st. 22
,S L O V E N K A"
Str. 11
DOMA.
Ne t'ijati ml.anca s-e zohim. Ni dueva, da bi ne
bilo treba v gospodinjstvu rabiti šivanke. Dostikrat se
dodaja, da mora človek v naglici zakrpati kakšno „rano"
na obleki, škarij mogoče ni pri roki, luknja je zašita,
nit dolga, mudi se, liajd torej.....odgrizne se z
zobmi !
To pa je jako slabo za zobe, nadalje pa se človek
na tak neilolžen način celo lahko zastrupi. Nekatere barve
so že itak same ob sebi škodljive, potem pa se mora
uvaževati tudi apretura, ki se rabi pri izdelovanji su-
kanca. Torej pozor !
Tinta .sv; opere iz poda ako se lise namočijo neko-
liko s solno kislino, kateri je primešana voda. Čez nekaj
časa se izperejo madeži dobro z vodo. Les bode imel
zopet svojo prvotno barvo.
>furi furniri.^ ko so izgubili svojo prvotno svitlobo
se likajo tako : 70 gr. rumenega ali belega voska raz-
topi na malem ognji ter primešaj 140 gr. terpentina.
Vzemi zdaj zmes z ognjišča ter mešaj tako dolgo, da se
ohladi. S tem se furnir tako dolgo dobro drgne, da dobi
zopet prvotno barvo in svitlobo.
Fniženje kave je jako važno, ako hočeš imeti do-
bro, okusno pijačo. Prehudo spražena kava je ostra,
brez moči in arome : premalo pražena je pusta.
Predno kavo spražiš, jo dobro iztrebi. Slabi bobi,
kamenčki ali druge smeti se morajo odstraniti. Operi
kavo v mrzli vodi, mencajo jo med rokama, potem jo
odcedi in jo posuši dobro se snažnim kuhinjskim ročni-
kom. Do kraja jo posuši na gorkem, pri peči. ko je po-
polnem suha, zmeči je v pražilnik. Praži kavo oprezno,
ne na prehudem, a tudi ne na premaleni ognji. Pazi, da
se ti ne spoti, kajti s tem- spuhté oljnati sestanki in aro-
ma se izgubi. Će je kava srednje rjava, ter se da s
prsti zdrobiti, je dobra. — Da se aroma ohrani, se pri-
poroča spražena kava posuti še v pražilniku z drobnim
cukrom ter jo še nekoliko sukati. Ciiker prevleče kavo
s tanko škorjico in zabranuje izhlapenje eteričnega olja,
po kojem dobi kava aromo. Nikakor pa ne kaže posuti
kavo že med praženjem s cukrom, kajti dobila bi od
žganega cukra neprijeten okus.
Spravi kavo v dobro zaprto porcelanasto ali plo-
ščevinasto škatljo ter jo pokri pod pokrovom še s per-
gamentnim papirjem.
Meil. Otroci, ki hitro rastejo in so vsled tega bledi
in slabotni, poželijo navadno jako sladkih jedil. Jako
umesten je za to čisti med. Otroci naj bi dobili često
in veliko meda. Posebno dobro je zjutraj toplo mleko
z medom in kruhom. Mleko iu tečni kruh hranijo otroka,
a med ogreje život in jači sopilne organe. Dobri doniači
kruh z medom namazan, hasne otroko.u bolj, nego cele
škatlje biskvitov, ekstraktov in drugih slaščic.
Peres'1. na klobukih se snažijo tako-le : Z mlačno
vodo in mijlom napravi peneč lug in mahaj s peresom
parkrat po njem. Potem izperi pero v frišni voü, izžmi
je na lahko in je vtakni še enkrat v vodo, v koji je
nekoliko plebe. Na lahko izžeto pero obesi na solnce ali
k gorki peci Ko je suho, skodri je, in sicer s tem, da
potegneš vsako delce posebe čez škarje.
Mi/reno. Strah in groza za celo hišo, kjer glava
,,boljše polovice ' boleha za to boleznijo ! Slavni župnik
Kneipp se je izrazil tudi v jednem svojih javnih govo-
rov, da migrena najčešće trpinči ženski spol in pripisuje
vzrok . . . modi, katera sili s svojo tesno nošo kri v
glavo. Protinaravno ovijanje zgornjega telesa s šali, z
rutami in ogrtači pospešuje krvotok proti glavi. Tudi
rokavice podpirajo migreno, ker vežejo žile na rokah ter
motijo krvotok. Kneipp je odsvetoval tudi pretesno spod-
njo obleko, sosebno spodnje hlače pri možkih kakor pri
ženskih, ker brani zraku do kože in zadržuje izhlapeva-
nje, kar je telesu na kvar.
Zoper migreno ni zanesljivih zdravilnih sredstev, a
človeškej naravi primerna obleka in pa vtrjevanje se
toplo priporoča. Hojenje z bosimi nogami po mokrem
kamenem tlaku ali pa po rosnej travi je velike koristi,
ker odvaja kri iz glave. Pa ne samo noge, ampak od
noge do glave mora se polagoma vtrjevati telo z umiva-
njem, za koje je rabiti seveda mrzlo vodo, kakor se
prinese od studenca. Začne z umivanjem zgornjega te-
lesa ter se preide na spodnje in potem še le celo telo
nakrat. Dvakrat na teden zadostuje umivanje celega te-
lesa. Malokrvne osebe hodijo naj bose najprej po sobi,
seveda pa morajo stopiti med hojo parkrat, recimo n.
pr. trikrat v mrzlo vodo. Za jako oslabljene priporoča
Kneipp polive na kolena in stegna, kakor tudi umivanje
celega telesa, seveda se ne sme pretiravati.
Kakor pa vsako zdravilo dela svoje čudeže le na
podlagi zdrave, redilne hrane, tako tudi ,,Kneippovanje''
ne more pomagati samo ob sebi. Vriiti se mora, kar se
tiče zavitkov, obkladkov, palivov in kopelji v toplej sobi
z največjo pozorn istjo, ka,ti drug iče niso lajiku pomoč,
ampak kamen, kakor se je po pravici izrazil kritik-zdrav-
nik v „Lj. Zvonu-' o „Domaćem zdravnikir', katerega je
izdala „Družba sv. Mohora"". ,