Št. 17.
V Trstu, safoota 13. septembra 1879.
Tečaj IV.
„Edinost" ichaja fitkoilrufo in četrto >at>otn vsakega in telja za Trst rte leto gl. J kr.— tun»i Trstu po p«»ti »se leto . 2 , 40 „ , . polu let« „ l , *10 . Setrt . „ —. 70 7,m oznanil*, kakor tudi zn .poslanice* se plačuje za n* v *iin>' tri*topne »rste:
S kr. <"e se tiska 1 krat 7 . , , * 3 k-at C , . , , S krat Zu vače črk« po prostoru.
i'osaroetne številke •« dobiti}«
po 7 kr. v tabaknrn.ih ? Trstu pri posti, pod obokom tik Kaliatrov«
hi Je. na Belvedem pri g. Dertolinn, V okolici: Na Opčinah t loteriji, na Prošeku pri g. Corjupii, v Dar' koli pri p. Ani Takan in v Ba-lofiri pri Ani Tuš, t Mkednji pri Kr. Sanoin M. Magdaleni 2g. J. Jeftu.
Naročnina in vsa pisma naj m pošiljajo uredništvu v Trstu Vin Ponte nuovo N.a 1 — 1080.
Glasilo .slovenskega političnega društva za Primorsko.
,V •■dinoati )<• iduo".
^JvJjp napadanje naših nasprotnikov.
Nezaslišano je nepravično pisanje židovskih dunajskih časnikov proti sedanjem inknisterstru, ki Slovanom v Avstriji boljšo bodočnost obeta. Kakor jezni uiorski valovi ob obrežje treskajo gromeč in šumeč, enak hrup delajo zmedeni ustavoverni časniki na Dunaju, hoteč deržavljane nadražiti zoper sklepanje miru v deržavi, kterega uže toliko časa pogrešamo. „Nova Preša * izvlekla je vse psovke iz svojih grdih uilakuž, da bi o-blatila to, kar sam vladar za pravo spozna in Želi. Avstrijski Slovani smo prepohlevni in o bnrnih časih ne mislimo na prihodnost, ne porabimo prilike, kadar je ugodna. Jo li mogoče, da peščica Nemcev, kterim noben Slovan nikoli ni krivil lasu na njih glavi, hoče nad nami posilno paševsko gospodovati ? Sovraštvo do nas jo pri njih tako v-koreninjeno, da jim je tradicijonalna Šega postalo psovanje Slovanov, no glede na to da smo vsi Avstrijani v celokupnem interesu drug druzemu potrebni v splošno korist. Prederzno se nam večkrat očita, da smo neomikani in ne zmoženi omike. Kako hudobno in nesramno je tako blebetanje, to sprevidi vsak poštenjak. Da imajo oni narodne šole, literaturo in vse po svoji želji uredjeno, za to se imajo zahvaliti Slovanom, kterih pradedov prsi so cela stoletja ko zid razpostavljene bile, da polumesec danes iz gradn na Dunaju ne blisketa. Kri naših pradedov v potokih prelita je zidala Nemcem dole in vseučilišča, kjer so stoletja zajemali kulturo, ktero nam po vsej krivici danes u-siliti hočejo češ, da nam brez nje ni živeti mogoče.
Meč Slovana je zlomil moč barbarju Turku, za kterega današnji dan simpatizira Madžar, sovražni nam soderžavijau Nemec in nemčur, narodni odpadek.
„Avstrijski Nemoi bodo tlačeni41, tak krik se razlega brez prenehanja v židovskih časnikih, ki ne izhajajo kot glasila naroda, ampak kot židovska spekulacija.
Te verste čssniki so jutri pripravni po izgledu Judov onemu „hosana" kričati, na kterega danes smerdljivo blato mečejo, ako jim se se sreberniki dobro plača.
Zgodovina piše z jeklenimi čerkami, potomci bojo stermeli nad našo borbo, čitaj o č koliko muknam je prizadjala nasprotna gospodujoča nemška stranka. Bodimo potolaženi,
saj tega ne moremo zgubiti, kar nam je Bog dat in narava podarila, prej ali slej moramo cilj doseči, naj liberalni (?) Nemci tudi vse svoje zvijačne in lažnjive besede porabijo!
„Naredite mir mej narodi", glasi se iz prestola, in ta glas izvršuje se urnim korakom. Ovire se sicer delajo mnoge in sum-uičenje ne neha, da nameravamo mi: pan slavizem, tlačenje neinlkega elementa, razdor deržave, in Bog vedi kaj še vse!
Ko je bila nemška liberalna stranka na krmilu, spravila je Avstrijo na rob propada, a o pravem časa je modri vladar to sprevidil, in tedaj odpravil nezmožne krmil-ce, da uc pade državna ladija v brezno.
Pod gospodstvom Nemcev ima Avstrijo žalostno zgodovino : Zgubljenje dežel, več puntov in nesrečnih bojev, velikanski naraščaj deržavriegb' dolga, razcepljenje deržave v dve polovici, da se obe v dolgovih topite. Pod pokroviteljstvom gospodujočih nepravičnih Nemcev zgubila je mogočna Avstrija terdno zvezo z Kusijo, k te rt: prijateljstvo je pogoj za obstanek Avstrije. Sedaj kričajoči Nemoi zakrivili so, da se ubogemu kmetu in davkoplačevalcu od leta do leta doklade na davek nalagajo, da ne mora ne živeti, ne poginoti. Kavno ti gospodujoči Nemci so prouzročili, da pogostoma boben poje in segruuti na dražbi prodajejo, ker ubogi kmet ne more kje denara za davke vzeti. Ta stranka, ktere nas Bog reši, toži Cez nas; uzrok tožiti imeli smo dosihmal mi ali nam ao se mašile usta, da ni zdihljaj Slovana v javnost prišel.
Upamo da besni kričači presvitlega vladarja ne bodo odvrnili od blagega dela, ktero je počel.
Sedanje ministerstvo pa, ktero je Njih Veličanstvo pozvalo peljati deržavni voz na boljo pot, naj izvrši svojo nalogo, to je naj naredi mir mej avstrijskimi narodi!
•vsm' ----
Dopisi.
Na Samokovskih planinah na južni srbsko-turčki granici.
Dne 1. avgusta 1879.
Dragi brate!
Znam da si misliš, ka sem mojo rojstno domovino vže davno pozabil, ker se vsakega pol leta Vas enkrat spominjam — Ali veroj, v teh pri ikali kakor se jaz vže
od februarja tukaj na sami granici znajdem, težko imam toliko časa, da bi vse svoje misli, in občutke za nekoliko minut, samo svoji mili domovini, svojim dragim znancem na sinjih obalih Adrije in Soče žrtvoval. — Čeravno sem tedaj vže nekoliko dolgih meseov v tej strašni pdstinji, fcjer je i sama komunikacija vrlo težavna, dobivam nato - Edinost« še precej redno. Veruj da mi ni mogoče opisati vtiska na moje srce, kadar tako oddaljen od milih slovenskih goric, tam blizo kosovskih ravnin v mater* nem jeziku kaj čitam. Da, res je, tudi tukaj solnce gre okrog, dolino vidim hrib in log, ali naše solnce lepše blišči, naš hrib in log lepše zeleni. Alj vendar ne misli dragi Ivan, da v tej strašni pustinji po domovini žalujem, ue saj po inojem mnenju domovina Slovencu je celi slovanski svet, »Slovan povsod brata ima," na Labi, na daljnem Uralu, pa i na sivem Balkauu, jedino to me žalif ker sem tukaj od sveta (rekel bi) čisto oddaljen, pa nejmam Človeka, s kterim bi pametno reč spregovoril, tedaj si lahko misliš s kako radostnim srcein od besede do besede našo „ Edinost" pročitam. Ta dan, kadar me „Edinost* ali pa naša „Soča* na Samokovskih višinah obišče, računim za velik praznik, ter se nebi z nobenim madžarskim velikašem v zadovoljstvu menjal. Sa-mokovske planine, to so oni tužni vrhovi, kjer je v zadnjem srbskem boju toliko in toliko naših hrabrih junakov za slobodo bratovske srbske zemlje svoj dragi život žrtvovalo.
Tukaj na teh višinah vtaborjen je branil Hafis-Paša s [24 bataljoni redne turške vojske dolini Bajnsko in Kosajnico, iz kterih poti na rodovitno Kosovo polje držijo. Vsi napadi jnnaških brigad Radničke, Jagod in -ske i u Bel gradske pod komandom scdsjnega generala Lešjanina odbiti so bili z velikimi žrtvami od junaških turških nizaiuov, in še le potem, ko so se bajoneti oddelka Horva-toviČevega blizo Priština zabliskali (pri Gi-IjanibJ, pobrisali so jo Samokovski Turoi črez hribe in doline, ker vsled obhoda slavnega HorvatoviČa grozila jim je poguba.
Vsled zadnjega naglega napada Arnav-tov na Kuršumljo, ktera na podnožiju Samokovskih planin leži, vzdigneni so obkopi, pripravljena sredstva v brambo na Samo-kovu in na krajui točki na Prcpolcu, ter držijo se tukaj posadke regularne vojne; ker
je naš bataljon (7.mi) vže od februarja tukaj, imam čast vže pol leta te divne višine z eno četo v shirajo napada braniti.
Kar se Arnavtov tiče. res so junaci, in delajo nam dosti skrbi — v teh samotnih krajih odgojeni, brez vsake človeške politure ali omike, v resnici so divji in strašni ko zverina. Arnavt svoj život ne računa, o-sveta mu je sveta stvar, kdor njemu živ v roke pade, tega čakajo naj grozovitnije muke, pa i mrtvega na miru ne pusti ; vsaj si s tein srce ohladi, da mu glavo odseka. V boju jc gibčen kakor mačka, hraber ko lev, izdržljiv tako da mu je ena pogača dovolj za teden dni; mrzi ptujca, in vsakega izobraženega človeka, vidi se brez vsakega človeškega občutka, po živinsko odgojen živi zadovoljen v teh divjih šumuh in gorje o-nemu, kteri bi se predrzni! v njegovih od vsake kulture in civilizacije oddaljenih pu-stinah prikazati I No, kakor pa ti poznato bode, živelo je v delih od srbske vojske vzetih, osobito v topliški dolini na tisoče Arnavtov j vsi ti so o prihodu Srbov v zadnji vojski, zapusti vsi svoja ognjišča, na Kosovo vtekli, ker veliki sili bi se i brezuspešno protivili; odkar pa jo po boju granica na Prepolcu postavljena, in tedaj cela toplička dolina Srbiji pripada, so vsi v tej dolini živeči Arnavt) brez hiše in kuce ostali*— Dokler ni bila granica od mednarodne komisije odločena, so se nadjali, da, čeravno so naše straže na Prepolcu in Sekirači stale, neče njih rojstna domovina nikdar Srbiji prepasti, — ali zdaj je ta Op izgubljen, — zato so pa v zadnjih časih nemiri nastali — saj je Arnavtom osveta — sveta stvar ; — do zdaj napadali so po hajduški, jedini napad na Kuršomlijo bil je važnosti, ker bilo jih je okoli 2000, pa i tje ne bi bili dospeli, ako nebi naše vojske premalo bilo. — Le kratko so se v Kuršumliji zadržali, ker je bila pomoč ob času na mestu. V hajdu-škem napadanju so veštaki, pa saj jih je samn narava zato priredila. V velikih masah za operacijo v vojnem smislu so nesposobni, ker nejmajo vodnikov.
Pri vseh njih dobrih hajduških lastnostih so vendar vže marjikterikrat z glavami dobro plačali — vidi se pa, da še jim ni dovolj — „dokler se jim ne bode enkrat dobro pameti pomcrilow (tako pravijo naši Srbi). Iz vsega tega se bode pa tudi lahko kaj važnejšega izrodilo, — saj v takih o-kolnostih jc verjetuo, da bodemo primorani jih okoli Prištine, in Prizrena poiskati; — ako bi pa do tega prišlo, onda z Bogom sladki mir, kterega so Berlinski konferenc-larji po Balkanu razbobnalt! Jaz bi svetoval tem potentatom, da bi ta njih izkrojeui Berlinski piškavi traktat sami osebno Arnavtom obznanili, — mogoče da ne bi bilo brez vspeha, — saj bi se toliko do9eglo, da ue bi se nobeden od njih v svojo obljubljeno deželo z glavo vrnil ; imamo lep primer na žalostnem dogodku z Ali pašem. Kar se pa nas tiče, — želimo mir, — ako ga pa na lep način ne moremo zadobiti, — ga hočemo s puško v rokab poiskati, — saj je Kosovo naša dedovina.
Toliko za /daj o tej stvari : ako Bog da, kakor se imam tudi nadjati, da bodem od tukaj premeščen, imel bi saj onda več časa, da ti poročam — ali zdaj je zelo težko!
Iz Sv. Marije Magdalene 3. Septembra.
Kakor povsodi, tako tudi nas tukaj snsa neusmiljeno tare. Naši pridelki so uničeni ; na zemlji ne bo tukajšni kmet čisto nič pridelal, trta pa tudi prav malo obeta ker grozdja se je koj spomladi malo prikazalo, poteih pa sta bolezen in hud pristik suše še to malo, kar je bilo, uničila. Pomanjkanje vode za vsakdanje potrebe je občutljivo. Če nc bo v kratkem dežja, da vsaj jesensko zelenjd okrepi, bo tukaj prinas huda. Tukajšni kmet še v dobnih letih težko shaja, in se nar več na zaslužek v mestu zanaša; ah žalibože da še pri najboljši volji še delavec opravila dobiti ne more, ker jc sploh napaka, da se vedno tujcu prednost daje. Edini zidarji imajo vendar še zaslužek, ker noben tuje jim ni kos. Tudi dninarji, kdor se huče celi dan za 90 kr. na solncu peči in pretežko breme nositi, dobijo delo ; pri kupčiji pak in po magazi-nih nahajajo se sploh tujci, ki mastne plače vživajo. Da ne bi pa sploh, in vedno pri trgovcih to napako iskali, da tujce v službe jemljo. naj bo rečeno, da so si tega miši domačini tudi sami krivi, kajti okoličan ni stanoviten; ker je par goldinarjev v soboto potegnil, ne gre na delo, dokler jih ne za-pije. V soboto zvečer in celi dan v nedeljo so krčme prepolne, in če kak groš ostane, more se še v ponedeljek zapraviti, brez da bi se na delo mislilo, mej tem ko je furlan se svojo vsakdanjo „ratio" polente zadovoljen, in ostali zaslužek v domovino pošlje. Naj bi okoličani vendar le enkrat k pameti prišli, in zvesti bili svojemu poslu, ker le to jc e-dini pomoček, da bi tujce izpodrinili. Vse upitje „proč z Italijani", je zastonj : Zves-| toba delavnost in treznost je prvo zdravilo zoper naše nadloge.
Naj Šc nekaj povem. Pred malo časom i smo tukaj vdobili novega krajnega predstoj-' nika. Kdo je to ? bi marsikateri pital. Mož italijanske krvi, rojen Tržačan, kateremu je res za blagor tukajsnih prebivalcev veliko . mar. V tem malem času njegovega poslovanja se mu ne more, se ve da, veliko zaslug pripisovati; ali njegova marjlivost do zdaj kaže, da ima skrb za svoje seljane kakor do zdaj noben njegov prednik. Tudi sem imel pred nekoliko dnevi priliko, z njim i občevati in slišati iz njegovih ust izraz, da j misli pri magistratu posredovati, naj bi se postavila tukaj za otroke šola (samo ne italijanska!), ker tako oddaljene šole pri Sv. Jakobu in v Skednji niso temu kraju čisto v nobeno korist; spozna pak sam, da prva podlaga omiki je šola.
Tudi mi je ta mož obetal, da bo sčasoma skrbel za druge naprave, ki bodo tu-kajšnim prebivalcem jako koristne.
Mož je jako priljuden, in tukaj sploh priljubljena oseba, iu upati je da njegovo
posredovanje pri mestnemu županstvu ne b« brez uzpeha ostalo.
v
Se moram nekoliko po svoji navadi podregniti. Ko sem en dan z nekaterimi krneti tukaj občeval, in ko smo se ravno o novem njih predstojniku menili, mi kmet reče, da se imajo za to dobroto edino le gospod u Nabergoju in Nadlišku zahvaliti, ki sta si prizadevala za njegovo umeštjenje. Jaz pak odvrnem: „Kako da ravno NadlUhu, saj on ni vas svetovalec ampak Str . . . ; uni pa odvrne: „ja kaj on mara za našo mizerijo." Paf! tu ga imate! zakaj ste ga pa volili ? Molčal je mož. —
Postopač.
Opčine, 10 sept.
Zadnje, dui minolega mesca šlo je sedem fantov iz Trebića na Opčine va-sovat; ka to tamošnji fantje zvedo, šlo jih jc kakih 20 dobro oboroženih na cesto pod Bane čakat, da jih pretepejo. Trebčani nič hndega sluteči, šli so mirno domu, dokler jih niso Openaki napadli, ali vendar so se ubranili čeravno v malem številu, ter u beg pognali vso opensko kerdelo. To je gerdo, da se sovražijo fantje dveh sosednih vasi, iz takega sovraštva izvira vse hudo. Openci in Trebčani, podajte si roke in bodite prijatelji, da ne bojo mogli nam nasprotniki očitati, da je v tr. okolici še vse sirovo. Mi nc zagovarjamo tu enih ne drugih, ampak, obžalujemo da se take stvari še pripetijo mej našimi domačini. Naj ostane še dalje dobro prijateljstvo mej obema vasema.
----------o*e>------------
Kritični politični pregled.
V Lincu se jc zbralo 31. aug. nad 70 uemških poslancev, kteri so napravili zoper vlado demonstracijo. Zdaj notranja politika miruje in grof Tafe dobiva iz Češkega mnogo zaupnic.
Znano je, da je Avstrija zadobila vsled beroliuske pogodbe oblast, zasesti Bosno in Hercegovino, kakor pokrajino Novibazar. Naša vojska je terčila na upor in bilo je veliko prav krvavih bojev prej, ko je zasedla obe dve deželi. Iz raznih uzrokov ni se lani v maširalo dalje v Novibazar ampak se je odložilo na dalje.
Treba je bilo posesti te pokrajine, ker Turek ni vstanu v svoji deželi red vzder-ževati. Naša vojska je v številu 5000 mož 3. t. m. na dveh krajih iz Bosne prekoračila mejo, in prodira brez upora od strani Turkov, dalje proti Mitrovici.
Angleško poslanstvo v Kabulu, 67 o-seb, bilo je od upornikov napadeno v poslanski hiši.
Ves dan so se hrabro branili, dokler jim Afgani niso hiše užgali. Zdaj so pro-derli z meči v roki ven, in se hoteli tako rešiti, pa bili so vsi pomorjeni.
Vstaja raste, in zdaj je vsa zveza mej glavnem mestom Kabuloin in mejo proti Indiji pretergana. Za Angleže napočil je pla-
čilni dan, kar so v Indiji zakrivili se svojimi grozovitostji.
Cernogorski knez se je bavil en teden na Dunaji, in bil z vsem častmi kot vladar sprejet. Nemški listi so ga po navadi napadali in sumili, kakor vsakega slovanskega vladarja. — Vernol se je v Četvertek večer z berzovlakom v Trst, ker je bil od velike množice navdušeno sprejet in prenočil je v gostilnici „de la Vilic". Sel je potem na vojno ladjo, ktera ga je v Kotor odpeljala. Vse občuduje lepo čversto postavo in prijazno vedenje hrabrega kneza. — Mej nemškimi in ruskimi časopisi vnel se je hud prepir, deržavna kancelar ja Gorčakov in Bizmark si ležita v laseh; pa kar sta stari Viljelm in ruski čar v Aleksandrovu v kup prišla, ni se bati, da bi imela ta svaja hude nasledke. Na Tnrškem še ne bode miru, vlada pošilja vedno obilo vojske v Kornelijo in žuga Bolgarom, nezadovoljnost raste mej Mahomedanci in Kristjani.
Polkovnik Haimerle, prej ud avstrijskega poslanstva v Rimu, izdal je knjigo, ▼ kteri razkriva svetu vse naklepe in demonstracije laških „iredentarjev," in jim potegne neusmiljeno hinavsko šemo raz obraza.
Zaradi tega je nastala na Laškem velika razburjenost, in stranke se krivijo in trgajo med sebo.
Domače stvari.
Deputacija političnega drnstva „E-dinosti" pod vodstvom g. deržavnega poslanca Nabergoja in obstoječa iz sledečih gospodov : Št. Nadlišek, J. Dolinar, dekan Jan, J. Primožič, J. M. Purič, iu G. Sterle, izročila je g. ces. namestniku baronu Pinu v pondeljek adreso. Bila je v krasnem albumu umetno narejena G. Nabergoj nagovori, ko se je deputacija v red postavila, namestnika z jedernatim govorom pov-darjaje zasluge njegove, da je pravičen vsem strankam bil, in s tem tudi Slovencem, kar do sedaj še noben namestnik tako. Izrekel je obžalovanje, da se oddali iz naše srede, kar mi Slovenci grenko občutimo. Prosil je nadalje njih prezvišenost, da bi nas zanaprej v vsaki priliki zagovarjali in imeli v spominu. Djal je dalje: „Teržaški Slovenci bomo veduo hranili sočutje do Vaše prezvišenosti; Bog vas ohrani še mnogo let, in naj se spolni želja, da bi se zopet med nas vernoli* "Na to Nabergoj poda adreso, ktera se tako le glasi:
Va«a Prevzvisenost i
Odbor političnega društva „Edinost", zvedevši, da je blagovolilo Njegovo c. k. apostolsko Veličanstvo Vašej Prevzvišenosti podeliti drugo odlično mesto, sklenol je v seji dne 16. t. m. soglasno, izreči Vam gorko zahvalo za ljudomilo požrtovalnost i blagonosno pravičnost, katera je bila Vašej Prevzvišenosti zvesta vodnica v vladanji primordkih dežel.
Odbor tedaj prosi: Blagovolite, Pre-vzvišenost, sprejeti to' odkritosrčno zahvalo
zagotovilom, da ostanete, če tudi daleč od nas, vsem Slovencem na Primorskem v ne-pozabljivem spominu, ker ste jim bili pravični. Pravičnostjo ste jim v težkih časih lajšali stanje, pripravljali boljšo bodočnost ter krepili vez, ki nas veže na domovino i presvitli habsburški prestol.
Bog Vas obrani Še mnogo let državi i cesarju!
V Trstu, dne avgusta 187y.
Odbor političnega dru*tva „Edinost."
Gospod namestnik baron Pino odgovori ginjen : „Iz srca rad sprejmem izraz vaše hvaležnosti, izrečem vam, da se težko ločim iz kraja, ki mi je bil moja druga domovina; toda poklican sem od Njih Veličanstva na drugo mesto. Bodite zagotovljeni slavna deputacija, in povejte to vašim okoličanom, da bom globoko v srcu hranil Vaš spomin« Slovani Primorski imajo važno nalogo in položaj, poživljam vas torej, da še zanaprej vedno terdno za deržavo in cesarja stojite v udanosti in zvestobi, ktera diči primorske Slovence. Z Bogom dragi!" In namestnik se je vsakemu podavši roko ginjen poslovil.
Na c. k. pripravnici za učiteljska isobraževalisča v Dolini, se začne šolsko leto s oktobrom. Učenci se opisujejo tekoči mesec. Voditeljstvo c, k. pripravljavnice v Dolini, dne 10 sept. 1879.
Šolnina. Njih Preuzvišenost gospod minister za uk in bogočastje je naročil z ukazom od 7 Julija t. 1. št. 10451, da se ima na državnih ljudskih šolah v Trstu, začenši od šolskega leta 1879/80 naprej, pobirati šolnina po 3 gl. za polovico leta od vsacega učenca in učenke. Sicer ima pa c, k. nainestništvo kot deželna šolska oblastuija pravico, pridne pa uboge učence iu učenke, ki se dobro obnašajo, popolnoma ali od polovice šolnine oprostiti. V Trst i dne 28. avgusta 1879.
„Slovansko podporno društvo" v Trstu. Vsi m č- č. udom podpornega društva se daje na znanje, da so ravnokar društvene knjižice došle iz tiskarne, in se dobivajo pri društvenemu denaruičarju gospod Fr. Žitku, Corsia Stadion št. 1, vsaki čas. Kdorkoli se hoče v društvo vpisati, mora plačati 1 gl. vštopnine, in 10 kr. za knjižico. Delavci slovanske narodnosti v Trstu in okolici! pristopite obilno v društvo, da se bode tudi vam lahko v nesreči pomagalo ; vidite, kako si drugi narodi pomagajo, le naš je zapuščen, čemu pa smo sami krivi, kajti bili smo brez edinosti.
Lep izgled!! Banka Slovenija razpošilja zavarovančem po okolici pisma v blaženi nemščini, ktere tukaj gotovo noben okoličan ne razume. Obžalujemo, da banka, ktera je uže toliko škodovala narodu, še v zadnjih pojemkih nas z blaženo nemščino nadleguje. Kaj ne bode še konec červa, ki se je v slovensko meso zagrizel, in nas ob teko ogromno svoto deuaija spravil ?
Pripravnici na Prošeku in v Do-
v
lini. Sola je temelj ali grunt blagorja vsa-ceme narodn ; kteri narodi svoje sinove šolati dajo, so izobraženi, iu svobodni in bogati. Na Prošeku se je odprla, ravnokar pripravnica v kteri se zauiorajo slovenski sinovi pripravljati za učiteljsko šolo v Kopru, ali pa za gospodarstvo in dom dalje podučevati. Slovenski starini iz okolice tržaške in od drugod, dajte vaše sinove v šolo na Prošek, da jim s tem pripraviti, boljšo stanje ; bojo vam vedno hvaležni, še ko boste v grabu spali. Naše politične prijatelje iu slavno duhovščino pa prosimo, da opominjajo stariše, kteri imajo talentirane otroke, naj jih pošljejo v šolo na Prosek. Poduk bo njih prava dota, ktere ne morajo nc tatovi ukrasti in ne ogenj požgati. Uže se ponaša okolica z nekteremi učitelji; ki so Istos zapustili z dobrimi »pričevali Ko-persko pripravnico, ali to je za 45000 ljudi prebivalstva vse premalo; koliko so dobrih talentov pozgnbi zaradi malomarnosti starišev. Ta naša opomba zadene v prvi versti ravno tržaško okolico, ktera do malo let sem ni skoro nič svojih sinov v s redne šole pošiljala. Bog daj da bi ta poziv našel dobre tla in obrodil krepak sad! — Brc-žani! pripravnica v Dolini pa je za Vas velika dobrota, lahko Vaše sinove iz bližine pošiljati v šolo; ne zamudite tudi vi Hicmanci, Boljunci, Zaborščani, Zavljani, Ospovci in sosedje ugodno priliko, pošiljajte vaše sinove v dolinsko izobraževal-nico, da ne bojo enkrat, za vami godrnjali rekoč: Naši starši so nam krivi, da smo tako nevedni in neizobraženi! —
Občni zbor političnega društva „E-dinost" za Primorsko 7 t. m. v Sežaui je bil dobro obiskau, vdeležilo se je zbora čez 60 udov in nekteri rodoljubje. Zastopane so bile vse tri primorske pokrajine, naj od-ličneje domoljube jc poslala Goriška, iu sicer bila sta g. g. E. Klavžar iz Gorice, in g. Devetak iz Tolmina. Istra poslala je svoje nevtrudljive boritelje; kdo ne pozna verlega g. dekana Jana v Dolini in njegovih selja-nov ? Iz daljnjega Klanca počastil uas jc g. Metlika, tergovec. Iz Krasa prišli so naj odličneji možje, iz Divače in tamošnje okolice nij manjkalo rodoljubov, kteri so gotovo vsega spoštovanja vredni. Trst in okolica sta tudi poslala svoje kerdelo. Zborovanje je bilo živahno in redno. Volitev odbora se je na predlog g. Zvaba soglasno veršila. Odbor obatoji iz mož, kteri so nam porok, da bode društvo uspešno delovalo. Po zboru je bil skupni obed, pri kterem so se ver-šile jedernate napitnice, in pevski zbor iz Uojana prepeval je mej obedom lepe slovanske melodije.
Po ko nčanem obedu vzdignola se je vBa množica, in spremila je verlega g. župana domu, pevci pa so popotnico pevali. Sežan-cem gre vsa hvala, da so društvenike tako prijazno in gostoljubno sprejeli; politično društvo bo gotovo še večkrat priliko imelo zborovati v prijaznem narodnem tergu.
Slabi nasledki gospodarstva mestnih očetov se dan na dan bolj čutijo. Revni ljudje
pretijo in te jezijo, ko morajo po 2 solda na vsak gl. doplačati gospodarjem, posebno jih peče letna penzija (4000 gl.) bivšega -Župana.
Volilci! zdaj se vam naj odprejo oči, ki se po sladkih besedah od progresovcev zapeljati daste. Da bi bili pred nekterimi leti poslušali naš glas, danes bi ne bito toliko dolga v tržaški občini in tudi ne krvavih doklnd. Zdaj vidite kuj je ona stranka, in kak napredek je po svoji liberalnosti naredila.
Za tora j vam priporočamo previdnost in doslednost, šoln je draga in bridka, uko tržaške volilce še to ne bo izmodrilo, potem ni pomoči.
Pogorela je minoli petek v Skorkoli hiša nekemu Furlanu ; škode ima boje 10,000 gl. (?), a bil je zavarovan.
Nekteri se čudijo, da so v okolici Fur-lani, in da imajo toliko krav, ter preskrbijo z mlekom bližne hiše in mesto ?
Okoličani vzamite si te Furlaue v izgled, in posnemajte jih, potem gotovo ue bode imel ptujec v okolici prilike, se v gnezditi. Bodite bolj varčni in boljši gospodarji sicer bote napredovali čedalje bolje — po rakovi poti.
Porodili so se minoli mesec g. Jakob Klemene in Marija Vesel, ter g. Ivan Pekič in Julijana Vesel; obadva gospoda sta narodnjaka iu tergovca v Trstu, čestitamo vsem štirim iz srca, želeč jim blagor in srečo!
Mestni zbor je namenil minoli torek svojo sejo imeti, pa zbralo se je tako malo število svetovalcev, da še zborovati niso mogli, in seja je morala odložena biti. Kaj ne, to so marljivi gospodje !
SlINa vedno huje pritiska, večkrat se na dež pripravlja, pa vselej nadležni veter ust* prežene in še zemljo huje posuši. V Istri bo v zimi najbrž lakoto, ker ne bo živeža ne za ljudi, ne za živino. Grozdje je slabo, bolno, in vode od dne do dne bolje primanjkuje. Mestni očetje poskrbite vode v bogato mesto!
DomaČi delavci ue dado več uika-koršnega povoda tukajšnim laškim listom, da bi zabavljali čez nje. Stvar pa še ni rešena, kajti neka tiha pobitost vlada mej nijmi, ker še iz daljne ptuje Italije vedno mnogo nepoklicanih delavcev službo dobi. Enkvat bode treba stvar temeljito rešiti. Mi imamo domačinov dovolj brez dela. zgolj vojakov z družinami, kteri stradajo, da se Boga usmili, iu če grejo za delo vprašat, zaverne jih kak ošaben „iredenta!1*, da so „ščavi" in da naj grejo na Kranjsko. Kedo bi se nc jezil pri tacem žaljenju ? koliko je pa naših delavcev v Italiji? in zakaj bi Italija svojih sinov ue preživela, saj jo prismojeni lahončičl hvalijo, da se cd medu in mleka cedi ? Mi svetujemo domačim delavcem brez razločka narodnosti, uaj se dostojno vedejo, mirni in prijazni bojo z vsa-cim, ter naj ne dado nikakoršnega povoda
h pritožbam ; stvar se bo morebiti počasi na bolje obernila.
Knjižica, ktero je baron Haimerle na svitlo dal o rovarijah in položaju v Italiji, naredila je mej našimi tržaškimi lahončiči neprijetu ntisk. Pri vsaki priliki te baže vitezi pripovedujejo, kako bode Italija ktero drugo oblast pridobila, da jej pomaga odtrgati Trentinsko in Trst. Nek laški list v Piaoenci se huduje nad „SI. Narodom" zaradi članka, v kterem opominja vlado, naj nam Slovencem da več svobode, da bomo terdneje stražili južne meje. Zraven pa navede sočutje ki so je pred tremi letni. Lahi za brate (?) Slovane gojili. Mi dobro poznamo laško sočutje, in zlasti tržaški Slovenci smo je že pogostoma pokuailit!
Tatvina na železnici. Minoli teden je nek laški kondukter mej Nabrezino in Trstom v vagou en „koter" neke Angličanke odperl, in hotel iz njega blago vkrasti. Zapazili so ga drugi tovarši in v Trstu policiji izročili. To je uže drugokrat, da so laškega kradljivega kondukterja ugrabili.
Poročilo
o XXI, zboru političnega društvo „Edinostu za Primorsko v Sežani 7. Septembra 1879.
Predseduje g. predsednik, deržavni poslanec Nabergoj, zapisuj tajnik g. Do-linar, vlado zastopa g. komisar Fabijani.
Sežanski župan g. R. Mohorčič pozdravi zbrano občinstvo in se zahvali za skažano čast. da si je društvo izvolilo Sežano za zborovanje.
G. predsednik Nabergoj pozdravi došle ude iz vseh treh primorskih dežel, in izrazi svoje veselje nad obilnim številom doslih udov, in to odličnih ter inteligentnih. Preide se na dnevni red.
1. točka je prošnja do deržavnega zbora naj bi se brambovske postave tako predrugačile, da bi bili prosti vojaščine učitelji, bogoslovci, dijaki visokih šol in edini sinovi starišev, če še tudi nema oče 70 let.
Tajnik Dolinar prebere načert prošnje in g. predsednik odpre debato.
G. L. Zvab se oglasi za besedo, in povdarja, da je brambovska postava uže tako urejena, da učitelji le takrat h vojaškim vajam gredo, kadar so počitnice; tedaj je on za to, da naj ta točka u prošnji odpade. Pri glosovanji je bil predlog z večino glasov sprejet in 1. točka se je izpustila.
2.	točka, naj bi bili bogoslovci vojaščine oproščt ni.
G. R. Mohorčič se oglasi k besedi; on je tega mnenja, da naj bi bili bogoslovci kakor drugi k vojakom uzeti, pa ako doveršijo svoje študije, potem vojaščine oproščeni in pojasni svoj predlog.
G. Gorjup, deželni poslanec podpira. Mohorčičev predlog.
G. dekan Jan iz Doline navede uzroke, zakaj je ravno pomanjkanje duhovščine veliko, uamreč najbolje zaradi slabe plač« in to mnogo mladenčev adverne od duhov-skega stanu.
G. Zvab L. se ne vjema s predlogom g. Mohorčiča, pa ko mu ta zopet pojasni svoj predlog, bil je zadovoljen.
G. predsednik da Mohorčičev predlog na glasovanje, in bil je soglasno sprejet.
3.	točka prošnje, naj bi bili dijaki visokih šol oproščeni vojaščine.
G. Mohorčič pojasni, da je brambovska postava nato uže gledala, da je vsakemu dijaku dovoljeno, kot enoletni prostovoljec v vojaščino vstopiti,
H vojaskini vajem pa so taki le v počitnicah klicani. Ako bi bili dijaki visokih šol vojaščine prosti, odozamemo s tem armadi vso inteligenco in bi natak način zopet kak Koniggratz doživeli.
G. L. Žvab je istega mnenja, on podpira Mohorčičev predlog, da naj ta točka od pode iz prošnje.	(Dalje prihodnjič).
Zahvala.
Za gostoljubni sprejem v nedeljo od strani Sežančanev in g. župana Maborčiča izreka serčno hvalo.
Rojanski pevski zbor.
Prodajo „mlatilnih strojev"
(Dreschmaschinen)
od dobro znane fabrike
iz Manheima na Nemškem, je za Gorenjsko stran na Kranjskem prevzel
JOSIP DEMSCHEB
v Železnikih (Eisnern),
in vabi toraj na obilno naročbo ker stroje prav po ugodni ceni oddaja.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tiak avstrijskega Lloyd*.