'Ameriška Domovina eNUliERIC-AW-HOlWIE AMCRICAi. IN SPIRIT F0RSI9N IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPANR CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 22, 1947 LETO JOilX—VCL XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE "J*™»*, iV depresijo, svari (DoMe preko Trite) ZA SEŽIGANJE MRLIČEV, li seveda nekateri, ki so se ve- — V Zagrebu so začeli mestni “ljudski odbori” z agitacijo za sežiganje mrličev. Izdelati so tudi že načrt za krematorij, ki naj bi bil postavljen v Mirogro-ju. — Dobri Hrvatje gotovo nimajo nič proti temu ,če se se-žgo vsi komunisti. Cim prej tem bolje. Toda čisto jasno je, da je ta agitacija proti katoliški Cerkvi in katoličanom, ki svoje ranjke pokopavajo. Komunist ne more živeti, če se ne zaletava v katoličanstvo. KMEČKI STRAJK. — V Jugoslaviji so Strajki prepovedani, toda komunisti še ne morejo blizu. Odkar nova oblast samovoljno pobira, kar kmet pridela, in plača, kar se njej zdi dobro, kmetje v Zagrebški okolici dejansko ne prineso več na trg toliko, kot so poprej. V Zagrebu, ki je bil prej vedno bogato založen s kmečkimi pridelki, se danes kak dan ne dobi najpotrebnejših živil. To je kmečki štrajk, ki mu tudi komunist ne more blizu, NOČEJO UKRADENE ZEM-LJE.—Tudi na Hrvaškem so bi- 8elili, da dobe zemljo, ki so jo sedanji gospodarji Jugoslavije jemali Cerkvi in razdeljevali. Toda večina hrvaških kmečkih ljudi ni hotelo te zemlje. Razdeljena je samo na papirju. Kmetje se zavedajo, da je to ukradeno blago. Pa tudi to vedo, da more za deljenjem cerkvene zemlje priti pri taki pravičnosti tudi do delitve njihove zemlje. BOJKOT MITINGOV. — Odpor proti sedanjemu režimu se na Hrvaškem najbolj čuti v tem, da so tisti zapovedani mitingi škoro prazni. Kmetje ne pridejo blizu. V nekaterih krajih nima režim toliko prijateljev, da bi sestavili krajevne odbore. Tako morajo marsikje pustiti na mestu stare radičevce. KRIŽARJI NA HRVAŠKEM. — “Križarji” se na Hrvaškem imenujejo tisti, ki se skrivajo pred komunističnimi žandarji po gozdovih in tam čakajo konca sedanjega režima. Tu in tam “križarji” iz gozdov tudi napadejo komuniste. Tako so v ap-________(Dalje n« 3, strini)____ predsednik Holandija je zafela z orožjem na Javi, l^jer ni miru . „ Kongres bo moral biti priden, če hoče v soboto zaključiti zasedanje Washington. — Kongres Uima še i pozicije republike Batavia. — Holandske čete so včeraj z vseh strani napadle z bombniki glavne vojaške pozicije v Indoneziški republiki na javi, obenem se je pa vladne^ vojaštvo pograbilo z vojaštvom republike. Holandska vlada naznanja, da je začela z napadom, ker ni po dolgih pogajanjih prišlo do nobenega mirnega sporazuma. Holandska zračna sila je napadla več letališč in mest na vzhodni Javi, kjer je moč rej-publike največja. V akcijo je stopilo tudi topništvo in stroj nice. Republikanski viri trdijo, da je Holandska kršila premirje in da hoče zopet podjarmiti koloniste, ki so razglasili republiko. Holandska letala so pa metala na mesta letake, v katerih vlada pozivlje meščanstvo, naj ostane mirno. Republikansko vojaštvo šteje kakih 200,000 mož, od katerih imajo mnogi japonske uniforme in tudi japonsko orožje. vse rešiti, predno bo zaključil zasedanje, ki je določeno za prihodnjo soboto. Voditelji so prepričani, da bodo lahko gotovi z delom do sobote in če bo treba, bodo zborovali podnevi in ponoči. Poslanska zbornica je prepričana, da bo lahko izgotovila vse delo 4« sobote. V senatu je pa drugače. Tam je še mnogo zadev nerešenih. Najbolj sitna zadeva, ki je pred kongresom še nerešena je preiskava primarnih volitev v Kansas City lansko leto. De-mokratje so proti tej preiskavi, ker je zapletena v neredno-Bti demokratska stranka in kandidat, katerega je podpiral sam predsednik Truman za izvolitev. Pronašlo se je mnogo sleparij. Ne ve se še, če bo kongres rešil še v tem zasedanju Strat-tonov predlog za naselitev 400,000 beguncev in vprašanje universalne vojaške treninge. To bo morda odloženo na prihodnje zasedanje v januarju. Dvignimo produkcijo, pa tiščimo cene in plače k tlom Washington, — Predsednik Truman je včeraj posvaril deželo, da kljub temu, da imamo danes v deželi sijajno prospe-riteto, pa bi prineslo novo dvi-gnenje cen ekonomski kaos in depresijo. Zato poživlja deželo, naj se vzdrži produkcijo na skrajni višini, dočim je treba obdržati cene in plače vsaj na sedanji višini. Predsednik je posvaril tako industrijo kot delavstvo, naj ne jemljejo zadnjega zvišanja v mezdi v premogovni industriji za vzrok, da dvignejo cene produktom in zahtevajo višjo mezdo. Ekonomska blaginja dežele zavisi od tega, kakšno smernico bomo vzeli, je rekel Mr. Truman. Rekel je, da naj se višja mezda v premogovni industriji odtehta z manjšim dobičkom in z vočjo produkcijo, ker sicer bodo vodile višje cene premoga k višjim cenam jekla. Ako se bo pa jeklo podražilo, bo to vodilo k višjim cenam v vsej industriji in posledica bo inflacija. ne jemlje delavstvo v drugi industriji zvišano mezdo premo-garjev za zgled, je svaril predsednik. Vendar, je pripomnil, so gotovi slučaji, kjer je treba izravnati mezdo in delovne pogoje. Priča izpoveduje o aktivnostih komunistov v Zedinjenih državah Poizvedovalni Meh du, San Franciscu in New Yorku. John Kastelic, P. 0. Box 422, Amherstburg, Ont. Caha-da, bi rad zvedel ža naslov svojega brata Franka, doma iz Zagorice pri Dobrem polju, po domače Bauc. Nekoč je živel v Utah. Naj se mu zglasi na gornji naslov. Ignacij Fink želi zvedeti za naslove: Habjan Antona, doma iz Vel. Mlačevega, župnija Žalna. Dalje za Ahlin Jožefa iz Malega Mlačevega. Kdor ve za njih naslove, naj jih pošlje našemu uredništvu, ali pa na Ignacij Fink, D. P. Camp No. 9. Sen'jgallia (Ancona;) Italy. ------o------ Senatni odsek zahteva Rooseveltovo korespondenco pri vojnih oddajah "Washington. — Senator Brewster, ki načeljuje odseku za preiskavo vojnih oddaj, je zahteval od upraviteljev zapuščine pok. predsednika Roosevelta, da mu izročijo vse listi- V AMERIKI JE 5,000,000 KOMUNISTOV IN NJIH SOPOTNIKOV Washington. — Walter S. Steele je povedal odseku poslanske zbornice, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti v Ameriki, da sta dr. Frank Oppenheimer in dr. Lewis Balamuth, vojna eksperta na atomski sili, zdaj profesorja v komunističnih šolah. Steele, ki je načelnik narodnega odbora Ameriških patrio-tičnih, civičnih in bratskih organizacij, je pričal, da je Oppenheimer poučeval nedavno v v delavski šoli YSan Franciscu o atomski sili in da se sedaj nahaja v Minnesoti. Na 12. jul. je dr. Oppenheimer zanikal, da bi bil član komunistične stranke in da je trditev nasprotno navadna in izmišljena fabrikacija. <. Dalje je pričal Steele, da je dr. Balamuth poučeval o atomski sili na Jeffersonski šoli v New Yorku. Komunisti, je povedal Steele, Wisconsin dobi posebne pol dolarje Washington. — Poslanska zbornica je odobrila predlog, da se dovoli kovati posebne poldo-larske novce v spomin pristopa države Wisconsin v Unijo. Kovali bodo 500,000 takih pol dolarjev, če tudi senat to odobri. Nabavita si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je ie zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Polijemo tudi po poiti, če poiljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina <117 SL Clair An. ClevaUnd 3, O. Iz raznih naselbin Kitzmiller, Md. — Po večletni bolezni je tukaj umrl John Vauken star 72 let, doma iz Planine pri Rakeku, v Ameriki 44 let, član SNPJ in HBZ. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. Detroit. —■ Dne 10. jul. je za srčno hibo umrl John Ozanich, star 69 let, v Ameriki 42 let, član SNPJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in tri hčere, v Minnesoti sestro, v starem kraju pa tri sestre. Okmulgee, Okla____Dne 21. julija je umrla Josephina Do-'ino, stara 78 let, doma iz Kamnika. V tej naselbini je živela 26 let, zadnjih sedem let kot vdova.* Zapušča štiri odrasle pastorke, katerim je bila prava mati, v Cormayu, Mo., bra- gu pa nečaka Johna Potokar-ta Antona Potokarja, v Chica-j ja. Senator Brewster pravi, da je vlada potrošila že $20,000,-000 za zgradbo orjaškega letala, ki bi lahko neslo 750 vojakov z vso bojno opremo od Honolulu do Tokia, ne ds bi kje spotoma prestalo. To letalo pa še ni dograjeno. Firma je bila prvotno znana kot Kaiser-Hughes Corp. Pozneje je znani industrijalec H. Kaiser odstopil in podjetje je sam naprej vodil H. Hughes iz Hollywooda. ------o------ Vojni ujetnik se je dobro preskrbel New York. — Italijanski vojni ujetnik Giuseppe Lo Piccolo je v februarju 1946 neopaženo odšel iz ujetniškega taborišča Shanks. Policija ga je te dni našla v Bronxu. V tem času se je bil oženil, ima enega otroka, pristopil je k uniji, dobil je social security karto in je služil po $60 na teden kot pomagač pri zidarjih. San Franciscu in New Yorku. Steele je eden izmed 14 prič, ki bodo ta teden zaslišane glede komunističnih aktivnosti. Izpovedal je dalje, da je v Zed. državah 5,000,000 komunistov in njih sopotnikov in da zdaj delajo na tem, da se tokaj ustanovi tretja politična stranka. Svoje šole da imajo komunisti v Hollywoodu, Bostonu in Clevelandu poleg onih v San Franciscu in New Yorku. šoli v San Franciscu in New Yorku sta podpirani od vlade, ker tam študirajo vojni veterani. Steele je tudi povedal, da uči na Jefferson šoli v New Yorku neki Vladimir D. Kaza-kewski, na Antioch kolegiju v Yellow Springs, O. pa uči neki Arthur G. Steiberg, ki je bil zaznamovan kot “Berger” na listi 140 imen, ki jo je dobila vlada v roke v zvezi z vohunsko zaroto v Kanadi. Na istem kolegiju uči tudi neki Lewis Corey, katerega pravo ime je Lewis Corey Fraini in da je Fra-ini ustanovni član komunistične stranke. , Unija v kavčukasti industriji bo vprašala za zvišanje mezde Cleveland, O. — Tukaj je zboroval izvršni odbor unij v kavčukasti industriji, ki je sklenil, da vpraša zastopnike kavčukaste industrije za nova mezdna pogajanja. Za kakšen povišek bo unija vprašala, še ni rečeno. Predsednik unije, L. S. Buckmaster je rekel, da bo skušala unija dobiti toliko poviška, da bo kril zvišanje življenjskih potrebščin od januarja 1947 naprej. Med unijo in industrijo pogojem, da se po preteku 4 mesecev zopet lahko začno nova pogajanja za mezdo. Unija zastopa več kot 100,-000 delavcev v kavčukasti industriji pri Goodyear, Goodrich, U. S. Rubber in Firestone. Razen U. S. Rubber Co. so vse te v Akronu, O. Unija bo zdaj obvestila zastopnike kavčukaste industrije, da naj v teku 15 dni začno s pogajanji za novo plačilno lestvico. Unija pri Goodrich Co. je zadnji teden odgiasovala za stavko, ki se pa po pogodbi ne more pričeti pred 15. avgustom. Sporna zadeva so v glavnem delovni pogoji, pa tudi mezda. Razne najnovejše svetovne vesti ' SAN FRANCISCO. — Sinoči so zastavkali strojevodje na Southern Pacific železnici. Pogajanja so v teku in upajo, da bodo v kratkem zadevo poravnali. Stavka je nastala v času, ko čakajo celi kupi poljskih pridelkov za prevoz proti vzhodu, vsled tega so farmarji zelo razkačeni. * • * ATENE. — Poročila danes zjutraj naznanjajo, da so vladne čete s tako silo pritisnile na komuniste, da se jih je kakih 700 umaknilo čez mejo v Jugoslavijo. Vse se čudi, da komunisti še zdaj niso razglasili republike v severni Grčiji. Tako to ugledali pa tisti “krožniki,” o katerih se je pred nekaj dnevi toliko pisalo, da so jih videli frčati po nebu v raznih krajih dežele. Risar Jack LaBous ga je sam videl in gredoč narisal. Dekletce, hromo od rojstva, je prišlo iz Lurda brez bergel Pittsburgh, Pa. — Pred dvema tednoma je odpeljal Rev. James Cox 30 romarjev v Lurd na Francosko. Peljali so se z letalom. Med romarji je bila tudi 12 let stara Sally Ann O’Leary, ki je bila hroma od rojstva. Do letala so jo morali peljati v vozičku. Zdaj so se romarji vrnili in ž njimi Sally Ann. Toda, ko ■je šla z letala, ni bilo treba vozička, ker hodila je sama. Ko ni prej nikdar hodila brez opore, je zdaj hodila čisto sama. Romarji, ki so bili ž njo, so pričali, da je šlo dekletce eno miljo daieč samo v Lurdu potom, ko so jo skopali pred duplino v čudodelnem studencu. Vsi priznavajo, da se je zgodil pravi čudež nad dekletcem. Tudi železnih vezi, ki jih je imela vse življenje na nogah, da je mogla hoditi, zdaj ne potrebuje več, odkar je prišla iz Lurda. Razne drobne novice b Clevelanda In te okolice Pozdravi » Kube— Ros« Ločniškar in Albina Žele pošiljata pozdrave s Havane, Kuba. Podali sta se tje doli z letalom. Pozdravi U Pa,— Anton Žnidaršič, Frank Ažman in Anto Petkovšek pozdravljajo iz Johstowna, Pa. Pravijo, da je tam dobra studenčnica. Kakopakl Ne bo uradoval— Dr. V. Opa3kar ne bo v uradu od srede 23. julija do 28. julija. Zaroka— Mr. in Mrs. Joseph Yartz, 7009 Hecker Ave., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Mary z Albinom Stražar, sinom Mr. in Mrs. Frank Stražar, 3606 E. 81 St. Mary je zaposlena v uradu North Ameif-can banke. Prestal operacijo— V Genova, O. bolnišnici se nahaja že 14 dni dobro poznani farmar Frak Kržič iz RFD 3, HarperBfield, O. Zbolel je za slepičem in kar hitro je moral v bolnišnico. Bil je skrajni čas, toda operacija se je vseeno posrečila. Zdaj je že iz vse nevarnosti in koncem , se I Naš mesti odbornik Eddie Kovačič pošilja pozdrave iz Forest City, Pa., kamor se je podal s svojo družinico na obisk k sorodnikom. Druga obletnica— V nedeljo 27. julija bo da- rovana v cerkvi Mraije Vnebo-vzete v Madison, O., ob 10 maša za pokojnega Frank Kozlevčarja iz 1439 Larchmont Rd. ob priliki druge obletnice njegove smrti. L j jj Steve »e bo vozil— Poznani Steve Malovašič iz 1266 E. 173. St. je dobil v nedeljo na bazaijju fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. nov avto. Štefan že dolgo ni imel nobenega vozila, ker jim ni prav zaupal. Temu se bo pa privadil, pravi, ker ga je dobil oziroma “zadel” tako poceni. Čestitamo! Kdo je izgubil denar— V okolici Superior in 65. cesta je bila najdena vsota denarja. Lastnik ga dobi nazaj, če se zglasi na 6717 Bonna A-ve. 18 obletnica smrti — V siiedo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Koporca v spomin ;18. obletnice neigove smrt. V staro domovine odšel — V petek 18. julija je iz New Yorka odpotoval s parnikom Newberry Victory Ivan Turk, ki je stanoval na 15314 Daniel Ave. Pofaije k svoji družini v Mali log pri Loškem potoku s posredovanjem tvrdke Hollander. Srečno pot! Sedmina— V sredo ob 7:16 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frances Turk ob priliki sedmine njene smrti. North Bergen, N. J. — Tukaj je umrl Martin Pirnat, rojen v Jaršah pri Domžalah, v Ameriki čez 40 let Zapušča ženo, štiri sinove in hčer. effl Amekism Domovi ima ivii iiic /iu iiom “^SSEiF"' c^o*. PobUabad (WU oent Saturday«, Bundaja aad Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $M0: “ Olereland Kanado po poiti aa eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00: n Cleveland In Kanado po pottl pol leta HtO. Za Ameriko četrt leta HM; aa Cleveland In v«naAi po poiti četrt leta 82.12. Za Olveeland ln okolloo po raanaialelh: celo leto $7.00. pol leta 8400, taOrt leta |M0. Poaameana itavllka »tana I eentov. ATM: / Cleveland i ar. v-' SUBSCRIPTION RATES United Btatea MM par year; Canada by mali 8800 par year. C. a 84.00 (or 8 montha Cleveland and Canada bv mali 84Č0 tor 8 months. U a 8280 tor 3 months Cleveland and Canada bv mali 82.78 tor 3 months. Cleveland and suburba bj Carrier 87.00 per rear. 84.00 for 8 months. 8280 for I montha. Shale copies 8 cents each. - Entered as seoond-dase matter January 8th 1808. at the Poet Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1878.____________________ =83 No. 142 Tues., July 22,1947 Kralji in njih kraljevanje Junija meseca je obhaja! angleški kralj Jurij VI. svoj rojstni dan. Prav gotovo nič posebnega; vsak zemljan ga obhaja bolj ali manj slovesno. Če ne skuhajo v starem'kraju štrukljev za rojstni dan, pa jih za godovni. Ni tedaj ni-kaka posebnost obhajanje rojstnega dne kralja Jurija, posebnost pa je, da je uradna Jugoslavija častitala k rojstnemu dnevu — kralja. Ko je predsednik “prezidija FLRJ" do- komunistični listi v bil zahvalo Jurjevo za častitke, so vsi Titovini prinesli to kot dogodek na prvi strani. (Cf. ‘ Slov. por.’ 22. jun.) Titovci so bili veseli, ker se jim je zahvalil predstavnik angleškega imperija. Pri vsem zabavljanju proti kraljem tako komunisti le priznajo, da je tudi kralj lahko prestavnik države. In Anglija ima najstarejšo demokracijo! Vsi drugi so se tam učili demokratičnega vladanja. Torej ie mogoča demokracija tudi tam, kjer imajo kralja. Noben Anglež ne čuti, da bi ga Jurij oviral pri izvolitvi njegovih ljudskih zastopnikov ali da bi te izvoljene ljudske poslance oviral pri njih zakonodaji. Kralj je pač predstavnik države kot je predstavnik države v Ameriki izvoljeni predsednik. Zato gotovo nobenemu resnemu Amerikancu ne pride na misel, da bi drugim narodom predpisoval, naj imajo cesarje in kralje in mikade, ali pa nasprotno, da si morajo predstavnika države izvoliti ravno po amerikanskem zgleda, VsftJc narod ima svoje posebnosti in vsakemu treba pustiti, da si sam uredi svojo državo in sani določi, kakšen naj je predstavnik države. To velja tudi o Jugoslaviji. Za enkrat je tam kralj odstavljen. Ko bodo odstavljeni tisti, ji so odstavili kralja, bo spet nastopilo vprašanje reprezentance države. Odločitev bo v rokah ljudstva vse Jugoslavije, ne pa drugih. Zato ni naša stvar, da zavzamemo eno ali drugo stališče. Nismo kot komunisti, ki hočejo svojo misel drugim vsiliti. Pred dvema mesecema smo samo mimogrede zapisali svoje mnenje, da verjetno srbski kralj, če bi spet prišel do tega, da reprezentira Jugoslavijo, na Slovenskem ne bo užival posebne priljubljenosti. Nato svojo opazko smo prejeli daljši dopis moža, ki živo sledi razvoju dogodkov v Jugoslaviji. Naj njegove misli o vprašanju kralja kratko povzamemo. Našim čitatedjem bodo služile v dobro informacijo. To so njegove misli: w “Bral sem vašo opombo o kralju. Jaz bi je ne moge tako zmerno zapisati. Nihče ne niore zabrisati usodnega dejstva, da je kralj Peter II. sam imenoval Tita za ministrskega predsednika Jugoslavije in pozval jugoslovanske borce proti okupatorju, naj se podvržejo Titovemu poveljstvu. Recimo, da je mladi kralj to storil pod velikim pritiskom Velike Britanije, ki se je odločila za Tita, toda dejstva, da je to strašno napako storil, se, ne da zabrisati. Kdo bi mogel reči, kakšen bi bil razvoj, če ne bi bila napravljena ta napaka! Govoriti o tem, bi se reklo prerokovati. Toda dejstva ostanejo taka: Vsi, ki so se borili proti komunsitom in so bili na eni strani za zapadne zaveznike na drugi pa za kralja, so bili od istega kralja pognani v navidezno vlogo upornikov proti legalni oblasti. Ti so bili prisiljeni v to vlogo, ker so vedeli iz lastne skušnje, da ne morejo sodelovati s komunisti, ker so vedeli, da tem komunistom ni ne za Jugoslavijo ne za zaveznike, ampak samo za zmago komunizma. Pognani so bili s silo v to vlogo navideznih upornikov, ker bi pomenilo zanje iti s komunisti kot ovce v partizansko klavnico. 150 srbskih žandarjev je poslušalo kraljev poziv in So bili takoj od partizanov do zadnjega moža poklani. Iz tega nesrečnega kraljevega koraka izvira vsa tragedija Mihajlovičeva. Zapuščen oa kralja, za katerega se je s svojimi četniki boril na dve strani, preti okupatorju in proti komunistom, umre končno na morišču. Res da svet ne verjame v njegovo izdajstvo. Res so se mnogim šele ob Mihajlovičevi smrti odprle oči, kdo je Tito, toda kdo more pri vsem tem pozabiti na kraljevo imenovanje Tita, Mihaj-lovičevega smrtnega sovražnika, za ministrskega predsednika! Tudi velik del tragike slovenskih domobrancev gre na račun tega kraljevega koraka. Vsakdo dobro ve, da med domobranci ni bilo ljudi, ki bi bili kakorkoli za Nemce. Prav tako s# Nemci sami dobro vedeli, da jim domobranci niso prijazni. Koliko so jih odpeljali v Dachau in v druga kon-centracijsja taborišča! Domobranski oficirji so vršili za zaveznike najboljšo informativno službo. Tudi najbolj zabit partizan menda ne bo rekel, da so vlekli celo vrsto domobrancev v Dachau Nemci zato, ker so ti domobranci ko-laborirali z istimi Nemci. Domobranstvo je bila četa, ki je branila slovenske vasi, da ni divje partizanstvo vsega uničilo. Po mednarodnih zakonih je tvorilo obrambo proti komunističnim roparjem in morilcem. Vsak domobranec pa je živo mislil na dan, ko bo mogel pokazati zvestobo do zapad-nih zaveznikov^ katerih zmago je neomajno verova!. Toda vsak domobranec je bil z vso dušo proti Titu in njegovemu partizanstvu. V partizanstvu Je videl nesrečo svoje domovine. Sedanji partizanski režim v Jugoslaviji dokazuje, kako prav so takrat domobranci gledali na titovstvo. Toaa s tistim dnem, ko je izšel kraljevski progla«, naj se vse pridruži Titu, bi moral vsak domobranec nesti svojo glavo Titu, da mu jo ta odbije. Ker teg# ni storil, je izgleaal v zavezniških očeh kot upornik proti postavni Titovi oblasti. Tako je postal domobranec upornik proti Titu in zaveznikom. Take upornike Je angleška oblast izročila v maju 1945 Titu, da jih je po končani vojni čez 10,000 poklal. Res obsojamo angleško verolomnost in nerazumljivo brutalnost, ki je naš narod ne tu ne tam v starem kraju ne, bo nikoli pozabil, toda kdo more ob tem pozabiti na tisto dejanje, ki je bilo prvi povod te strašne nesreče! če ne bi kralj postavil Tita, bi se četnik in domobranec ne borila proti navidezno “postavni” oblasti komunistov. Pa se vprašujem: Kako more tak kralj še računati, da kdaj reprezentira Slovenijo, ki tako strašno trpi radi njegovega koraka? V najhujšem trenutku je pustil svoje na cedilu. Ali je to storil iz strahu? Ali je storil v omejenosti in v nepoznanju razmer? Ne eno ne drugo ga ne priporoča. Pa ne morem pozabiti še na okoliščino,1 ki ste jo mimogrede omenili, namreč, da je belgrajski dvor tvoril svojo kliko, ki je tako ovirala demokratski razvoj Jugoslavije. Ne bo tako hitro pozabljena diktatura kralja Aleksandra in vse njene usodne posledice. Tudi ne bodo tako lahko pozabljeni tisti, ki so jo podpirali. Jaz pa bi še dodal, da je imel jugoslovanski kralj plačo kot je nima zlepa kak vladar na svetu, da ne govorimo o demokratskih predsednikih. Ali naj sestradano jugoslovansko ljudstvo spet prenaša kaj takega? Morda je Tito le naredil eno uslugo Jugoslaviji, da jo je namreč rešil dinastije Karadzorževičev in omogočil ljudstvu odločitev o državni reprezentanci — kadar sed4n}(dik-tator in njegov režim izgineta. Upamo, da bo to kmalu.” To so misli prijatelja našega lista, bjaj služijo v boljše poznanje razmer. 4444144t44ll<84>»4»444imM8888MM441l»lHHM Zahvala iz domovine Naslednje pismo iz stare domovine je prejela Mrs. Mary Modic, 1303 E. 55 St., in ga prinašamo dobesedno, ki se glasi: * * » Sveta Trojica nad Cerknico, 22. 6. 1947. Spoštovana gospa 1 Že ponovno, sem se Vam v pismih zahvaljeval zase kakor tudi za naše župljane za Vašo znano velikodušnost in požrtvovalnost, ki ste jo pokaeali nam potrebnim po tej vojski. To pot pa se moram Vam zahvaliti za nemajhen dar, ki ste ga ob razumevanju naših dobrih rojakov v Ameriki poklonili naši župnijski cerkvi. Ono nedeljo se je bil namreč oglasil v župnijski pisarni Vaš brat France s Slemena v spremstvu cerkvenega ključarja Janeza Korošca, podomače Gornjega Jeršana, in mi je izročil 10,00Q dinarjev obenem v Vašim pi-sjmom. Prav z velikim zadovoljstvom sem sprejel ta dar za našo župnijsko cerkev svete Trojice. Res da 10,000 dinarjev danes ne pomeni toliko kot kake čase pred vojsko, pa vseeno z vsake veje se ne dajo stresti. Naši cerkvi bodo zelo prav prišli, saj že dalj časa nismo nič popravljali; med vojsko ni bilo mogoče, zdaj pa se tudi vsaka stvar še ne dobi lahko. Prav ste storili, da ste poslali obenem budi seznam onih, ki so darovali. Med temi so v prvi vrsti naši nekdanji župljani, od katerih je zelo lepo, da se niso s skrbjo spomnili samo povojnih potreb svojih sorodnikov v stari domovini, ampak tudi svoje nekdanje domače župnijske cerkve, na katero poleg domače rojstne hiše gotovo hranijo najlepše m najdražje spomine. Iz seznama dalje spoznam, da so se naše cerkve spomnili tudi naši bližnji ali daljni rojaki, ki jim je sver ta Trojica vsaj po imenu znana. ali hočejo biti dobrotniki budi naše cerkve, če bi se mogel, bi se vsakemu posebe osebno zahvalil, pa vem, da ste se že Vi, gospa zahvalili tudi v mojem imenu ali jim izrecite ponovno mojo zahvalo. Prav, da v svojem pismu omenjate tudi, da mora človek, ki zbira za tuje cerkev, imeti precej potrpljenja in vztrajnosti in korajže. Razumem to. Vkak ima najprej svoje domače potrebe in dolžnost, da podpira svojo župnijo, kar da več, da Iz velikodušne radodarnosti ali si celo do potrebnega pritr-ga. Posebno občudujem In je hvalevredna vaša vnema za zbirko za našo. in nekdaj tudi Vašo cerkev, za tako reč nanv reč ni vsak enako pripraven, in tudi niso več tista leta, ko se reče, da se človeku vse ljubi. Seznam vseh darovalcev bom zaipisal V župnijsko kroniko, to je v knjigo, kamor zapisujemo vse važnejše dogodke v župniji in za župnijo. Ko od nas nikogar več ne bo, bodo lahko še pozni rodovi brali in vedeli, da je naša župnija imela tudi med svojimi rojaki v Ameriki velike dobrotnike. Obenem bom imena darovalcev napisal na list papirja in ga del v tablico v cerkev, da bo to opomin in izpodbudilo za naše župljane, naj tudi sami ne bodo preveč skopi, kadar gre za njih cerkev. Prav na 1. julija se bo tudi pri oltarju presv. Trojice brala sveta maša za vas vse ameriške dobrotnike, kjer bomo prosili, naj vam dobrotni troedini Bog obilo povrne s časnimi in večnimi darovi. Za slovo še en. krat Vam, gospa, ki ste nase iz dobre volje vzeli trud za to zbirko, in Vašemu možu in sinu, ki ste položili temeljni kamen, kakor vsem drugim dobrotnikom ižrekam pristni sta-rokranjski: Boglonaj in Vas spoštljivo pozdravljam, kakor tudi Ivse rojake Trojičane in vse druge. Ivan Mramor, župnik Sv. Trojice na Blokah. -----------o------ - Hnbbardske novice kot ravno na Hubbardu. Ko naši obiskovalci iz raznih krajev prihajajo in vidijo to neskončno lepoto vse naokrog, pa mislijo, zakaj neki bi silil v večni raj, ker ga imam že tukaj. No, saj je pa tudi res najlepše med cvetjem mojih rožic vse naokrog. Med drugimi sta nag 'oni dan obiskala tudi Mr. in Mrs. Math Kenik iz Schenevus, N. Y., kjer sta že 30 let (to sta bivša Cie-velandčana) in sta tam imela lepo in obširno kmetijo, katero pa sta sedaj prodala in živita pokoju, dasi sta še precej mladeniških let in zdrava ter čvrsta. Zelo se zanimata za Ameriško Domovino in seveda za Hubbardske novice še posebno. Hvala jima za prijazen obisk. Dalje sta nas obiskali kar dve skupini Jerinatov iz Cla-ridge, Pa., in še mnogo drugih, katerih imen pa si nisem vseh zapomnil, ker vse tako hitro pozabim, sem že bolj “švoh” živcev. Pri naših sosedih Arkotovih so te dni obhajali 25 letnico svojega srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja. — Njih dobri prijatelji so jih obdarili s številnimi in dragocenimi darili kot v prijazen spomin nanje. Madison, O. — Kar nekam odvadil sem se pisanja, kajti moji živci že nekam pešajo in se za oni svet pripravljajo. — Prav za prav sem se tega pisanja v resnici že tudi naveličal in Bem ga že do grla sit. Na mile prošnje bralcev Hub-bardskih novic, ki prihajajo iz raznih držav naše Unije in tako tudi iz Clevelanda, da naj za božjo.voljo nikar ne neham s pisanjem, sem se odločil, da zopet pišem, ker mi nekateri pišejo, da jih te naše novice drže pri dobri volji in da se od srca nasmejejo, kadar jih čita-jo. Zato pa naj bo sedaj par vrstic o tem preljubem Hubbardu, ki je za nekatere vesel in se radujejo tukaj, a zame pa postaja vedno bolj žalosten. — Vzrok, da je zame vedno bolj žalosten je pa to, ker sem že predolgo tukaj. Pravijo, da kadar začno psi lajati za človekom, da je najbolje zanj, da se “zmufa.” A na veliko žalost se jaz nimam kam, kajti še nikoli v svojem življenju nisem bil tako dolgo v enem kraju Oni dan sem se bil sešel našem mestu Madisonu z Mr. in Mrs. Hočevar, ki lastujeta farmo na Dayton Rd., živita pa v Clevelandu, ker pravita, da je Cleveland samo eden in da je le tam pravo in srečno življenje. Kar jima rad pritrdim in z glavo globoko prikimam, da je res. Jako se zanimata za naše novice. Mrs. Hočevar je pripomnila, ko sem nekaj godrnjal “pa menda ja ne boste prenehali s pisanjem. . . ” Z njima je bila tudi Mrs. Jack čebul, soproga poznanega in izvežbanega mesarja iz Clevelanda. Naši Babičevi zidajo nov ‘office’ prav zraven Niple tovarne, o kateri sem že večkrat pisal. Ta tovarna je kupila tam poleg že nadaljnega zemljišča, ker bodo tovarno še izdatno povečali. Vodstvo te tovarne se je izrazilo, da je v naših krajih veliko bolj fletno obratovat tovarno kot pa v Clevelandu, da so ljudje v teh krajih veliko bolj “golant” kot pa v mestilj 'n Pa da niso tako čmerni, ker so že vse kaj več hudega prestali kot v mestu in niso ljudje tako pomehkuženi v teh krajih. Napredek v teh krajih je neizogiben. Zavzeli so se namreč za to mestni ljudje “Kiwanni Club” in hočejo, da bodo ti kraji napredovali. Tako se govori, da zaleže nekaj! Mojster Babič pravi, da ima toliko dela, da bi lahko zaposlil še več zidarjev, če bi jih bilo mogoče dobiti. Torej tisti zidarji, ki ste V Clevelandu brez dela, le sem pridite. — Tukaj na Hubbardu je tudi dogotovljena tista lepa hiša in je tudi naprodaj, ima dva akra zemlje in zidan kokošnjak. Vse skupaj dobite za samo $18,000. Kar posezite v žep ponje, pa bo krasna domačija vaša. Kokošjereja in ta kupčija gre nekam proti koncu, kajti mnogi so jo že precej opustili, ker se ne izplača dosti več. Sicer so jajca za tiste, ki jih kupujejo, prilično draga, a koko-šjerejec s tako ceno ne more shajati, kajti kurji živež je z vsakim dnem dražji, da se ne more shajati poleg dela zastonj. Pravijo, da bo tp zimo veliko pomanjkanje jajec in da bodo draga. Torej to je že e-na slaba vest za meščane. Naš sosed John si tudi že kar lase puli, zakaj se je pognal v večjo kokošjerejo. Jaz jih imam precej za prodat po pametni ceni, če se zglasite, jfh lahko dobite. — Pri sosedovih žužkovih so že dogotovili tretjo hišo in vanjo se je vselila Grgatova Francka z Bennet Rd. s svojim mladim možem, kakopak. In tako nas je na tem lepem Hubbardu vedno več in še vedno jih bo več, ko se enkrat prične razvijat mlajša generacija. ( Kar nas je “staročasnikov” pa smo že .“finish” in ni dost* več pričakovati od nas. Torej za danes naj bo dovolj,* da bo še za drugič kaj ostalo. Pozdravljeni! Frank Leskovic. —Rutherford B. Hayes, devetnajsti predsednik Zed. držav je bil rojen 4. oktobra v mestu Delaware, Ohio. Uhani za gluhe. — Mai-co Co. v Minneapolis je izdelala posebne vrste uhane, s katerimi je omogočen sluh gluhim osebam. Uhan izgle-da kot navaden uhan, a ima v sebi nevidno napravo» s katero je mogočen sluh. HiJAMf AL PA NE “Veš,” je rekla gospodnija Mary, ko je videla, da mi je šel po vsej obilni večerji krompir v galop, kot bi prišel iz gozda, “to je za lučko, ki si mi jo kupil.” ; “Kakšno lučko?” je hotel vedeti Jakšič. “Tamle poglejte na steni ti-stole lamipco; s Tonetom sta mi jo prinesla danes dopoldne in mi neznansko ustregla ž njo. Pri Lesarjevi Micki sta jo kupila, pravita?” “Glejta, glejte, saj je res prijazna stvar,” je pohvalil lampo Mr. Grdina." "Saj bi še jaz eno kupil, da bi jo nesel ženi Tončki domov za odpustke z Willarda. Pa tudi ti morda, Jakšič?” “Qrajt,” sem se naglo ponudil, “bom pa stpoil k Lesarjevi Mary in jo vprašal, če ima še katero.” “Bova že sama vprašala, saj nisva mutasta. Lesarjevo poznam, prijazno dekle je,” me je postavil Mr. Grdina v zadnjo vrsto, skoro klečat. “Ha, ha,” se je zasmejal gospodar Tone in me veselo pogledal, enčeš, ne boš šel zijat v prodajalko Micko. Prenaglo sem požrl vroč kos krompirja, ki me je dušil v grlu, da sem močno zakašljal. To je jako pripraven intermezzo v slučaju, kadar je človek v zadregi in ne ve, kako bi naglo pariral na-gajivcem. Požrl sem krompir in nami-gavanja, pa obrnil pogovor v drugo stran. “Veste,” sem rekel, “edino krompir, ki ga speče naš svetovidski gospod Jernej, se lahko pomeri s tem, ki ga je spekla naša gospodinja.” "Kaj tisti, ki je bli v Lorainu za župnika takrat, ko sem bil še jaz tam?” bi rad vedel Tone. “Aha, prav tisti.” “Tistega' pa dobro . poznam in tudi on mene. Dobro sva se zastopila in tudi poprijel je z nami, kadar smo zapeli, če je bil slučajno zraven. Dober glas je imel. Da se spozna pa tudi na pečen krompir, pa nisem vedel." “Se, se, pa tudi glas ima še in tudi poprime, če je pametna pesem. Ampak za vsako pa ne bo pritegnil. Nekoč sem par ur kar naprej skušal spraviti v cirkulacijo tisto: Je stara šestnajst let, pa hoče fanta imet’ . , . pa ni poprijel. Ne paše, je rekel, je nerodna. Ampak kar sem hotel povedati je bilo to, da ga ne poznam, ki bi znal boljše krompir speči, kqh ga zna on. Toda mora biti pravi krompir, prava žerjavica, pa pravi ljudje zraven. Nihče se ne sme pritakniti ne krompirja, ne ognja, če ima on vrhovno komando. Kvečjem dovoli, da samo zvlečemo drva skupaj, ampak na ogenj jih mora vreči sam. "Mi boste ves ogenj pokvarili in premešbrali, ki ne znate,” godrnja. Midva sva zašla enkrat v hudo debato zaradi skorje. On, da se krompir zakoplje v žerjavico in ko napoči čas prav do minute, je pečen in delo opravljeno. Jaz pa, da se ga mora potem pustiti na žerjavici in lepo obračati, da se napravi skorja. “Pa si ga oskorjite, če si ga hočete, mojega ne boste,” mi je zažu-gal in dovolil, da sem smel v bližino ognja. “Vsak po svoje,” je rekel in od strani gledal, kako sem jaz seiciral svoj delež po žerjavici. Na Toneta Debevca farmo v Madison ga gremo peč včasih. Tone ima vselej hude skrbi, kadar zve o našem prihodu. Se reče, saj rad vidi, da pridemo, samo to mu hodi narobe, ker mu pokurimo postne, ki jih i-ma nasekane za babce v plotu. Gospod Jernej, imajo pa najrajši tak, les, ker je ravno prav presušen in pa trd, da daje dobro žerjavico. “Tone si lahko druge postne naseka,” je modra beseda gospoda Jerneja, “mi pa nimamo časa, da bi si iskali drv.” Kadar se odpravljamo v gozd, Tone vpije za nami: “Tista debla, ki so na kupu, so za fene, pustite jih, saj je drugih drv dovolj tam okrog!” “Steno da si povedal, da jih imaš,” se veselo smeje gospod Jfernej in v mislih že naračuna, koliko postnov bo šlo za žerjavico. Tone dobro ve, kaj se bo zgodilo, kljub njegovemu svarilu. Pa je že tek človek, da bi menda nič ne rekel, če bi mu kdo odčesnil del njegovega novega porča in ga požgal. Kar smeje se in si misli: eh, kaj, bo že kako. • • • Zdaj, ko to pišem, mi je prišlo na pamet, da vprav zdaj snujemo eno tako krompirjevo ekspedicijo na Debevčevo farmo, ali na farmo Krkotovega Toneta. Čakamo samo, da se vreme urihta. Če torej hočeš, Tone Krkotov, dobro svojim babcam za fene, jih deni spoti ob pravem času. Zakaj, če so tam v tistem našem kotu, kjer navadno taborimo, jih lahko že kar naprej pol odšteješ za žerjavico. Vem o slučaju pri neki hiši, kamor je hodil nekdo drva krast v drvarnico, Najra-I je je segel po debelih zglavni-kih za v peč, ki sp goreli po ves dan. Gospodarju je prišlo na misel, da bi kroto tatinsko nekoliko poboljšal in odvrnil od svoje drvarnice. Pa je šel, zavrtal nekaj zglavnikov in nasul v luknje nekaj smodnika. Pri neki 'hiši je drugi dan razneslo peč. Lastnik div je že vedel,. zakaj, pa ni nič rekel. Tisti, ki je hodil ponoči naposodo po zglavnike, pa tudi ne, ampak poslej ni hotel več ponje. Ampak tega si, Tone, ne jemlji k srcu, kot bi ti jaz hotel reči: pojdi in tudi ti tako stori. Bog ne daj 1 Ampak špas bi pa le bil, bi rekel. i K. Heer: srninski kralj roman s Švicarskega pogorja “In če bi bil tudi samo tak- gredo v sinjo Adrijo. šen divji pot, Marko, ki zastav- “ lja svoje življenje, bi že bila ponosna nate!” je dejala Cilgi-ja. Tedaj se je odbil od skalnih šten pok. “Ali vidiš tam, Cilgija, na ji lovec. Maha s strel mu je uspel.” klobukom, Razgreto je govorli Marko. “Ali te nič ne boli srce, da ni- Toda čudno! Vetrič zaveje nad prelazom in njegov pihljaj je dovolj, da udarijo valovi e-nega jezera pod pločami stare usodne poti V vode drugega jezera, in vode, ki bi bil« morale potovati v črno morje, se izb najskrajni polici Vragovice sto- jejo v Adrijo, in v Adrijo na- menjene gredo samo zaradi e-nega pihljaja vetra v črno mor-je. Čeprav je dan nad pustinjo si sam ta strelec?” je vprašala sedla še tako svetel in sončen. rilu napadli mestece Klanjec v hrvatskem Zagorju ob slovenski meji. Prav blizu Klanca je doma Tito. Zato komunisti radi govore, da je ta kraj Za Tita posebno navdušen. Križarji so kot nalašč napadli ravno to mestece, razorožili miličnike in odpeljali s seboj več komunističnih prvakov. Komunistične oblasti so se radi tega maščevale zlasti nad okoliškimi kmeti. Mnoge so izropali in druge zaprli. Cilgija v napetem pričakovan nju. Svobodno in prosto jo je pogledal. "Nekoč /je 'bila moja naj ljubša misel, da bi se bavil vse življenje z lovom in umrl nato ponosne lovske smrti, smrti samotno v gorah. In leta dolgo ni nobenega človeka, končno pride morda lovec, najde okostje, puško, in ko vse preišče, pravi: To je Marko Pal-tram, Bog ti bodi milostljiv, tovariš! — Zdaj bi pa želel nekaj drugega: prav dolgo, dolgo srečno živeti s teboj, Cilgija!” Prispela sta bila v sedlo. Pred njima je stala krasotna, pod nebom ko encijanov zvon, zgnetena vojska drznih skalnih vrhov, italijansko gorovje. Bilo je okoli poldneva, in na vrhu so si vzklikali tovorniki s 3evera in z juga, ki so se poznali, so pozdravljajoč se rezgetali. Cilgija in Marko sta stopala po kamniti opločeni poti, ki se vije med čudnima visokogorni-ma jezeroma. Neodločno in od Boga zapu ščeno ždita vodi v strahtoni pustinji dolega kamenja in oblivata s trepetavimi kolobarji ^ iz valov. Eno -----*7----------U ------------------ * jezero je svetlo, drugo temno, napol. In naj stojijo gore ko luči, leži vendar nekaj kakor skrivnostna usoda nad jezeroma, zakaj tako lahko, kakor se razhajata tu morje in morje, se razhajata sreča in nesreča. Po prastari poti, ki loči obe vodi, so potovali gospodje na jug in se vračali kot berači, berači so potovali na sever in se vračali kot gospodje na jug, zmagovite in poražene armade so potovale po tej cesti. Na to ne misli mladi par, ki stopa po kamenini. Gre po samotni skalnati poti na južnem pobočju Bernine in dospe do Sassal Masona,, brezljudnega pomola in do ledenika Palu, ki visi stha/rotno strmo v rasno spreminjastih lomih z belega pogorja, bobni in se neprestano prasketaj e udira v globino. Ob ledeniku so postavili Ber-gamaski okroglo s kamenjem zidano kočo z obokano streho. Lovci in pastirji in kravje glave, gamsje in lisičje črepinje se lfežijo raz sten m s hišnega slemena. “Poznam Sassal Masone izza mojega prvega lova,” pravi Marko, “čez ledenik vodi, pol ure hoda, gamjsa stečina k solnicam prav onstran ledu.” Toda Cilgija ga posluša le pravijo jima Belo in Črno. Iz svetlega teče potok in njegovi valovi najdejo svoj mir, ko so dovolj dolgo pQtovali, v Črnem morju; iz Črnega jezera izvira zopet potok in njegove vode DROBNE VBIID SLOVENIJE (Došle preko Tr«tal (Nadaljevanje e 1 strani) KMET NA MIKROFONU V OKRAJU PREGRAD sd komunistične oblasti pobrale kmetom mnogo žita. V Ustih so pisali, da je narod to poklonil državi od viškov svojih pridelkov. Križarji so radi tega napadli in polovili komunistična voditelje. Nabrano žito so ljudem razdelili. Tudi tukaj so se komunisti kasneje maščevali. Vsega skupaj so zaprli blizu 1000 oseb. Veliko vprašanje je, ali je postopanje križarjev pametno. Vselej trpe nedolžni. Kažejo pa ti dogodki, da je odpor proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji velik. Treba bi bilo le male pobude od zunaj, pa bi prišlo do velikega upora. Razpoloženje v Jugoslaviji pokaže tale šala, ki jo pripovedujejo v Zagrebu: Poklicali so kmeta na radio postajo v Zagreb. Pripovedovali so mu, da ga bodo slišali povsod, ko bo spregovoril na radio mikrofon. Rekli so mu, da ga bodo slišali po celi Jugoslaviji pa tudi v Moskvi. Kmet vpraša, de ga bodo slišali tudi v Washingto-nu in v Londonu. Pa so mu rekli, da se to razume samo po sebi. Kmetu se zasvetijo oči, stopi k mikrofonu in na ves glas zrfvpije: “Amerikanci na pomoč, na pomoč!” NA-MA. — Trgovine, ki jih je država vzela dosedanjim last-sikom, se sedaj imenujejo Na-Ma, to je “Narodni Magacin.” Ljudje na Hrvaškem jim pravijo namesto Nama (nam) Njima (to je njim). Te trgovine namreč pridejo prav le režimov-cem pa nikomur drugemu. — Na drugi strani pa tožijo profesorji po šolah, da nima mladina v šoli nič več uspehov. Komunistični prvak profesor Vlahovič je govoril sam, da se ta mladina ne uči in da ne pozna nobene discipline. Nasprotnike komunizma tolaži dejstvo, da je večina mladine sovražna diktaturi in da je mnogo mladine zavarovane pred komunizem, ker sovraži njegove agitatorjb. Ljubezen do komunizma se ne da vsiliti s samim vpitjem za Tita, tudi ne z udarniškim delom ob nedeljah ali s praznimi stalinističnimi teorijami. Mnogo bo komunizem pokvaril, vzgojil bo pa tudi odpor. ne bodo—". Mislil jfe reči: “prijeli”. Pa se je nečesa spomnil, zamahnil je z roko predse in stopil v mrzlo sveto noč. Duša mu je bila težka, obložena z grehom, ki se mu je šele nocoj zagnusil. Iz cerkve je zadonela pesem svete noči: ---------“da nam boš odvezala Prifakovanie vw„ v- -------- —-------- znano kam. jc Na Slovenskem jim pa pravijo Miibuk na tla in se zakotalil France Kunstelj, (Konec.) Po hiši se je trgal jok. Mati je omahnila v sina, kakor da so ga ji hoteli iztrgati iz njenega objema in ga odpeljati ne-Maksu je zdrsnil ODPOR V ISTRI. — Tudi v hrvaškem delu Istre je ljudstvo v celoti proti novim okupatorjem. To se kaže posebno na otokih. Ljudska nezadovoljnost kar Nima. Za navadne državljane brez komunističnih privilegijev namreč taka trgovina ničesar — nima. MLADINA. — Kakor na Slovenskem, O O o o o o o o o o o BELI MENIHI Pdvest iz prve polovice XII. itoletja spisal IVAN ZOREC Opat je odločno odkimal, do take ustanove mu res ni bilo. Graščaka je pogorelo, da je kar naravnost rekel: “Pa govoriva kaj drugega! — Ali veste, da je Liza, tlačan-ka s Sel, utekla v stisko gospoščino?” “Vem',” je opat poimal. “In da ne bi bila smela, tudi veste, kajne?” “Da, institujtiones — Zakotnik rimskega prava nekaj določa o tem. Generaliter — po vrhu so mi določbe znane, in specie — natanko se jih ne spominjam dobro.” "Samo, da kaj veste o njih, pa se bova lehko pomenila,” se je graščak hudobno namrdnil. “Naj pogledam še v acta re-posita—stare spise; zdi se mi, pred lefti sem si nekaj zapisal.” S police je vzel zavojec starih papirjev, ga razmotal, malo prebrskal in si prikimal: “Aha, tu je . . Star regale — kraljevska ali cesarska pravica tlačana vejže gospoščino. Ce tlačan uide v katero drugo gospoščino, da domača ne sme tam s silo loviti, marveč sme le zahtevati, da ji ga stricte— precej izroči, vrne. A kdor se s takim tlačanom poroči, postane tlačan tudi sam; čeprav bi dosihmal bil svobodnjak.” “Dobro ste si sapisali. Kaj mislite ukreniti zdaj, da se tla-čanka stricte vrne k svoji gosposki?” “Ali je res ušla?” se je opat nasmehnil. "Kaj je ni ugrabil vaš brat?” “A vaš tlačan mu je poma-gal.” “Naš tlačan je le gledal, kako se streže taki stvari.” Na hitro je povedal, da je valpet z biriči napal tlačanko in da mu jo je iz hudobnih rok gospod Ambrož le vzel in jo otiel oskrumbe. “Tega nisem vedel,” se je graščak nekoliko zmedel. “In ne veste, da valpet preveč strahuje tlačane in nekrš-čansko lovi ženske, ki so mu všeč? Ali nima nobenega gospodarja?” je opat trdo ipopri-je lin se pritožil, kako je graščakinja zaničljivo zavračala patra Lavrencija, ko jo grajal neusmiljenost in razudanost. “Zdaj vem samo to, da imam prvaico do tlačanke Lize!” je oni otresal. “In da jo lovite z biriči?” “Po zakoniku, ki ste ga brali pravkar, ne. Zato sem prišel, da urediva, kar je prav.” “Še prej pa ste poslali valpta in biriče na Trlepovino, kajne? Pred nekaj uriami bi skoraj bilo prišlo do poboja z njimi.” “To ni res, pater opat!” “Vprašajte valpta, pa boste zvedeli, da je vendarle res.” “Jaz mu tega nisem velel." "Čudno. Kdo je gospodar na Šumbregu?” ga je opat stiskal. Šumbrežan se je v zadregi iz- CARLING'S needs men for BOTTLING DEPT. 40 hours per week Steady Work Age 25 to 45 Apply PERSONNEL OFFICE BREWING CORP. of AMERICA 93rd & QUINCY [timi.. “Veste, kaj?” mu je opat ho- prime;jati du Ambrožu ušlo. “Jiutri zavred pojde v Mekinje. — Kaj bo, če se ti po-nuni?” Gospod Ambrož je molčal in mislil neko posebno misel. Ko se je vračal na Trlepovino, je srečal patra Lavrencija. Menih mu je očital zmede, ki jih je napravil s tlačanko in ki jih je dopoldne valpet še bolj zamotal. “Pater Lavrencij,” je potlej pravil Trlepu, “tisti ki rezari tod okoli, me je prestregel in pestil zaradi Lize." “In kaj ste mu rekli?” “I, povedal sem, kaj ji je pretilo tam, in ga vprašal, ali samostan morda hoče, da jo zdaj ugrabim tebi in vrnem valptu.” “Kaj pa pater?” “Da je prav, kakor je; samo tebe da bo opat še preteto krivil za to. Le pripravi se!” “Nič se ne bojim,” je odma-jeval in pravil, kako je Kopič napodil valpta in biriče. “Dokler boš Kopica imel pri hiši, se ti res ni treba bati nikogar. Kopi čje strahoten ga-jot!” Trlep je molčal, nekoliko ga je vendarle skrbelo kaj bo rekel opat. Molčal je tudi gospod Ambrož, čez čas pa nenadoma planil: “Ti, ali bi mi za jutri dal konja in Kopica?” “Nak, če mislite na poboje ali kaj takega!” “Nič se ne boj, v noben precep te ne spravim.” Na tako besedo mu je Trlep dovolil. XVIII. Valpet, tako sramotno pregnan s Trlepovine, je ves togoten grmel na Šumbreg. Sram ga je bilo in gospe se je bal, a najbolj ga je ujedalo, ker je vedel, da se mu je Liza odmek-nila pač za zmerom. Saj je Marijana resda všečna in prav voljha, z Ltoro se vferodar ne da In je povedala, kako str. J>n-dan Trlep in Primož stikala glavi. “Ponjo je prišel gospod Ambrož, kaj pa; Primož in Trlep sta vedela, da se ga grajski človek ne bo doteknil,” je u-Ženila. “Velikan je bil z njim le za vsako silo in da bi Lizo varno prenesel na Trlepovino.” “Primož, praviš?” je še enkrat popal in ga precej dal po- klicati na grad. ”Za koliko si prodal Lizo?” je režal v drhtečega tlačana. “Jejhata — prodal? Komu?” “Kaj se nisi s Trlepom domenil zanjo, ko si se vračal s Primskovega?” “Jejhata, pogreznil 3e jaz, če vem kaj mislite,” se je Primož v obupu veril. “Hoj, ti,” je mignil biriču, -AND THE WORST IS YET TO COME —in najho jše šele pride pogrezni ga v najgršo vozo, da kati na Trlepovini?” je vpil na da se bo spomnil!” j valpta, da je vse vkup letelo. Še je tresoritil po dvorišču in > “Ha, kdo?” umišljal grozovite muke za tla-' Valpet je prestrašen molčal, čana Primoža —na, pa ti je' Sbrfrnel je, da gospod že ve, re-graščak prišel domov skoraj: snico mu povedati, to je čutil, nenadoma, ponižan, užaljen in j pa zaradi gospet vendarle ne hud ko sam tresk, I sme. “Kdo ti je velel, pobojev is-1 (Dalje prihodnjič) < COMPLETE WITH USED FAT V BLAG SPOMIN ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE INI NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Maury F. Turek ki je za vedno v Bogu zaspala 22. julija 1933 Žalujoči ostali: FRANK, soprog MARIE, hči FRANKIE, sin Cleveland, O., 22. julija 1947. tel pomagati. “Podarite mi Lt zo, lepše bo na vse plati in svet bo manj govoril o prigodi vašega brata.” “Ugrabiti jo dam! Kakor je ušla, tako naj se vrne!” “Nikar! Trlep je silovit človek, svojega svobodnega doma si ne bo dal žaliti. Po vaši rivdi bi se storil grd greh poboja na samostanski gospoščini.” “Tak je grad brez moči?” “Nedotekljiv je, kdor išče varstva pod krivo opatovo palico,” ga je opat mirno zavrnil. ‘Tlačanka pa, ki je zares utekla z naše gospoščine in ki je zdaj na Šumbregu, ni nedotek-ljiva; saj veste!” “Sama je prišla, nihče je ni ugrabil.” “Ne bi je smeli sprejeti.” “Vrnem jo, vrnite Lizo tudi vi.” / “Za Lizo vam dam ono drugo.” Mirno mu je dopovedoval, da je tako najbolje in da se vsaj nedolžna sirota obvaruje pogube, ki ji je tam pretila. Nobenega miru ne bi imel doma.” “Napravite si ga!” — Tako je Šumbrežan čisto strt in potrt jezdil domov. “Ha, tudi opat ve, da sem pre-voljan do žene,” ga je vso pot skelelo. “In vsega tega je kriv spet Ambrož!” Lekoživemu bratu je bil gorak vselej, kadar so ga pekle domače nevšečnosti. “Kod heki se klati zdaj?” je nejevoljen mrmral predse. Pa gospod Ambrož se tisti dan ni klatil nikoder. Pil je pri vikarju v Šentvidu. Vikar je bil srednje star, vesel gospod, z Ambrožem šta bila prijatelja. “Svatbe, glej, v Žužemperku le še ne bo,” je dražil potepiv-nega plemiča. “Ženin ne utegne ali pa se kuja.” “Vidiš, zdaj snubi, dokler je nevesta še doma,” se je veseli vikar smejal. “Kam pa misli?” je gospo- GrašČakinja ga je spazila, poniglavo ji je povedal kako je bilo. Huda ženska ga je prezirno, mrtvo gledala in mu naposled podsmešno očitala; “Lep junak si mi, to že moram reči! Zmaguješ pri tla-čanki, če se braniti ne more; ko pa ti zoper 3topi pravi mož, strepečeš in zbežiš — sram te bodi!” Ponižan in osramočen ji je šel izpred oči. Na dvorišču ga je srečala Marijana. Vedela je, kam ga je poslala gospa in po koga ga je poslala. “Tisti velikan vam je zastavil pot?” je že vedela po biričih. “O, ni čudno, vse so se bili že prej domenili.!’ “Kaj? Kdo?” je hlastnil. “Not even a miniature kitchen ie complete without a container in which to save used fat,” saya Miss Helen Jepson, Metropolitan opera •tar, as she places a scale size can in a model house at W. A J. Sloane’s New York exhibit The actual size of the used fat can is shown in the upper right hand circle. TJTTLruirLTJTJirLT_rTJT_ii_n rLnjrnjmimnjmri AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, tomatUni plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. Nič kaj družabno ne izgleda. — Bamboo, 21 let stara gorila, ki tehta iOO funtov ne gleda nič kaj prijazno v svoji kletki v Philadelphia zverinjaku, potem ko je ranila čuvaja, ki je bil že njena druga žrtev v teku dveh mesecev. LET’S EXPLORE OHIC '4; š#€€Ue 0>a*As rfefijaK um Cofi SenaeaviTle- and most southern of :ten JaWes in the great MutfJIgum Cohserv-ancy District Which stretches through 18 <$unffas of Ohio, is one of the most popular new outing centers of southeastern Ohio. It is reached from Federal Route 21 on Route 313, in the center of a vast 7,000 acre tract of land and water devoted to the uses of the people of Ohio. The wooded valley of the Muskingum in Ohio was among the very first to be settled by the : land-hungry pioneers in North-| west Territory, - Today this same territory is being developed as the 1 great forestation and recreation ! center for people who are just as hungry to return to the land for • day or a week of fun in the sun Limited facilities for swimming, '.hiking, nature study, tent and trailer camping and sites for permanent cabins and cottages on long-term leases are available at Senaca-ville. Information may be obtained from the Muskingum Conserve District, New Philadelphia, OIuj. Eventually, the development plans for the recreational side of the District’s projects call for the erection of more cabins, shelter houses, access roads, boat docks, tables and fire-places and fully developed swimming areas with life guards. A Skyline Drive is also planned for the future. There are a few cabins available at times at Senacaville, Atwood and Leesville. The shoreline of the lakes throughout the entire District is reserved for the use of the public for 100 feet back from the water’s edge. There is no limit to the catch at r' 1 ''J. §’ I' counts* ■'* HE STA-paie OIL"CO. (OHIO) Senacaville or Leesville, and blue gills, bass, croppies and channel cats abound. Boats, some with 6 h.p. motors, may be rented at tbe lakes. > . Even today, in their relatively undeveloped state a* nigged and picturesque tree-rimmed lakes, the Muskingum development attracts thousands ol visitor*. ’ _> _ ........................................................„n Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 MiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiuuiiiiiiimiinmiminuiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiinma Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči j Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91 % C« hofeč dobro sebi In svojim dragim. Karanj st pri naJboUM. pošteni In nadaojrentni podporni orranisaeiy, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer k lahko sanraM m startnine, runo počkodbe. operacije, proti boietnl In onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema motke In tonsko od 11 do N. letel otroke n* takoj po rujstra In do II. leta pod sre Je okrilje. E. 8. K. JEDNOTA isdaja aajmodenujh mio oertlflkate sedanji dobe od BH.N do tMMJk. K. S. K. JEDNOTA Jo (rara mati rd.r In rim«. Ce ie nM (lan ali članica to mogočne In bogato katollčke podporne otlantmdja. po. trndl so tn priotepi takoj. Za pojasnila o sanroranjn team drago podraknsoU so obrnite na aradnlke te nadnleo krajanih dntter K. S. K. Jodlate, alt n aa: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago SL Joliet, DL