OODF.C MARIJA: Socijalistični pokret med srbskim učiteijstvom. Sc oredno Je v »Učiteliskem Tovari- šu« izšui članek »Oreanizaciia komun?stične^a u-^itelistva v Ju_osJaviii,« sem imela *>r;i)ravJkT.o za zborovanie našes^a aru- ftva nredavaiue o sociialističnem cx>kTetu med učitelii v Srbili. Storiti sem hotela to 'z nasledrfcietra vzroka: Prišli smo v Beoerad na učitellski konirres DODolnoma nenoučeni o tamošniih razmerah. Izuenadilo nas ie razburienie fn eksnlozivno stanie. loi k; vladalo med tamkaiSaiim učitellstvotn. Bili smo preseneten<. razočarani Donolnoma nemi. Razumeli smo siccr srbski iezik. a morali smo zelo oazliivio poslui5ati. da smo lahko sledili viem izvataniem. zato oa nam ni preostalo časa snraviH svoia ouazovania v j lcsrično celoto. Svaia razmotrivania smo { zbrali in uredili se le nozneie. Nismo bili vaieni videti prl nas med u.itelistvom mncKro sociialistov. Pri nas v Stoveniii te bbl nred voino sooiialnstičen ' Dfikret v učiteHskjh vrstah nemoeoč. Vse i naše sile ?e — uosabno na nieti — absor- ! >f?ral narodnostm bori: na Kranlskem pa j boi Droti klerikaliznm. Tudi &o hili in so 4e tukai na meti sociialdemokrati identi.ni z nemškutarii. Kai ie rekel dr. Renner v avstrrskem Darla.'nentti? »Koroški vleb'scit so odločili Slovenci sociialdemokrati k_ so ?lasovali za Nern. Avstrito!« Srhi niso imeli narodnostne-a boia tnorda tudi ne boia nroti klerikalizmu v našeni zmiski. zato na se ie začel boi sociialistov učiteliev v srbskem učiteliskem Udruženiu že več let ored voino. Ko se ie vufna začela. so imeli ti6:tel« sociialistl ?e svoio or_anizaciio in svoie elasilo. Pravzaprav ?e to naoredek! Morda se tudi i>ri nas Doiavi ta Droces. Naše moči ne bode več rabil narodnostni boj.* morda nam tudii Vlerikalizem ne bode več tako nevar«n nač na bode rastel z Industrila•izaciio Sl-ovcnife sociializem. Vstal bo razredni boi in niars:katcri du!>evni oroletarec se bo priključil proletarcem dela. i Podati hočem razvitck scctialisfcične misV med srbskim učiteHstvoni. n?ih na?ore. ide.ile in zahteve. Hočem to oodati kot študifo brez 'kri+ike. Ne bcm hvarla ne oobiiala: k(Mi<.tatiram le da so po<lani nazsri nazori srbskih učiteliev sociialistov in ne rnon nazon. Naa slnžiio le. v Informa- : Kai na n&?xire.ena domovina? Ured.i eMo o srbskih društvenih razmerali. Zbrala sem te nazore iz knHžice: »Za oriientaciio iičitellstva«. izdal Draff. Mihajlovič v Krasrutevcu. Dobila sem io v Beoeradu o<l »ičiteliev-sociialistov. Izdaia ie še naslov!>ena: »Društveno urosvetna pitania.« Na i>rvi strani ie pred^ovor Dosvečen: »Omladini učiieliskih škola.« Srbski učitelii-soci.alisti deluieio smotreno ¦— lotili so se mladine. skušaio si nridobiti učiteliski naraščai! Prvi članek kniižice ie oosvečen ves učnteliiščnikoni ob nriliki štraika istih v Skopliu Vzrok ie b.la niih slaba oskrba. Učitelii-sociialfsti so se postavUi na stran diiakov. wh bodrili in onravičevali. medtem ko so nekateri kaoitaHstični časniki storili rasnrotno. Po diiaškem štraiku ie bila namreč stavka nmfesoriev ki so zabtevali 'zkliučitev krivcev. »Treovački Olasnik« v Skopliu ie odobraval zahteve profesorlev. kar so porabili uČiteHi komunisti. da so bodril. diiake. f.ai v poznefžem poklicu deluieio v sociialističnem smislu. opisutoč iim soo.ialistično naziranie kat edlno nravo in dobro za narod slikaioč iim vzvišeni nakLic učitelia - soci.alista kot liudskega anostola za nrobun.) mase. Ootovo so ob t.tko ugodni Driliki besede izdale in vplivale. ^ai smo videli nied učitelii-kosiiunisti same rnlade liudi. Na kratko toočem oodati razvitek soceialistične misli m-ed srbskim učitelistvom. Ze 1. 1905 čitarno v francoskih učiteliskih sindikatih. Aveusta 1. 1907 so ustanovil. srhski učitelH. ki so se oerevali za sociiaHstične ideie učitel»ski sociialistični klub. Tei ustanovitvi ie sledila krn^lu izdaia elasila. List se ie imenoval »Učiteliska borba.« L. 1909 se ie .iziavš-l uč. sociialistični klub za sindikat iTČitoI^tv. ki bi se Driklooilorpan.zacii-. dtlavskih tnas. Ostalo ie Dale nri nroblemu., Sledniič so .k!en!$i ostat!v Udruženfu srb. uč-teHstva zastonat! oa socTaldemokratiško stališče v vseti vor?.šanllh nrosvctne DaUt'--<e. Tako raznieiie e bilo ko ie ru.stala voina. Po vaim so sklicali 4..]v 5.• avgusta 1919 skupščino. v svrho obnovitve dnt$tva. lzvrSilni od.or Cv.ntralneea sindikata dela ie ncsia! svo>e?a deleeata. ki ie izfavil. da snre.me konfe^erciia. df-!a novo .ustanovlieni srndikat nčiteliev kot člsnstvo. Na konsrresu v Beo- S-rradu 18. iul. je bila nathuiša borba za naslov Udruženia. Slari so hoteli imeti Udru?enie a mladi komunisti — simi>ikat: ker oa niso imeli za s«boi zadostneea števdla ^iasovalcev so se hoteli uveliavlti na drug način. BiJa sem ravno sredi n_.h. dosti mil 'e bi!o že poslušati hnipa in sem rekla naiclavneisemu komuni.stu: »Pustite nas in Udruženie. ustanovite si samt kar hofete!« On pa mi ie odeovoril: »Ne. ml h«četno bit! z Vaoi?. rai nočemo saml ostatt!« Na VI. skuDščini kluba učitelvev soci'alistov — ¦ kdai ie bil ta. ne vem - trctovo na pred novim letom 1920. — se \e. spren?enil naslov or_anizac'ie. zdai se imenuie klub nčiteliev (ic) sociialistov-komunistov. Ta klub ie SDreiel naskdnie točke: 1. Da deluie politično v delavskih oreanizaciiah in širi med masatn! ideie Ko•Tiunlzma. 2. Hoče delovati vsak član poduCno in širiti kornunistično svetovno nazirank; živ!>enia. 3. Pripraviiati se za dan prevrata, lci nrinese delavstvu slobodo. 4. Delovati oreanizatorično pridobivati nove člane in množrti moč orerarazaciie. — O VII. skupščini, 16. iul. t. 1. ?e že poročal »Učiteliski Tovariš.« Svoje članke so po vojni učitetji socljalisti priobčevali v časniku »Radničke Nov_ne", a že meseca septembra ie na novo izšlo njihovo glasilo: ,,Uč.teljska borba". Iz vseh člankov veie fanatično j>repričanje o upravičenosti njihovili idej in zahtev. N. pr. članek, ki Je izšel ob priliki obnovitve ..Učiteljske borbe" je naslovljen ,,Naša štampa" s Robespierjevim citatom na čelu: ,,Sposobnost misliti in sposobnost te rriisli izraziti. odlikuie človeka od živali." Človek opisuje vpliv tiska. ki omogočuje izenačenle duhov in stvarjenje jednakih idej. Tiskarstvo ie največja kulturna izumitev in najmočnejše sredstvo za izobraževanje ljudstva. Razredne skupine hnaio svoje razredno časnikarstvo, ki brani Izkoriščanje delavskih mas. Oficieini pedagbg. stoje na strani buržoazije, hočejo vzgojiti značaje, ki so ugoden objekt izkoriščanja. Gficijelni pedagogi piiieio o mdividualiteti h; individualni vzgoji, a otroci se y šoli uklepajo v stare šolske tradicije. Pišejo o dušev- nem poletu novih generacij, a naraščaj se ukiepa v stare predpise. žije brez poleta in duševno gine. UčiteU je duša šole, — miMjonkrat poudarjajo branilci oficijelne pedagogike. zato mora živeti izven zemeljskega inleresa in se ne snie baviti s po-ttiko. Socijalisti hočejo imeti svoj časniik, da stopijo v literarno borbo z 1M edstavniki buržoazijske pedagogike. Naloga tega glasila ne bo pohvala. ampak kontrola in kritika prosvetne politike. Drug članek je naslovljeii: ,.Naša literarna borba". Ima geslo: ,,Kdor niolči, pozabljen je; kdor ne napreduje. nazaduje; kdor se ustavt pogažen je; nepreiriičnost je početek konca, strahovit predznak preteče smrti." Amiel. Socijalisti pišejo sledeče: ..Pod pritiskom težkih votjnih dogodkov in voMh posledic se je srbsko učiteljstvo čutilo ponižano in prezrto. Takoj po vojni je dajalo znake revolte. Manifestacija te revolte so bili razKčni shodi in resolucije sprejete na zborovanjih. Te se razlikujejo od prejšnjih predvojnih resolucij učiteljstva. Servilnost in prošnje so bile glavna označba prejšnjih resolucij, zahteve in pretnje so znaki sedanjih. Psihotogija sluge je preša v psihologtijo pobunjenika. — Zgodilo pa se je nekaj, kar je na mah pomirilo pobunjenike. Sprejet ie bil zakon, da so učitelji državni uradriiki, katerih plača doseže 5000 din. letno. Včerajšnji pobunjenik je postal na mah spokornik in prešel očitao na stran naših oblastnfkov. »Narodna Prosvcta«, glasiio Udruženja, piie, da so mešcanske demokratske strartke poklicane. da rešijo ekonomski problem. Po tej izjavi se morajo ogiasiti učiteHi-socijalisti in v literarni borbi energično protestirati, da buržoazija ne more osvoboditi ljudskih mas. ker živi od dobicka, od izkoriščanja. Kapitalizem se ie za časa vojne in po njej navadil na neobičajno velfk dobiček. Sedaj žeM ta dobiček vzdržati na višku in ga še dvigniti koltkor mogoče. V to svrho so mu dobra vsa sredstva. Ljudskc feobrazbo trpi le v toliko. y koiikoT služi njegovemu dobičku. Noče imeti vsestransko in dobro Izobraženega naroda. ker bi mu potem ne hotel več biti objekt izkoriščanja. ,,Narodna Prosveta" noče kritizrrati sedanjih razmer, zato hočejo to storiti učitelji sočijalisti. Posebno pazno čuva buržoazija naraščaj učiteljišč. boječ se, da se ne pokvari in .ne pridobi za socijalizem. Vzgaja |ih po stari šabloni, da postanejo učfitedjimehantki. a ne učitelji-umetniki, mislec.. Naloga učiteljev socrjalistov je. da stapijo v intelektualni boj in si pridobe privržencev, zato ie literarna borba potrebna. Posebno pa se jim zdi vredno iti v boj za šolsko reformo. Tej reformi posvečajo učitelji socijalisti največjo pažnjo._Pravijo pa, da tudi sic<Jr buržoazija namerava uvesti šolsko reformo. ki pa bo le plitvo oranje, nasproti zahtevam soclialistov. Ako pregledamo njih zahteve. se nam zde nekatere popolnoma nepotrebne. ker so Pri nas že rtak deli časa uvedene; ipa tam morajo biti najbrže potrebne. — Socijalistom ni prav, da tudi po novi reformi ostane veTona^c v Soli: deca bode t.wli po reformi hodila bedna in pladna v šolo. slabo bo opravijena ra slabo oskrbl].na; učiteli ostane še nadalje duševni proletarec z okrnjeno meščansko pravico. Zato zahtevajo: 1. Narod ie vsled vofne ubožal; država naj ustanavlja šole, ]ih opremi ln skrbi za učila; narod oz. občine tega ne zmoreio. Povečanje Izdatkov za narodno prosveto poveča narodno bogastvo. — 2. 41etna šolska doba ne zadošča, naj se podaljša In uvedelo naj se ponavljalne šole. 3. Upelje}o naj se strokovne, obrtne ta trgovske š(He. 4. Ustanavliaio nai se dijaške in mnocoštevilne ljudske knjižnice potom države. . Marsikaj se nam zdi staro za nas, ! a ie novo za nje. Olede notranjega ustro- ; j? šole in pouka jim ne prija pouk o ver- j skih vprašanjih, ampak zahtevaio po fran- j coskem vzgledu pouk o morali in etiki. J Pravijo: ,,Vera ie razmerje človeka proti . Bogu, morala razmerje človeka proti človeku." Vera je sredstvo, pravijo da se drže ljudske mase v pokornosti. Šola ima nalog vstvariti pokome delavce in lojalne državljane, za to nalogo ie prtkrojen ves jezikovni in zgodovinski pouk. Prirodoslovni nauki sc podavajo w stari metodi. Zato zahtevajo: 1. NaJ se ne poiaga plavna naloga pozornosti učeiilu na p.tnet, arapak bistrenje duha. 2. Refor mo jezikovnega in realnega pouka. 3. lWedbo rokotvornega pouka. 4. Enakost obeh sp.alov glede poučevanja, kakor tudl zahtevajo enakopravnost žensk, poHtično In družabno. Olede sredstev v podpiranje pouka hočejo imeti: l.Vse šotonje naj bo brezplačno. 2. Vsa učila naj dobi deca zastonj. 3. Šoloobvezni otroci se morajo čuvatl in ne smejo delatl v tovarnah. 4. Dljakl bl morali dobivati brezplačno hrano in obleko. Pospešuje nai so šolanje nadarienih revnih otrok. S. Ustanove naj se državnl sanatoriji za bolno deco. 6. Nastavijo nal se šolski zdravnlki. Tud_ te zahteve niso za nas t>ovsem nove! Olede učdteljev zahtevajo komunisti sledeče: 1. BoIJšo učltelisko izobrazbo. 2. TrdHo, da hočeio vladajjoče stranke. naj bo učitelj pokorni slu^a kapitalistov zato so mu vzeli državljanske pravlce. 3. Boljšo plačo. Vladajoče stranke hočeV) naj ima učitel) slabo materijekio stališče, da ie bolj ponižen. (—No. morda so iz tega vzroka slabeje plačani zakonski pari, da se jitn ne bi preveč dobro godilo in bi se ne prevzeli. Zato je uveden zdaj unikum, da Je oseba, ki službuje skoraj 25 let, slabeje plačana, kot začetnik. (Op. pis.) — 4. Socijlalisti zahtev^ -t>j>olno fzednačenje učiteljic z učitettu1) V tem smislu delujejo za bodočo šolsko reformo, za katero se je ?e porabilo mnogo črnila in se ga še bo, predno jo dobimo. ... Zelo zanimivo ie. kako vabijo itčitelji socijalisti nove privržence v svoje vrste. V vznesenih besedah jim rišeio stališče tičitelja v novem socijalističnem družabnem redu. Socijalističen družabni red bo cenil vsako potrebno delo, če je tudi najbolj neznatno in neprijetno. Cenil pa bode posebno učitelj9ki stan, kot važen in potreben, posebno. ker ]e učrtelju ' pm>u_;čena vzgoja uma in srca ljudskega naraščaja. Takrat se bodo za učiteljski stan odbtrale same najbotjše osebnosti in družba socijalistov jih bode mnogo bol} ! čislala kot kdaj poprej v zgodovini. \ Posebno vzneseno pa bodriio učiteltf" socijalisti svoje že pridobljene tovarlše, da naj vztrajajo v njihovih vrstah, da ne \ omagaK) v boju in se ne vstrašijo zasledovanj in preganjanj. Poslušajte njih lastne besede: ..Krvoželjni vo}ni bog je ustavil svoj pohod l pred ogromno gomMo mrtvaških glav. ! Končana je vojna. A zda]? Milijoni gro- i bov. milijoni strtih nad, milijoni porušenih ' idealov. milijon uničenih vrednosti! Pfjanost krvi ie omračila zavest človeka, a M Prosvetni program ta stanovski program : učlteljev socijalistov Srbije se krije z našim ; programom, ker dragačen bitl ne more. Razli- kujeio nas le nazori o obliki organizaclje in tak- tiki. Ured. voini mdianizeni je ruSU čtoveško civilizacijo. Zamoril vso blagotvorno silo včloveku. A ene sile ni zamoril. To ]e silakleje razvitka. Ta sila je danes močnejšakot prej; ona ie stalna v pohodu napre}in kvišku. Na tej njeni poti so na eni stra-ni privilig_rani. na drugi strani brezipravninarod. Prvi imajo na svoji strani silo, a drugi pravico. Ideja razviitka te na strani pravice in vodi duhove po novih principih človeške pravice v delavske organi-zacije, v edini hram delavskega sindi-kata, jlth uči edino molitev — borbo. Uči-telji socijalisti so se priklop"jli tem borcem za pravico. za napredek ptojS na-zadujaštvu, za svetlost proti tenii. Kjei'mi ie iskati moči za to borbo? V svojem ponosu! Ideja razvitka Je prodrla v njih vrste! Ne strašijo se nikogar. Nismo se bali smrti, iskajoč svobodo, ne boMmo se }e, ko zahtevamo socijalne pravice! Vtej dobi prezirajmo vse, kar ie kratko-dobno, zemeljsko, ničevo!" Gotovo trpe uCitelji-kamunisti napreganjanju. saj so klicali na kongresu:,,Nas prestavljajo iz mesta v gore. v sa-moto, v prognanstvo!" Zato pa tudi pišejo: ,,Kaj nas brtganaše siromaštvo? Naša raztrgana oble-ka? Naši razhojeni čevlji? Naše nlebej-stvo? Ponosni bodlmo, nepristopni; sajhnamo pravico za to, ker smo ljudie, kidelujejo za povzdigo ljudstva! Naše mu-ke bodo poplačane. Stopamo iz carstvauboštva v carstvo svobode! Marks nampravi: ,,Trpljen}e se mora zlomiti v mo-jem ponosu!" Zdaj šele razumevam pojave na u<M-teljskem kongresu v Beogradu, razumevam fanatičen nastop uSiteljev-socijali-stov, ko sem čitala njihove fanatično-navdušene članke.