R elief des Gebirges Baljanica (Jugoslawien)«. Tarn je ugotovil precejšnje šte­ vilo stožčastih vzpetin, ki so mu po raznih znakih zdijo ostanki terciarnega tropskega krasa iz spodnjega miocena. Velik vpliv na razdelitev stožcev in vmesnih suhih podolij ima parketna tektonska razpokanost. Koncem helveta je bilo 'površje s tropskim krasom zalito in zasuto s sedimenti, izpod katerih je ponovno pogledalo v zgornjem miocenu. Neposreden dokaz za fosilne kraške oblike so globoke vrtačaste depresije v apnencu, ki vsebujejo miocenske sedi­ mente, med njimi celo tenke plasti premoga. Gavrilovič meni. da je mogoče celo določiti tip tropskega krasa, ki je nastal v tem področju. To bi bil lahko tip kopastega krasa (Halbkugelkarst), ki je zgodnja genetska oblika. Ker so stožci navezani na prostrani erozijski nivo, ki se vleče vzdolž vsega zahodnega kar- patsko-balkanskega roba, je mogoče, da je bil take vrste relief še bolj razširjen. Jurij Kunaver K r a j š a p o r o č i l a S. Božičevič, Pečine, jam e i ponori s vodom u području Dinarskog krša. Krš Jugoslavije, knj. 6 , Zagreb, 1969, str. 137-156. V p r ič u jo č i r a z p r a v i p o d a ja a v to r r e z u l ta te s is te m a tič n e o b d e la v e d o k u m e n ta c i je za o k o li 4550 k r a š k ih o b je k to v , k i j i h je d e lo m a p re isk a l tu d i s am . Iz lo č il j e o b je k te , v k a te r ih se p o ja v ­ l j a v o d a b o d is i k o t p o d z e m e ljsk i v o d o to k , iz n jih iz v ira a l i v n jih p o n ik u je . Iz lo čen e o b je k te je n a o b m o č ju SR H rv a ts k e ra z d e lil v : s ta ln o a li o b č a sn o d e lu jo č e p o ž i r a l­ n ik e , ja m e s s ta ln im v o d n im to k o m , ja m s k e iz v ire in b r u h a ln ik e in e s ta v e le , k o t p o seb n o o b lik o n a d in a rsk e m k ra s u . P o d ro b n o je p ro u č i l pom en o m e n je n ih o b je k to v za g o sp o d a rs tv o na k ra s u . M ed n jim i se m u z d e ja m s k i iz v ir i in tu d i b r u h a ln ik i n a jp o m e m b n e jš i, č e p ra v p o m e n a p o ž ira ln ik o v a l i jam z vo d o n e g re z a n e m a r ja t i . P o ž ira ln ik i so poseb en p ro b le m p r i re š e v a n ju p o p la v n a k ra š k ih p o lj ih . P o d a l je p r im e re z v rs to o b je k to v , k i j ih s re č u je m o v sa k o d n e v n o b o d is i n a te re n u b o d is i v r a z l ič n ih p o ro č i lih . V z a k lju č k ih a v to r o m e n ja .» d a s is tem s a m o u p ra v lja n ja ne o m ogoča p o d ro b n e g a in te m e ­ ljn e g a ra z is k o v a n ja p o ja v o v na k r a s u . P e r s p e k tiv a n a d a l jn e g a r a z is k o v a n ja k r a s a bo še v ed n o u te s n je n a v o k v ir m a n jš ih u s ta n o v in b re z s is te m a tič n e g a o b d e lo v a n ja p o d a tk o v . . . P ro b le m a tik a k r a s a p a n i le s tv a r ene od o b č in a m p a k c e lo tn e d ru ž b e . P ro b le m a tik a p re s k rb e z vod o a li ra z v o ja g o s p o d a rs tv a n a k ra s u se ne re š u je le z a ra d i re š e v a n ja , a m p a k z a ra d i č lo v ek a — p r e b iv a lc a te g a o b m o č ja , k i p r a v ta k o kot d ru g i d r ž a v l ja n i z a s lu ž i v s a j to , d a m u d ru ž b a om ogoč i p itn o vodo in p e r s p e k t iv n e ž iv lje n js k e p o g o je . . .< S. Božičevič, Problematika izrade speleološkog katastra SR Hrvatske. Geol. vjesnik , sv. 2 2 (1968), Zagreb, str. 543-547. V r a z p ra v i a v to r o p o z a r ja , d a se j e p r i in ž e n irs k o -g e o lo š k ih in h id ro g e o lo šk ih ra z is k o v a n jih n a k ra s u p o g o s to k ra t p o ja v ila p o tre b a po p o d a tk ih o š te v ilu in v e lik o s ti k r a š k ih o b je k to v n a d o lo ­ če n em o b m o č ju te r o n jih o v em v p liv u n a in ž e n irs k o -g e o 'o šk e in h id ^ o g eo lo šk e ra z m e re . P r i tem so se p o k a z a le d o lo č en e p o m a n jk lj iv o s ti v k a t a s t r u k ra š k ih o b je k to v . Za n e k a te r a o b m o č ja je n a j t i n e k a j p o d a tk o v v l i t e r a tu r i a li v a rh iv ih , za več in o k r a s a p a ni z b ra n ih n o b en ih p o d a tk o v . Z a o b m o č je SR H rv a ts k e je z b i ra l o m e n jen e p o d a tk e In s t i tu t za r a z is k o v a n je k r a s a n a p o d ­ la g i l i t e r a tu r e in p o d a tk o v , k i so j ih z b i ra le m a n jš e a m a te r s k e ja m a r s k e sk u p in e . V č la n k u je p o d a n p re d lo g za n a d a l je v a n je iz d e la v e k a ta s tro v , k i p a z a h te v a n e k a j f in a n č n ih s re d s te v in d o lg o ­ t r a jn o d e lo , p o seb e j p r i r e š e v a n ju te rm in o lo šk ih in b ib l io g ra f s k ih te r d ru g ih p ro b le m o v . O b tem se sp o m n im o tu d i n a p ro b le m a tik o iz d e la v e in o rg a n iz a c i je k a t a s t r a k r a š k ih o b je k to v v s lo v en sk em m e r ilu . S tem se p e č a jo n a In s t i tu tu z a r a z is k o v a n je k r a s a v P o s to jn i p o sv o jih n a č e lih , n ik a k o r p a n e b i š lo z a n e m a r ja t i tu d i p re d lo g o v , k i j ih o m e n ja p r ič u jo č a k r a t k a r a z ­ p r a v ic a . D . N. Iz ostale tuje geografske književnosti O c e n e Jean Pouquet, Initiation geopedologique. les sols et la geograpliie. Societe d’Ediition d'Enseignement Superieur, Paris 1966. 267 strani. Profesor fizične geografije na univerzi v A ix en Provence Jean Pouquet je s pričaiočo knjigo dal pomemben prispevek k proučevanju prsti z geograf­ skega vidika. V tem delu. ki ie eno redkih s tako vsebino, hoče avtor pokazati, kako naj bi geograf s pomočjo pedološke tehnike dosegel svoje cilje, saj mora vsako resno delo iz agrarne, gospodarske in fizične geografije upoštevati tudi svojstva prsti. Zato je uporabil, kot je sam zapisal v predgovoru, v naslovu in v vsebini te knjige naziv geopedologija. Po mnenju avtorja geopedologija, ki ni nova veda (le ime je novo), nima namena nadomestiti pedologije, temveč jo dopolniti s tem, da proučuje pojave prsti v luči geografskih spoznanj. Eden od ključnih problemov, kateremu se mora posvetiti geopedologija, je erozija prsti. Pisec že v predgovoru poudari, kako je v sedanjosti treba paziti in skrbeti za neprecenljivi kapital, to je za prst, ki je v mnogih predelih sveta uničena ali pa močno osiromašena. Prav geopedološka proučevanja pa naj bi bila poleg drugega usmerjena tudi v reševanje tega problema. V uvodu se avtor povrne na erozijo prsti in s primeri iz različnih delov sveta (dolina Tennessee, Gvineja, Oklahoma, Bližnji vzhod, Kalifornija, severna Afrika itd.) pokaže, da se je erozija toliko razširila, da je že težko napraviti pregled škode, ki jo povzroči. Da bi bili pri reševanju tega problema čim bolj uspešni, je treba opustiti empirične metode iz preteklosti in preiti na natančna opazovanja in znanstvene analize. Ta prehod pa je po mnenju avtorja ogrožen s tem, da se daje prednost aplikativnim študijam, zlasti v pedologiji, s čimer se dokaj suši znanstveno raziskovanje. Avtor pa upa, da se bo nova generacija geografov posvetila nepristranskemu znanstvenemu raziskovanju in prepustila drugim skrb, da uporabijo rezultate njenega dela v morebitni aplikaciji. S tem bi bil dan znanstveni okvir geopedologiji, ki bi bila brez agronomskih in pedo­ loških skrbi skoraj izključno v službi geografije. V posebnem poglavju uvoda morda poudari avtor še pripadnost pedologije (z njenimi različnimi vidiki) številnim znanstvenim disciplinam (geografiji, agronomiji, geologiji, paleogeografiji itd.). .. . . Po tem obširnejšem uvodu preide avtor k posameznim delom knjige, ki naj bi povezani v celoti predstavljali »uvajanje v geopedologijo«, kakor to označuje naslov dela. Prvi del knjige je posvečen fiziognomiji prsti in ima več poglavij. V prvem so prikazane različne definicije prstiv nato sestav prsti, tipi humusa in žjvi svet prsti. Poglavje zaključuje opis pedološkega profila. Z analizami prsti nas seznani drugo poglavje. Tu je najprej kratek prikaz dela na terenu in nato slede kemične in fizikalne analize prsti v laboratoriju. Med kemičnimi analizami so zajete, poleg meritev reakcije prsti, določitve količine humusa, kalcijevega karbonata in drugih elementov, tudi določitve zamenjalnih baz. To zadnjo analizo opravimo tedaj, če nas v okviru agrarne geografije zanima rodovitnost prsti. Med fizikalnim i analizami pa je posvečena pozornost meha­ nični analizi in določitvi deleža vode v prsti. Na koncu poglavja je še prikaz različnih koeficientov, ki so pomembni tudi v geopedologiji. Tretje poglavje prvega dela knjige nam nazorno predstavi migracije v prsti. Najprej je pri­ kazano gibanje koloidnih delcev, nato absorbcijski kompleks in na koncu migracije v celotnem profilu prsti, ki so povezane z gibanjem vode v njem. V drugem delu knjige obravnava avtor glavne pedogenetske faktorje. Na prvo mesto postavi biotske faktorje, kjer pokaže vpliv vegetacije na pedogenezo in pa vpliv umetnega rastja, torej tistega, ki se je razrastlo potem, ko je človek spremenil naravno vegetacijo. Vpliv klimatskih faktorjev na razvoj prsti je obravnavan v drugem poglavju tega dela. Zelo pomembna klimatska elementa v tem procesu sta temperatura in padavine. Na pedogenezo vpliva tudi relief, zlasti z nagnjenostjo, saj na različno nagnjenem površju voda deluje različno. V poglavju, ki nam pokaže vpliv matične osnove na pedogenezo, spoznamo kako posamezne skupine kamnin vplivajo na nastanek in razvoj prsti. V tretiem delu knjige obravnava avtor glavne tipe prsti na zemlji. D a bi prišel do klisifikacije prsti z geografskega stališča, predstavi najprej klasifika­ cije. osnovane na mehaničnem sestavu prsti in zonalne klasifikacije. V pod­ poglavju navede nato novejše razporeditve prsti, med njimi bolj podrobno Aubertovo iz leta 1962- Vendar so vse te k lisfikacije za geografe preveč speci­ alne. Zanj je po avtorjevem mnenju zelo pomembno, da loci prsti, kjer prevla­ duje vpliv kalcija, od tistih, pri katerih sta značilna za razvoj železov in alum i­ nijev oksid. Glede na ta kriterij deli vse prsti na tri velike skupine: 1. nerazvite prsti, 2. pedokalne razvite prsti in 3. nepedokalne razvite prsti. Naslednji kriterij za delitev prsti je vpliv okolja (matična kamnina, voda itd.). Podrobno so našteti in obdelani posamezni tipi in podtipi po posebni shemi (po Stephensu). Večina snovi v prvih treh delih knjige je pedološka, vendar je močno poeno­ stavljena in prirejena za potrebe geopedologije. Sam avtor je napisal, da je precej tvegano, ko se spušča na delovno področje, ki ni naše. Zato se povsod izogne strogo pedoloških razglabljanj ih ima stalno pred očmi ves kompleks pojavov v pokrajini. V zadnjem, četrtem delu knjige pa pisec preide k sami geopedologiji. Cilj tega dela je pokazati, kako lahko pedološke metode, oprte na nekatere druge tehnike, ki so dokaj preproste, razširijo geografiji delovno področje. Najprej obravnava avtor oblikovanje pobočij in erozijo ter degradacijo prsti. Nato posveti pozornost analizam v laboratoriju, zlasti analizi peskovne frakcije, saj nam ta analiza da podatke o dinamiki v prsti in s tem o sistemu erozije. Po analizi v laboratoriju sledi še študij frakcije peska po statistični poti. Poglavje se konča s prikazom uporabnosti avionskih posnetkov v geopedologiji Na koncu četrtega dela je v kratkem zaključku nanizanih nekaj konkret­ nih primerov geopedoloških proučitev (iz južne Francije in Kalifornije). V tem zaključku kot tudi v predhodnih poglavjih je tekst ponazorjen s kartami, ta­ belami in diagrami. Literatura in viri, na katere se je opiral avtor so dokaj šte­ vilni in razvrščeni v bibliografijo uvoda ter predgovora in v orientacijsko bi­ bliografijo. ki obsega dvanajst strani. Na koncu vsakega poglavja pa je še dopolnilna literatura. Vsakdo, ki ga zanimajo vprašanja v zvezi s prstjo v pokrajini, bo našel v tej knjigi marsikatero pojasnilo; če pa ga ne bo našel, mu bo pa dala ideje in vzpodbudo za delo in iskanje odgovorov na vprašanja, ki so v zvezi s to problematiko. Franc Lovrenčak Andrzej Marian'skij, Sovreinennye m igracii naselenija. Izd. »Statistika«, Moskva 1969. 224 strani, z 38 tabelami in 33 diagrami in kartogrami. Kljub temu, da prebivalstvene selitve že dlje časa predstavljajo eno izmed pomembnih delovnih območij v družbeni geografiji, pa smo šele s knjigo poljske­ ga geografa Andrzeja Maryanskega dobili zaokrožen vpogled v geografijo se­ litev v zadnjih treh desetletjih. Avtor prikazuje in razčlenjuje tiste selitvene tokove in njih odmevnost v sodobnem gospodarskem razvoju sveta in posa­ meznih dežel, ki so geografsko najznačilnejše za današnji čas. Knjiga, ki je prvič izšla na Poljskem leta 1966, je razdeljena na štiri dele. V uvodnem poglavju razčlenjuje avtor selitve z različnih vidikov: a) po pro­ storski usmerjenosti in razsežnosti v medkontinentalne, meddržavne in v no­ tranje oziroma domače; b) po osnovnih vzrokih v selitve z gospodarskim ali s političnim ozadjem; c) po času trajanja v trajne in začasne oziroma sezonske selitve. Seveda je med temi osnovnimi tipi vse polno prepletanj, k i dajejo posa­ meznemu selitvenemu toku kompleksnejši značaj, kar pride pri konkretnem obravnavanju selitev po področjih še prav lepo in vidno do izraza. Najprej avtor obravnava velike m e d k o n t i n e n t a l n e s e l i t v e (str. 18-80), kjer so prikazane vse glavne države današnje imigracije (ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, države Južne Amerike), kakor tudi države em igra­ cije , ki v glavnem zajem a Evropo (Vel. Britanija, Italija, Španija, ZR Nem čija idr). V knjigi sta še posebej podana dežela Afrike in Azije pri medkontinental- nih selitvah. Čeprav je težišče v prikazu današnjih selitev, pa nas avtor v tem poglavju dokaj dobro seznanja z njihovim zgodovinskim potekom oziroma z njihovim i karakteristikam i, ki nam omogočajo boljšo dojem anje selitvenega procesa. V drugem delu knjige so prikazane tiste m e d d r ž a v n e s e l i t v e , ki jih pogojujejo in sprožijo g o s p o d a r s k i r a z l o g i (str. 81-113). Tu nas avtor v glavnem seznanja s selitvami v zadnjih dveh oziroma treh desetletjih. Te se­ litve s pisano paleto različic so prikazane po celinah, v okviru katerih so ka- rakterizirane posamezne države im igracije ii em igracije. Iz razum ljivih vzro­ kov je avtor v prvem poglavju največ prostora namenil meddržavnim selitvam