Sazgovori z n&šimi naroCnihi Vprašanja in odgovori Kdo plača. stroške vknjižbe in zbrisa. K. Pukgič v B. Bili ste toženi radi 500 din, pravdo ste izgubili ter so Vas obsodili na plačilo 500 din odvetniku. Prosili ste ga, naj počaka in naj se ne vknjiži na Vaše posestvo ter obljubili plaCilo v dveh mesecih. Vi ste v dveh mesecih svoj dolg plafiali .odvetnik se je pa vzlic »pobotanju« pred tem že vknjižil ter zahteva od Vas plačilo stroškov vknjižbe. Vprašate, ali ste dolžni plačati stroške vknjižbe in kdo Ima trpeti stroške zbrisa. — Važno je, kaj je odvetnik izjavil, ko ste ga prosili, naj počaka na plačilo dva meseca. Ako Vam je takrat dovolil odlog plačila, a si pri tem pridržal pravico se »zavarovati«, to je predlagati knjižbo zastavne pravice za svojo terjatev na Vašem posestvu, potem ste dolžni Vi plačatl stroške vknjižbe. Odvetnik se je itak gotovo vknjižil izvršilnim potom in je v dovolilnem sklepu sodišče moralo Vam naložiti plačilo stroškov vknjižbe. Ako ste plačali celo terjatev s stroški vred in bo odvetnik predlagal izbris zastavne pravice, boste tudi zadevne stroške morali plačati Vi, ako niiste pri plačilu dolga odvetnika opozorili, da boste zbris sami predlagali. Po zakonu Vam mora upnik (odvetnik), ako mu plačate vso terjatev, izstaviti na lastne stroške pobotnico v obliki, sposobni za dosego zbrisa zastavne pravice za to terjatev. S to pobotnico povsem lahko sami predlagate ustno na zapisnik pri sodišču, naj se zastavna pravica zbriše. Plačati treba le kolek za predlog, in sicer pri vrednosti pravice do 1000 din le 5 din, pri vrednosti pravice do 5000 din le 8 din. ¦— Ako pa Vam je odvetnik dovolil odlog plačila, ne da bi bil kaj omenil o vknjižbi zastavne pravice in preden jo je predlagal, tedaj ni bil upravičen predlagati vknjižbe dotlej, dokler ni brezuspešno potekel dovoljeni rok. Ako ste Vi res plačali vso terjatev z eventuelnimi stroški točno v dovoljenem roku, niste dolžni plačati ne stroškov vknjižbe zastavne pravice, ne stroškov zbrisa. Ako je odvetnik vzlic obrazloženemu neopravičeno dosegel prisilno vknjižbo zastavne pravice in bo zahteval plačilo zadevnih stroškov in stroškov zbrisa od Vas, lahko tožite odvetnika s tako zvano impugnacijsko tožbo po § 35 novega izvršilnega postopka. Ako bo sodišče ugotovilo, ^a Vam je bil res dovoljen odlog, bo moral odvetnik sam trpeti vse navedene stroške. Vstop v podčastnlško šolo in dosega sedlarskoga mojstrstva. J. Lenarčič v Zasadih. Radi bi vatopili v podčastniško Solo in po njeni dovršitvi bili sedlarski mojster pri vojakih. Na posamezna vpražanja Vam odgovarjamo: V vojaških sedlarskih delavnicah se v zadnjem času zaposlujejo le absolventl vojnoobrtnih Sol vojaSko-tehničnega zavoda. Nahajajo se take Sole v Kragujevcu, Obiličevu in Kruševcu. Sprejem se vrši po predhodnem razpisu, ki se objavlja običajno avgusta. Po zadnjem so sprejemali le 12 do največ 15 let stare mladeniče pod pogoji in z dokumenti, o katerih smo že večkrat pisali v zvezi s sprejemom v podčastniške šole. V vajeniškem oddelku morajo prebiti štiri leta, v mojstrskem pa dve leti. Služiti morajo po končant šoli dvojno število let, prebitih v šoli. Opozarjamo Vas, da si obrta ne morete zbirati, marveč določi poveljstvo šole, katerega se imate izučitL: Stalna oprostitev vojaške službe. Atrofija miSic. N. Koban v R. Vaš 21 let stari sin je bil po dvomesečnem službovanju odpuščen iz vojaške službe kot začasno nesposoben. Na Vaše vprašanje, ali bo pri letošnjem ponovnem pregledu 2« spoznan za stalno nesposobnega brez nadaljnih pregledov in nadkomisij, Vam odgovarjamo, da tega ne moremo predvidevati, da pa to ni verjetno. Zgodi se le v primerih kake velike, očite hibe. — Atrofija mišic je kronična bolezen mišičevja, čije bistvo je v tem, da postajajo mišice vedno bolj tanke in slabotnejše, dokler končnoi niso več v stanu opravljati njim dodeljenega dela. Obisk sorodnikov v Avstriji. J. Živic v K. Radi bi obiskali sorodnike v Avstriji in ostali tam dva do tri mesece; vprašate, katere listine potrebujete in kam se morate obrnitl. — Pri pristojnf občini napravite prošnjo na okrajno glavarstvo za potni list. Predložiti morate domovinskl list in potrdilo davčne uprave, da ne dolgujete nikakih davščin. Potni list Vas bo stal 95 din. Ako boste ostali v Avstriji nad dva meseca, bosto morali plačati 100 din ve<5. Avstrijske oblasU zahtevajo v splošnem vizum od avstrijskega kon* zulata v Ljubljani, v nujnih primerih ga, daj« tudi zastopstvo na mariborskem kolodvoru. Boy priporočljivo je, da zaenkrat zahtevate le turistični vizum, ki je mnogo cenejši in ga dobit« tudi pri »Putniku«, odnosno njegovih poslovalnl-1 cah ter velja za mesec dni. Ako boste dalj časa v Avstriji, Vam bodo tam oskrbeli potrebno «k> polnitev. Pravdni stroškl presegajo znižano terjatev« Istl. Predlagajte pri sodišču, naj se ugotovi, dst se nahaja dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego prvotni upnik (Vaš pokojni oče); t tera primeru dolžniku zaščita ne bo priznana. Ako; pa mu bo, tedaj boste morali sami trpeti pravdj ne in izvršilne stroške, nastale po 20. aprilu 1932, razen onih sodnih stroškov, ki so nastall v pravdah o obstoju, višini ali prirodi kmetskega dolga in pa taks za vpis hipoteke. Le slednje naštete sodne stroške in takse Vam je dolžan dolžnik povrniti (seve v obrokih), prvih pa ne, čeprav presegajo znižano glavnico. Ako za-< hteva odvetnik, katerega je najel Vaš oče, pla* čilo vseh stroSkov od Vas, jih boste morali pla-< čatl takoj, čeprav jih boste od dolžnika mogll izterjati morda le del ali nič, odnosno v 12 letnih obrokih. Koliko živine, pohištva, pritiklln (vozot) se sme kmetu zarubitl. F. R. & Ako Vam jo kmetijstvo glavni vir za vzdrzevanje samega sebe ln rodbine, se Vam ne sme zarubitl: en plug, ena forana, en voz, ena motika, ena sektra, ena rovnica, ena kosa; dva vola ali bivola a 1 i dva vprežna konja all dva osla; ena krava aH bivoloča s teletom all bivolčetom do enega leta; deset ovac a 11 pet svinj a 11 pet koz — ln toliko živeža ali krzne in stelje, kolikor je tega treba za Vaa, za Vašo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega prldelka ali krme. To velja tudi za one kmete, kl nlmsjo lastne zemlje za pbdelovanje, ampaH Obdelujčjo tujo zefffifc. — Doslej ESVčdfenih predmetov se sploh ne sme zarubiti. Poleg tega pa obstoja Se dolo*ba, da se na pritikiino zemljiSč ne ame posegatl z izvršbo, ločeno od glavne stvari. Pritiklina je vse, kar se stavlja s stvarjo v trajno zvezo. Semkaj spadajo ne le prirast stvari, dokler se ne odloCi od nje, marveč tudi postranske stvarl. brez katerih glavne stvarl ni moči rabiti, ali ki jih je zakon ali lastnik določil za trajno rabo glavne stvari. Za pritikline posestva se smatrajo: žito, les, krma in vsi drugi, čeprav že spravljemi pridelkl, kakor tudi v s a živina in v s e orodje in priprave, ld apadajo k posestvu, kolikor ao potrebne za nadaljevanje rednega gospodarstva. Ako vam izvršiliri organ zarubi v premičninski izvršbi kako stvar, kl jo smatrate za pritiklino, predlagajte pri sodišču, da to stvar izloči iz ixvršbe; v primeru spora bodo odločill izvedenci, ali je stvar res pritiklina all ne. — PohiStvo je nerubljivo le, v kolikor nl neizogibno potrebno zavezancu, članom njegove rodbine tn služabnlžtvu, živečim z njlm v skupnem hišnem gospodarstvu. DoloCbe v pravilniku, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imovine dolžnikov kmetov, da se pohištvo ne ceni, žal ne igra vloge v izvršilnem postopku in se ne morete na njo sklicevati v tej smeri, da se Vam pohižtva ne eme zarubiti. Bubež posameznih strojnih delov pri kmečki žagi. Isti. Financar Vam hoče zarubiti strojne dele pri Vaši mali kmečki žagi venecijanki, s katerro obratujete sam s sinom v svrho dosege postranskega zaslužka, ki Vam je potreben za vzdrževanje desetih otrok. Vprašate, ali je financar ali sodišče opravičeno Vam zarubiti strojne dele, brez katerih bi morali obrat ustaviti. ¦— Navedenih strojnih delov samih Vam ne bi smel zarubiti niti sodni niti dav&ni eksekutor. Izjema velja le pri izterjavanju prve anuitete po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov; v teh primerih imajo davCni eksekutorji pravico zarubiti vse, karkoli najdejo pri zavezancu, in ni noben predmet izvzet. Odgovornost prevzemnika kake imovine za dolgove odsvojitelja. F. Sušnik lx Sp. V. VaS oče se je zdravniku zavezal plačati atroške zdravljenja nekega fanta, katerega je podkodoval VaS brat Po prevzemu te obveze, o katerl nl Vam ničesar omenil, je ofie svoje posestvo prodal Vam in ostal le prevžitkar. SedaJ je zdravnik tožil na plačilo gornjih stroškov očeta ln Vas. Vpražate, all ste res tudl Vi dolžnl plaCatl ta očetov dolg, čeprav niate o njem ob nakupu posestva ničesar vedeli. — Vsak prevzemnlk »»•-? invcviric all pcsdjetja Js že po zakonu ("tx>rej brez posebnega dogovora) za dolgove, kl spadajo k imovinl all podjetju in za katere je pri prevzemu vedel all moral vedeti, odgovoren neposredno upnikom, neglede na to, da traja naprej tudl dotedanja odgovornost odsvojitelja. Ako je oduvojitelj odsvojil vso svojo imovlno ali ako razen odsvojenega podjetja nima posebne imovine, tedaj Jamči prevzemnik za vse doigove odsvojitelja, neglede na to, ali spadajo k podjetju ali ne, seve, ako je za nje vedel, all moral vedetl. Nepoznanje dolgov pa ne opravičuje, ako je to neznanje posledica opustitve potrebne skrbnosti. Ako je prevzemnik bližnjl svojec dolžnika (odsvojitelja), tedaj mora sam dokazati, da za kak dolg ni vedel niti nl moral vedeti; drugim prevzemnikom pa mora upnik dokazati, da so za določenl dolg vedell, odnosno morali vedeti. Navedene odgovornosti je prevzemnik šele tedaj, odnosno v toiiko prost, kadar, odnosno v kolikor je poravnal že toliko dolgov, kolikor znaša vrednost prevzete imovine. N16 irai ne pomaga, ako je kupnino izročil prodajalcu, kl se je zavezal dolgove sam plačati, ako potem slednji tega ni storil. V navedenem obsegu jamči prevzemnik z vsem svojim premoženjem. Ako pa je prevzemnik bližnji svojec odsvojitelja, tedaj jamči z vsem svojim premoženjem za vse dolgove odsvojitelja, neglede na vrednoat prevzete imovine. Za bližnje svojce je smatrati zakonskega druga in osebe, ki so z odsvojiteljem ali z njegovim zakonskim drugom v sorodstvu ali svaštvu v premi vrsti ali pa do četrtega kolena v stranski vrsti, potem posinovljenca ali pohčerjenko, posinovitelja ali pohčeriteljico, rednika ali rejenca a!i onega, ki živi z odsvojiteljem v nezakonski skupnoati. Nesakonsko sorodstvo se izenačuje z zakon3kim. — Gornje določbe ne veijajo, ako kdo prevzame kako imovino v konkurzneni ali izvršilnem postopanju. V takili primerih se v zadevnem sklepu določi, katere dolgove se mora prevzeti. — Po našem mnenju se Vam ne bi smelo očitati opustitve potrebne skrbnosti, ako niete vedeli ka predmetno obvezo očeta. zlasti, ko se je oče naibrž niti sam. ni dobro zavedal, ako je res zdravniku obljubil plačilo le »po možnosti«.