TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLE KTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Rojstvo nove Jugoslavije Na dan republike, 29. novembra, bodo narodi Jugoslavije spet proslavljali oblet- £ nico II. zasedanja AVNOJ leta 1943 v Jaj- x cu. Da bi lahko pravilno ocenili zgodovinsko važnost sklepov, ki so bili na r tem zasedanju sprejeti, moramo na kratko pregledati dogodke v letu pred zasedanjem in vpliv teh sklepov za pot, ki jo je prehodila nova Jugoslavija do danes. I. zasedanje AVNOJ v novembru 1942 v Bihaču je vzpostavilo skupno predstavniško politično središče za vse svobodoljubne in patriotične sile naših narodov. V letu, ki je temu zasedanju sledilo. Je narodnoosvobodilno gibanje doseglo odločilne vojaške in politične uspehe." Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije je iz velike četrte in pete okupatorske ofenzive ponovno izšla kot zpiagovalka, v Sloveniji pa je premagala težkeJ posledice italijanske ofenzive, iz leta 1942, Obogatila se je z velikimi izkušnjami in . si zagotovila ljubezen in podporo ljudskih množic. Vsa ta dejstva in pa približevanje-odlo- ' čilnih bitk z okupatorjem in njegovimi pomočniki, so. postavili pred narodnoosvobodilno gibanje Jugoslavije odločno zah- tevo, da si ustvari vrhovne državne organe, ki bodo imeli vso potrebno avtoriteto, da bodo v odločilnih dneh mogli do kraja razvitL-in mobilizirati vse ljudske sile in materialne rezerve naših narodov. Nastopil je čas, da si narodi Jugoslavije ustvarijo svoje novo državno vodstvo. Sklepi II. zasedanja AVNOJ- so potrdili kot najdemokratičnejšo obliko ljudske oblasti tiste organe, ki so v teku borbe nastali; narodnoosvobodilne odbore in pa vse višje forume ljudske oblasti, ki so iz njih vzrasli. Tovariš Tito, ki je v težkih dneh visoko dvignil zastavo odpora proti okupatorju, je bil -na tem zasedanju imenovan za maršala Jugoslavije. S sklepi 29. novembra 1943 v Jajcu šo bili postavljeni trdni in močni temelji za novo Jugoslavijo. Če poudarimo, da šta bili neodvisnost in enakopravno sodelovanje z vsemi narodi osnovni načeli vse povojne zunanje politike naše države, šele lahko dokončno ocenimo vso važnost sklepov II. zasedanja AVNOJ in razumemo,: zakaj proslavljajo naši narodi ta dan kot rojstni dan nove Jugoslavije. r V Otočah prvotni plan proizvodnje izvršen V Otočah bi morali po planu za leto 1964 realizirati vrednost 1,002.228.000 din. Navedena vrgdnost je bila dosežena že 7. novembra in s tem prvič od obstoja .tovarne prekoračena .vrednost proizvodnje 1 iriilijarde din. Ker je bil v mesecu oktobru sprejet rebalans plana za celotno podjetje, se ri-zadevanjih pa je našla boljše razumevanje pri inozemskih proizvajalcih, torej v okvira mednarodne delitve dela, kot pri domačih sorodnih industrijah. Kar zadeva naše izvozne obveznosti, nas je pisec članka pravzaprav še pohvalil, čeprav ni imel tega namena. Kajti navzlic splošno znanim uvoznim omejitvam reprodukcijskega materiala, ki je za našo panogo življenjskega pomena, smo od planiranih milijard v okviru celotnega jugoslovanskega izvoza elektroindustrije navzlic izredno neugodnim okoliščinam — največ izvozili! Za čim večji izvoz pa bomo skrbeli tudi vnaprej, saj se zavedamo, da ne uvažamo samo za potrebe našega podjetja, temveč v dobršni inefh tudi za druge industrijske panoge, s katerimi nas vežejo pogodbene kooperacijske Zveznosti. Vse drago, kar nam očita članek, ima v sebi mnogo protislovnega, kar kaže na pomanjkljivo informiranost. Tak članek ne koristi javnosti, ki ob takih prispevkih lahko nasede mnenju, da vlada v Iskri gospodarski in proizvodni kaos. Končno pa ni nič čudnega, če izide takšen članek tudi v razmeroma objektivnem in resnem časniku, kot je na primer Delavska enotnost. Precej povoda za takšno temeljno nepoznavanje naše interne tovarn, problematike smo dali tudi mi sami. Nikoli nismo javnosti povedali .vsega o ISKRI: ne tedaj, ko je bila. ponos Slovenske industrije in ne sedaj, ko .'je- spričo nepričakovane spremembe (dalje na 6. strani) Ob 9 - mesečnem periodičnem obračunu Po predvidevanjih gospodarskega plana bi moral Zavod do konca septembra doseči 60 % letne realizacije ali 1,955328 din. Dejansko je bilo v tem obdobju fakturiranih za 1,727.686.980 din storitev in izdelkov, kar pomeni 88,4 % kumulativnega in 53 % letnega plana, medtem ko je bilo v enakem obdobju 1. 1963 doseženih 58,1 % plana. Na zaostajanje dinamike je vplival predvsem delen izpad realizacije v 3. tromesečju. Od dosežene realizacije je dobra polovica razvojnih storitev, ostalo predstavljajo usluge in izdelki za poslovne enote Iskre in ostale naročnike. Ker bo v zadnjem-tromesečju zaključenih znatno več razvojnih nalog, je pričakovati, da bo do konca, leta delež razvojnih - storitev dosegel planirani nivo. Delež Iskre se je v celotni realizaciji povečal od 75/5 % v letu 1963 na 81,9 % ob koncu septembra 1964 Zaradi razmeroma nizkega koeficienta plačane realizacije je bil celotni dohodek v primerjavi z letnim pianom dosežen samo z 48,6 %, kar pa je nasproti enakemu obdobju v letu 1963 še vedno za .41 % več. V celotnem dohodku so močno porast li stroški (59,8 % letnega plana oziroma 72 % več kot v letu 1963) in to predvsem na račun porabljenih sredstev (75,6% več kot v letu 1963), medtem ko se je neto produkt povečal komaj za 23,9%. Iz podatkov je torej razvidno, da se je vrednostni obseg dela močno povečal tudi na račun '"povečanja stroškov in ne saimo zaradi večje količine opravljenega dela. Osebni dohodki iz de- litve sp se napram letu 1963 povečali za 25 %, medtem ko so ustvarjeni skladi čelo za 1 % manjši. Tako razmerje je posledica neprestanega večanja števila zaposlenih in težnje po ohranitvi realnih osebnih dohodkov na isti ravni. Kljub temu pa ugotavljamo, da osebni, dohodki zavodovih sodelavcev ob upoštevanju kvalifikacijske strukture zaposlenih zaostajajo za splošnim porastom. Rešitve pa ni v,- avtomatičnem povečanju osebnih dohodkov, temveč v odpravljanju odvečnega oziroma-HFi-nančno nekritega dela; v omejevanju stroškov ter v uvedbi plačil za opravljeno, toda doslej neplačano delo:. Iz poroafa o poslovanju navajamo še nekaj najvažnejših zaključkov, ki bodo služili samoupravnim organom Zavoda za nadaljnje ukrepanje: 1. čeprav se število zaposlenih giblje x okviru planskih predvidevanj, povečevanje zaposlenosti ;ni v «skladu 'z doseženimi rezultati Zavoda. Ob Skoraj 100 % izpolnitvi plana delovne, sile je plan realizacije dosežen komaj z 88,4%. To dokazuje, da dodatno zaposlovanje hi bilo dovolj smotrno, bodisi da sč je povečalo . število zaposlenih v neproduktivnih oddelkih, bodisi da so se v kolektiv vključevali premalo izkušeni sodelavci. Kriteriji za dodatno zaposlovanje naj bi se v bodoče zaostrili v tem smislu, da bi bilo za vsako angažiranje nove - delovne sile potrebno predhodno ugotoviti efekt take dodatne za-poslitve, poleg tega pa bo treba zagotoviti, da se angažira samo ustrezno kvali-cifirane sodelavce s primemo prakso. Dokler bodo odhajali izkušeni razvijalci, v proizvodnjo, v razvojno dejavnost pa se. bodo vključevali mladi strokovnjaki, ki večinoma nimajo izkušenj, ne moremo, pričakovati v. neposredni prihodnosti kvalitetnejšega in hitrejšega . razvojnega dela.. 2. Stroški za izobraževanje so v devetih mesecih skoraj dosegli višino letnega plana.-' Ker . bi morali v 1 zadnjem tromesečju za izplačevanje štipendij črpati sredstva sklada skupne porabe, ki so bila predvidena za stanovanja,, naj bi samoupravni; ..organi Zavoda skupno z odgovornimi 'organi v Iskri poiskali, boljšo rešitev. " 3. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta seje povečal razpoložljivi ^delovni čas za 8/5 %, ¡pri" čemer pa se je povečal delovni čas za produktivne namene, le. za 7,4% vključno z nad-' urami, neproduktivni delovni čas 'povečal na 15 %, produktivni pa še je zmanjša! na '85%. "V okviru neproduktivnega delovnega časa so se najbolj povečali bolezenski izostanki (35,7 %),. redni dopusti (13%) ter izredni dopusti (26,3 %). Takš- Mnenje o naši kontroli NA VPRAŠANJA ODGOVARJA ŠEF PREVZEMNE KONTROLE PSG TOV. TONE IM) V JAK Franc Zupan pri revolverski stružnici v produkciji I. kranjske tovarne j Kako je s kontrolo po združitvi? Ali je po Vašem mnenju napredovala ali nazadovala? Na iniciativo PSO je bila v juliju 1961, torej v leta združevanja, osnovana'prevzemn a kontrola. Njen namen je, da po enakih kriterijih'za kvaliteto prevzema izdelke vseh tovarn Iskre za Prodajno servisno organizacijo, Tovarniške kontrole so napredovale, saj so po tovarnah sprevideli, da je skrb za kvaliteto naših izdelkov pajučin-kovitejše propagandna sredstvo, zlasti' za , plasiranje na inozemska tržišča: -< 1 Ali menite, da bi bilo umestno formirati skupno vodstvo kontrol in stalni kolegij? Skupno vodstvo šefov kontrol, iz posameznih; tovarn bi moralj formirati, že takoj ob‘ združitvi.' Njegova naloga naj bi bila, da bi skrbelo za povezavo kontrolnih, služb v podjetju in. za enotne kriterije , pan ugotavljanju kvalite— ■ Oddelek,za raziskavo trga, pri naši: Prodajno servisni; 'organizaciji je pred nedavnim-.;izvedel anketo o uporabi oz-» kotračnih. kinoprojektorjev: -na področju. SR Hrvatske. Podatki so pokazali razveseljivo stanje za naše ozkotrač-ne projektorje, saj je med 701 projektorji, ki so na ttpo-rabi v tej naši republiki, Bič manj kot 84,3 % Iskrinih. Zanimivo, da je v uporabi največ projektorjev novejših .izvedb, le 2-% pa-tistih, katerih življenjska doba že db-sega ali c&lo presega. 15 let, . Največjo število kinoprojektorjev za 16-m ilimet r sk i .ftta» . na Hrvatskem posedujejo razne šole,. le 46% vseh koristnikov pa predstavljajo raz-■ ne - ustanove, društva in organizacije. Seveda je med koristniki : kinoprojektorjev- precej; tudi takih, k} imajo po. več projektorjev, dokajšnje pa tudi šol in drugih ustanov, ki si za svoje potrebe kinoprojektorje izposojajo, ker nimajo lastnih Anketa je nadalje pokazala; da—so lastniki in uporabniki Iskrinih ozkotračnih kinoprojektorjev zadovoljni z našimi izdelki.; Med njimi je le 17,5 odst. j takih, ki z določenimi-lastnostmi teh naših izdelkov niso povsem zadovoljni, vendar pa .jih kljub temu upo- rabljajo za največ poučne in izobraževalne namene. Morda je prav odstotek koristnikov, ki so zadovoljni z našimi, kinoprpjektorji ;■ .tisti,, ki govori, da zanimanje, za projektorje na Hrvatskem še vedno raste,. Podatki o teni kažejo, -da bo v prihodnjem letu med dosedanjimi lastrti, ki kinoprojektorjev okoli 60 takih/ki si bodo. nabavili še-noyé projektorje. Upati je,, da bo pri tiovilt. nabavah odločilno besedo imela " spet ISKRA in tako še povečala število žadovoljnih. porabnikov njenih kinoprojektorjev za ozke filme. —ko— te. Uvajalo bi tudi naijnovej-še izsledke na področju kontroliranja in sistematičnega zajemanja kvalitete. Vodje kontrol v tovarnah Stremijo za takim načinom enotnega dela in bi z; interesom sodelovali na sestankih, ki bi morah biti redni iri obvezni za vse. Na njih bi izmenjali mnenja in izkušnje ter i po enotnih principih organizirali delo kontrol v posameznih tovarnah in obratih. To naj . bi bil stalni kolegij, izvajanje njegovih sklepov pa bi se odražalo tudi pri dvigai kvalitete naših izdelkov; Ali je prevzemna kontrola PSO uspešna , in'ima potreben vpliv na kakovost, ali je morda ovira tehničnim kontrolam v tovarnah? Prevzem, kontrolorji-uspešno. sodelujejo’ pri dviganja kvalitete, , preverjajo, če so izdelki ir skladu s predpisanimi zahtevami kvalitete,' vzorčno preizkušajo funkcijska dedovanje izdelkov; opozarjajo -na pomanjkljivosti, ki nastopajo; v. proizvodnem, procesu itd. V interesu kupca .skrbijo, da gredo v skladišča PSO le kvalitetni izdelki, 1 ' Kaj- sodite o tovarniških tehničnih kontrolah? V splošnem so preveč pod vplivom 'vodstva proizvodnje posameznih tovarn, "kar; se zlasti, pozna ob koncu meseca, ko je-treba z vsemr sredstvi doseči, plan. T.ak pritisk, ne dviga, kvalitete, naših izdelkov irt nam večkrat povzroča mnogo doda: n ih stroškov. Smatram, da nudijo tehničnim kontrolam vodilni organi v tovarnah premalo podpore v njihovi skrbi .za -kvaliteto. Po nekaterih tovarnah, odnosno obratih, ima kontrola premalo . merilnih naprav in raznih meril, pa tudi po* manjkanje strokovnega kan-; trolnega kadra je občutno. Kaj na splošno menite d kvaliteti naših izdelkov? Zunanji izgfed naših izdel» kov je prav dober in'vsi želimo, da bi bilo takšno tudi njegovo funkcioniranje. Kva-i 1 Meta siočr niha, vendar pa se .stalno izboljšuje. Smatram' pa, da dajejo tehnična vodstva preveč poudarka količin»' skemu doseganju plana, premalo pa iščejo- ukrepov za dviganje kvalitete. Na kvaliteto i izdelka lahko vpliva: nedognan razvoj, pomanjkljiva tehn. dokumenta-' olja,-pomanjkljivi kontr.pred-' piši, površnost izdelave in slaba kcmtrola v produkcijskih delavnicah in montažah, pomanjkljiva tehnologija, slab /; material, nadomeščanje pred-' pisanega materiala, zastareli stroji in orodja-, pomanjkanje merilnih in 'kontrolnih naprav,. prepozna naročila, neenakomerno pošiljanje gotovih-izdelkov v skladišča C kar je zlasti kritično zadnje 3 dni v mesecupomanjkljiva em- s balaža, slab transport, pod- J cenjevatije kupca in konkurence, nekvalitetna roba s strani kooperantov,;.itd. zato., moramo biti • pri našem delu zelo pazljivi in 'natančni.. Pri. kritiziranju kvalitete moramo upoštevati vse faktorje -in ne smemo za vse morebitne 'po» jave slabe kvalitete kriviti zgolj proizvodnjo. Res pa, ječ da bi bil; vsi izdelki našega podjetja ,. že' dosegli raven kvalitete reno-miranih (tovarn, če bi se teh- . .nične' službe ■ po tovarnah s takih elanom vrgle ■ na od- ’ pravljenje napak, kot se vržejo. na zagovarjanje Sedanje kvalitete! Na kakšne težave najpogosteje naletite pri delu? Velike težave so z embalažo, embaliran jem ■ Tn, trans-, (dalje na 6. strani) ,? na -tendenca, je izrazito noga-. livna in bo potrebno storiti ukrepe za nadaljnje- -izboljšanje razmerij pri izrabi de-' lovnega časa. 4. Pri nadurnem delu ’ je v : zadnjem tromesečju opaziti manjše upadanje števila 'nadur, vendar je . število delavcev. ki delajo nadurno še vedno veliko; kar pomeni, da „znaten porast števila zaposlenih ni vplival na. zmanjšanje potreb po nadurnem delu: To lahko tudi pomeni, da ni bilo dodatno - zaposlovanje usmerjeno predvsem tja, kjer' so bila grla. 5. Skupna poslovna ' sredstva so se povečala za 41j pri čemer je jbil večji del. dodatnih sredstev vložen v obratna sredstva, zlasti za -krit- . je povečanega obsega nedokončanega razvoja. Povečana . sredstva so bila v ■ manjši meri preskrbljena Iz lastnih virov (17v večji meri pa .; iz-tujih (83 %). V prihodnje pa je potrebno bolj skrbeti za večje vlaganje 'lastnih. sredstev v obratna Sredstva ter za previdnejše angažira-; nje posojil, ;zlasti:-.. kratkoročnih. 6. Devetmesečni stroški za angažiranje sredstev so dosegli že 84 % letnih pianira-nih 'stroškov, kar kaže, da bodo letni stroški znatno preseženi-. Ker znaša . njihov obseg .nad 12%, letne reali-, zaerje, je potrebno v prihodnje še bolj. skrbno gospodariti s sredsjvi, nova sredstva pa angažirati :■le po skrbnem preudarku. 7. Obratna sredstva, vezana v materialni obliki, so se, povečata za 65 % v primerjavi s stanjem' na začetku Seta. Pri tem. so se zaloge materiala povečale- za» 24 %, Zaloge gotovih- izdelke«' pa zmanjšale za 53 % tako, da nosi skoraj celotno povečanje ma-' terialnih zalog vrednost nedokončanih nalog, ki so se povečale za 78 %■ Ker je zaradi ; tako velikega povečanja vezanosti sredstev v materialni obliki ' akuten prdbleSi likvidnosti, je nujnb: — zmanjšati' ali »pa - vsaj; zadržati na istem nivoju obseg zalog materiala ' — zmanjšati obseg nedokončanih nalog najmanj za . planirani .nivo;. 8, V obravnavanem razdobju so še povečali vkaJku-lirani stroški za 35 % v pri» merjavi z istim razdobjem preteklega leta. Pri tem so se; .najbolj povečali stroški za material f49 %), za izobraževanje (21,2 %:), investicijsko vzdrževanje (262 %), osebne izdatke (44 %■). ter amortizacijo (188 %) V primerjavi s pianom so se najbolj povečali- stroški izdelav-nega materiala in nabavljenih del (58 %) ter skupni stroška Zavoda, medtem iv» so budžetiranl stroški -tar osteh stroški sektorja osttS! v mejah planiranih. 9, Letni plan realizacije je bil do konca tretjega tromesečja dosežen s 53 %, dinamični plan pa le z 88 %, kar Je relativno slabši rezulfat od onega v preteklem letu. Medtem ko se je dinamika realizacije do konca polletja še kar dobro ujemala s planom, je nastal znaten izpad v 3. tromesečju, kar je vplivalo na—to, da ni bil izpolnjen 9-mesečni plan. 10, Zaostajanje za planira-■ n„o dinamiko je znatno in . obstaja možnost, da ne bo izpolnjen letni plan. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se podvz^mejo ukrepi, ki .bi zagotovili, če že ne izpolnitev plana v celoti, vsaj to, da bi bil ev. izpad čim manjši. 11l Ker stroški hitreje naraščajo od realizacije, je znašal doseženi dohodek in čisti dohodek le 42 % od letnega plana. Zaradi težnje po ohranitvi realnega nivoja osebnih dohodkov se je med letom spremenilo delitveno razmerje tako, da so dosežena sredstva za sklade v primerjavi s porastom čistega dohodka ostala na ravni-lanskega leta. To pomeni, da se spreminja struktura celotnega, dohodka v 'tem'smislu, da se*.‘ zaradi - porasta;, stroškov zmanjšuje delež dohodka ter zaradi povečanja- osebnih dohodkay zmanjšuje delež za sklade. . To ’ nam potrjuje jo -tudi razmerja med celotnim ■ dohodkom in 'dohodkom ter osebnim]. dohodki, iz katerih izhaja, da se povečuje .celotni . dohodek na 1 din osebnih dohodkov, da pa pada 'dohodek na 1 din osebnih do* hodkoVt . 12. Ker je zaradi močnega zaostajanja osebnih dohodkov v Zavodu ■ nujno potrebno ustvariti,možnosti .za nji-;, luno povečanje. in ker to v Sedanjih okoliščinah .vodi k. ’zmanjševanju - sredstev za ; sklade, .je nujno predvideti;. ukrepe za. sankcijo tega problema. . 13. Potrebno bi bdo. da nudi vodstvo ZZA sektorjem, ki, izkazujejo slabši uspeh, še posebej pomoč, da bi lahko ti sektorji v času do konca leta, izpolnili svoje obveznosti v tolikšni meri, da- bi, dosegli 106 %-na izplačila osebnih dohodkov. L. M. ŠE NEKAJ BESED O PROBLEMU KADROV ZA RAZVOJ IN PROIZVODNJO AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV Medtem, ko El množično hiti v pripravi kadrov in se pripravlja na jutrišnji dan, na proizvodnjo klasičnih in modernejših elektronskih telefonskih naprav, se-bojim, da bomo pri nas spet zamudili vlak — kadrov za telefonske naprave ni 'dovolj in jih tudi še ni na vidiku, čeprav je nova tovarna že skoraj zgrajena. Ne pozabimo, da je bila v ■novembru 1964 na Bledu konferenca ETAN-a; kr -je lahko ■tistemu, ki hodi po syetu z odprtimi očmi, povedala in pokazala marsikaj, kar za nas, člane kolektiva Iskra in.ZZA ni najbolj ugodno. V tem primeru gledam sicer le na tele-,-komunikacije, ček) samo na. avtomatske telefonske napra--’ ve. Po mnenju: podpredsednika družbe Wastinghouše (vzeto po podatkih referata tov. ing. ■ Ivaneka na konferenci ETAN-a), je kvantitativni napredek znanosti in tehnike v zadnjih 250 letih potekal po eksponencialni krivulji in se je leta 1700 podvojil na vsakih 11 let, sedaj pa še po-dva že vsakih 7 let. Iz tega sledi, da polovica znanja inženirja, ki je študiral po zelo modernem, sodobnem programu, zastara že v -desetih letih, čeprav pri tem še niti ne more spoznati tiste tehnike, ki mu bo že potrebna v. prihodnjih desetih letih. In priznati moramo, da -tudi tedaj, ko živjmo v osnovnem: razvoju tehnike, ki' jo sami pripravljamo in obdelujemo, delamo to tako x počasi, da velik del novosti zbeži mimo nas in nas prehiteva. Podobni smo*tistim-revnim elektroenergetikom, ' ki izkoriščajo - le majhno količino rečne vode in nespametno mislijo, da nas bo preostala voda počakala, da jo izkoristimo — toda voda odteka mit mo nas. Tega dejstva ne moremo zanikati. 'Tožili smo pred petimi, desetimi in več’, leti, da imamo telefonskih priključkov mnogo premalo — merjlo pa je število priključkov na 100 prebivalcev. To število se pri nas ne more dvigniti preko 2, ko je imela Evropa -pred desetimi -leti 7, sedaj pa ima že 10. Tehnika po svetu in tudi v Evropi hita -1-. to lahko opažamo na vsakem koraku — za to ne -.zamujajmo na vlak! V. Demidov sporoča, da se danes' na armaturni plošči, sodobnega letala stiskajo in gnetejo številu indikatorji, signalne lučke, vzvodi za krmiljenje in stikala. Njihovo število merimo že s sto-tinami. Pred štirimi desetletji 'pa so tvorili vso navigacijsko aparaturo;'s katero je imel opravka letalec, vsega trije instrumenti: kompas, brzinomer in kazalo nagiba. Gena radijske opreme letala je v slabih -petnajstih letiirposkočila (po ameriških podatkih) s petih tisoč na sedem-.stopetdeset tisoč dolarjev — za stopetdesetkrat! Tako v letalstvu. Kako pa na morju? Radijskih elektronk, ki jih mrgoli v aparaturah sodobne •ladje,' bi bilo! čez glavo dovolj za čelo brodovje. izpred druge Svetovne . vojne Tam, -kjer je bil za delo z aparati potreben en tehnik, so danes komaj kos poslu desetine inženirjev’. Stroji in aparati -poštajajo iz leta v leto bolj zamotani in-nobenega znamenja ni, da bi se ta proces v bližnji prihodnosti kaj zavrl. Na tej poti tehniškega vzpona torej potrebujemo novih m novih strokovnjakov vseh, stopenj; posebno še Veliko tehnikov ih inženirjev. Ti strokovnjaki vseh vrst pa bi se morali še neprestano izpopolnjevati v lastni stroki, pa še z drugimi metodami pristopati k novi tehnologiji, izračunu ekonomike itd., ker sičer tudi tem specializiranim strokovnjakom lastno strokovno znanje kaj kmalu ostari. In kje 'smo mi z našimi strokovnimi kadri? Spominjam se nekako pet let nazaj zasedanja DS takratne kranjske tovarne ISKRA. Bilo je govora o fliik-tuaciji kadrov iz telefonije v razvoju In proizvodnji, o premajhnem vzponu razvoja in proizvodnje, o premajhnih prostorih: - itd. pa je tedan ji direktor o tem menil, da je takšna malodušna diskusija že podobna demagogiji in da ima Iskra tako velike načrte, da bo v kratkem; dovolj prostorov in kadrov. In če po tolikih letih pogledamo na rezultat takšnega mnenja, moremo ugotoviti le žalostno dejstvo, da obraznih razpravah le preradi slišimo le takšne diskutante, ki gladijo probleme, ne pa, da bi jih jasno spoznali in reševali. Danes smo že marsikaj za-, mudili. Pred leti mo imeli: primat v uvajanju elektronike v telefonske naprave, .prijavili smo celo patente, danes pa sta zagrebški in beograjski bazen bogata s strokovnjaki te vrste, ml pa .smo‘le (Dalje na 6. strani/ »še mnogo zdravih in srečnih let« so zaželeli sodelavci tovarišici Ivanki Kopač, ko je odšla v zaslužehi pokoj Konferenca mladine Poklicne šole Konference se je udeležilo okoli 300 učencev Poklicne šole. Med gosti šo bil: tudi -zastopniki:, mladinskih organizacij- ostalih šol, ki: so vključene v Šolski center, predstavniki občinskega komiteja ZMS in drugi. , V svojem referatu je predsednik mladinskega aktiva na kratko podal pregled dela v lanskem letu. Poudaril je, da je mladinska organizacija v preteklem letu dosegla predvsem dva uspeha: organizirala je brigado v taboru Počitniške izveze: v Prenian-turi pri Puli, ki je delala tam pet tednov. Prav tako pa je mladinska- organizacija organizirala več športnih tekmovanj. Nakazal je tudi nekaj problemov, za katere- je menil, naj jih reši ta konferenca- Sledil je referat o delu Počitniške zveze, ki ga je podala Nada Verdif. Omeniti je treba,- da na tej šoli- že precej časa deluje PZ, ki je dosegla dokaj -uspehov. rNje-no .delo v taboru Počitniške zveze v Premanturi pri .Puli je vredno izredpe pohvale, saj je po svojem značaju eden izmed redkih primerov, kako lahko mladinci (Brez posebnih denarnih sredstev!) s svojim delom ustvarijo pogoje za‘letovanje. V diskusiji,,-ki ni bila preveč živahna, je sodelovalo nekaj mladincev in 'članov vodstva šolskega centra. Iz nekaterih vprašan j. Se je precej jasno videlo,- da je položaj vajencev' (dijakov SC), še vedno nezadovoljiv. Resje, da imajo tr vajenci primeren - delovni čas, - nagrade, Icol kor tal ko| určjene^soC;-* alne pogoje, vendar na svojih delovnih mestih v tovarni’ še-e ne opravljajo tistih del,, ki bi jih morali. Preseneča pa pojasnilo enega izmed člen--nov vodstva SC, ki je k temu vprašanju dejal: »To potožite: svojim mojstrom, ki so vas učili: v drugem letniku na naši šoli. Ti so namreč odgovorni za delo . in vaša delovna mesta med časom prakse v tovarni.«' Menim, da Je to skrb vseh članov predavateljskega zbora in ne le nekaterih. . Mladinci so tuji d skutirali o skrajšanem delovnem čšsu- in o nagradah, ki jih prej» majo. Na to vprašanje so do« bili odgovor, da se bodo nagrade z novim letom pove čale, da pa se delovnega časa na praksi v tovarni né da skrajšati, ker se morajo dr žati pravil tovarne. - Konferenca mladine Pš je_ bila na vsak način slabša oti mladinskih konferenc aktjvž TSš in P.Š — Ljubljana. Vse preveč je reševala vprašanje dolžnosti članov mladinske organizacije’. Ni pa govorila o udejstvovanju mladincev % izvenšolski dejavnosti. V diskusiji bi moralo sodelovat! več. mlad ncev. Kje je vzroki Morda v tem, da dijaki nimajo zanimanja za tako de lo? Toda ali ni dolžnost vodstva’ mlad nske organizacije: da da-pogoje zà tako delo vanje svojim' članom in dt: j-irnjs tem Vzbudi tudi zanimanje! Morda bi potem ne govorili' ria takih konferencah o slabem vedenju dijakov na raznih gledali škiF predstavah, B. š. Številne pomanjkljivosti so lahko stalni vzrok raznih zastojev in nesreč Iz produkcije v Železnikih (Iz zapiskov HTV službe v »Elelctromehaniki«) | Služba HTV še vedno odkriva številne pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile^jie-sreče ;V pretežni - meri se odkrivajo pomanjkljivo zavarovani stroj i . in naprave, številne hibe pri izvedbi in vzdrževanju električnih X in-stalaoij itd. Za ilustracije-navajamo ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je, v tem obdobju odkril elekfrokontrolof. Pri pregledu 274 strojev je biio odkritih 74 raznih električnih napak. Prav tako je bilp zabeleženo 53 . pomanjkljivosti na električ, omrežju tovarne. Za vse te pomanjkljivosti so bili izdelani ureditveni nalogi, ki so razen 13 že vsi realizirani. Poleg tega še stalno opravljajo potrebne meritve in generalni pregledi električnih inštalacij v posa rneznih enotah (Lipnica, kon taktorji). V pogledu' požarne varno sti. se je stanje nekolik« zboljšalo. V zadnjem čast ni bilo opaženih- večjih kr šitev požarnovarnostnih pred pisov, Gotovo je k temu pri pomogla poostrena kontroli s strani'' tovarniških poklic' nih gasilcev-kakor tudi usluž bencev Zavoda za požaru* varnost. Še vedno ga m reše no vprašanje požarne signal ne -naprave, ker obstoječ stare hi mogoče usposobiti. Mnenje in kritika Povečana aktivnost mladine v Avtomatiki Razveseljiva je ugotovitev, da je v zadnjem 'času mladinska organizacija v tovarni za elektroniko in avtomatiko zaživela. Morda je temu v precejšnji meri »krivo« to, da je mladina za svojega predsednika Izvolila Jako Matičiča' iz' orodjarne, ki 'še je pred nedavnim vrnil od Vojakov, od koder mu je prav gotovo ostalo precej discipliniranosti jn delovne' f vneme. V kralkem razgovoru, z Jako Matičičem sem se prepričal, da je mladina na Pr-žanu resno prijela za delo in si prizadeva izvesti dokaj obsežen program svoje dejavnosti. Najprej nekaj besed o prireditvi' »Tribuna mladih«, ki je predvidena za 15. deT eember in se bo po svoji vsebini !e malo razlikovala od podobnih prireditev, ki .so v kranjski tovarni postaje že kar tradicionalne. Pržanska . mladina -je za svojo prvo »Tribuno mladih« povabila k sodelovanju pevce zabavnih melodij Barbaro Jarc, Katjo Levstik, Pera Dimitfijeviča, med njimi pa bo nastopila tudi članica kolektiva na PržaniT — Zdenka vSmogovec iz TV montaže. Naprosili so za sodelovanje našega olimpijskega junaka Mira Cerarjš in upajo, da se bo njihovemu vabilu odzval in morda celo izvedel svojo ' odlično, vajo. na konju,-česar bo .zbrana mladina prav go-tovo .zelo .vesela, ,, JVl prdgrama-: -.»Tribune mladih« bo v kinodvorani v Šentvidu, nato pa se bo mladina preselila v-- tovarniško menzo, kjer ji bo orkester »6 blues f 1« igral za ples. Za praktične nagrade se bodo v okviru »Tribune mladih« ekipe mladine pomerile . med seboj v poznavanju to- varne in podjetja, po vzorcu odidaj v . radiu in na 'televiziji. Seveda ob začetku :ne bo manjkal uvodni govor, ki bo mladino Vzpodbudil k še večji aktivnosti tako pri delu, kot tudi pri drugih mladinskih dejavnostih. . Mladinska organizacij a se i namerava resno zavzeti za dosledno odpravo slabosti pri nekaterih ' posameznih članih, zato bo tudi pogosteje organizirala razne prireditve in akcije, ki naj bi ‘slehernega , mladinca in mladinko pritegnile k šbdelovanju,^ ■ V maju prihodnjega, leta, verjetno ob dnevu mladosti, namerava mladina na Prža-nu izvesti prireditev, podobno radijski.. »Pokaži, kaj znaš!«, do tačas pa bo. ver-jetno »shodil« že tudi domači mladinski plesni, orkester, ki že marljivo vadi, da bo ubral kar najboljšo »vižo«. Pred 'kratkim je .mladinska organizacija: izvedla med svojim članstvom anketo, ki je komiteju pokazala, kakšne so želje - mladine za' udejstvo-vanje po delu. Te želje bo komite skušal upoštevati in' s tem k aktivnemu sodelovanju pritegnil tudi še tisti del mladine, ki doslej še ni aktiven: ' V januarju oz. * februarju bodo v sodelovanju z ljudsko univerzo organizirali »šolo za. življenje«, za katero se je že 'zdaj'- prijavilo blizu 100 mladincev in mladink, medtem ko se je precej mladih vključilo v študij 'marksizma in .leninizma: V začetku prihodnjega,leta pa bo mladina organizirala tudi -proizvodno konferenco, na kateri- bo . razpravljala 6 problematiki , tovarne' in o tem. da bi na prihodnjih volitvah .v samoupravne organe' bilo izvoljenih več mladih proizvajalcev. j Nalog s; je pržanska -mladina torej naložila precej in upati je, da jih bo vse iztve-Ijala ' tako z dosledno, kakor si jih je zamislila. J. C. „Iskra“ Semič- tekmuje 15 EKIP PRIJAVLJENIH ZA TEKMOVANJE V ČRNOMLJU Občinski sindikalni svet in Občinska zveza za telesno kulturo Črnomelj, sta razpisala v okviru JUGOSLOVANSKIH ŠPORTNIH IGER II, delavske športne igre 1964-65. V Črnomlju je za to tekmovanje veliko zanimanje v delovnih kolektivih, saj se, je prijavilo prek 80 ekip. 'i Tovarna kondenzatorjev Iskra — Semič, se prvič udeležuje tako.. velikega tekmovanja. Za tekme so prijavljene naslednje ekipe:- dive šahovski, štiri , strelske, tri. kegijaške, štiri za namizni tenis, ena nogometna iii ena za odbojko. Tekmovanje bo trajalo skozi štiri mesece oz. do občinskega praznika me-1 sta Črnomelj - (zasedanje SNOS). 'Naši udeleženci so že tekmovali v šahu in malem nogometu. REZULTATI: Šah: Iskra I : Iskra II 5:0, Iskra T : Beti 4:1, Iskra II : Beti 3:2 — Mali nogomet: Iskra ': Elektro 5:0, Iskra : Občina 1:2. Vodstvo - in samoupravni organi so pokazali do tega tekmovanja izredno -razume-' Strugar Leopold Krek in mojster Tine- Hafner v strojni orodjarni -kranjske tovarne vanje, pa' tudi zanimanje'elanov kolektiva za fiz kulturno dejavnost narašča iz dneva sv: dan. Sodec po prvih rezultatih se bo v ISKRI -hitro1 razživela športna dejavnost, saj smo opazili, da je v ko-: lektivu veliko dobrih, športnikov. Vrsta športnih prireditev bo tudi' v naših prostorih in to: šah, streljanje, idbojka in namizni tenis. Po razporedu borno gostitelji naslednjim . ekipam: »OBČINA«, »RUDNIK«, - »ELEKTRO«, »ZDRAVSTVO«, »GOSTIŠČE«,. »LIC«, »BELT«. O poteku tekmovanja bomo še poročali. . V zadnji številki našega glasila smo/brali, 'da. hi bilo umestno organizirati zimske športne igre. 1 Predlog pozdravljamo, saj se prek športa spoznavamo med seboj športniki raznih tovarnr ki smo vsi. -člani v podjetja »ISKRA«. Franc Moljk Naš razgovor .Ena od tistih, ki so pred leti zapuščali odročne krajo Primorske in odhajali v inh dustrijska področja, je tudi čistilka Ivanka Kos v obratu Lipnica. Na vprašanje, zakaj si je poiskala zaslužek tako daleč od rojstnega kraja, je dejala; »Ko je bilo moji hčerki ll Jet, sva z možem pričela resno razmišljati o njeni prihodnosti. Od domače »kajže« gp- tovo ne bi mogli živeti. Tri ure srno dnevno porabili samo za peš . pot, če smo - hoditi na delo, oz. hčerka v šo-. io, da ne računam »dodatni1: čas za vožnjo. Smo pač doma v hribih. Z možem sva se sporazumela, da bo ostal doma (je vojni invalid) jaz. pa sem pri znancih v Podnartu dobila sobo, - službo pa v Is krinem 'ob ra t u v Lipnici. Danes- je hčerka, za katero upam, da sem storila vse,-kar . je bilo v moji moči, že nekaj lat kvalificirana tkalka » S prilično dobrim zaslužkom 1 je sposobna za šamoštojno življenje. Živiva skupaj, in si, kot tudi cela družii/a, čeprav razdvojena — med seboj pomagamo. Želim, da bi bili zdrav: in da bi si v Podnartu_ zgradili lastno hišico, kajžo na Primorskem pa bi prodali. Tako bi bila naša družina spet skupaj; živeli bi skromno, vendar srečno!« Z - Takale je kratka zgodba č:-stilke Ivanke Kos, ki je pri članih kolektiva v Lipnici priljubljena za-ra-di marljivosti in vestnosti. KV Strugar Janez StUec MNOŽIČNA UDELEŽBA NA OBČINSKIH SINDIKALNIH TEKMOVANJIH \ 1 Sindikairia organizacija v -Avtomatiki še lahko pohvali z vrsto dobrih športnikov, ki si iz leta v loto priborijo lepa priznanja, bodisi v srečanju s športniki drugih ko-: leklivov ali v tradicionalnem oktobrskem tekmovanju sindikalnih športnih , ekip na področju 'šišenske občine/ Tudi letos na občinskem tekmovanju nastopa zelo številna, ekipa' iz te naše tovarne'in. dosedanji, čeprav še ne , dokončni rezultati kažejo, da bo končna »žetev« za Pržah-čane tudi to pot zelo uspešna ih v njihovi zbirki poka-; lov in diplom spet nekaj novih trofej,.Nastopa, močno zastopstvo strelcev, šahistov, kegljačev, pa balincarjev, pa igralci namiznega tenisa (že verjetno zmagovalci) in odbojkarji. | Zato športniki s Pržana nestrpno čakajo dan republike, ko bodo tekmovanja zaključena in bo »znano, kakšna je njihova letošnja »bilanca« v 1 okviru občinskih športnih ^nastopov. -ko- s m Izreden izvoz v oktobru (Nadaljevanje s 1. strani) našega izvoza izpolnila z neznatnimi količinami dolga vrsta drugih naših izdelkov, ki si več ah manj šele utirajo pot na svetovna tržišča. Kot rečeno, se je tudi v oktobru najbolje odrezala tovarna elektromotorjev v Železnikih, ki je dala v izvoz za 81311 dolarjev svojih, izdelkov, na drugem mestu pa je Elektromehanika v Kranju s svojimi števoi, selenskimi stavki in telefonskimi centralami, v vrednosti prek 70.000 dolarjev, medtem ko je Avtomatika izvozila za 24.482 dolarjev gramofonov, RA sprejemnikov in glasbenih avtomatov. Na četrtem mestu je tovarna električnih aparatov, ki je za nad 16.500 dolarjev izvozila priznanih TV stabilizatorjev. Oktobrski rezultat, ki sicer ni 'slab, pa bi bil lahko še precej boljši, ko ne bi bilo Izpada v izvozu izdelkov telefonije za nekaj nad 25.000 dolarjev, izpada pri telefonskih aparatih v vrednosti nad 17.000 dolarjev ter električnih števcev za okrog 12,5 ,tisoč dolarjev. Med odjemalci naših izdelkov v tujini še vedno prednjači Turčija, ki je letos udeležena v našem izvozu z 28 %, sledijo pa ji Združene države Amerike s 24,8 odst., pa Bolgarija z 9,4 % in ZAR s 6 %, medtem ko je še omembe, vreden v tem obdobju izvoz- v Italijo — 5,2 %, Indijo 3,9 odst. in Poljsko 3,1%, nekaj drugih držav pa z neznatnim uvozom naših izdelkov dosega v času od januarja do konca oktobra skupno 19,6% vrednosti našega izvoza. Teh nekaj številk nam kaže, da so prizadevanja • delovnega kolektiva ZTO, kakor tudi naših proizvodnih enot začela kazati prve ugodnejše rezultate. Želeti je le, da'v teh prizadevanjih tuch v bodoče ne bi popustih, pač pa jih nasprotno še povečali, saj ne smemo pozabiti, da nam bodo prav bodoči izvozni uspehi rezali vsakdanji kruh. Mnenje in kritika Mnenje o naši kontroli (Nadaljevanje z 2. strani- portom. Temu problemu posvečajo odgovorne službe premalo pozornosti. . ■< Nastopajo tudi težave zaradi nesporazumov med stro-. kovnjaki, pa tudi zaradi nevestnosti, pomanjkanja čuta odgovornosti, poseganja, iz kompetenc erie službe v drugo. Taki pojavi niso splošni, nastopajo občasno na različnih delovnih mestih. Nastopa tudi pojav, da se v proizvodnji ne drže postogkoy, predpisanih s strani ZZA ali tehnološkega oddelka. Okorelost poslovanja v nekaterih tovarnah tudi negativno | vphva na kvaliteto. Preveč časa izgubimo tudi z uvajanjem hitrejšega in kvalitetnejšega načina proizvodnje. Tudi prevzemna kontrola dela propuste. Ko s terena dobimo obvestilo, da kvahteta pri nekem artiklu ne odgovarja, nekateri to takoj po-splošijo za vse naše izdelke, čeprav je bila napaka na artiklu ¡manjšega značaja in niti ne tako pogosta, kot nekateri pretiravajo. Kaj bi v zvezi s prejšnjimi vprašanji še radi pripomnili k vprašanju kontrole in kakovosti? Predvsem bi rad poudaril, da je ugotovitve naših servisov treba takoj upoštevati! Navezali'smo dobre stike z oddelkom- za ugotavljanje J<: vali te te pri ZZA. Oddelku smo dali v tipski preizkus nekaj, artiklov široke potroši nje; z njihovimi, izsledki so se tovarne močno okoristile. Oddelek je izdelal tudi predlog«, za poslovnik a atestiranju prototipov in tekočih artiklov, pa še ni odobren. Koristno bi bilo (de no tudi za dvig kvalitete!.), če bi si strokovnjaki, predvsem tehnologi, iz ene tovarne ogledah proizvodne postopke v drugi tovarni. Odkrili bi marsikaj zanimivega ih; hitreje bi našh rešitev za/probleme s katerimi se ukvarjajo. Zlasti tam, kjer je tehnologija slična, bi imeli uspeh. Doseči je treba izmenjavo izkušenj strokovnega kadra med posameznimi tovarnami. K članku: »Rešitev je le v delitvi... (Nadaljevanje s 3. strani) gospodarskih instrumentov v celotnem jugoslovanskem go-spodartvu zašla v zagato. Nismo znali pravočasno .z besedo na dan, da je povečan izvoz v naslednjih letih pogojen z rekonstrukcijo zastarelih strojnih kapacitet in z zgraditvijo novih tovarn in objektov. Ni se nam zdelo potrebno-pojasnjevad, da tovarna elektromotorjev v Železnikih lahko proizvaja za izvoz samo zato, ker je bila pred kratkim rekonstruirana in da že danes terja novo rej konstrukcijo. Le na vrhovih Iskre so vedeli kaj več o tem, da so nam banke neusmiljeno obkresale prepotrebne investicijske kredite od zapro- šenih 37 na 18 milijard, ki pritekajo tako rekoč po kapljicah in neredno. In ko se danes nenadoma postavljajo rigorozne zahteve glede recipročnosti ttvoza in izvoza ne znamo povedati javnosti, da delamo po svojih najboljših močeh, da bi ustregli domačim m tujim kupcem. Vsega tega novinar Ž. o našem podjetju-mi napisal, ker se ni poglobil v objektivno stanje celotne jugoslovanske elektroindustrije. Lahko pa bi prebral nekaj zadnjih številk našega tovarniškega glasila, v katerih smo nakazovali naše probleme, pri čemer pa smo se omejili zgolj na naše obveznosti do družbe in ne narobe. Ljubič (Nadaljevanje s 4. strani) malo napredovali. O tem pač najbolje priča blejska konferenca ETAN-a, ki je v skupini telekomunikacij obravnavala predvsem poglavja s področja telefonske avtomatike, kar 12 referatov, od tega sta bila le dva referata iz 'kolektiva ISKRA ZZA. In še od teh dveh je prvi referent že večkrat nastopil, sicer vedno z drugo temo, ki pa se le vrti okoli istega problema, " elektronske komutacije. . - In kako naj bi se stanje zboljšalo! Saj nič ne kaže! Pravimo, da vodimo in usmerjamo naše kadre, dejstva pa kažejo drugače. Zdi se mi, da naši, štipendisti mnogokrat sami izbirajo . smer študija in; da smo usmeritev delno dosegli le preteklo leto, zdaj pa gre spet' vse po starem. Poglejmo! V Kranju že teče prvi letnik tehniške visoke šole. Tudi' če bo_^ telefonija od tod , dobila kaj kadrov, so to takšni strokovnjaki, ki danes že- delujejo 'v našem krogu in bodo le. oni dosegli višjo raven znanja — kar bo nam vsem sicer v pridštevilo naših kadrov pa se s tem ne bo povečalo. Podobno velja za kranjsko in tržiško delavsko srednjo tehnično šolo ne glede na dejstvo, da je v letošnjem zadnjem letniku tr-žiške TSŠ približno sedem kandidatov za vse panoge 'šibkega toka, kandidatov, ki niti niso vsi iz kolektiva Iskra. Ljubljanska. TSŠ nam tudi ne audi kadrovskega priliva, še več! Tu se opaža nesmotrni razvoj, ko večina študentov TSŠ po opravljeni diplo->mi nadaljuje si študijem na fakulteti. Tudi elektrotehniška fakulteta ljubljanske univerze; za avtomatske telefonske naprave in praktično tudi za študij žičnega in visokofrekvenčnega prenosa np kaže razveseljive slike: leta 1963/64 je bilo približ-" no 15 slušateljev IV. letnika, leta 1964/65 so 3-slušatelj: v IV. letniku m je približno 10 slušateljev v Tli. letniku ter set le 4 slušatelji te smeri v II.. letniku. šele I. letnik bo verjetno nudil boljšo sliko, saj je bilo samo za to smer študija v Iskri oz. ZZA razpisanih kar 25 štipendij/ toliko, kolikor danes sploh ni inženirjev, ki bi se v Sloveniji bavili s. to stroko. Vendar, kakor že morda goji boljše nade I. letnik, bo le-ta lahko zares koristil naši industriji šele čez osem let, če štejemo 6 let’ .za študij, eno leto za odsluženje vojaškega roka in eno leto uvajanja. Kaj slaba perspektiva — najbrž smo «e pri planiranju smeri študija malo zaplani-rali! In drugi proizvajalci v Jugoslaviji? V 43. številki glasila ZB beremo, da ima El letos kar 1150 štipendistov. Res je, da ta številka tudi v okviru Iskre ni ravno majhna (241 po podatkih ZZA, 17. II. 64), to- da tako visoko 'število -štipendistov smo dosegli šele letos. Koliko kadrov pa smo izgubili že pred leti, saj so odhajali na študij celo naši dobri sodelavci — tehniki, štipendij v okvira-Iskra pa niso, mogli dobiti. In še celo neka^'- tistih kadrov, ki so bili že določeni za ZZA, ki smb jih takorekoč že gojili, ki smo jih že pošiljali na specializirane prakse v inozemstvo, nam je dispečerska služba odrezala. Ali je to prav? Ali bi mogli v tej smeri le še kaj storiti) to je vprašanje, ki terja odgovora. Kdaj bomo gledali na strokovnost zares, ne le na papirju? Ali ne bi bil priliv in s tem tudi izbira kadrov nekaj večja, če bi tem kadrom bila dana tudi večja stimulacija, tako nam pa še obstoječi kadri uhajajo ali pa groze z odhodom, kajti —' relativno vzeto — Kranj je daleč od Ljubljane, vsta- janje vsak dan ob pol petih zjutraj pa tudi naporno ■ za celodnevno umsko delo, ki se v Ljubljani za enak zaslužek mnogo kasneje pričenja, a ob istem času zaključi. Ob sklepu zato trdim, da poskušajmo rešiti, če je to .možno, td kritično situacijo za telefonsko dejavnost v Kranju. Morda se da še kaj vplivati na / Smer študiranja na fakulteti v Ljubljani, vsaj v II. letniku. Zraven tega se v osnovi' borimo še proti fluktuacijd, obstoječim strokovnjakom pa dajmo dovolj prostora in instrumentalne opreme za eksaktno delo! Spoštujmo delavno voljo človeka — kot smo pred nedavnim čitali v glasilu Iskra in, ne glejmo nanj kot na dinar, katerih sicer vsi prav veliko potrebujemo, ko na -jSpedine, ki npr. leže na cesti, tako radi gledamo /zviška kot na zares prav minimalno vrednost, , inju IŠČEMO NOVE SODEiAVČE za redna delovna razmerja: TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE 1. šef finančnega sektorja Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta s 5 Tet prakšealidokbiičana sredrijia šola' z več’ Kbt 5-” letno prakso. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — Tovarna Polprevodnikov Trbovlje. PROD AJNO-SER VI SNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA 1. analitik za analizo kvalitete > izdelkov Pogoj: elektro-tehnik šibkega toka ž najmanj 5-letno prakso, 2. skladiščnik za vodenje skladišča orodja - Pogoj: več let pr? v vodenju skladišča orodja, prost vojaške obveznosti, 3. več servisnih mehanikov za analiza napak na artiklih v eksploataciji Pogoj: dokončana Industrijska ali njej sorodna šola, prost vojaške obveznosti. 4. transportni delavec Pogoj: dokončana osemletka, fizično zdrav hi prost vojaške obveznosti. 51 HI 11111' " ¡Sli iJIlliliilL - 5. administrator Pogoj: dokončana administrativna šola. 6. honorarni kurjač za kurjenje pisarniških prostorov v zimskem času Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — Prodajno-servisna organizacija,' kadrovska služba Ljubljana, Kotnikova 6. / Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 21. seje UO Podjetja (20.11.1964) • Glede na težko situacijo, v kateri je podjetje, upravni odbor sprejema sklep, naj vse tovarne in skupne službe po 1,12.1964 ne sprejemajo novih sodelavcev, ker ni nobenih izgledov, da bi V' naslednjem letu lahko kakorkoli bistveno povečali proizvodni plan v odnosu na letošnje leto, temveč zaradi težke devizne Situacije pričakujemo zniževanje tako obsega proizvodnje kot števila zaposlenih. Izjemoma se lahko zaposli samo tisti, za katerega že sedaj obstajajo obveznosti s strani podjetja. © Pri obravnavanju devetmesečnega periodičnega obračuna je UO sprejel naslednje sklepe: a) UO sprejema predlog komisije za gospodarstvo in naroča proizvodnemu sektorju, naj ugotovi vzroke neizpolnjevanja plana v Tovarni Mikron Prilep, b) Finančni % sektor podjetja naj opozori tiste tovarne, kjer je procent izkoriščenega delovnega, časa - izredno neugoden, da podvza-mejo določene ukrepe za izboljšanje. O podvzetih ukrepih naj se obvesti upravni odbor v svojem mesečnem poročilu. c) UO je sprejel na znanje predlog komisije za gospodarstvo glede zajemanja stroškov skupnih služb v tem smislu, da ta predlog posreduje teamu, ki proučuje rešitve organizacije finančnega poslovanje za leto 1965. č) UO opozarja vse enote skupnih služb, da lahko razpolagajo samo s tistimi sredstvi za kritje funkcionalnih stroškov in OD, ki jim pripadajo po rebaiansiranem gospodarskem planu. N? kakršnokoli prekoračitev naj ne računajo, ker bo UO vztrajal na tem, da se planirane kvote • ne prekoračijo. UO opozarja, da gre tu za upoštevanj^ finančne discipline in bo ’proti vsem tistim, ki se tega ne r bodo držali, ustrezno ukrepal.--d) UO osvaja predlog gospodarske komisije, da se Stroški skupnih služb znižajo za tisti del poslovnih stroškov, ki so bili prikazani v realizaciji skupnih služb, e) UO sprejema na znanje staiišče finančnega direktorja, ki opozarja na , to, da obstaja verjetnost, da je izkazani rezultat v devetmesečnem periodičnem' obračunu za približno 308 milijonov preveč ugoden, ker izgleda, da niso knjiženi vsi stroški razvoja, ker tovarne niso knjižile vseh prejetih faktur. Istočasno z razčiščen jem te nejasnosti mora finančni direktor predlagati upravnemu odboru/tudi konkretne ukrepe proti povzročiteljem te nerednosti. © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo šolskega centra o periodičnem obračunu za 9 mesecev in se V: celoti strinja s predloženim gradivom. - Istočasno UO ugotavlja,. da je šolskemu centru cimprej treba dati že odobrena obratna sredstva v višini 25 milijonov din. @ UO sprejema na znanje poročilo in periodični obračun za 9 mesečev teta 1964 Zavoda za avtomatizacijo skupno s priporočili komisije^ in ga bo v taki obliki predlagal delavskemu -svetu v potrditev. Za rešitev notranje problematike v ZZA pa so samoupravni organi ZZA že podvzeli potrebne ukrepe, s katerimi se UO strinja. Glede programske usmeritve ZZA upravni odbor smatra, da bo to nalogo rešil team, ki je bil postavljen za razčiščen j e proizvodnega programa in dolgoročne razvojne usmeritve ZZA. © UO imenuje inventurne komisije po predlogu finančnega sektorja s tem, da so v centralno inventurno komisijo imenovani- naslednji tovariši: Igor Slavec, predsednik (organizator); ing. Franc Vreček, član (šef prodajnega sektorja); Miloš Ve-likanja, član (glavni planer); Tomo Kraljič, član (strokovni sodelavec); Franc Grims, član > (strokovni sodelavec). © Na predlog generalnega direktorja in po razpravi upravni odbor odobrava nagrade ob otvoritvi Tovarne kondenzatorjev Semič, in sicer: Francu KOŠIRJU, direktorju Tovarne kondenzatorjev - Semič — 100.000 din, Jožetu KOČEVARJU, 'tehničnemu vodji — 100.000 din, ing. Gašperju MUHI, direktorju invest. sekt. — 100.600 din, Jožetu Planincu iz ZZA — 100.000 din. Te nagrade se izplačajo iz sredstev obvezne rezerve pri upravi podjetja v neto zneskih. Poleg denarnih nagrad bo upravni odbor izrekel tudi pismene pohvale, katere . bo navedenim Izročil generalni direktor tov. Horjak ob otvoritvi tovarne. vanja, prav tako tudi ne med samim uvozom in izvozom, zato zadolžuje tov. Vertačnika, da pripravi obširno poročilo o pomanjkljivostih, ki so ugotovljene na tem področju, in sicer do 5.12.1964. : —. Da bi se izdelki za izvoz lahko tudi v celoti in pravočasno odpremili naj se s 1. 1.1965 spremeni datum, ki je določen za to proizvodnjo, in sicer naj bi se za izvoz proizvajalo samo do 20. v mesecu. Mesečni plani pa bi zajemali rfes samo toliko izdelkov, kolikor jih je do tega datuma možno Izgotoviti. — Upravni odbor > zadolžuje tov. Vertačnika, da od ZTO preskrbi predlog oziroma poročilo, o perspektivni usmeritvi izvoza naših artiklov. Nadalje naj ugotovi, kako je dogovorjeno glede plačila stroškov predelave števcev. ki so bili namenjeni za izvoz, pa jih je treba predelati za domače tržišče. Urediti je treba tudi vprašanje proizvodnje relejev za podjetje Pupin, Beograd. Sklepi 12. redne seje UO Tovarne elementov za elektroniko (17.11.1964) © UO tovarne je na osnovi predloga komisije za nagrajevanje obravnaval Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za teto 1965 in ugotovil, da je pravilnik izdelan na osnovi sprejetega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja Iskre, sprejetim na 4. zasedanju DS podjetja dne .16. H. 1964, s katerim je ukinjen dodatek na stalnost. UO je sklenil, da se pravil. Mik da v razpravo kolektivu s tem, da se kot dodatek še dopolni poglavje št. 3, z detajlnim prikazom delitve oseh. nega dohodka na delovne enote tovarne. . Rok za razpravo tega 'pravilnika je od 17. 11. do 3. 12. 1964. Istočasno z obravnavo tega pravilnika naj DE pristopijo k izdelavi pravilnika o delitvi OD DE, za kar je rok do 15. 12. 1964. @ UO je obravnaval tudi HTV pravilnik in ga daje v razpravo kolektivu s tem, da ostane normativ zaščitnih sredstev v veljavi od starega pravilnika sprejetega na 1L zasedanju DS tovarne dne 16. 5. 1963 in je sestavni del tega pravilnika. Povečajmo interes za intenzivno gospodarjenje Sklepi 26. seje UO Elektrome-hanika (16. in 18.11.1964) © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo o realizaciji izvpza v oktobru ter plan izvoza za november in prognozo za december 1964. S tem v zvezi so sprejeti naslednji sklepi: — Upravni odbor zadolžuje proizvodni sektor, GPS in komercialno tehničnega svetnika tov. Vertačnika, da. poskrbijo, da bo v najkrajšem Času na razpolago ves material,' ki je potreben za proizvodnjo ploščatih relejev za izvoz. — Komercial, tehnični svetnik naj zahteva od P50, da iz tovarne takoj odpeljejo vse po njihovem naročilu izgotovljene izdelke. — Upravni odbor ugotavlja, da med tovarno iri ZTO ni prave povezave in sodelo- Grientacjja v intenzivno gospodarjenje ni za nas nobena nova oblika dela. Kolikokrat smo že govorili, na'sestankih o odkrivanju notranjih rezerv za-dvig produktivnosti, pa tudi v našem časopisu je že bilo večkrat govora o tem. Kakšnih vidnejših rezultatov razen nekaj izjemnih primerov ni bilo opaziti. Spričo težav, na tržišču, konkurence, devizne situacije, organizacijskih pomanjkljivosti, nedognanih tehnoloških postopkov, zastarelosti strojenega parkg, pomanjkanja dinarskih sredstev itd. smo vsak dan bolj prisiljeni okrepiti našo proizvodnjo. Nenehno je treba delati na tem, da bi našli načine in možno-_sti za še., višji dvig produktivnosti dela in znižanja proizvodnih stroškov! Odkrivanje »skritih rezerv« bi moralo postati vsakodnevna haloga vsakega člana kolektiva. Po rezultatih sodeč, sel s tem vprašanjem ubada nekaj vodilnih ljudi in samoupravni organi. Akcije, ki so bile v tem smislu izvedene po tovarnah'so razmeroma redke in čeprav mnogo doprinesejo k dvigu produktivnosti, bi imele večji uspeh, ko bi pn teh akcijah oz. stalnem sistemu dela, sodelovale najširše mase članov kolektiva. Tako še pa vsak delavec briga le za svoje delo, za. delo pri sosednjem' stroju ali mizi mu ni kaj mar, čeprav ;ve, da so nekatere pomanjkljivosti vzrok slabega / dela ali celo zastojev. Treba bd bilo splrostitjgl indtaativo ljudi, ki šcer predstavljajo osnovni faktor vsake proizvodnje. Ob taki sprostitvi bi“ dobili zagotovo dokaj predlogov za izboljšanje delovnih postopkov, zmanjšanje poslovnih režijskih stroškov itd., seveda ob primerni stimulaciji. Izdatki za umestne predloge bi se nam bogato obrestovali. Morda ne bi bila slaba ideja, ko bi samoupravni or- gani izdali še pravilnik o nagrajevanju predlogov, za znižanje poslovnih strbškov ali pa bi se predlogi nagrajevali tako kot je navedeno v pravilniku o nagrajevanju racio-nalizatorjev. Nagrada bi bila priznanje članu kolektiva, ki je dal idejo in bi bila odvisna od velikosti prihranjenih stroškov. V tovarnah sicer Vedo, koliko znašajo eni ali drugi stroški > tudi to vedo, da So nekateri stroški previsoki, nikogar pa ni, ki bi te stroške raziskoval do potankosti in jih odpravil enkrat za vselej. Take ugotovitve delamo vsako leto, stroški/pa kljub vsemu naraščajo, ne da bi kdo vedel točno kje in kako?! Imamo vse pogoje za ustvarjalno iniciativo kolektiva kot vsakega posameznega ustvarjalca, ki se zaveda, da dela za^ sebe in za skupnost. ŠM IŠČEMO NOVE SODELAVCE - za redna delovna razmerja: TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV 1. pomočnika direktorja tovarne električnih aparatov Pogoj: dokončana strojna ali elektro-fakulteta s petletno prakso na vodilnih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 let zadevne prakse. č Ponudbe sprejema Splošni sektor »ISKRE« Tovarne električnih aparatov, Ljubljana,-Savska'c. 3/II. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ 1. šefa gospodarsko planskega sektorja Pogoj: Dokončana visoka, višja ali. srednja šola z uspešno večletno prakso na delovnih mestih, kot so: planiranje proizvodnje, planiranje materiala, organizacija nabavne službe ter usposob-t. Ijenost za organizacijo gospodarsko-planske službe v tovarni. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o, delitvi OD. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o izobrazbi, dosedanjih uspehih pri delu in o dosedanji zaposlitvi pošljite na naslov: ISKRA KRANJ — Elektromehanika Kranj, Savska loka 4, najkasneje do 8. 12. 1964. radna križanka Pisma bralcev 1 r IKS3ÍBB 3 r 5 6 7 zacasas: 8 9 10 11 12 13 14 15 16. 17 18 19 L 2tP L 21 22 m 23 S 24 25 |||| 26 27 11 28 m 29 ' Sp 30 31 É% 32 as m 33 34 m 35 36 Ü 37 S 38 39 40 lllll 41 42 ■ 43 44 45 S ti 47 ■ 48 49 CZ J 50 g 51 ■ 52 to 54 55 56 57 58 59 m 60 M 61 63 n 6(. 65 Ü m m 66 Ü 67 W~ 69 Pl 70~ 71 ul 72 ¡Ü 73 tT\ m 75~ ¡p 76 m Íͧ: 77 K&Šip!: w~ 79 n W~ 81 n 82 w~ ■ II 85 rv-atag.-» Vodoravno: 1. naziv našega podjetja, 6. električna naprava za urejevanje prometa na križiščih, izdelek naše tovarne, 13. rdeče barvilo iz koŠenilje, 19. slovenski literarni zgodovinar, ki. je deset let urejeval »Ljubljanski Zvon« (Franc 1846—1916), 20. slovenska revolucionarka iz Maribora, ki jč umrla 1941. leta, nosilka odlikovan j ay narodnega heroja, 21, elektronka z anodo, katodo in eno mrežico, 22. polet, zanos, 23. v elektrotehniki razmerje med relativno hitrostjo magnetnega polja proti rotorju in absolutno hitrostjo magnetnega polja. 24. borišče boksarjev,. 26. alifatičen ogljikovodik, ki ima v molekuli po dva ogljikova atoma vezana s strojno vezjo, 27. najboljša jugoslovanska tekmovalka v skoku v višino, nosilka srebrne kolajne z zadnjega ^evropskega prVenstva, -28. rastlina, ki jo zaradi močnega vonja uporabljajo kot začimbo., in zdravilo, 29. pasja pasma, 30. grški otok v Južnih Sporadih, 31. pripadnik starih Slovanov, 32. del priimka znanega avstrijskega humorističnega in 'satiričnega pisatelja (Alexander, 1872— 1945), 33. naslov uspelega ameriškega barvnega filma z Audrey Hepburn v naslovni vlogi, ki je bil pred kratkim na sporedu pri nas, 35. francoska pisava za severnoitalijansko jezero Como, 36. ke-' mični simbol za element z najmanjšo atomsko težo, ¡37. posrednik,. prenosnik; izdelek naše toivame, 38. prvi izdelek naše tovarne, 41. originalna kratica za Atlantski pakt, 43. beograjski časopis, 1,S K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj 44, ena od sojenic iz grškega bajeslovja. 46'. slikarjeva ali kiparjeva delavnica, 48. vrsta naše - igre na srečo, 50. drugo ime za Madžara, 51. slovenski alpinist, član ' jugoslovanske odprave v južnoameriških Andih (Franci), 52. zalo oblečen moški, 55. večja posoda, 57. ljudski izaraz za rudarja, 59. kratica avstrijske poročevalske agencijej 60. spoj v električnem vezju, 61. osebni zaimek, 62. malajska ¿laznóst, ki je-posledica božjastnih napadov, 64. arabski poglavar, 66. novica, 67. stvarnik sveta po verovanju starih Egipčanov, 68. krajši’ naziv za razvojni oddelek v -okvira »Iskre«, 70. pisarna, 72. pripadnik ' starodavnega naroda, ki živi v zahodnem delu Pirenejev, 73. vrsta geometrijskega lika, 74. grški pólotók, na katerem*1eži glavno mesto Atene, 75. rusko žensko ime, 76. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 77. del telesa, 78. naslov balade nemškega pesnika G. A. BUrgerja, ki jo je mojstrsko prepesnil Prešeren, 80. naziv za celotno iz-' dajo časopisa ali knjige; 82. mesto .v severni. Dalmaciji, 83. starejši naziv za oranje, 84. znamka kvalitetnega Iskrinega radijskega sprejemnika z vgrajenim gramofonom, 85. seštevek sumandov, stana. liavpično: 1. naziv za skrivno, 'podtalno delovanje, ki je posebno razširjeno v vojnem času, 2 naziv za domnevnega . prebivalca Lune, 3. mestna četrt, 4. ime velikega francoskega misleca' Descarta, 5. kemični-simbol za aktinij, 6. vrsta gospodinjske posode .(nmož.), 7. izbrana družba, 8. ovitek za pisarniške spise, 9. medmet bolečine, 10. znamka ameriškega luksuznega avtomobila, 11. ozvezdje nad svetovnim ek-. vatorjem, 12. prebivalec glavnega mesta Burme, 13. avtomobilska oznaka okraja Kutina, 14; veliko jezero v južnem delu Sovjetske zveze severno od Turanske nižine, 15. podaljšan nos pri nekaterih' živalih, 16. kraj na Dolenjskem z Iskrino tovarno elektrolitskih kondenzatorjev, 17. posebnosti- krajevnega pogovora, 18. znamenit norveški polarni raziskovalec, 23. obrati za pfidpbiva-njč' smole, 25. mlada afriška država, 32. majhen rep,--34. takšen je močno razvit moški, 37. kraška in gozdnata gorska pokrajina med- doli-no-Krke, Belo Krajino in Kočevskim poljem, med zadnjo vojno - Središče partizanskega gibanja, 38. vrtna hišica, 39. sirota, ubožica, 40. važno in--dustrijsko središče v Severozahodnem delu sirijske države, 42. zrast kristalov jajčaste oblike, 45. zarod, rod, 46.’ pripravnik, 47. originalna kratica za našo armado, ki je nastala v času' štiriletne revolucije naših - narodov, 49. apetit do jedi, . 53. samodejni stroj, močno razširjen* tudi v elektrotehniki, 54. reka v Severni Ameriki med .jezeroma Erie in Ohio, ki pada Z znamenitim slapom, 55. seznam poglavij v knjigi, 56. človek, ki se nepoklicno ukvarja s čim, 58. mejna rfeka. med SZ in Kitajsko v severovzhodni Aziji, 60. sistem, kombinacija, 63. drugo ime za petelina, 65. moderna navigacij-ka naprava, ki uporablja ultrakratke valove za odkrivanje in določevanje položaja določenih predmetov, 66. ime slovenske operne pevke Gei lovičeve, 67. znamenita slikarska galerija v Madridu, 69. oblika moškega imena„;(Bo-židar), 71. partizansko ime Slovenskega narodnega' heroja Stanka Semiča, 72. glavno božanstvo Feničanov, Ara-mejcev in Filistejcev, bog sonca in plodnosti (iz istih črk kot BALA)»' 73; značilna slovenska pokrajina, po kateri se imenujejo vse tovrstne' pokrajine na svetu, 79. medmet bolečine, 81. začetnici imena in priimka slavnega italijanskega fizika, po katerem se imenuje . del znanosti o električnih tokovih, 82. soglasnika s konca abecede. POZDRAV IZ VARAŽDINA Vojaški rok služiva v Varaždinu,, pa bi želela, da bi tudi midva' dobivala časopis »Iskra«, saj sva oba .bivša »Iskraša«; eden je bil zaposlen .v Kranju, drugi pa v Semiču. Časopis nama bo lepa povezava z »Iskro«, tako da bova na tekočem z gospodarskimi dogodki. Lepo pozdravljava člane kolektiva, posebno pa dekleta! Milan štras in Jože Flajnik, gg P. 3424 — Varaždin Upamo, da bodo sodelavci, posebno pa maša dekleta, vzeli pozdrave naših vrlih Vojakov na znanje.; Pa tudi naslov naj si zapomnijo, morda bodo kje na izletu, — pa bi se lepa razglednica s številnimi podpisi našim vojakom kaj prilegla, — Glede -časopisov pa: takoj bomo ugodili ’želji. Uredništvo g Nabiralniki za dopise Tovariš urednik! V glasilu" »Iskra« je redno natisnjeno vabilo: »Dopisujte v Iskro!« — Jaz mislim, da bi ta problem rešili na ta način, da bi v vsaki tovarni imeli zadevne nabiralnike z napisom: »Dopisujte v Iskro!« — Prepričan sem, da - bi delavci hitro izrabili priliko Mn malo »pokritizirali«,* morda pa tudi ne! Ta način dopisovanja 'sem videl v »Rašici« v Gameljnah.», Lep pozdrav! S. Š. Ljubljana Odgovor: Veseli smo -bili Vašega pisma, vendar Vas moramo obvestiti, da smo to misel že davno, sporočili vsem našim dopisnikom in NAGRADNA križanka Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo za člane kolektiva »Iskra« in ZZA 17 nagrad: 2 nagradi po 5.090 din 3 nagrade po 3.000 din 4 nagrade po 2.090 din 8 nagrad po 1.000 din Odrezani nagradni kupon z rešitvijo križanke in točnim naslovom- ime ili priimek, poklic, delovna enota, tovarna ali služba, kraj (na primer: Ivanka Dolžan, delavka v montaži »Elektromehanike«, Kranj) — pošljite na naslov: Uredništvo glasila »Iskra« Kranj, Tavčarjeva 43.. Na ovitek kuverte (ne uporabljajte Iskrinih kuvert, ker pri žrebanju ne bodo upoštevane!) napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki-bodo v uredništvu (Kranj, Tavčarjeva 43) do 11: decembra opoldne. Reševalci iz Elektromehanike Kranj lahko oddajo rešitve v -nabiralnike pod naslovom »Poročevalec«, ki so namenjeni za »Pisma bralcev«. Uredništva sekretarjem tovarn, ki so istočasno -sefi splošnega sektorja. če bi hodili kaj več po naših tovarnah, bi ¡videli, da nekatere ‘ tovarne to že imajo. Kranjska tovarna ima n.pr. kar pet takih nabiralnikov, ob katerih visijo tudi posebne skrinjice za raciona-lizatorje. Seveda je zelo važno kdo te dopise pošlje naprej. . Prav bi bilo tako, da bi vsak delavec svoj dopis na robovih zalepil, če nima pri roki kuverte iti ga naslovil z geslom: »Pisma bralcev (za uredništvo glasila »Iskra« Kranj)«.- Seveda bi moral biti nekdo dolžan, da bi to pošto redno (vsak teden sproti) odpošiljal (neodprto seveda!) v skupni kuverti uredništvu »Iskra« v Kranj,' Tavčarjeva 43. Prepričani smo, da tako akcijo lahko takoj sprovede vodstvo sindikata po posameznih tovarnah, želeli bi čimprej _ slišati, kdaj boste zadevni nabiralnik (morda tudi več) postavili v vaši tovarni. Ce bodo to akoijo napravili tudi. tam, kjer teh nabiralnikov še nimajo, naj nam naši dopisniki to takoj sporoče. Uredništvo, POZDRAV Z JAHORINE Tovariš urednik! Ponovno se oglašava z zasnežene Jaharine. Ker misliva biti prilično kratka, saj pisma gotovo ne boste objavili, se vam iskreno -zahvaljujeva 'ža redno pošiljanje glasila »Iskra«. Vsake števil-ke sva vesela, ker nama je ta časopis edina vez s tovarno, kjer šVa preživela dokaj dni inVk&mor se misliva vrniti po odslužitvi vojaškega roka. Sporočava, da imamo sedaj drugo številko vojne pošte. Ker veva, da dobite precej pisem slične vsebine, misliva, da ni potrebno da opisujeva vojaško življenje. ■ Čestitava, celotnemu kolektivu »ISKRA« k dnevu republike in -želiva mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Posebno pozdravljava bivše sodelavce iz elektrodelavnice v »Elek-tromehanikd« Kranj in obratu »Iskra«’ v Lipnici. . Edi Ješe Edi Krvina V. P. 6972/21 Pale Jahorina — BiH Kakor vidita smo vajino pismo le objavili,' saj nismo tako trdega srca kot mislita. Dobro vemo, da se naši vojaki razvesele vsake novice iz domačih krajev» pa" tudi mi in člani. kolektiva radi prebiramo pisma vojakov, bivših sodelavcev.. želimo, da bi praznike čin» lepše preživela in ker sta, kot pravita, na zasneženi Jahori-ni: PRIJETEN SMUK! Uredništvo Dopisujte v »Iskro«