DELO SKUPŠČINE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA NA REFERENDUMU SMO IZGLASOVALI IZENAČITEV PRAVIC IZ DELAVSKEGA IN KMEČKEGA ZAVAROVANJA. TO JE OBENEM "ih dobah v speciaiiziranih POMENILO TUDI POTREBO PO ZDRUŽITVI OBEH SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA L"!b"l"±± prLot ™Jt Dne, 12. decembra 1972, se je sestala na svoji zadnji 13. seji skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev, na kateri smo bili v uvodu seznarjeni o uresničenih sklepih in nalogah, sprejetih na prejšnjih sejah. V prvi točki smo poslušali poročilo o finančnem stanju sklada za obdobje januar — oktober 1972, vendar o njem nismo kaj prida razpravljali, saj smo več o tem govorili na 11. seji, ko smo sprejeli rebalans proračuna in sem o tem že poročal. UGODEN IZID VOUTEV V drugi točki smo obravna-vali nadaljevalno oziroma nado-mestno bolniško zdravljenje v naravnih zdraviliščih na račun skupnostr. Zavod za zdravstve-no varstvo je predlagal skupšči-^ni, da dovoli prenašanje planira-nih oskrbnih dni v okviru iste zdravniške komisije z enega na drugo naravno zdravilišče, če se izkaže, da prvotna razdelitev po zdraviliščih ne ustreza več, ter da so zato dani inedicinsko ute-meljeni razlogi na drugačno na-potitev bolnika. Prav tako naj bi sporazumno prenašali neiz-koriščene oskrbne dneve iz let-nega programa med komisijami sorodnega področja dela, če bi obstajala taka možnost. Skup-ščina je dovolila izvajanje obeh predlogov ter zaradi utemelje-nih potreb dodala nekaj oskrb- nih dni k že dovoljenernu šte-vilu komisij pri kliničnih bolniš-nicah za otroške bolezni, kirur-giji in interni medicini, vendar s pripombo, da bomo morali v letu 1973 razpravljati o more-bitni zožitvi pravic za to obliko zdravstvenega vaistva, da bi se izenačili z drugimi skupnostmi v Sloveniji in spravili stroške v okvire možnosti plačevanja brez izgub. V tretji točki smo poslušali poročilo o poteku in izidu refe-renduma. Za združitev je v naši skupnosti glasovalo 224.311 za-varovancev, kar je 77,3 "/<¦ vseh, proti oziroma glasovanja se ni udeležilo 61.275 zavarovancev; 4729 glasovnic je bilo neveljav-nih. V četrti točki smo na pod-lagi referenduma sprejeli sklep o združitvi skupnosti delav-skega in skupnosti kmcčkcga zavarovanja. Zdnižena skup-nost, ki bo imela sedež na Mi-kJošičevi 24 v Ljubljani, prevze-ma vse pristojnosti, naloge, pra-vice in obveznosti obeh. Do sprejema novega statuta in voli-tev sestavljajo skupščino skup-nosti vsi člani vseh dosedanjih skupščin, to je skupno 108 čla-nov. V sklepu so tudi navedeni način izvolitev odborov in ko-misij zdnižene skupnosti ter ne-katere statutarne določbe. Predpisano je tudi, da bo more-bitni primanjkljaj po zaključ-nem računu za leto 1972 še krila tista skupnost, v kateri je nastal. Sprejeli smo še začasni poslovnik za potek prve skupne seje. Enake sklepe in poslovnik bo sprejela na svoji seji tudi skupščina kmečkega zavarova-nja. V SVET OBČINE MOSTE-POLJE DVA KMETA Še isti dan je bila 1. seja skupščine skupnosti zdravstve- nega zavarovanja v novi sestavi. Na njej smo izvolili nove, oziro-ma bolje povedano dopolnjene organe skupščine, saj srno dosc-danjemu izvršnemu odboru ter odborom in komisijam skup-nosti delavskega zavarovanja dodali samo po združitvenem sklepu določeno število pred-stavnikov kmetov. Za predsed-nika skupščine smo potrdili še naprej Staneta Koširja iz In-Iesa-Ribnica, za podpredscdnika pa Franca Kosmača, kmeta iz Idrije in Rada Žitnika iz Utensi-lije v Ljubljani. V posebni točki dnevnega reda smo nato sprejeli sklep o tem, koliko svojih predstavni-kov izvolijo kmetje v svete zava-rovancev po posameznih obči-nah, pač glede na število kme-tov — zavarovancev v njih. Zato smo določili, da se v svet ob-čine Moste-Polje volita dva kincta. Prvo skupno sejo so pozdra-vili in spregovorili o pomenu izida referenduma tudi pred-stavniki družbenopolitičnega življenja Ljubljane, krajše nago-vore pa so imeli tudi predsednik skupščine tovariš Košir, direk-tor strokovnih služb tov. Erja-vec in predstavnik kmetov. Že dva dni kasneje je bila 6. seja svetov zavarovancev po ob-činali. Na njej smo bili sezna-njeni z delom zadnje skupščine. obravnavali pa smo še dve po-membni točki. ZAKAJ TOLIKO ČAKANJA? V prvi smo razpravljali o ob-likovanju izhodišč za določitev prispevne stopnje za zdravstve-no zavarovanje v letu 1972. V predlogu je bilo navedenih več variantnih rešitev posameznih problemov, navedeni so bili ob-seg programa, izhodišča za skle-panje pogodb z zdravstvenimi zavodi ter možnosti zbiranja de-narja. Vendar je svet kritično ocenil predlog in poudaril. da je potrebno marsikatero stvar po-r.ovno obdelati, saj v preJlogu računamo s povečanjem zbra-nih sredstev, prav v tistih dneh pa so bili sprejeti tudi nekateri zakoni, kot zamrznitev OD, prepoved povečanja prispevnih stopenj in stabilizacijski ukrepi, ki kažejo. da ne bo možno zbra-ti dovolj denarja za vse predvi-deno. Da bo inogoče realneje pripraviti izhodišča. bomo mo-ra!i še malo počakati, da bodo objavljeni vsi ukrepi v zveznem ali republiškem merilu.Zato bo skupščina skupnosti sprejela dokončen sklep in višino pri-spevne stopnje šele po novem letu. Druga točka je bila - poro-čilo kliničnih bolnišnic o čakaJ- nili dobah v specializiranih ambulantah in predlogi za nji-- hovo skrajšanje. Med vzroki za čakanje pri specialistih nava-jajo: - naglo večanje števila pre-bivalcev, - visok odstotek napotenih bolnikov zaradi njihove izrecne želje, - pomanjkanje strokovnih delavcev in prostorov, - ,v razmeroma kratkem času veliko povečanje patolo-gije, ki bremeni specialistične ordinacije (tako razne poškod-be, srčna in živčna obolenja in podobno), - razvoj medicine nujno uvaja nove speicialistične dejav-nosti. npr. nukJearno medicino, endoskopijo, nevrofiziologijo itn., kar vse povečuje tudi po-trebna sredstva in stroške za to obliko zdravstvenega varstva. MILOŠ MIKOLlČ