Padcu valute pa navadno slede tudi politični pretresljaji. nje za to vprašanje. Gotovo obstojajo razlike v mnenjih glede raznih točk, nobene razlike pa ni v tem, da se naša naloga mora izvršiti in sicer pred Društvom narodov, radi česar to vprašanje polagam v naročje Društva narodov. Nikdar nisem mislil na to, da bi se načrt izvršil izven Društva narodov ali proti njemu. Društvo narodov je univerzalno in deluje na to, da se univerzalno izpopolni. Toda sestanki sveta Društva narodov so preveč redki. Pomislite, kako zelo bi bila poenostavljena naloga Društva narodov, če bi na najnevarnejšem kraju zemlje narodi pristali na to, da so hitro in temeljito rešijo njihovi problemi. Seveda pa ostane Društvo narodov pri tem vedno kot vrhovno razsodišče, kakršno je, in nikdar ni nihče mislil na to, da bi mu vzel iz rok tudi samo enega njegovih atributov. Odklanjam od sebe vsako misel, do bi za mojim evropskim načrtom tičal kak skril namen, kakor se je lo poskušalo trditi. Zavzeti moram tudi stališče proti trditvam, da bi morda mogle Združene države ameriške uveljaviti kako pomisleke proti združitvi Evrope. Sam sem govoril z gospodarskimi in političnimi zastopniki Združenih držav in vsa so pozdravili namen, da se napravi v Evropi nekoliko več reda. Kdo naj bi imel interes na tem, da bi preprečil združitev Evrope? Če se upoštevajo stiske, v katerih se nahajajo danes zmagovalci, kakor ludi premaganci, se šele prav spozna sila medsebojne odvisnosti vseh interesov. Zastopniki 27 držav v tej dvorani so premišljevali o teh vprašanjih in so rekli: »Da, mi imamo skupne interese, o katerih bomo'morali enkrat skupno razpravljati. Toda mi potrebujemo vaše podpore, gospodje, mi potrebujemo vaše vzpodbude, mi želimo, da nam poveste kako ste storili vi v drugih sličnih slučajih, namreč pri regijonalnih varnostnih pogodbah: pojdite, napredujte, napravite še on korak več za mir!« (Odobravanje.) Tekmovanje v oboroževanju mora nehati! Odkrit in odločen Hendersonov govor Ženeva, U. sept. as. Na popoldanski seji je imel angleški zunanji minister lienderson govor o evropskem vprašanju, ki obstoja po njegovem mnenju v tem, da se izpolni obljuba Društva Narodov za razorožitev. Nobena država ne more ugovarjati Briandu, če jc tako grupacijo Evrope smatral za potrebno za mirni nadaljnji razvoj, i udi angleški odgovor je bil tak, pokazal pa je tudi, da je za Anglijo sodelovanje Evrope z Društvom Narodov najvažnejša stvar, in Anglija želi, da naj bo aparat za ožje sodelovanje evropskih držav aparat Društva Narodov, pri čemer ne riskiranio nevarnosti in težkoč, katere bi bile zvezane z novim in neodvisnim sistelmom mednarodnih ustanov. Kakršna koli pa bo končna rešitev, smatramo da se mora vsak sklep v tem vprašanju postaviti pod cvloritelo Društva Narodov. Glavna stvar jc, da bo načrt Evrope ostal v popolnem soglasju z mednarodnimi obveznostmi Društva Narodov, in drugič da bo la načrt olajšal razorožitveno politiko Društva Narodov. Hendcr-son je izrazil upanje, da bo v prihodnjem letu tudi onih 17 držav, ki še niso pristale na obligatorično razsodišče mednarodnega sodišča v Haagu, in onih 11 držav, ki so sicer klavzulo podpisale, pa jc še niso ratificirale, to sedaj storilo, da bo prihodnje leto obligalorično razsodišče v Haagu mednarodno priznano. To bi bil šele prvi korak. Drugi nadaljnji veliki korak obstoji v tem, da sc harmonizira Kelloggova pogodba s paktom Društva Narodov. Šele popolna odprava vojne kot sredstva politike bo napravila iz pakla Društva Narodov resnično mirovno pogodbo. V tej zvezi je govoril lienderson ludi o drugih varnostnih odredbah, o razso-diščnih pogodbah in generalnih aktih Društva Narodov. Priznal je, da se je dosegel napredek in obljubil pristanek angleške vlade na vse one načrte, tudi na načrt, da se ima dati finančna pomoč napadenim državam, toda pod pogojeni, da bi se razoroževanje vršilo dalje, in da se doseže pozitiven rezultat. Mednarodna varnost je nemogoča, dokler sc bo oboroževanje vršilo lako dalje, kakor se sedaj. Vse stranke moje države soglašajo s tem, da se more popolna varnost uresničiti šele z razorožitvijo. Brez splošne pogodbe o razorožitvi se namen Društva Narodov ne more doseči. Pravno je lienderson z glasnim poudarkom zaklical: »Tek- movanje v oboroževanju se sedaj mora nehali, raz. orožitev je dolžnost Društva Narodov in obljuba, dana v paktu Društva Narodov, še po II letih ni izpolnjena.« Skliceval se je na resolucijo Društva Narodov pred dvema letoma, v kateri se je že sedanje stanje varnosti označilo kot zadostno, kot za prvi korak na potu razorožitve. Potem se je sicer še nekaj storilo, tako n. pr. sc je na londonski konferenci Anglija obvezala, da bo gradila za 200.000 manj vojnih ladij. Anglija do 1<)%. nc bo gradila nobenih novih križark, rušilcev, lorpedovk in podmornic, in tudi velike vojne ladje bo reducirala za 25 odstot., pa tudi to je šele prvi korak. Upam, da bomo na svetovni razorožitveni konferenci skupno z drugimi pomorskimi državami v stanju, iti pri reduciranju pomorskih sil še mnogo dalje. Zmanjšanje oboroževanja posamezne države ali majhnih skupin držav, ali posameznih kategorij oborožitve nam ne more pomagali. Dokler ne bo razorožitev na morju splošna in dokler se ji nc pridruži razorožitev na suhem in v zraku, mirovne pogodbe ne bodo izvršene in pakt Društva Narodov ni izpolnjen. Tudi mir Evrope in vsega sveta do tedaj še ne bo zagotovljen. Nato je z živahnim odobravanjem nadaljeval: »Popolnoma priznavam težkoče, vem pa tudi. da je sedaj že 10 let, ko se je začelo delo za razorožitev. Sedaj je prišel čas za praktične rezultate in upamo, da bo razorožitvena komisija meseca novembra popolnoma izvršila svojo nalogo, Upamo, da bo vsaka vlada poslal svoje delegate na komisijo s takimi misijami, da bo končni uspel1 zagotovljen. Tudi upamo, da bo Svet Društva Narodov prihodnje leto sklical mednarodno razorožitveno konferenco in da se bo v dogledni bodočnosti storil odločilen korak dalje za izvršitev naloge, h kateri smo se vsi obvezali. Na koncu je I lenderson še enkrat izjavil, da smatra vprašanje razorožitve za najvilalnejšc in najnujnejše vseh političnih vprašanj, ki zanimajo danes svet. Mi smo lu čuvarji miru na svetu in čuvarji življenja in sreče sedanje generacije, naših otrek in bodoče generacijo. Mi sc še spominjamo velike vojne in imamo (u zlato priliko onemogočili prihodnjo vojno, ki bo lahko se stokrat slrašnej-ša in bolj uničujoča, kot jc bila zadnja vojna. Vprašanje beguncev pred DN Usfanovi se mednarodni urad za begunce Belgrad, 11- sept. AA. Konsultativna komisija za begunce pri Društvu narodov je imela svoje letošnje zasedanje v Ženevi od 3. do 8. avgusta. Pri delu komisije je sodelovalo mnogo držav, članic Društva narodov. Našo državo sta zastopala dr. Ilija šumenkovič, stalni delegat kraljevine Jugoslavije pri Društvu narodov, in dr. Gjuro Čur-čin, ki zastopa mednarodni urad dela. Na dnevnem redu sestankov komisije so bila vprašanja organizacije akcije za begunce in druga vprašanja administrativnega značaja. Po končanem delu jc komisija klenila predložili glavni skupščini Društva narodov v odobritev in sprejetje tele predloge: 1. da se generalnemu sekretarju Društva narodov poveri politična in pravna zaščita beguncev. Potemtakem bi moral generalni sekretar Druslva narodov obenem ludi proučevati vsa begunska vprašanja, da regulira in zagotovi obstoječe pogoidbe med posameznimi državami, oziroma, da doseže njihovo revizijo, če bi bilo to potrebno, ali pa da sklene nove pogodbe. 2. Humanitarna stran begunskega problema naj hi sp poveril« po**bnew.i mednarodnemu uradu za begunce, ustanovljenemu na podlagi člena 24 pakta o Društvu narodov. Ta urad bi moral zbrati vse informacije in dajati direktive za delo obsto-jočih društev za podporo beguncev in koordinirali njihovo delavnost. Posebni urad bi se okoristil z obstoječimi finančnimi sredstvi, med katere pridejo tudi dohodki iz prodanih Nansenovih znamk. Urad bi se naposled moral brigati ludi za e.labliranje odnosno za zaposlenje beguncev. Urad za begune« bi imel svoj sedež v Ženevi, v njem pa bi bili razen predstavnikov in posameznih članov konsulta-tivne komisije ludi zastopniki zasebnih organizacij za begunce in zastopniki generalnega tajnika Društva narodov in mednarodne organizacije dela. Za samostojnost držav Južne Amerike Ženeva. II. septembra. A A. Nn popoldanski seji skupščine Društva narodov je llaitski delegat Dnntcs Bcllegurdc ostro nastopil proti imperialistični, carinski in gospodarski iioliti-ki Združenih držav Severne Amerike. Konkurenčni boj na gospodarskem polju je ravno tako nevaren, kakor neprestani politični spori, Govornik je uverjen, dn bi ustanovitev Združenih držav Kvrope zadelo ekspanzijo Združenih držav v Evropi. Gospodarska premoč Združenih držav Evrope zadela ekspanzijo Združenih države- Srednje in Južne Amerike. Edino Drn-stvo narodov bi moglo vrniti tem državam njihovo gospodarsko in politično samostojnost. Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah večinoma oblačno, brez posebnih padavin. V južnih Alpah pa močnejše padavine. V splošnem hladnejše vreme. „Proti žalitvi slovanstva" Protesti češkoslovaške javnosti — Zborovanja prepovedana Praga. 11. sept. as. Z ozirom na dvakratno intervencijo italijanskega poslanika \ Pragi ie danes »Pravo l.idu«. list najmočnejše vladne stranke, reagiral ua najoslrejši način. Lisi piše: Italijanski poslanik je pos lopa i samo na povelje Mussolinija. Velika nesramnost je. posegati \ suverenost naše države in nas stalilo nadlegovati s takimi intervencijami. Mnenja smo. da se mora temu vendar enkrat napraviti konec. Noben pošten Človek nc more danes molčati k strašnemu režimu v Italiji. Gospodu Mussoliniju sc mora povedati, da Češkoslovaška ni pod njegovo kuratelo. \ Parizu, 1 ondonti ali Berlinu bi si on kaj takega nc dovolil. Take veksaciie nadležnega inozemca sc morajo končno prenehati. Naša republika je suverena država in naši listi se nc pustijo na noben način kontrolirati po Mussoliniju.« Ogorčenje češke in slovaške javnosti sc širi vedno boli. Narodno socialna stranka jc za jutri sklicala v Pragi protestno zlicrovaiijc z geslom: -Proti fašizmu, proti žalitvi slovjmsrva, proti barbarstvu.« Slične protestne shode so sklicali tudi narodno demokratska stranka in češkojugoslova nska lipa. Češki narodni svet je izdal protestno manifestacijo proti nasilsivom proti slovanski manjšini \ Italiji, ravno tako tudi Zveza slovanskih žen. Prask* policijska dirakeija pa je očividno tw višjem n*k»£u prepovedala vse tc protestne shod« brez navedbe rulogov. tisti izražajo svoje ogorčenje, da se v slovanski Prag.i prepovedujejo demonstracije z« slovansko solidarnost. v Fašizem zamerja Češkoslovaški. *. Rim. II. septembra. Italijansko fašistično časopisje se kaže jako prizadirto ]xi od1očnc*m pisanju češkosiov nškega iivka. k-: 7 največjimi ogorčen jem obsoja instiI ikacijo slov enskih narodnjakov n« Bazovici. lako na primer pravi Piccolo-. d« jo češkoslovaški tisi izginili! vse vede. ki /jirenjji|o izihrvsovati iz spomina ItalijaiKVv dneve bojncsin imai i»t'va. posvečenega v strelskih jarkih na Pijavi. Italijanski minister v Pra-gi' Podrc/z' je opowa.no protestiral proti škandaloznemu levcre« se peča jo s to namero in jo komentirajo z na j veli c«n on tn c j širni izrazi. Piooolo« pa meni, da bo Ui unikuui v zgodovini. da se l>o postavil spomenik 1 ju: Vm. k'i so zagrešili toliko /.ločinov-. — - Piccolo< smatra to ra - nekaj nezaslišanega v zgodovini čVve- Antiiašistično razpoloženje v Italiji Pariz. 11. sepl Glasilo italšjflTisViih emigrantov - I t.. i ; e >o -v c eli svoji številk,! ha vi - Irža-šk::. .'"oi-t- •. :. o katerem pravi, dn se ie Italija z njim tako osramotila pred vsen: kulturnim svetem, da teta madeža nc bo ir-brisalo eno celo stoletje,- !Saju>odj initeresantod pa so dopisi iz, Italije same. % kateri!: se poiročo. da jc radi izida tržaškega procesa raz-burjenje v celi Italiji narasti© do take stopnje, da ni bilo lako veliko niti po umoru poslanca Mattiotija. ki je bil ukazan od vodstva l..iši>nčnc stranke. 1 kst-kucija 4 slovenskih na c ionalistov ni samo povzročila nepopisnega ogorčenja med slov-amsko narodno manjšo no. ampak v popolnoma enaki meri v vseh anii-tsšističnih krogih Italije, predvsem pa v delavskih množicah. 'f* Sov raštvo proti fašističnemu režim«« — pi-i"c sltaJie« — >n,i bilo v Italiji nikoli lako veliko. kakor je v sedanjem trenutku. To sovraštvo pa se tudi ne bo poleglo, ker vodstvo fašistične stranke, ka s svoje poti ne more več nazaj, tira svojo politiko skrajnega terorja do skrajne meje in jo dan na dan stopnjuje. luilijansk-i javnost, k: -e je dane« do za.lnjega odvrnila od fašizma in katero zadržujejo samo pretori-janci režima, a.li takozvana - narodna milica«, je bila še lxi 1 j nego po smrtni ob«odhi .in eksekn-ciji Slovencev oc .Trčena nad poročilom. ki ga je prinesel o leni Foglio d Ordini. ki se redigira od irnjviitega vodstvo LrSisiičnc stranko, ki tvoru obenem vlado. Zaradi tega bo sovražnost proti režimu le rastla. Izid tržaškega procesa pa jo povzročil največjo skrb tudi v onih krogih Italije, ki se zaradi naraščajočega antafašistienega razpoloženja množic boje za bodočnost starih tradicij Italije, ozirom«, njene ustave in v ladaviuc, katere iu ši z i ni ni uiof e! odpraviti. To skrb delijo z industrijo in miroljubnim meščanstvom predvsem kiogi armade. Vi visijo na tradicijah .italijanski' vladavine. A teli krogih se naglasu, da je režim - tržaškim procesom in eksokucijo. ki ni zadnja a dolgi vrsti nasilij fašizma, kompromitiral Italijo pred vso Evropo lako. da bo to sploh nemogoče popraviti." • kekšoo re--joloz-enje vIsd-i med italijanski,ro ljudstvom« — tako nadaljnje >lla!iee — •dokazuje med drugim na najdrastienejii način na primer to, da so se začeli svojci uradnikov, fašistov, častnikov ler vojakov, ki služijo v Julijski krajini, bati za svoje sinove, oziroma brate 111 sorodnike. To je doseglo /o tako mero. da je tržaški Piccolo« od 10. t. m. bil prinioran objaviti članek, v katerem pomirja Italijane iz -lari-h pokrajin, češ. da se v Trstu ili v Julijski krajini sploh kljub borbi med or junaši i.n Itali-janstvom živi čisto varno, mirno in veselo!... ■ ltalie« kakor tudi La Lihe rta napovedujeta senzacionalna odkritja o tržaškem procesu. Atentat na fašističnega poslanca Cacceseja Dunaj, 11. septembra: ^Nene Ffele Pre.-sr od 11. I. in. jvoroča iz Milana: kakor te porota iz Trsta, jr hif na rrsti i: Gračiškr r Gorico jtWrfrWSrri"ftfpn'- tal na fioriUkcga fabistifnega poslanca C a c r e s e j n. h nasprdti rozečnja avtomobila jr bil odtian na avio, r katerem se jr peljal Cacrese v driiibi vck( cnr v rodbine, sir 11 iz revolverja. K sreči jr krof/1 jn samo razbile sipo. Režim nasilja Dunaj. 11. sepl. >Wiener Allgemeine Zei-tURgv piše: Veliko pozornost zbuja apel istrskih emigrantov na vsr kulturne narode sreta. r kalerem jr refeno. da vrti faiizem r Italiji navzlic Druilrn narodov in manjšinski konferenci ic S Iti najstrašnejši teror nad slovansko manjšino, lako da je šlo (hislcj nad ;>,'?.(>(/ra v Rimu. in po sklenitvi pogodbe o prijateljstvu med Ilalijo in Avstrijo. Dunaj, 11. sepl. Avstrijsko pokrajinsko časo- j pisje priobčuje velika poročila in komernarje o obsodbi \ Trstu. Dočim se je dei dunajskega časopisja vzdržal obširnejših komentarjev in samo registriral dejstva, posvečajo avstrijski provinčni listi dogodkom v Trstu številne članke in jih obširno komentirajo. Trdijo, da je izjava predstavnikov emigrantov iz Južne Tirolske, ki io je včeraj objavil dunajski > Mittagsblatt« in ki v njej emigranti izrekajo, da so solidarni s slovensko manjšino v Trstu ter ugotavljajo, da je njihov položaj podoben stanju slovanske manjšine, dala povod italijanskemu poslaniku na Dunaju Aurittiju, da je službeno interveniral pri avstrijski vladi. To vest pa službeno demantirajo. Na jugosl.-italijanski meji Poročilo angleškega lista. Lcr.don 11. sept. Poročevalec -Dajlv Expressa< poroča iz Postojne, kjer so ga nekaj ur zaprli, da vlada na italijansko-jugoslov anski meji velika ner-voznost. Poročevalec si je ogledal mejo v spremstvu italijanskih oblaslev in .je ugotovil, da je vo-' iaštva napram prebivalstvu v razmerju 5 : L Studijsko potovanje francoskega maršala Italijansko-madžarske priprave Bukarešta, 11. 11. sept. as. Francoski maršal Franchet d' Esperev, ki se je bil udeležil češkoslo- j vaških manevrov, je včeraj zvečer dospel v Buka- ! rešt. v Erdelju in Bukovini hoče maršal končati svoje študijsko potovanje. Zahvala romunske delegacije Beigrad. 11. septembra. \.\. Pred svojim odhodom iz. Jugoslavije je šef romunskega generalnega štaba general Šansonov ie dal zastopniku Agencije Avale tole izjavo: Iz, Vašo lepe države in iz vaše prestolnice, ki je mnogo napredovala, nosim spomin na obisk, ki je bil toli prisrčen, da nas jc uprav do srca ganil. Obenem se spominjam silnega vtisu, ki so ga napravile A uše velike Vojaške svečanosti, lienotek. ko so bile izmenjane zastavo, nas je globoko presunil. Nihče ne more bolje razumeti pomenil zastavo, ki spominja nu borbe, na žrlvo in junaštva, kakor mi vojaki. Revija čel nam je jasno izpričala sedanje stanje jugoslovanske vojske. Imeli silio srečo, da smo lahko pregledali vojaško tehnični /.uvod v Krngiijcveu ;n tvornico z.a letala v Kraljevil. Obe u si .i n 11 la popolnoma moderno urejeni. Pred sve.jin. odhodom iz Jugoslavije i/.rekum v svojem imenu in v imenu romunskega odposlanstvo globoko zalivalo z.a prisrčen sprejem, ki smo u.i l ili deležni, ler pošiljam najboljše želji jugoslovanski vojski, ki sin.i jo videli prejšnjo -i holo nn Banjici. Vulkan Stromboli bruha Rim, 11. sepi. as. Vulkan Stromboli je danes dopoldne neiiEdoina začel delovati. Lava se je razlila proti kraju San Barlolo in povzročil« mnogo požarov. Po prvih poročilih je katastrofa zahtevala I smrtno žrtev in več ranjenih. Tudi na Liparskih Otokih jc bil hud potres, ki je povzročil velik strah med d. inačim prebivalstvom in političnimi inlerni-ranci. Iz Messine sta odpluli dve torpedovki z rezilnim moštvom in živili na pomoč prebivalstvu. Konec stavke v Franciji Pariš, 11. sept. as. Nocoj je bil končan zadnji trdovratni del stavke v severni Franciji v revirjih Roufcaix in Tournunin. Popoldne so ilelod»'i!ci z veliko večino sprejeli kompromisni predlog'vlade, katerega so delavci sprejeli že v torek. Upati ie. da »c bo prihodnji torek zopet začelo redno delo. Dunaj, 11. sept. as. Abeiiu« objavlja vest, da te vršijo na .Madjarsketr. r,pričo nastale napetosti med Italijo in Jugoslavijo posebne priprave. Italijanski general Roveti. ki že več iet nadzira prilagoditev maujarske vojske k iialijansld in je v primeru konflikta med Jugoslavijo in Italijo določen za poveljnika madjarski h čet, že od msseca julija dalje predeluje madjarski mobilizacijski načrt. V zadnjih tednih je bil ustanovljen v hadikovi vojašnici nov »Vojnotehnični institut*, kaleremu so pri-deljeni generalštabni in ženijski častniki, z nalogo, da nadzorujejo kovinsko in kemično industrijo, da bi se v primeru vojne mogla takoj preustrojiti v vojne svrhe. Ta institut je izdelal tudi načrt, kateri častniki bodo v primeri vojne prevzeli vodstvo obratov. Mussolini je ludi v Anconi dal zgraditi posebno tovarno za madjarska letala, katero vodijo madjarski častniki. Dalje se proti določbam mi- rovne pogodbe vršijo rekrutacije ter je bilo letos poleti potrjenih 220.000 novincev. Od teh jih ie 18.000 vpoklicanih za 1. oktober. Končno je vojni minister Gombos poklical domov vse madjarske. v tujini živeče umirovljene častnike, ki še niso prekoračili 55. lela, od teh samo v Avstriji 790. ki irgr.be pokojnino, če se pozivu ne odzovejo. Mobilizacija v Italiji? Pariz. 11. sept. p. Maiin poroča iz Trsia. da so v Trs.u in na Reki bili mobilizirani 4 letniki rezervistov in časiniki rezervnih letnikov. Smatra se, da ie cela fašistična milica bila mobilizirana še pred tržaškim procesom. Dogodki v Italiji po-slajajo vedno važnejši, ker se bo v kratkem vršil v Rimu proces proti 69 iredenlistom, ki so obtoženi veleizdaje. Zakaj so bili poljski aretiram Prestave in imenovanja Helgrad, 11. sepl. m. S kraljevim ukazom so premeščali veterinarski svetniki Ivan Delman iz Rtfcovca v Litijo, veterinarski svetnik Frane Lob-»lktiia okr.)ju« glavarstvo v Gornji Radgoni, veterinarski višji svetnik Josip Slupar iz. Novega mesta v Pri boj, veterinarski svetnik Vojteh Hrabalek iz Celja k banski uprav i v Ljubljani, veterinarski svetnik pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Josip Čeh k obmejni veterinarski postaji v Gornjo Radgono. veterinarski svetnik Stanko Arko v Cabar. V področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva sla napredovala v 4 a I. ing. Josip Gostiša in Ivan Petrič-MHVr. Upokojen je računski inšpektor finančnega ravnateljstva v Ljubljani Bojan Drenik. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovana na srednji tehnični šoli v Ljubljani za predmetno uči-leljico v 2. 11. Kristel Alojzija. Belgrad, 11. sepl. AA. S sklepom minis!va za socijalno politiko in narodno zdravje sla v soglasju s predsednikom ministrskega sve'a postavljena: 7-a pomočnika referenta inšpekcij dela v 0-1 pri kr banski upravi dravske banovine v Ljubljani g. Josip G o r j a n e c . za pomočnika referenta inšpekcije dela v 0-1 pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani g. Miljutin Debelak, inženjer. Dr. Pifantic v Zagreba Zasreb, 11. sepl. p. Tu se je mudil naš poslanik v \Vasliingtonu ljubljanski vseučiliški profesor dr. Leonid Pitamic, član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Obiskal je jugoslovansko akademijo, kjer se je delj časa ra«govarjal s predsednikom dr. ManojloviČem. Gostaščina se ukine Belgrad. 11. sept. z. Finančno ministrstvo bo predložilo predsedniku vlade v odobritev zakon, s katerim se ukinja »oštaščtna. Ta zakon je bil iidelan pred kratkim v finančnem ministrstvu. Novi fapottski posfanik Beltrjid. 11. sept. m. Snoči je prispel v Belgrad novi japonski ]>oslanik v Belgradu Bužita. V Belgrad je prispel s svojo soprogo in odpravnikom poslov Joži Ilari Hariman. Poslanik Bužita je bil dalj časa japonski poslanik v Bukarešti za vse balkanske države. Danes ob 11.10 je bil Bužita sprejet od Ni. Vel. kralja Aleksandra in mu je izročil svoja akreditiva. Bužita je nadalje obiskal zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija. Vplačila delnic PAB Belgrad. 11. sept. z Na svojem posebnem se« stanku je upravni odbor PAB obravnaval vprašanje plačila delniške glavnice in sklenil, da se izvrši tretje in četrto vplačilo delnic istočasno od 1. okl. do 30. nov. Obenem je sklenil, da se ob lej priliki delničarjem izplača 6% akontacija na ime dividend za leto 1929, kolikor je država jamčila. Za 1930 se bo izplačala akontacija dividend na tretji in četrti obrok, ki se bo plačala v višini 0.05%. Plačila tretjega in četrtega obroka se bodo vršile kot dosle1 in na istih meslih. Strahovita vihra nad Londonom London. 11 septembra. AA. Snoči je divjal nad mestom vihar, ki je bil najhujši v tem letu. Neurje ,je spremljalo strahovito bliskanje in granenje z velikanskim nalivom. \ manj kot eni uri je )>a-:Uo v Weste.ndu za palec dežja. Del podzemskih železnic, je moral ustaviti promet in vode so poplavile več- hiš. Nekaj škode je napravila strela, ki je zadela v več. hiš. Ko je vihar divjal nad mestom, je opazovalo ta veličastni prizor narave več navdušenih letalcev in letalk. ki so se vračale v noči i.z He-stonovega letališča v londonska predmestja. Letala so vodili izkušeni piloti, ki so izvajali v zraku razne vratolomne igre. Andreejeva tragedija Siorkbolm, 11. sept .AA. Listi poročajo, da so raztolmatili dnevnik, ki so ga našli na truplu Strindberga. Po leh podatkih je Andreejeva ekspe-dicija ostala v zraku samo tri dni. Raziskovalci so se napotili proti jugu. da bi dosegli željeno otočje. Na Belem otoku pa so podlegli hudi zimi. Ostanki Franklinove ekspedicije odkriti London, 11. septembra. AA. Kanadski raziskovalec major Bunvash je pri povratku z letalom z magnetskega severnega tečaja našel na otoku King Will iamc v Kanadi dve taborišči Franklinove ekspedicije, ki se je izgubila pred 80. leti. John Franklin je zapustil Anglijo z dvema ladjama : Erebus« in Terrorc leta 1855. Ekspedicije se je udeležilo 129 častnikov -in inož. Hotel je najti seveiozapadni zrehod. Ekspedit.ijo so videli zadnjič dva meseca pozneje kilolovci. V poznejšeir desetletju je mnogo rešilnih ekspedicij skušal« najti pogrešane, a vselej brezuspešno. Varšava. II septembra. AA. Snoči je bilo ! objavljeno tole uradno poročilo: Za časa zadnjega parlamentarnega zasedanja so državne oblasti z.a zaščito države kakor ludi sodne oblasti ugotovile več navadnih zločinov in zločinov politične narave, ki so jili izvršili bivši narodni poslanci poljskega sejma. Ta čns z ozirom nu člen 21. poljske ustave o imuniteti narodnih poslancev ni bilo mogoče podvzeti zakonitih ukrepov. Sklepi, da so gotovi narodni poslanci izroče sodišču, nivo bili dostavljeni pravočasno pristojnim mestom ali po jc sejni navzlic jasnosti zločina sprejel sklep, da obtoženih narodnih poslancev ne izroči sodišču, kakor je bilo to pri narodnem poslancu Dvorfaninu. ki je streljal na polii jti. bil nato aretiran in predan sodnim oblastem, predsednik sejma je zahteval osvoboditev Dvorčaninu. Medtem pa jc bilo s strani oblasti radi prenehanja imunitete narodnih poslancev, ker je bil sejni razpuščen. otvor-jena sodna preiskava proti -vsem onim narodnim poslancem, ki so zakrivili kak zločin za času zasedanja v sedanjem parlamentarnem zasedanju. Radi tega je bilo septembra aretiranih več narodnih poslanec v, ki so izvršili zločine. krajo, falzifikate. ponev ei jen ja itd. kakor tudi politične zločine, ker so nekateri bivši narodni poslanci streljali na policijo, počivali ljudstvo naj se upre z nasilnimi sredstvi oblastem ter jim odpovedo pokorščino. Preiskavo proti obtoženim narodnim poslancem vodijo oblasti za zasčit-o države, nadaljevale pa jo bodo sodne oblasti. Varšava. 11. sepl. p. Nocoj je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti, ki so hoteli vdreti v zgradbo vojvodstva. da bi protestirali. Pri tej priliki jebilo aretiranih več narodnih poslani •ev Enake vesti o spopadih prihajajo tudi iz Lvova in Krahova. Tudi včeraj je bilo aretiranih več opozicijonalnili narodnih poslancev. Varšava, 11. sept. as. O polneči je bila izdana uradna objava o aretaciji voditeljev opozicije, ki skuša napraviti vtis, kakor da se je že prej vršilo postopanje radi navadnih ali političnih kaznivih dejani. Na drugi strani pa se uradno priznava, da je policija stvar šele sedai izročila državnemu pravdnišlvu. Besedilo oslrega protesta varšavske odvetniške zbornice, ki označuje aretacije Jbrez sodnega zapornega povelja za kršitev ustavno zajamčene osebne svobode, je bilo konfiscirfno, ravno tako tudi vodilni listi opozicije. Tudi zmerni in nestrankarski listi kritizirajo odredbe Pils«dskegs. Krščanski demokrati, ki pripadajo opozicijski enotni listi, so izdali javno izjavo, da so solidarni z aretirana. Vladni listi pričakujejo politične pre-testne slsvkf in velike nemire. f,l.vilc »iretirsnih poslancev se je medlem še zvišalo. Uradno se sedaj potrjuje, da so bili vsi aretiranci odpravljeni v trdnjavo Brestlitovsk. Mnogo šuma za nič . • . dela namreč neka delavska organizacija v Sloveniji, ki se dozdaj ni odlikovala po ničemer drugem kakor po tem, oa je liki znana afrikauska živalica menjala svojo barvo p-j vsakem letnem času. Danes na skrajnem levem krilu, je jutri že bila nn skrajni nasprclni strani, pa se zdaj čuti jako užaljeno, -če n. pr. .Slovenski list-, ujemi; uielaiuorloz ne jemlje resno. Grozi celo s denuncajacijami... Mi, ki najnovejšo usmeritev te organizacije, razume se. kot dobri Jugoslovani pozdravljamo, moramo Slovenski lis' vzeli v zaščito, če spričo njene dosedanje politične in socialne akrobatike iz narodnega socializma v razredni socializem pa preko filovefcanski republike ui avioaomiznia zopet v najčistejši na-cionalizeiu ne verjame prav v iskreno«! njenih čudovitih evolucij. La donna e inobile «.|ual piuma a v en* o ... Iralaralala-la-lrtilarulala ... i ie Nupetcst, nepravilno vre ije v debelem I črevesu, zaprtje jeter, /ostajanje žolča, bodlja-| je, tesnobo v pt>ili, utripanje srce udstumilie / | naravno tlrtnc-Jonef« jrrentico. obenem se pa j zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ; ali «"Ce /zdravniške izjav c z.aziuimujej j uprav | presenetljive uspehe, Ivi so se dosegli «• j Iran z-J osel vodo pri lju-,leii, ki veliko sede. j Fmnz-Jcsvf« gre uči' u se dobiva v lekarnah. I droger-ijab iu špecerijskih trj. o. i mi h..