3  ((4Č>C



Skerbi za dušo!

Molitvena knjiga

za pobožne Slovence.

Spisal

K. < 5 .,

duhoven goriške nadškofije.

/

fiNU

Z dovoljenjem visokočast. Goriškega Z

škofijstva.  \ 5 *“ /

\

Y LJUBLJANI, 1S90.

Natisnila »Ivatoliška Tiskarna«.
Založil pisatelj.

5<iM

<.l, uf.ito v,”.

„ Skerbi za duso!“

Pomisli o človek, da si na svetu zato,
da bi Bogu služil in svojo dušo zveličal.
Ne žabi, da dušo imaš le eno, če to zve¬
ličaš, bo vse prav, če pa to zgubiš, bo vse
zgubljeno. Miljonov let bo preteklo, ali
duša, enkrat pogubljena , bo vekomaj po¬
gubljena.

Skerbi za njo toraj, dokler imaš čas!!
Zapomni si, kaj pravi večna Pesnica in
tvoj prihodnji sodnik:

„Kaj pomaga človeku, če si ves
svet Tiadobi, dušo svojo pa ftgubi? (i

Slcerb toraj vseh skerbi, naj ti bo
vselej slcerb za dušo!


„Pri vseh svojih delih spo¬
minjaj se svojih poslednjih reči
in vekomaj ne boš grešil . 11

Sir. 7, 40.

54P.sasi.lij4

reljuba kristjanska duša! Sterni
|i|jg| | besedami, glej! opominja nas
JjjppK' sam Bog, imeti vedno v spo¬
čij minu in ne zabiti, da za tem živ-
Ijenjem pride smert, za smertjo
sodba, za sodbo srečna ali nesrečna
večnost. To premišljevanje nas bo greha
varovalo, ter nam dajalo moč, skušnjave
satana in sveta serčno prcmagavati, te¬
žave in zopernosti voljno prenašati in
zvesto Bogu služiti. Brez števila ne-
beščanov je štiri poslednje reči vedno

6

pred očmi imelo, in to dajalo jim je tako
serčnost, da so narstrašnejše martre in
grozovite bolečine z veseljem preterpeli.
Srečno končali so svoje življenje in zdaj
vživajo v nebesih večno veselje. Tudi
mi bomo zglede njih življenja posnemali,
Boga ljubili, sveto živeli in za njimi v
nebesa prišli, če bomo večkrat premišlje¬
vali smert, sodbo, pekel, nebesa.

Zato, ljubakristjanska duša! beri.in
prebiraj rada in večkrat to knjižico in
premišljuj v sercu, kar boš bivda. Vzemi
jo v roke, kaderkoli ti čas dopušča in
gotovo se ne boš kesala. Beri nekoliko
iz nje vsaj vsako nedeljo, zlasti en del
ali drugi dan sv. spovedi. To berilo ti
bo veliko pomagalo, da sc večnega po¬
gubljenja rešiš in nebesa dosežeš. Ne
žabi, da

Kratko je veselje, večno pa terpljenje!

Kratko terpljenje, večno pa veselje!


PERVI DEL.

Smert.

Svoje dni živel je mladeneč, ki ni
hotel sprejeti nobene pokore. Spovednik
ga opominja, svari, prosi, ali vse zastonj.
Tega ne, tega ne, ugovarja mladeneč;
kdo bo to opravljal, ne morem, nečem!
Po dolgem prizadevanju mu reče spo¬
vednik, da naj gre domu, pa da naj se
vležc na posteljo, kakor da bi umeri;
roki naj položi križema čez persi. Nad
glavo, ukaže mu dalje modri spovednik,
postavi naj podobo križanega Jezusa, k
nogam pa dve goreči sveči z blagoslov¬
ljeno vodo. To je mladeneč vendar le
ubogal in storil. Tako ležeč premišljuje
svojo gotovo smert, pa negotovo večnost.

8

— In kaj se zgodi ?! Terdovratno serce
se mu omehča, solze ga oblijejo in tre¬
petati začne na vsem životu. Misel na
smcrt ga je vsega spreobernila.

Ja, je ni resnice tako gotove, pa
tudi tako pripravne človeka pretresti in
mu oči odpreti, kakor ta: »da mora
vse umreti«. »Ljudem je odločeno
enkrat umreti !« Hebr. 9, 27. Za vse
najde se še zdravilo, ali proti smerti ni
ga zdravila. Kakor valovi bistre vode
po gladkem potoku, tako tečejo človeku
leta, dnevi in ure dalje in dalje, in kakor
jeseni list za listom z drevja pada, tako
padamo eden za drugim v černo zemljo
tudi mi. Ce človek sam pri sebi živo
premisli, da smo na svetu le prav malo
časa, da ure našega življenja se bodo
skoraj, skoraj iztekle in da kmalu po-
terka smert tudi na naša vrata, se mu
mora pač studiti vse posvetno veselje
in nikdar, tudi v narveči sreči stanovitno
vesel biti ne more.

Brez števila ljudi je že bilo pred
nami na svetu, imenitnih in siromašnih,
bogatih in revnih, srečnih in nesrečnih,

9

dobrih in hudobnih, in zdaj vseli tistili
ni več nobenega.

Kam so šli? — Umerliso! — Smert,
ki nobenemu ne prizanese, jih je po¬
brala. Ko bi nas, kar nas zdaj živi, kdo
čez 100 let iskal, bi nobenega več, ali
malokterega našel. »Prali si bil in t
prali pojdeš!« Ni ga človeka na svetu,
da bi temu ušel. Vendar le malokdaj in
neradi na smert mislimo, čeravno dobro
vemo, da je gotova, Ce nas na smert
spominja kaka žalostna novica, nagla in
neprevidena smert prijatelja, znanca ali
dobrotnika; če nas na smert spominjajo
zvonovi, ko s tužnim jokom oznanujejo
smert našega soseda ali sovaščana; če
nam Bog vzame starše, brate, sestre ali
otroke, oh tedaj — vsi v žalost vtopljeni,
začnemo premišljevati in pravimo: »O
moj Bog, tako pojdemo enkrat tudi mi!«
»Danes ta, jutre mi!« —- ali—žalostne
take misli kmalu zginejo ter sami si na
vso moč prizadevamo, da bi si jih z glave
spravili prej ko je mogoče. Toda ravno
smert nas uči, kako prazno in nečimerno
je vse posvetno in kako kmalu mine.

10

Vsakemu človeku tedaj je pač treba več¬
krat na smert misliti, ker nobena reč
nitako gotova, kakor smert, in morda,
morda bližej ko mislimo, morda že pred
vratini. Premišljevanje to edino obvaro¬
valo ga bo pred grehom.

Vsak človek želi srečno umreti, ter
dobro ve, če bo srečna zadnja ura, bo
srečna cela večnost, to je, če človek
umerje v milosti božji, bo vekomaj sre¬
čen, če pa umerje v božjem sovraštvu,
bo vekomaj od Boga zaveržen.

Da bi se pa preveč ne bali smertne
ure in se je preveč ne ustrašili, kedar
pride, je treba zdaj v življenju vedno ha
njo misliti in ne zabiti, da leta življenja
kmalu stečejo. Zdaj, zdaj, dokler čas
imamo, moramo skrbeti za božje kra¬
ljestvo. Delati moramo, dokler je dan in
dokler se vidi, ker prišla bo noč, ko de¬
lati več ne bo moč, ker bo tema. Skerbi
za zveličanje ne smemo odkladati za pri¬
hodnji čas, ker ne vemo, če ga včakamo
in ker nobena reč ni tako malo v naši
oblasti, kakor prihodnji čas. Čas. hiti na¬
prej kakor voda in kedar zgine, ga nikdar

11

več nazaj ne bo. Dan mine za dnevom
in če človek nič dobrega ne stori, je
dan zgubljen za vselej. Juterni dan pa
je v božjih rokah.

Kdor najpotrebnišo skerb, skerb za
dušo odklada od časa do časa in le na
starost odlaša, mu bo čas kakor tiea iz
roke ušel, prehitela ga bo smert in ni¬
kdar mu ne bo mogoče popraviti, kar
je zamudil. Dnevi življenja zginejo hitro
in skrito nam je njih število. Kakor tat
skrivajo pride in pokrade, ravno tako
pride smert, kedar si je človek narmanj
zvest in uzame mu življenje. Vsakdanja
skušnja uči, kako nevarno je zanašati
se na prihodnji čas in skerb za zveličanje
odkladati na starost, ker z lastnimi očmi
vidimo, kako malo jih starost včaka. Spisi
iz mertvaških knjig skoz več let kažejo,
da izmed 100 ljudi jih umerje 50 pred
desetim letom. Od desetega do dvajse¬
tega leta jih umerje dvajset, od dvajse¬
tega do tridesetega leda jih umerje deset,
od tridesetega do štiridesetega leta jih
umerje šest itd. Izmed sto jih tedaj čez
šestdeset let le šest preživi.

12

Kdo se zamore tedaj na starost za¬
našati? In tudi 70, 80 ali sto let, če jih
kdo preživi, kaj je to proti večnosti?
Vprašajmo tistih, ki so veliko starost do¬
živeli, kaj se jim zdi, ali so že dolgo
na svetu? In odgovorili nam bodo! »Zdi
se nam, da smo na zemlji le par dni
in sami ne vemo, kdaj so naše leta pre¬
tekle, vse je minulo, kakor da bi se nam
bilo sanjalo.« Ja, celo življenje je kakor
včerajšnji dan. Po vsej pravici imenuje
tedaj sv. pismo naše življenje senco, ki
hitro zgine, rožo, ki danes še lepo cvete,
jutre vsahne, dim, ki se komaj prikaže,
pa že zgine, roso na veji, ktero strese
vsaki veterc. »Človek od žene rojen malo
časa živi in je z mnogimi nadlogami
obdan, beži kakor senca in nikoli stano¬
viten ne ostane.« »Kratki so dnevi člo¬
veka.« Job. 4.

Vsi umerjemo, kedaj ? tega ne ve no¬
beden. »Sin človekov (Jezus Kristus) bo
prišel ob uri, za ktero ne veste.« Mat. 24,
44. Silno potrebno jo tedaj misliti na
smert in sicer vsem ljudem: pravičnim
in hudobnim. Potrebno je to pravičnim,

13

ker to premišljevanje, ta misel dela krist¬
jana v resnici ponižnega, ker opominja
ga vedno na njegovo revščino. »Prali
si bil in v prah se boš spremenil.« Vedno
premišljevanje smerti ohranuje pravič¬
nega v stanovitnosti, v pravičnosti in
svetosti, ga varuje in odganja od greha
ter ga dela močnega v skušnjavah in v
boju s peklenskim duhom in zapeljivim
svetom. Če človek nikoli na smert ne
misli, ko bi še tako pravičen bil, opeša
kmalu njegova svetost in pobožnost, ker
začne serce navezavah na časne reči, ki
ga bodo zapustile in vendar serce po¬
pačile. Svetnike je ravno to močne in
stanovitne delalo, ker so vedno pred
očmi imeli, da vse posvetno je le prazno
in nečimerno, da vse je le od danes do
j utre. Zato so vse zapustili, revščino,
zaničevanje in preganjanje voljno terpeli
ter se smerti nič ne bali.

Premišljevanje smerti je potrebno
drugič grešniku, ker to ga ustraši, gane
in mu pokaže, kako neumen je, da v
pregrešnih, praznih, minljivih rečeh svoje
sreče išče. Ako bi človek imel bogastvo

14

celega sveta, kaj bi mu to pomagalo,
ker v kratkem času ga bo moral za¬
pustiti; če pa svoje duše ni obogatil z
dobrimi delami, bo vekomaj nesrečen.
»Kaj pomaga človeku, ko bi ves svet
pridobil, svojo dušo pa pogubil?« pravi
Jezus. Kako potrebno je smert pred očmi
imeti in za prihodnje življenje skerbeti,
je dobro spoznal pogubljeni bogatin v
peklenskim brezdnu, ki je očeta Abra¬
hama prosil, da bi koga izmed mertvih
na svet poslal opominjat njegove brate,
da bi za prihodnje življenje bolj skerbeli
in ne prišli v take strašne martre. Go¬
tovo je in ostane, da misel na neizpro-
sljivo smert omeči narterdovratnejšega
grešnika, če ima le kako iskro še prave
vere v sebi, ker vidi, da grozovito strašna
nesreča ga čaka, če v smertnih grehih
umerje. Ta misel ga začne skerbeti in
mu odpre oči. — Oh neumen, nespameten
človek, ki tje v en dan živi, norčije
vganja! Revež ne ve kaj dela, ker ne
vidi nevarnosti večnega pogubljenja. Ali
— h pameti mora priti, ko hitro bo začel
resno smert premišljevati.

15

O srečen človek, kise pri vseh svojih
delih in opravilah spominja smerti ter
večkrat premišljuje, kako kmalu pride
tista strašna ura, pred ktero trepeta vsaka
živa stvar. Srečen, presrečen, ki si z
dobrimi deli pripravlja pot na uni svet.
Kaj vzame človek z sabo na uni svet?
Nič; vse ho zapustil, le kar je dobrega
storil, ponese tje. Zato kliče Bog: »Pri
vseh svojih delih spomni se svojih po¬
slednjih reči, in nikdar ne boš grešil.«

Spomni se tedaj kristjan! in pre¬
mišljuj vedno v svojem sercu, da pride
en (lan, Ivi bo zadnji in zate druzega več
ne bo. Spomni se, da pride ena ura, ki
bo zadnja in nobene več ne boš slišal
na svetu. Spomni se, da en dan ti bo
solnce v zadnje prisijalo, tema se ti bo
pred očmi naredila, prišel bo večer tvo¬
jega življenja in podati se boš moral,
hote ali nehote, na neznano pot v več¬
nost. Spomni se večkrat in premišljuj,
kako ti bo takrat pri sercu, kedar te
bo zadnja bolezen na posteljo priklenila
in boš a  idil znamnja, da smert ni več
daleč. — Vidil boš takrat, da tvoji nar-

16

ljubši prijatelji in prijateljice, s kterimi
si v življenji, dokler si srečen in pre¬
možen bil, marsikteri vesel dan preživel,
te bodo zapustili in od tebe bežali, —
ja še bali se te bodo, kedar boš prav
pri koncu. Tisti, ki bodo pa pri tvoji
postelji in smerti ostali, ti tudi nič ne
bodo mogli pomagati: Bogu te bodo pri-
poročavali in zdihavali. O premisli, kako
bo takrat, ko bo konec tvojega življenja
se približal, ko ti bo mertvaški pot stopal
po obrazu, oči perbajale motne, ko ti
bodo vsi udje odpovedali, ko boš komaj
in po redko začel dihati, serce v tebi
treslo in počutki zginili! Od velikih težav
in britkosti, od strahu pred večnostjo
potil boš merzel pot. In tedaj prišla bo
tista zadnja ura, da bo svoje življenje
zastalo in duša se bo ločila od telesa.
— Ko hitro boš sklenil svoje življenje,
vse te bo zapustilo, vse zabilo! »Umeri
je,« porečejo, »ni ga več!« Tužen glas
zvona pove vaščanom, da si šel v več¬
nost! Eden ali drugi potoči morda za
tabo kako solzo, ali — ko hitro boš za¬
kopan, se bo malokdo več na te spomnil.

17

Ta, veš kaj ti rečem, še domači bodo
komaj čakali, da te spravijo iz hiše in
pokopljejo!

Ko je kralj David zadnjo uro člo¬
veka premišljaval, seje ves tresel. »Kedar
»so drugi ljudje spali,« pove sam od
»sebe v 76. psalmu, »sem jaz čuval in
»premišljaval svoja pretečena leta in pri-
»hodnjo večnost. Vidilsem, kako majhne
»so leta človeškega življenja. Ja res,
»naše življenje,« pravi, »je kakor trava,
»ktera raste, zjutrej cvete, zvečer se po-
»kosi, zvene in posuši. Naše življenje
»terpi sedemdeset let in pri najmočnejših
»osemdeset let, kar je več, je britkost
»in bolečina. Nit našega življenja se
»kmalu razterže in odletimo.« — Dragi
kristjan, kristjana ! če se je David, ki
je bil mož po božji volji, toliko smerti
bal in se pred njo tresel, čeravno je bil
resničen spokornik, kteremu je sam Bog
po preroku Natanu naznanil, da somu
grehi odpuščeni, — o kako bi se imeli
bati smerti še le mi, kterim vest toliko
grehov očita, na pokoro pa morda ni¬
koli ne mislimo'?! Ob smertni uri bomo

Skerbi za (laso!

2

18

spregledali in \ idili, kako neumni smo
bili, da smo le posvetno srečo iskali,
večno pa v ncmar pustili. Vse posvetno
1)0  izginilo spred naših oči, kakor zgi¬
nejo sanje, kedar se človek zbudi.

Ko hitro bomo zaperli telesne oči.
odperle se nam bodo dušne, in s temi
bomo a  idili, da na svetu ni druzega,
ko nečimernost, goljufija, žalost in brh¬
kost.

Ker tedaj dobro vemo, da bo smert
tudi nam, morda v kratkem času, na¬
povedana, in da bomo tedaj tudi mi v
večnost poklicani, torej ne odlašajmo
k smerti se pripravljati, da se nam ne
bo godilo kakor unim norim devicam,
ki so prepozno prišle terkat na ženinove
vrata in so zato morale zaslišati žalosten
odgovor: »Yas ne poznam!« Mat. 25.
Pripravljajmo se torej zdaj, dokler imamo
čas, da nas smert ne prehiti in nas ne
verze v večno nesrečo'.

Oj Devica, daj da jasno vidim,

Kako minljive so stvari,

Kako so kratki dnevi moji
In vse, kar svet ima, rodi.

19

Cesarju Karolu Y. služil je svoje
dni služabnik ves čas svojega življenja.
Cez leta in leta napade ga bolezen in
smert poterka mu na vrata. Cesar tedaj
služabnika obišče in ga najde v narveči
nevarnosti, — bil je na zadnjem koncu.
»Povej mi,« nagovori skoraj umirajočega
cesar, »s kom bi ti postregel? — prosi
me, karkoli hočeš in ne boj se, da ti
odrečem.« »Moj gospod in dobrotnik,«
reče na to bolnik, »v tem stanu ne vem,
kaj bi druzega prosil, kakor le eno samo
reč; prosim, podaljšaj mi življenje le
samo za četrt ure!« »Ja, ta reč,« od¬
govori cesar, »je v božjih rokah, prosi
kaj druzega, kar ti lahko dam.« »O
gorje meni, gorje meni,« začne na to
upiti bolnik, »petdeset let sem temu go¬
spodu služil, a zdaj mi življenja še za
četrt ure ne more podaljšati, a ko bi
jaz bil svojemu Bogu tako zvesto služil,
on bi mi ne dal le četrt ure, ampak
celo srečno večnost!«-—To izgovorivši
zdihne svojo dušo . . .

Si slišal, ti nemarnež, ki za dušo nič
ne skerbiš, ki morda 20, 40, 50, 60 in

2 *

20

še več let po zemlji že hodiš pa — sa¬
tanu služiš ?! — Živimo tako, kakor bomo
v smertni uri želeli, da bi brili živeli. Da
se bomo tedaj bolj skerbno k smerti
pripravljali, se bolj zvesto greha varo¬
vali in za zveličanje bolj skerbeli kakor
do zdaj, premišljujmo

I. Kakšna je smert grešnika,

II. Kakšna je smert pravičnega.

-°—

T.

Smert grešnika.

Vsakdo se smerti boji, ker smert je
kazen za greh in kdo pa bi se kaziti
ne bal ? Vendar silno strašna je smert
le hudobnim grešnikom.  — „Smert
grešnikov je sfrašna.“

Ps. 33, 22.

1. Smert grešnika je strašna zato,
ker ga najde večidel nepripravljenega,
kakor je najšel nepripravljenega evan¬
geljski gospodar svojega hlapca. — Bog
ima na svetu z grešnikom poterpljenje,
mu zanaša, ga tudi čaka, ga k sobi

21

kliče in vabi, kakor dobri oče svojega
otroka, ker Bog ne želi smerti grešnika,
ampak da bi se spokoril in zveličal. Ce
pa grešnik vedno hudoben in v pregrehah
terdovraten ostane, bo bitro božja jeza
nad njim prigermela, prišla bo smert,
ktera bo njegovemu življenju naglo konec
storila in grozno strašna bo njegova
zadnja ura. »Tedaj bo naglo prišlo kon¬
čanje čez nje.« (I. T. 5.) Večkrat da Bog
na svetu narhudobnejšemu grešniku bo¬
gastvo, zdravje in ga varje nadlog, da
bi se zdramil, spoznal božje dobrote,
popustil svoje hudobije in se k Bogu
vernik Pa gorje njemu, če je Bogu ne¬
hvaležen, namesto da bi Boga hvalil in
častil, ga z gerdimi hudobijami in ostud¬
nimi pregrehami žali in draži, ker usmi¬
ljenje božje ima svoje meje, se bo utru¬
dilo in Bog ga bo z naglo smertjo po¬
končal. »Ne reci: grešil sem, saj se mi
ni nič žalega zgodilo, saj sem še tukaj,
ker Narviši je poterpežljiv.« Toda —
Bog poterpi, čaka le en čas. Le bodi
neumen, le spakuj se grešnik, le nori
grešnica, le letaj po veselicah, le po-

motaj brijarje, le nori cele večere in
noči z fantami, le nori in cukaj se z
drugim spolom, le bodi terdovraten,
terdovratna, le šali se, ali, pride dan in
Bog zapovedal bo svojemu hlapcu, to
je smerti, da naj tako nerodovitno drevo
poseče, nespokornega grešnika na uni
svet pošlje. Takrat boš zvedel in zvedla,
kako strašna je ločitev hudobne in ne¬
marne duše iz tega sveta. Grozovita,
strašna je smert človeka, ki celi čas
svojega življenja za božje vabilo ni maral,
božje dobrote zaničaval, vse dobre opo-
minovanja zavračal, za nauke sv. kato¬
liške cerkve nič porajtal ni, ki se je
dalje božjim žuganjem in duhovnikom
posmehaval in rugal. Strašan konec bo
imelo njegovo življenje, in začelo bo
njegovo večno, pa neskončno nesrečno
življenje. Ko bo narmanj mislil, ga bo
smert prehitela in mu odperla vrata v
pekel, v večno pogubljenje. Brez vse
priprave bo moral storiti tisto strašno
stopinjo iz tega sveta v večnost, ktcra,
če je nesrečna, se nikdar več popraviti
ne da. O kako grozno se tedaj ustraši

23

grešnik, ko ga Bog, Gospod nebes in
zemlje, iz tega sveta pokliče, ker spozna,
da ne more upati usmiljenja, kterega
je zaničaval v življenji in mu ga je Bog
tolikokrat in tolikokrat ponujal. Klical
bo tedaj : hitro po duhovnika! hitro!
prosil bo usmiljenja, pa težko ga bo več
dosegel in Bog se bo njegovemu po¬
gubljenju smejal. Strašno je v tem ob¬
ziru žuganje samega večnega Boga:
»Klical sem vas, pa vi ste se mi ustav-
»Ijali, svojo roko sem stegoval proti vam,
»pa še ozerli se na njo niste. Vse moje
»svete ste zavergli in moje svarjenje v
»nemar pustili, zato se bom vašemu po-
»gubljenju smejal in vas osramotil, kcdar
»vas bo nadloga na naglo obšla in bo
»pogubljenje kakor vihar priderlo. Ko
»bodo te britkosti in težave vas zadek',
»bote v me klicali, pa vas ne bom uslišal.«
Prip. 1 . »Strašne so sodbe božje!

Bog je vsakemu človeku odločil, ko¬
liko časa bo živel na svetu. Sešteti so
pred Bogom dnevi našega življenja, in
vendar hudoben človek si sam sebi živ¬
ljenje prikrajša in smert pred časom po-

24

kliče, ker kmalu spolni število svojih
hudobij. Zato pravi sv. pismo: »Hudobnež
bo umeri preden se bodo njegovi dnevi
spolnili.« Job. 25. »Kcrviželjni in goljlivi
ljudje ne bodo doživeli polovico svoje
starosti.« Psalm. 54, 24. »Hudobni bodo
prešli kakor nagla ploha.« Prip. 10. »Ne
bodi a'  hudobijah terdovraten in ne bodi
neumen, da ne umerješ pred svojim
časom!« Prida - . 7, 18. Vse to govori
sam Bog! Ali slišiš, ti ponočni zijalec,
ti prevzetnež, ti pijanec, ti gerdi zape¬
ljivec, ti nevkrotljivi plesalec?! Ali slišiš,
neumno dekle?

Vse to nam potrduje tudi vsakdanja
skušnja, ker vidimo, da veliko ljudi je,
ki si sami sebi s svojimi nerodnostmi
prezgodno smert nakopavajo, ko bi lahko
še dolgo dolgo časa živeli. Ti pa, ki ne¬
rodno živijo, večinoma in navadno ne¬
srečno umerjejo. »Kakoršno življenje,
taka smert.« In — ali si zamoremo straš-
nejše in žalostnejše smerti misliti kakor
je ta, če mora človek v sredi svojih
hudobij, a'  gerdih pregrehah vtopljen,
naglo sA et zapustiti in iti v večnost, brez

25

da bi na pokoro ali poboljšanje le misliti
čas imel?!

2. Strašna je smert grešnika dalje
zato, ker mu ne da časa popraviti svojih
krivic.—Hudoben človek dobro ve, da
bo moral umreti, vendar se k smerti
noče pripravljati in noče si prizadevati,
da bi svoje krivice pred smertjo po-
pravil, ker vedno misli in si v glavo
zabiva, da saj bo že še čas imel misliti
na smert in sc tedaj pripraviti. Marsi¬
kdo pravi: »Koliko je drugih, ki so ve¬
liko hudobnejši ko jaz, pa se jim nič
hudega ne zgodi, Bog jih vendar pusti
dolgo časa na svetu živeti in vse jim
gre po sreči. Ivedar bom star in slab,,
kedar že ne bom za nič, tedaj bom začel
že kaj na smert misliti, si bom prizadel
poravnati svoje pregrehe in pokoro de¬
lati za storjene hudobije.« O kristjan!
o kristjana! ki odlašaš to preimenitno
opravilo, opravilo vseh opravil, na stare
dni, varuj se, varuj se, da ti kdo drugi
rajtenge ne prečerta! Močno, hudo st;
goljfaš, ker narpotrebniši opravilo na
starost odrivaš, pa še jutcrnega dneva

26

ne veš če včakaš. Ali ne veš, da nocoj
se morda boš v posteljo vlegel zdrav
in vesel, pa nikoli več ne ustal ? Ali ne
pomisliš, da morda še nocoj bo Bog
tvojo dušo od tebe tirjal ?!

Ce I log tega ali unega v resnici hu¬
dobnega, nespokornega grešnika pusti
v sreči tega sveta dolgo časa živeti in
dočakati veliko starost, kar se vendar
le redko godi, to dela Bog po svojem
usmiljenji iz posebnih uzrokov, pa vsled
tega se zamoreš zanašati, da bi Bog tudi
s tabo toliko poterpljenje imel, ker za¬
ničuješ božje usmiljenje in terdovratno
dalje v grehih živiš?!

Ko je šel Jezus iz Betanije zopet v
Jeruzalem, vidi pri poti figovo drevo.
Memo grede stopi k njemu in ga ogleda,
če ima kaj sadu, pa Jezus na njem dru-
zega ne najde, kakor perje. Na to se
dobri Jezus razserdi in prekolne drevo,
da se je pri tej priči posušilo. Kaj nas
uči s tem ljubi Jezus? »Jezus je hotel,«
pravi sv. Avguštin, »s tem nerodovitnim
drevesom, kterega je preklel, dati vsem
grešnikom strašim nauk, kako se bo on

nad njimi razserdil in jih preklel, če ne
bo najšel pri njih sadu resnične pokore.
Kdor svoje poboljšanje in pokoro od
dne do dne, od mesca do mesca, od
leta do leta odklada in vedno misli, da
ni še tisti čas prišel, da bi bilo treba
pokoro delati in na smert misliti, on je
nerodovitno drevo. Bog se bo nad njim
razserdil, ne bo porajtal kaki čas je,
jesen ali spomlad, poletje ali zima, am¬
pak brez usmiljenja ga bo preklel in
pahnil v peklenski ogenj. Grešnik ne¬
umni ni hotel skerbeti za zveličanje, do¬
kler je čas imel, ni hotel donašati sadu
vredne pokore, dokler ga je Bog čakal
in mu lepe priložnosti dajal, Bog se
tedaj nad njim razserdi in mu ne do¬
voli več časa, kterega želi, ampak smert
ga pobere ob času, ko še ni mislil. Pač
žalostna in strašna je taka smert, ker
grešnik bo moral slišati ravno take be¬
sede, kakoršne je Jezus nerodovitnemu
figovemu drevesu rekel: »Naj se nikdar
iz tebe sad ne rodi na vekomaj!« Mat. 21 .
19. Konec je vsega in za vselej. Več ne
boš imel časa donašati sadu resnične

28

pokore ne dobrih del, ker zate je čas
milosti iztekel. Posekan boš kakor ne¬
rodovitno drevo in veržen v večen ogenj.
Ker v življenji nisi hotel nikoli na smert
misliti in se za večnost pripravljati, boš
moral okusiti grozovito smertno brh¬
kost, ki ti ho oznanila začetek večnih
brhkosti. O neumna moja pamet! O ne¬
umna glava, porečeš, pa — prepozno.
O uboga duša, zakaj nisi bila ti pre-
skerbljena z dobrimi deli! Prazna si na
svet prišla, prazna greš v večnost'?! Kaj
pokažeš večnemu sodniku? -Ja, takrat
na zadnjo uro, grešnik, boš spregledal
in živo občutil ter neizrečeno se ustrašil,
ko boš spoznal, da si med tistimi, od
kterih pravi sv. pismo: »da še znamnja
kacega dobrega dela niso mogli poka¬
zati«. Pa — poglejmo dalje.

V tistem grozepolnem trenutku vidi
grešnik, da ni nikoli nič dobrega storil
za nebesa, slabega pa brez števila in
čez mero. Z nezapopadljivo žalostjo spre¬
gledal bo na enkrat leta svojega živ¬
ljenja, videl bo, da so minule kakor ena
ura, brez da bi bil kaj dobrega storil

29

in—časa za to ni več nič, še pol ure
ne. Živo stopile mu bodo pred oči leta
njegove mladosti, ktere je preživel v
praznih, neumnih norčijah; na Boga, na
večnost, na dušo nikoli še mislil ni.
Pred oči mu bodo stopile možke leta,
ravno tako za vekomaj zgubljene, ker
skerbel je le samo za časno premoženje,
ki mu v smerti nič ne pomaga. Iskal
je le posvetne sreče, minljivega dobička,
zgubil pa je s tem večno srečo. Pred
oči mu bodo stopile? tudi stare leta, ktere
so ga vedno h pokori opominjale, pa
jih je v lenobi in zanikernosti zapravil,
brez da hi se bil kaj preskerbel z do¬
brimi deli vsaj ta zadnji čas, enajsto
uro življenja. Vsmertni uri vidi grešnik,
koliko lepih priložnosti je zamudil, ker
se je sv. zakramentov ogibal, božjo be¬
sedo zamotaval in je poslušati ni hotel.
Vidi, da so vse molitve, kolikor jih je
opravil, prazne, brez vsega zasluženja,
ker niso bile prav opravljene. On spozna
zdaj, da ga je Bog velikokrat in veliko¬
krat k sebi vabil in klical: zdaj s kako
nesrečo, zdaj z boleznijo, zdaj po eni

30

poti, zdaj po drugi, pa vse to ni nič po¬
magalo. Zato zdihuje v smertnih težavah
ter ječi in vpije: »O jaz nesrečen člo-
»vek! O kolikokrat me je Bog k sebi
»vabil in kako dolgo, nič manj ko 50 let,
»pa jaz sem njegovo dobrotljivo vabljenje
»le zaničaval. Bog mi je usmiljenje po-
»nujal, jaz pa sem se le od njega obra-
»čal. Bog me je tako rekoč silil k njemu
»se oberniti, ker me je obiskaval s te-
»žavami in nadlogami, jaz pa za vse to
»nisem se zmenil. Kedar se mi je hudo
»godilo in slabo zadelo, sem sicer po-
»boljšanje obljubil, pa, komaj je nadloga
»minila, že sem na vse pozabil in sem
»ravno tak bil, kakor poprej. In zdaj,
»oh zdaj moram umreti, — iti iz tega
»sveta za vselej, nikdar več me ne bo
»nazaj. — Iti moram v večnost, kjer
»nikdar več ne bo mogoče popraviti,
»kar sem pregrešil.« »Kamor drevo
»pade, tam obleži.« —■ »O kaj bo z mano!
»Zdaj. zdaj bom moral stopiti pred pra-
»vičnega sodnika Jezusa Kristusa in kaj
»bo z mano?! Kako obstanem? O jaz
»ubogi, revni človek, kam se hočem po-

31

»dati, kam oberniti, kam djati, kje po-
»moči iskati! ?« — Ali slišiš, kaj te čaka,
ti neumno dekle, ki si morda že z 16.,
17. letom vso sramožljivost zgubilo in
devištvo po plesiščah na prodaj nosiš!?

3. Strašna je smert grešnika tretjič
zavoljo velicega števila pregreli in hu¬
dobij. — Kedar grešnik svoje hudobno
življenje sklene in v velikih grehih
umerje, spregleda in spozna svoj grešni
stan ravno tako, kakor bo spoznan pred
Bogom. On je bil v življenji radovoljno
slej) in gluh, in ni hotel viditi svojih
hudobij, kako velike da so, ni hotel spo¬
znati, kam hudobije človeka pripeljejo,
če se jim uda, zato bo v smertni uri
prisiljen viditi in slišati, pa bo prepozno.
Vidil bo v groznem strahu in trepetu
veliko število hudobij, ktere je v življenji
le za majhne prestopke, za človeške sla¬
bosti imel in štel. Slišal bo pa v ne-
zapopadljivo britkost, da zdaj se bo za¬
čela njegova večna nesreča. Vse mu
zdaj vest pove, kaj je delal in kaj je
storil. Zdaj spozna, kaj se pravi, ne po¬
slušati vesti, ko ga je svarila in opo-

32

minjala. Zastonj jo zdaj so zgovarjati,
ker vse je jasno, vse odkrito. Vse mu
je zdaj pred očmi, karkoli je storil sla¬
bega ves čas svojega življenja, v mislih,
besedah in v djanji. Tudi dobre dela,
ki jih je le na videz, zavoljo ljudi ali z
hinavskim namenom storil, prikažejo se
mu v vsej svoji gerdobi. »Takrat se
skaže, da vse pretečeno ni nič bilo.«
Ps. 8, 11.

Hudo, hudo se zato grešnik začudi,
in grozno se zavzame, ker v smertni
uri, kamorkoli pogleda okoli in okoli
sebe, ne vidi druzega, kakor gerde pre¬
grehe in nagnusne hudobije, ktere ga
kakor vojska sovražnika obležejo, tako
da je prisiljen zdihavati: »Nadloge brez
števila so me obdale, moje pregrehe so
me vjele in jih ne morem pregledati.
Več jih je ko las na moji glavi, in serce
mi je vpadlo.« Ps. 39, 13.

Kolikokrat seje pregrešil z mislimi!
Dolgo, dolgo je nespodobne, nesramne
misli v svojem sercu gojil in redil, pa
se jih ni nikoli spovedaval, nikoli ob-
žalaval. Mislil je, da še greha v djanji

33

ne stori, da same misli niso tako zelo
pregrešne. Kolikokrat se je pregrešil s
svojim hudobnim jezikom! Bližnjega jo
opravljal, ga raznašal, mu poštenje in
dobro ime odvzel, s pobujšljivim govor¬
jenjem zapeljal, ga pohujšal in v greh
pripravil. Kolikokrat je na svojega bliž¬
njega jezo in sovraštvo v sercu deržal
in iskal priložnosti, se nad njim mašče¬
vati. Pa vse to, mislil je, tako pregrešno
ni, morda nič, da mu le v djanji ni nič
hudega storil itd. Vse take in enake
pregrehe, kterih v življenji ni porajtal,
se jih nikoli spovedaval, nikoli spokoril,
mu bo vest v smertni uri tako odkrila,
da bo vsako misel, vsako besedo, vsaki
pogled in vsako stopinjo natanjko vidil
in spoznal, kako zelo se je pregrešil in
kako močno je svojo dušo ranil. Kakor
se ob času povodnji bistre vode in ve¬
liki potoki vkup stečejo in po zemlji
razlijejo s tako močjo, da vse poderejo
in vse pokončajo, kamor zadenejo ter
celo deželo s strahom napolnijo, tako
se bodo tudi vse pregrehe, kar jih je
grešnik vos čas svojega življenja storil.

3

Skerbi za dušo !

34

v njegovi smertni uri vkup stekle in ga
napolnile z groznim strahom.

O kristjan! Spomni se, kaj te čaka!
— kako grozna in strašna bo tvoja smert,
če se poprej ne spokoriš. Poslušaj, kaj
se je v nekem mestu na Laškem godilo.

Živel je nek bogatin, ki se ni zmenil
ne za Boga ne za dušo. Brez vse skerbi,
kaj bo enkrat, živi dalje. Kar poterka
bolezen na njegove vrata. Hitro po du¬
hovna! hitro po duhovna! vpijejo ljudje
od ene strani! po zdravnika! po zdrav¬
nika! od druge. Ali prevzetni bogatin
za duhovnika ne mara; da bi se spo¬
vedal in spravil z Bogom, mu neče v
glavo. Zdravnik za zdravnikom dohaja
v njegovo hišo, toda pri vsem tem bo¬
lezen le rase in rase. Zdi se, da bo vse
zastonj in da je smert že pred vratini.
Da bi vendar vsaj duša ne bila zgu¬
bljena, poda se k njemu sam škof in ga
opominja, naj se vendar z Bogom spravi,
ali zastonj. Hudobnež v življenji, hoče
biti hudobnež tudi na zadnjo uro. Za ško¬
fom gre tedaj k njemu gvardjan necega

35

samostana; ta ga lepo prosi, svari, opo¬
minja, žuga, pa tudi zastonj. Klavern
in silno žalujoč verne se gvardjan na
dom. Za njim gre fajmošter tje, za tem
drugi duhovniki, pa vsi zastonj. — Za
temi gre k gvardijanu samostana mlad
kapucinar in ga lepo prosi, da bi mu
dovolil k terdovratnemu bogatinu. »E
kaj boš delal tam ti, kaj boš storil revež!«
reče mu gvardjan. »Bil je pri njem že
sam škof, bil je g. fajmošter, bil sem
jaz in drugi, pa nobeden ni nič opravil.
Kaj hočeš ti tam ?« »Prosim dovoljenja,«
pravi mladi kapucinar, »da ga obiščem,
ker je moj prijatelj in star znanec.«
»Pojdi, pojdi,« reče mu gvardjan, »mane
opraviš nič.« Ko pride do sobe, kjer je
bogatin ležal, obstoji na vratah. Bolnik ga
zagleda in zavpije: »Kdo je tam? Kdo
je tam?!« »Sem jaz, jaz,« odgovori poh¬
levno kapucinar. »O, kaj ti si?« od-
verne bolnik, »no, če si ti, pojdi le
noter, le noter!« »O ne, ne, ne grem
»noter,« pravi kapucinar. »Večkrat sem
»že slišal, kako pridejo hudiči po dušo
»grešnika, kedar umerje, rad bi tedaj

3 *

36

»vidil enkrat, kako to delo opravljajo.
»In ravno zdaj bodo sem le prišli, zato
»ostanem na vratah, da jih bom vidik«
»Po kaj, kaj, k čemu bodo sem zdaj
prišli?« zavpije bogatin. »Po kaj bodo
prišli!« uprašaš, »po tvojo dušo! Rad bi
vidil, kako jo uzamejo in ponesejo.« »O
za božjo voljo,« zakriči bolnik, »pojdi
sem in vari me, da me ne vzamejo!«
»Ja tega jaz ne morem, ne morem,«
odgovori kapucinar, »dokler se ti z
Rogom ne spraviš in spoveš.« »Stopi
sem, stopi sem hitro, dragi prijatelj,«
zavpije čez to umirajoči, »da se spovem,
o hitro, hitro!!« Veselja poln stopi tedaj
kapucinar k postelji in terdovratni greš¬
nik do serca ganjen opravi ponižno in
odkritoserčno spoved! —

Nemarni, merzli ti kristjan, ki se
enako temu bogatinu za nič ne zmeniš,
kaj praviš, boš li imel to milost tudi
ti?! ■—■ O pomisli, kako hudo bo tudi
tebi, kedar se ti bo smert perbližavala.
Bolečine te bodo terle na postelji, moč
te bo zapustila, serce se bo v tebi treslo,
vsi počutki bodo zastali, oči bodo otem-

37

nele in sapa bo vedno slabeja in bolj redka.
In tako se boš bližal tisti strašni stopinji v
večnost, iz ktcre nikdar več nazaj ne pri¬
deš. Duša bo napolnjena z nezrcčeno bo¬
lečino in britkostjo, ker vidi, da hip na hip
1)0 nesrečna in to — vekomaj, vekomaj!

O neumnež, takrat boš marsikaj za¬
gledal in sprevidil, kar v življenji nisi
hotel viditi. Vidil boš nezmerno število
grehov, ki te bodo tlačili, ko mlinski
kamen. Vse bo očitno, vse jasno pred
teboj. Vidil boš z trepetom duše in te¬
lesa, kako velike rane je imela tvoja
duša, za ktere pa nisi porajtal, da bi jih
zdravil. Rad bi jih takrat ozdravil, pa
težko, težko bo to mogoče. O nespa¬
metni mladeneč, nespametno dekle, zdaj
se ti posmehuješ, ko se te uči in se ti
te resnice oznanuje, zdaj ne porajtaš za
nič, ne za duhovna, ne za starše, ne za
brate in sestre in si pri vsili slabostih
še vesel, vesela in dobre volje. Ali —
zapomni si dobro, da to veselje ti bo
enkrat prešlo; ko se bo konec življenja
perbližal, se bo vse tvoje veselje in smeh
v jok spreobernilo. Kolikor bolj se zdaj

88

v hudobijah smeješ, noriš in spakuješ,
toliko bolj milo in britko boš jokal na
zadnjo uro, ter zdihaval in žalaval. Pa
vse to bo težko kaj pomagalo. Boš molil
morda kaj, klical Boga in Marijo na
pomoč, boš morda zdihavala proti ne¬
besom in grevengo molila, — toda, toda
misliš, bo li Bogu to všeč? Hudiču si
dal. in si dala meso, Bog naj bi si vzel
zdaj tvoje kosti? Hudiču cvetje življenja,
Bogu pa tersje in korenike?! Kje imaš
pamet?. Veš kedo te bo sodil? Tedaj
kosti hočeš dati Jezusu? Njemu, Ivi je
dal za te kri in življenje?! O spokori
se, dokler imaš čas, da ne bo prepozno.
Če ne — povej mi, kam se takrat ober-
neš? A' življenje nazaj ne boš mogel,
ker dnevi tvojega življenja so stekli in
smert te ima v svoji oblasti. Y večnost
iti se boš bal, ker vidil boš pred seboj
tako rekoč že žrelo peklensko. V tem
strahu in trepetu kam se podaš, povej
mi! Od samega strahu boš omagal ah
vendar stopiti boš moral, hote ali ne¬
hote pred pravičnega sodnika Jezusa
Kristusa, kterega obličje bo za te tako

39

strašno in serdito, da boš pri njegovem
pogledu od velike groze želel, da bi se
gore na te poderle ali zemlja požerla.
»0 hribi padite na me,« boš vpil, »gore
pokrite me, morje požri me !« Ali za¬
stonj bo to vpitje. V nezrečenem strahu
in trepetu bližal se boš tisti nesrečni
minuti, ko boš iz Jezusovih ust zaslišal
obsodbo svojega večnega pogubljenja.
Kje boš tedaj iskal pomoči ? Kedo ti bo
zamogel pomagati? nobeden drugi, ko
Jezus. Ali — ves čas svojega življenja
za Jezusa nisi maral, tudi Jezus za te zdaj
ne bo maral. Marija ! Marija! boš klical,
ali Marija za te ne bo porajtala. Angel
varh! Kje si? Reši me! Ali tega nebo
več tukaj. Naprej bo letel, tožit grešno
dušo, kedar jo bodo satani pred sodbo
privlekli. •—• Grešnik se še enkrat grozo¬
vito zvije, zaškriplje z zobmi, odpre
strahovito oči in — zdihne svojo dušo!
— Umazana, grešna, ostudna in gerda
stoji že pred večnim sodnikom!

0 kristjan! o kristjana! jokaj, žaluj
raji zdaj čez svoje grehe, dokler jih s svo¬
jimi solzami lahko še pobrišeš, da ne boš

40

v smertni uri prepozno jokal in žalaval,
ker vse žalavanje ne Ido  nič pomagalo.
Gorje, kdor v grehu čas gnade zamudi,
Gorje, če v grehu clo smert ga prehiti!
Naglo ure tečejo, ko burja čas naprej hiti.
Morda še danes odprejo se ti vrata večnosti!

--

II.

Smert pravičnega.

„Blaf/or jim, ki v Gospodu
umerjejo.“  Skriv. raz. 14, 13.

»Strašna,« smo rekli, »je smert
grešnika!« »Kakoršno življenje, taka
je navadno smert.« Mogoče je sicer, da
se tudi grešnik na zadnje vendar še spo¬
kori ali »pokora bolnega grešnika,« piše
sv. Avguštin, »je ž njim vred bolna in
bojim se, da bo ž njim vred umerla.«
Kako se tedaj spokoriti tisti hip?! Saj
dostikrat še enega očenaša zmoliti ne
more: telesne bolečine, posvetne skerbi,
premoženje, otroci, pretečeno, sedanje,
prihodnje — vse obsuje grešnika, da
skoraj ne ve, kaj misli, kaj govori in
kje da je. Kako mu bo tedaj mogoče,

41

tako naglo jioravnati, kar se je dvajset,
morda petdeset ali še več let zadolžil
pri pravici Božji ? Kako preljubi?! Kako
bo zdaj na enkrat ljubil Boga, on, ki se
vse svoje dni ni zmenil zanj ? Velike, ve¬
like milosti potrebuje pač, da bi se zares
spokoril! in to se malokedaj zgodi, ker
Bog mu v pravično kazen milost odreče,
ker jo je poprej vedno zametaval. Krist¬
jan ! kristjana! oče, mati! mladenč, dekle!
ako hočeš srečno umreti, glej, da pre¬
grešno ne živiš. Le dvojna smert je mo¬
goča, srečna ali nesrečna. Od smerti ne¬
srečne smo že govorili, poglejmo zdaj
pa sin er t pravičnega.

Že sama na sebi je smert vselej huda,
in vsaka živa stvar se je boji. Zgodbe
nam povedo, da še celo sveti možje, ki
so v veliki svetosti in v dolgi ojstri po¬
kori stanovitno živeli, so se tresli in vsi
trepetali, kedar se jim je smert perbliža-
vala. Vendar pravičnemu in bogaboje¬
čemu kristjanu ni se treba smerti preveč
bati, zato ker smert njegova je srečna.
Sveto pismo pravi: »Draga pred očmi
Gfospodaje smert njegovih svetnikov.«

42

Ps. 11 o. »Blagor jim, ki v Gospodu za-
spe ali umerjejo!« Skriv. 14, 13.

Kristjan, ki je vselej prav in po božji
volji živel, ali pa, če se je kedaj pre¬
grešil, se stanovitno spokoril, veselo
odpre Gospodu, kedar s smertjo poterka,
in gre v srečno večnost. On je podoben
pridnemu delavcu, ki je celi dan težko,
pa pridno delal in se tedaj na večer pla¬
čila veseli. Ko pride večer njegovega
življenja, tudi on lahko z zaupanjem
reče, kakor je rekel sv. ap. Pavel: »Čas
moje smerti je blizo, dobro sem se voj-
skaval, svoj tek dokončal, vero ohranil,
zdaj pa me čaka krona pravice, ktero
mi da Gospod Bog, ne le meni, temuč
vsim, ki ljubijo njegov prihod.«

1. Pravičen kristjan se smerti toliko
ne boji, ker smert je njemu le angelj,
ki ga izpelje iz te solzne doline. Z
smertjo se pravični loči od hudobnega,
nevarnega in zapelj i vega sveta, se um akne
vsem skušnjavam, ki so ga dozelaj tako
močno nadlegavale in odide nevarnostim,
kterim se je dozdaj z gnado božjo od¬
tegnil. Konec je zanj vsega terpljenja,

43

konec vse krivice, konec vseh težav.
Veselo se ozira na preteklo življenje,
saj je vsak dan preživel v službi Božji,
vsak dan, vsako delo z Bogom pričenjal
in z Bogom dokonča val. Vse dobre dela
so mu prod očmi. Veselo se dalje ozira
na sedajnost. Namestnik božji pride v
njegovo hišo; spove se mu v zadnje, to
mu težko ni, dobro je vajen tega dela.
Zvon pozvoni, sam Jezus se ž njim
sklene in hoče ga spremiti na uni svet!
O veselje! ako je Jezus Kristus ž njim,
kdo bo zoper njega? kdo mu zamore
kaj ?! Ravno tako veselo se ozira na
prihodnjost. Kakor jetnik rešitve, kakor
bolnik zdravja, kakor popotnik očetove
hiše, tako se pravični veseli svojega no¬
vega, večnega doma. Saj ne gre tje
prazen, kako bi se ne veselil? Kako
vesel je popotnik, kedar pride z težav¬
nega potovanja, iz nevarne dežele domu!
O kako pozdravlja svoje domačine in
hvali Boga, da je še enkrat srečno prišel
v svojo domačijo! — Ravno tako se ve¬
seli pravičen kristjan konec svojega živ¬
ljenja, da je vse posvetne težave, vse

44

terpljenja in britkosti prestal in da bo
skorej, skorej prišel v večen počitek.
Kako vesel je kupec, kedar iz dalne de¬
žele srečno z barko čez morje pride, ko
se spomni, v koliko groznih nevarnostih
je bil na morju! Glasno hvali tedaj Boga,
da je vendar enkrat na suhem in brez
strahu, kjer bo brez skerbi užival do¬
biček svoje težavne in nevarne vožnje.
— Ravno tako pravičen kristjan, kedar
pride h kraju svojega življenja, vidi, da
seje srečno prepeljal čez morje nevarnega
sveta in da bo zdaj brez vsega strahu
užival dobiček svojega truda in dela na
svetu. — Pravični zapusti s smertjo tudi
svoje znance, prijatelje, pa kakšni so bili ti
prijatelji? Goljfivi in zapeljivi. Bili so pri¬
jatelji le tako dolgo, dokler so od njega
upali kaj dobiti, kedar je pa bolezen
prišla ali nesreča, so ga vsi zapustili.
Toda pravičen kristjan dobi s smertjo
vse drugačne, boljše in resnične prija¬
telje. Dobi Jezusa, njegovo sveto mater
Marijo, dobi angelje, svetnike in svetnice
božje, s kterimi bo v večnem vesolji za
vselej sklenjen ostal.

45

2. Pravičnega kristjana smert veliko
ne straši, ker življenje njegovo je bilo
po božji volji. — »Preljubi, ako nam
naše serce nič ne očita, imamo zaupanje
k Bogu,« kliče nam sv. Janez. Pervo pač
in najgotovejše znamenje srečne smerti
je bogoljubno življenje. Pravičen krist¬
jan si je vselej prizadeval pošteno in
sveto živeti, to je spolnavati voljo božjo.
In če se je kedaj pregrešil kot človek,
a'  grehu spočet in rojen, je hitro skerbel
popraviti in Boga odpuščenja prositi.
Ker mu tedaj vest nič tako hudega ne
očita, česar bi ne bil že v življenji po¬
pravil, bo tudi a'  smertni bolezni s svojo
vestjo lahko rajtengo imel in se k smerti
priprar il. To pripravljanje mu ni več
težavno, zato ker se je že v življenji k
smerti vedno pripravljal in na njo mislil.
Smert mu ni tako strašna, ker se je že v
žuljenji ž njo seznanil. Smertno britkosti
mu niso tako zelo težke, ker terdno zaupa,
da dobrotljivi Bog mu jih bo pomagal
preterpcti. Vos tedaj se on izroči božji
volji in pravi ves vdan kakor nekdaj Job:
»Nag sem iz maternega telesa prišel in

46

»nag pojdem tje nazaj. Gospod je dal,
»Gospod je vzel, kakor je Gospodu do-
»padlo, tako se je zgodilo.« »Kdor se
»Gospoda hoji, mu bo na zadnje dobro,
»in ob dnevu svoje smerti bo blagoslov-
»ljen.« Sirah. 1, 13.

Pravičnega kristjana v smertni uri
tudi prihodnje življenje preveč no skerbi.
Ce tudi težko umerje in nerad še svet
zapusti, ker vidi, da je morda svoji dru¬
žini ali svojim bližnjim še potreben, ven¬
dar rad sklene svojo voljo z božjo voljo,
ker ter dno upa, da pojde k svojemu
nebeškemu Očetu. Kakor hiti otrok olj
času nadloge in nesreče z zaupanjem v
naročje svojega očeta, ker dobro ve, da
ga oče ne bo zapustil, ampak da mu bo
gotovo pomagal in ga nesreče branil,
ravno tako umerje pravičen kristjan s
terdnim zaupanjem, da ga bo dobrotljivi
nebeški Oče prijazno sprejel v svoje na¬
ročje, ker je usmiljen in dober Oče, ki
rad odpusti v resnici spokorjenim in vse
dobre dela obilno poplača. On je tisti
usmiljeni Oče, ki kliče vsakemu greš¬
niku : »Spreoberni sc k meni, ker jaz

47

»sem tvoj Zveličar, vse tvoje hudobije
»bom pozabil; če so rucleče ko škerlat,
»če se spokoriš, storil jih bele ko sneg.«
»Ne želim smerti grešnika, ampak da
»se spokori in da vekomaj živi.« To
terdno zaupanje v božjo milost in v nje¬
govo neskončno usmiljenje tolaži pra¬
vičnega v smertnih težavah in mu zmanj¬
šuje strah pred večnostjo. Ge je tudi kaj
grešil, upa vendar biti med tistimi, od
kterih pravi sv. pismo: »Oni, ki med
jokom sejejo, bodo z veseljem želi.«
Zvestega služabnika Bog nikdar zapustil
ne bo. »V božjo milost upam,« rekel je
pobožni kralj David, »in moje serce bo
zavoljo božje pomoči od veselja poska-
kavalo.« Ps. 1Ž, 6.

3. Smert pravičnega ni preveč strašna
zato tretjič, ker on ima v zadnji uri
mogočne pomočnike. — Ce je pravičen
kristjan v smertni uri tudi od vseh ljudi
zapuščen, ima vendar pri sebi mogočne
pomočnike, ker ima Jezusa, Marijo, sve¬
tega Jožefa in božje angelje, ki ga v
brhkostih tolažijo, branijo pred skušnja¬
vami, odganjajo od njega peklenskega

48

sovražnika, da ga ne zmoti in ga spre¬
mijo v večnost. O kedo bi si ne želel
imeti take pomočnike na zadnjo uro!
Pravičen kristjan si je vselej prizadeval
živ eti po Jezusovih naukih in po izgledu
Njegove deviške matere Marije. Vselej
jih je rad častil, jim zvesto služil in se
jim priporočal, zato ga tudi v smertnih
brhkostih ne bodo zapustili, ampak go¬
tovo mu bodo pomagali srečno dokon¬
čati svoje življenje. O kaka tolažba za
umirajočega bogaboječega kristjana, ko
svojo dušo zroči nebeškemu očetu, kakor
jo je zročil Jezus Kristus na križu: »Y
tvoje roke zročim svojo dušo !« Ne
more, ne more torej biti preveč strašna
smert takega kristjana ali kristjane, Ivi
v božji gnadi, v Jezusovi prijaznosti, v
tovaršiji Matere 1 ložje in angeljev umerje!
Pravičen kristjan vzame sabo v večnost
vse dobre dela, vse molitve, poste, zdiho-
vanja, terpljenja in preganjanja, kterc
je vselej Bogu daroval. To ga nezrečeno
tolaži na zadnjo uro in zmanjšuje brh¬
kosti, ker upa, da kmalu, kmalu bo za
to obilno plačilo dosegel v nebesih.

49

Ne ustraši se torej pravični preveč,
kedar smert na vrata poterka, saj je bil
na njo vedno pripravljen in saj je vedno
kakor zvesti hlapec čuval, da ga smert
ni prehitela. Imel je vedno v spominu,
da je Jezus obljubil zveličanje tistim, ki
bodo vedno pripravljeni, rekoč: »Srečen
tisti hlapec, kterega Gospod, kedar pride,
pripravljenega najde, on ga bo čez ve¬
liko postavil.« Pravični se smerti ne
straši dalje zato, ker terdno verje, da
njegov Zveličar živi. »Vem, da moj Od¬
rešenik živi in da ga bom poslednji dan
vidik« Job. 19, 25. Terdno se zanaša na
Jezusove besede, ki pravi: »Jaz sem
vstajenje in življenje, kdor v me
verje, bo živel, če ravno nmerje.«
Ps. 49. Za srečno smertjo sledi srečna
sodba. O srečen kristjan, srečen sin,
srečna hči, srečen, presrečen ti popotnik
zemlje, ki na tvojem romanju in popot-
vanju proti nebeški domovini vedno prod
očmi imaš svoj cilj in konec!

-•>*«-—

Skerbi za dušo!

4

Poslušaj in zapomni si kristjan?

flg|#emento mori! »Spomni se,
SlMf . da umerješ!« »Prah si in r
prali poj deš!« — Vsakdo si
J  WW\^»želi srečno umreti. Ce pa hočeš,
»da bi bila tvoja smert srečna,
»pripravljaj se zdaj na njo. Po-
»ravnaj torej vse, kar je napčnega, do-
»kler je čas. Ce si grešil kakor David,
»delaj pokoro, kakor jo je on delal. Zdihuj
»k Bogu, kakor je on zdihaval: »Usmili
»se čez me o Bog, po tvoji veliki mi-
»losti, in po obilnosti tvojega usmiljenja
»zbriši mojo hudobijo.« Ps. 50.

51

»Kristjan! Kristjana! če si svojemu
»bližnjemu poštenje ali dobro ime odvzel
»ali odvzela, ali če si mu kako drugo
»krivico storil, popravi, poravnaj, daj
»nazaj, dokler je čas, da te smert ne pre-
»hiti in ti priložnosti ne vzame, poprav-
»Ijati, kar si slabega storil ali storila!
»Pomisli, da po smerti ni več mogoče
»popravljati. Gorje pa tistemu, ki se za-
»naša, da bodo krivično blago drugi za
»njim povračali! — če si svojega bliž-
»njega pohujšal in ga v greh zapeljal,
»popravi to za božjo voljo, popravi, do-
»kler je še čas in dokler ti je, in ko-
»likor ti je popraviti mogoče. Daj lepe
»zglede in prizadevaj si tiste, ktere si
»pohujšal, zopet na pravo pot pripeljati,
»če brez tega umerješ, gorje tebi, ti ne
»moreš biti zveličan. Tisti, ki zavoljo
»tebe v peklu gore, bodo grozovite kazni
»čez te klicali, zato ker si jih s svojim
»pohujšanjem pripravil v večno nesrečo.

4 *

52

»Povej mi! nesrečni zapeljivec, nesrečni
»pohujšljivec, kako zamoreŠ upati po
»smerti usmiljenje pri Bogu, ker greh,
»kterega si s pohujšanjem zasjal, vedno
»zeleni in se od rodu do rodu na tvojo
»rajtengo dela!? Hudobnež! že zdavno
»bodo morda tvoje kosti v črni zemlji
»segnile ali tvoj greh se bo še delal.«

»Imaš morda s bližnjim jezo, sov-
»raštvo, popravi zdaj, popravi hitro,
»dokler imaš čas. Podaj bližnjemu pri¬
jazno roko, če tudi te je močno raz-
»žalil. Odpusti po Jezusovem zgledu
»vsem, ki so ti kaj hudega storili. Ce
»poprej umerješ, se nikoli ne boš mogel
»več spraviti s svojim sovražnikom, ako
»boš še tako zelo želel. — Imaš morda
»hudobne pregrešne navade že dolgo
»let, da skrivaj grozne, gerde, ostudne
»pregrehe vganjaš, varuj se, da s takimi
»groznimi hudobijami obložen v večnost
»ne pojdeš! Vekomaj boš nesrečen, ve-

53

»komaj boš jokal, če tega poprej ne
»opustiš in se čisto ne spoveš! — Ce si
»v kaki nevarni priložnosti, ktera te moti
»in v greh zapeljuje, popusti jo, beži
»pred njo, dokler je čas, če ne, v ne-
»varnosti tej vzameš konec.«

»Vsako delo, preden ga začneš, dobro
»premisli, kaj delaš. Glej na vsako sto-
»pinjo in varuj se, da se ne zapleteš v
»hudičeve mreže, ktere nam peklenski
»sovražnik vedno nastavlja. Tako se nam
»smerti ne bo treba bati in ko pride
»zadnja ura, zaslišali bomo Jezusove be-
»sede: »Dober in zvest hlapec — pojdi
»v veselje Gospodovo!« Mat. 25, 21.

Revež, kam se čem podati?

Kje prijatla tam iskati?

Komaj dobrim bo obstati.


DRUGI DEL.

Od sodbe.

i.

Posebna sodba.

»Odločeno,je ljudem enkrat umreti;
potem pa je sodba.« Ilebr. 9, 27. Ne¬
umnež sicer pravi po novošegnem nauku,
da s smertjo bo vsega konec. Ali temu
ni tako. Precej po smrti telesa mora
človekova duša iti k sodbi. Pred Jezusa
mora — Jezusa pravičnega sodnika in iz
njegovih ust bo zaslišala sodbo, ktera
ji bo povedala, kako se bo ž njo na
unem svetu godilo. Ubogi Lazar in bo¬
gatin sta bila precej po smerti sojena.

55

Lazarovo dušo so angel ji nesli v Abra¬
hamovo naročje, duša bogatina pa je
bila v pekel zakopana.

Strašna je stopinja, ktero mora duša
storiti, kedar gre iz telesa, ker ona stopi
iz tega sveta v večnost. Duša zapusti
vse posvetno, se loči od vsega časnega
in gre v nezmerno, neskončno deželo,
v večnost. Sabo ne vzame druzega, kakor
svoje dobre in hude dela. S strahom
in trepetom hliža sc božjemu sodniku.
Tolažba nezrečena za dušo, ko pride v
večnost, če ji v ti neznani deželi na¬
proti pridejo nebeški duhovi, božji pri¬
jatelji in jo pred božji sedež spremijo.
To ji daja vendar le upanje, da ne bo
slabo, da sodba bo milostna. (»rožna
žalost pa in strah za dušo, kedar pride
v večnost, če tam nikogar ne najde, da
bi jo prijazno sprejel in jo k sodniku
spremil. V trepetu in britkosti zagleda
duša od daleč duhove, ki se ji bližajo,
pa oh, kak strah! ti niso duhovi ne¬
beški, ampak duhovi so peklenski, ki
jo popadejo in k sodniku vlečejo. —
Duša tedaj pride pred sodnika, pa kako

56

se začudi, ko zagleda Boga, ne kakor
ga je na svetu le skoz vero vidila, am¬
pak vidi ga v vsem božjem veličastvu
in v pravici serditega čez grešnike. Stra¬
šen pač pogled za dušo, ki z velikimi
grehi obložena pride pred božjega sod¬
nika !

Kako bo trepetala grešna duša pred
ojstrim sodnikom Jezusom, ker prišla
bo predenj obložena z groznimi hudo¬
bijami in pregrehami, dobrih del pa vsa
prazna?! O večnost! O večnost! Kaj bo
z mano? Kako žalostna in strašna bo
grešnikom posebna sodba, že iz tega
vsakdo lahko spozna, ker še pravični
bodo težko obstali, in če so le s kakim
majhnim grehom obloženi šli iz tega
sveta, ne morejo naravnost v božje kra¬
ljestvo iti, ampak se morajo v vicah tako
dolgo čistiti, da pri Bogu storjen dolg
popolnoma splačajo. Ker bo tedaj še
pravični pri sodili težko obstal, kaj bo
še le grešnik počel, kam se bo on djal?
Od vseh zapuščen ga ne bo imel grešnik
besednika ne pomočnika. Sam bo stal
pred Jezusom, pravičnim sodnikom, sam

57

si bo moral odgovarjati, sam rajtengo
dajati, sam čez se pričavati. Sodnik mu
bo pokazal, da njemu je vse znano, vse
odkrito, kar je ves čas svojega življenja
hudega storil. Grozno težavna bo ta raj-
tenga. Večni sodnik bo tirjal od njega
odgovor ne le samo od tega, kar je sla¬
bega storil, ampak tudi od vsega, kar
je dobrega zamudil. Ja celo misli in
želje bodo natančno sojene, ker večnemu
sodniku je vse znano! — Nobena reč
sodniku ni skrita, dobro on ve za vsako
stopinjo, za vsak pogled, za vsako nar-
manjšo slabo misel grešnika. Za vse to
pa bo ojstro rajtengo tirjal. Noben zgo-
vor ne bo veljal, ker Jezus bo grešnika
tako prepričal, da bo sam potrdil in
sodbo svojega večnega pogubljenja pod¬
pisal, ker spoznal bo, da Bog je v svo¬
jih sodbah pravičen. Ko bi se hotel
grešnik pri sodbi kaj zgovarjati, poreče
mu sodnik, kakor je rekel nekdaj Ju¬
dam : »Ko bi jaz ne bil prišel na svet
in njim govoril, bi greha ne imeli, ker
sem pa prišel in učil, ne bodo imeli
zgovora.« Jan. 15. Kakor pa ne bo veljal

58

noben zgovor, tako tudi nobena prošnja
ne bo pomagala, ker minil bo čas mi¬
losti in nastopil bo čas ojstre pravice.
Naj se oberne grešnik v tisti britki uri
kamor hoče, nikjer ne bo dobil pomoči,
če nima toliko dobrih del, da bi njegove
grehe odvagale. Naj se oberne k an-
geljom ali svetnikom, ali tudi k .Materi
Božji, nobeden ne bo hotel biti njegov
besednik ali zagovornik. Se besedice ne
bodo zanj zinili. Vsi mu bodo odgovo¬
rili: »Ti nisi v življenji maral za naše
opominovanje in lepe zglede; ti si živel,
ti si živela po svoji termi, tudi mi ti
zdaj pomagati ne moremo in za te pro¬
siti. Tudi na milost božjo se grešnik ne
bo mogel zanašati, zato ker bo vse pre¬
pozno. Zato mu tudi pravični sodnik
ne more več prizanesti. Zadostijo! Bog
je izrekel enkrat za vselej, da takrat,
ko bo že prepozno, ne bo nobenemu
milosti skazal.

»Ker ste moj svet zavergli in moje
svarjenje v nemar pustili, se bom k
vašemu pogubljenju smejal in vas
osramotil.« Pripov. 1.

59

Huda in strašna je stopinja grešnika,
ki jo mora storiti precej po smerti! Iti
mora k sodbi pred vsegavedočega, oj-
strega in serditega sodnika, ki se ne da
preprositi in pred kterim noben zgovor
nič ne velja. Oh kako grenko bo tedaj
grešniku pri sodbi, ki celo življenje za
dušo, za nebesa nič skerbel ni!

Kristjanskaduša! Poslušaj in zapomni
si dobro, kar sledi! Misli si, da bi tebi
cesar zročil svojo lastno hčer in ti jo
dal v varstvo in skerb. Zraven svoje
hčere, misli si, da bi ti zročil tudi enega
revnega hlapca z naročilom, da imaš
tudi zanj skerbeti in ga pošteno preživ¬
ljati. Cesar bi ti rekel: »Imej skerb za
oba! toda za mojo hčer moraš še po¬
sebno skerbeti, jo moraš lepo zrediti,
moraš lepo ž njo ravnati, jo pred ne¬
srečo varovati in čez nekaj časa, kedar
ti bo ukazano, mi boš oba nazaj pri¬
peljal. Recimo, da bi pa ti kristjan, kmalu
na to, ko si prijel v varstvo cesarjevo
bčer in enega njegovih narslabejših hlap¬
cev, cesarjevo povelje pozabil in popol¬
noma v nemar pustil; da bi ti za cesarjevo

60

hčer veliko ue porajtal in jo stradal, da
bi morala v jedi in obleki veliko po¬
manjkanja terpeti; ako bi zraven tega
še ž njo gerdo delal, jo suval in pre¬
tepava! in brez usmiljenja jej le slabosti
delal, kolikor bi mogel, nasproti pa
hlapca zvesto redil in pasel, lepo oblačil,
vedno zanj skerbel in ga varval, tako
da bi se mu že na obrazu lepa izreja
kazala. Cez nekaj let pa, misli si, da
pride čas in te cesar k sebi pokliče in
ti zapove, mu nemudoma njegovo hčer
in hlapca nazaj pripeljati, kako ti bo pri
sercu, ko boš moral stopiti pred obličje
narvečega poglavarja tvoje dežele, viclil
pa boš, da cesarjeva hči je vsa revna,
umazana, stergana, stradana in nič podu¬
čena ! ? — hlapec pa lepo rejen, snažno
oblečen in olikan, podučen! Kaj bi storil
cesar z tabo, pač sam lahko uganeš.
Gotovo bi te zelo kaznoval in bi ti rekel:
»Ti hudoben, nehvaležen človek! Glej,
veliko plačilo sem ti obljubil, ko sem ti
svojo hčer dal v izrejo, če jo boš lepo
redil, prav za njo skerbel in jo skerbno
učil. Daj odgovor! Zakaj si jo ti tako

61

zapustil? Zakaj si tako neusmiljeno ž
njo ravnal in delal, da jo nisi nič osker-
bel, nič podučil ? Glej kako je revna in
nevedna? Za hlapca pa, na kterem mi
je malo ležeče, si toliko skerb imel, si
ga tako skerbno redil in pasel. Vreden
si torej velike kazni, zato jaz te obsodim
— v ječo do smerti.«

Kristjan glej! Gospod vseh Gospo¬
dov, kralj vseh kraljev, sam Bog ti je
zročil svojo hčer, to je, dal ti je neumer-
jočo dušo, ki je stvarjena po njegovi
podobi. Zapovedal ti je, da jo moraš
varvati pred vsem grehom, jo z dobrimi
deli olepšati in oskerbeti, jo z božjo be¬
sedo in sv. zakramenti rediti, skerbno
jo gledati, da se ne pomaže, oskruni,
ali pa da ne steržc z sebe tisto lepo belo
oblačilo nedolžnosti in gnade božje, s
kterim jo je Bog oblekel pri sv. kerstu.
Zročil ti je Bog pa tudi telo, ktero je
pa le hlapec neumerjoče duše. Pa glej!
kako v nemar si ti pustil skerb za dušo,
ki je božja hči! Le pomisli, kako je
revna, kako strada zavoljo tvoje zani-
kernosti in lenobe, kako terpi pomanj-

62

kanje v vsih božjih rečeh, zato ker ti
le za telo skerbiš, le njemu strežeš, le
njega skerbno rediš, dušo, dušo pa ne-
umerjočo puščaš v veliki revščini! ?

Pomisli, le pomisli zdaj, kako boš
obstal, ko boš k sodbi poklican? Kaj
porečeš, ko ti bo smert na rame poter-
kala in ti poreče, da moraš Gospodu
nebes in zemlje dušo, njegovo hčer, dati
in mu jo nazaj zročiti, ktero si od njega
prijel ?! Kako se boš zgovarjal ? Trepetal
boš in se tresel, pa besedice ne boš
mogel izgovoriti. In tudi, povej mi, kaj
zamoreš upati pri taki sodbi, pri taki
rajtengi? Gospod Jezus Kristus, naš pri¬
hodnji sodnik, ti poreče: »Ti nezvesti,
hudobni hlapec, ti si vreden velike kazni.
Obsodim te zato, ne za nekaj časa, am¬
pak za vselej, na večno v peklenski
brezden!

O moj Bog! o moj Bog! Večnost,
večnost! in na večno obsojen biti!!

Ljuba IcristjansJca duša!

Kor pri sodbi ne bo veljal noben
zgovor, ne bo pomagala nobena prošnja,

če z grehi obloženi k sodbi pridemo,
zato se moramo z vso skerbjo greha
varovati in za storjene pregrehe pridno
pokoro delati, da ne bomo večno za-
verženi. Zastonj pa je tudi upati milost¬
ljive sodbe brez dobrih del: le te nas
spremijo v večnost ter nam bodo po¬
magale do milostljive sodbe. Zato, oh!
skerbimo, trudimo se za dobra dela! —
Spomnimo se tistega moža, ki je brez
skerbi živel in se nič hudega ni bal,
— ali pri kralju obtožen, bil je kar
naenkrat na odgovor poklican. Imel
je pa tisti mož tri posebne prijatelje,
Enega izmed njih je čez vse ljubil,
in celo svoje zaupanje vanj stavil. Tudi
una dva je ljubil, Vendar enega manj
ko druzega. Preden tedaj mož stopi
pred kralja, gre k svojemu narvečemu
prijatelju, in mu reče: Ljubi prijatelj,
jaz sem pri kralju zelo obdolžen in tožen
in sem poklican tedaj na odgovor. Pro¬
sim te, pojdi z mano, sprejmi me pred
kralja, da boš kaj za me govoril, ali
prosil ali kakor si bodi mi pomagal. Ne
vem, kaj misli kralj z mano storiti. —

64

Ali prijatelj mu hitro odgovori: »Ja, jaz
ne morem s tabo iti, nimam časa, imam
druga opravila. Pojdi sam in odgovarjaj
kakor veš in znaš.« Mož na ta odgovor
žalosten in ves pobit gre zdaj k dru¬
gemu prijatelju, kterega ni tako zelo
ljubil, kakor pervega in ga ravno tako
prosi. Ta se hitro napravi, in gre ž
njim, kedar pa do vrat kraljeve hiše
pridejo, prijatelj od njega zbeži in ga
samega pusti. Mož na to še bolj ža¬
losten se boji stopiti pred kraljevo obličje
in gre prosit še tretjega prijatelja za
pomoč. Temu tudi pove, kako sta una
dva prijatelja ž njim ravnala. Prosi tedaj
njega prav lepo, da bi ga spremil pred
kralja in mu pomagal. Ta, ki je bil pravi
in resničen prijatelj, gre precej ž njim
pred kralja, tam zanj govori, ga zago¬
varja in tako serditega kralja potolaži,
da mu vse odpusti. Kteri izmed tih treh
prijateljev je bil pravi in resničen pri¬
jatelj, pač lahko vsakdo ugane.

Pervi prijatelj, kterega človek na
svetu narbolj ljubi, narbolj obrajta, se
nanj zanaša in vse svoje serce nanj

65

navezuje, je denar. Kedar kralj nebes in
zemlje človeka k rajtengi pokliče, ga
denar berž zapusti, pride drugim v roke
in človeku nič ne pomaga.

Drugi prijatelj so znanci, tovarši in
žlahta. Oni človeka, kedar umerje, spre¬
mijo sicer do groba, potem se vernejo
in ga samega puste.

Tretji prijatelj so dobre dela. One
so pravi, resničen prijatelj, ki spremijo
človeka, kedar umerje, pred sedež božje
pravice in mu pomagajo doseči božjo
prijaznost in milostljivo sodbo.

Prizadevaj si torej za dobra dela nar-
več ko moreš, da dosežeš milostljivo
sodbo in večno zveličanje. Stori, delaj,
kakor nas opominja sveto pismo: »Do
smerti ne jcnjaj v dobrem rasti,
ker božje plačilo ostane vekomaj.«
Sir. 18, 22 .

Bukve bodo prinešene,

Dela bodeš bral storjene,

Dobre vse in nepoštene.

--

Skerbi za dušo!

O

66

II.

Velika ali poslednja sodba.

Sodnji dan.

Dasiravno duša vsacega človeka pre¬
cej, ko se iz telesa loči, naravnost k
sodbi gre, kjer prejme od pravičnega
sodnika plačilo za dobre dela, kazen pa
za slabe, pride vendar dan, da bomo vsi
vkup naenkrat in očitno sojeni. To bo
poslednji ali sodnji dan. Jezus bo ukazal
takrat angeljem spraviti vkup vse na¬
rode od vseh krajev sveta. Glas Sinu
Božjega bodo zaslišali vsi, ki so v gro-
beh, in tedaj bodo vstali in pojdejo k
sodbi. Angelji jih bodo vkup zbrali in
postavili pred sodnika Jezusa Kristusa,
ki bo z velikim veličastvom in z veliko
oblastjo v oblakih neba prišel in nas bo
očitno sodil. Sodil pa bo Bog na konec
sveta vse ljudi še enkrat zato, da bo
cel svet spoznal in vsakteri posebej očitno
vidil, da Bog je pravičen v svojih sod¬
bah in da plača vsakteremu po vrednem
zasluženji.

67

Tisti dan se bo božja pravica, mo¬
drost in previdnost pred vsemi ljudmi
očitno pokazala, ker vsak človek bo
prejel popolnoma po zasluženji, ali pla¬
čilo ali kazen. Zato bo Jezus takrat
vpričo celega sveta pravične z dušo in
s telesom vzel v nebesa, hudobne pa
bo z dušo in s telesom pahnil v pe¬
klenski brezden.

Huda in strašanska bo poslednja
sodba že za pravične, vendar še hujša
in veliko strašnejša bo za grešnike. Kedar
pride tista grozovita strašna ura, da se
bo svet h koncu bližal, kterega bo ravno
tisti Bog, ki je vse iz nič stvaril, zopet
v nič spremenil, bo na božje povelje
glas angeljske trobente zabučal, ki se
bo razlegal od enega kraja sveta do
druzega ter vpil mertvim: »Vstanite —
me rt vi in pridite k sodbi!« Nata glas
bodo vsi mertvi vstali, od Adama, per-
vega očeta, noter do zadnjega človeka
na zemlji. Vse bo oživelo. Zemlja bo
dala nazaj ljudi, ki jih je do takrat v
sebi skrite imela. Morje jih bo verglo
na suho, kar jih je požerlo. Duše se

6 *

68

bodo zopet sklenile z telesi.—Vsi, vsi,
bratje moji! bomo videli v oblakih Sinu
Božjega v neskončni svitlobi in okoli
njega brez števila angeljov, božjih slu¬
žabnikov. Njegovo obličje se bo sve¬
tilo bolj ko solnce, kakor plamen bodo
migljale njegove oči, njegove besede
bodo kakor grom; vse ho pred njim
trepetalo.

Kedar bo že blizo dan Jezusovega
prihoda, bo ogenj zemljo požerl in vse
se bo raztajalo. »Elementi se bodo od
vročine stajah, zemlja pa in dela, ki so
na nji, bodo zgorela.« II. Petr. 8. »Samo
ljudje bodo ostali in koperneli od strahu
in čakanja čez to, kar bo čez ves svet
prišlo.« Luk. 21. O kako grozno nerad,
z nezapopadljivim strahom in z nezre-
čenim trepetom pojde grešnik k tej očitni
sodbi. Strašno vpijoč bo tako rekoč groze
tulil! O gorje meni, poreče, gorje meni!
Večnost je tu! Večno bom zdaj živel,
pa le zato, da bom večno terpeti moral.
Moja duša se je zopet s telesom skle¬
nila, pa le zato, da bota oba skupaj v
peklenskem ognju vekomaj gorela. O

69

nesreča čez vse nesreče! •— Stopiti mu bo
treba pred ravno tistega Jezusa Kristusa,
kterega je v življenji zaničaval in s hudo¬
bijami na novo križal. Stopiti mu bo pred
ravno tistega sodnika, kterega besede,
opominovanja in povelja je zametaval in
nauke zaničaval, dokler je na svetu bil.
Kako obstane pred ojstrim sodnikom,
pred kterem se tresejo še pravični!?
Raji, raji znajdel bi se že zdaj v pe¬
klenskem brezdnu, kakor pa k sodbi šel.

Preden začne sodba, ločili bodo an-
gelji na božje povelje grešnike od pra¬
vičnih, kakor loči pastir ovce od kozlov.
Ovce, to je pravične, bodo postavili na
desnico, kozle pa, to je hudobne, bodo
postavili na levico. Takrat bodo pra¬
vični, ktere je svet zaničaval in se ž
njimi norca delal, z A^eliko častjo na des¬
nico postavljeni. Hudobni, krivični pa
bodo kozlom enaki pahnjeni na levo,
kjer bodo v vsem obupu pričakovali ne¬
srečne sodbe. Že ta ločitev bo grešni¬
kom grozno strašna in britka, ker pri¬
šteti bodo pogubljenim, vekomaj pre¬
kletim. Na vsih udih bodo trepetali. Oh

70

kako bo hudobne peklo, kako žalost
bodo občutili, ko bodo na nasprotni
strani stati vidili take, ki so jih na svetu
za neumne, priproste šteli, jih zaniče¬
vali in preganjali! — »Takrat bodo pra-
»vični z veliko serčnostjo stali tistim
»nasproti, ki so njih stiskali in njih dela
»odvzeli. Ko bodo hudobni to vidili,
»bodo groznega strahu vsi prepadeni in
»se bodo čudili, kako so uni tako naglo
»in čez vse upanje zveličanje dosegli.
»Tedaj se bodo kesali, rekli sami pri
»sebi in zdihavali od duha britkosti:
»To so tisti, ktere smo mi nekdaj za-
»smehavali in jih v zasramljiv pogovor
»imeli. Mi neumni smo njih življenje za
»nespamet imeli in njih konec za ne-
»čast. Poglejte, kako so zdaj prišteti
»med božje otroke in njih odločenje je
»med svetniki.«

Ko bodo vsi ljudje tako razločeni,
da bodo pravični na desni, hudobni pa
na levi strani sodnika stali, začela se bo
sodba. — Odperle se bodo bukve svetega
evangelja, po kterih bomo vsi sojeni.
Odperle se bodo bukve tiste, v kterih

71

je celo naše življenje in zaderžanje za¬
pisano. Vse naše dobre in slabe dela
so natanko zaznamovane. Narmanjša
reč, ktero je človek storil, ni pozabljena.
Vse se bo očitno vidilo, vse pokazalo,
kar je bilo skritega od začetka sveta do
tiste ure. Takrat se bo moral vsakteri
pokazati ravno takega, kakoršen je bil
od Boga spoznan. Takrat bodo krivični
in hudobni prepričani vseh hudobij,
ktere so v življenji skerbno tajili, jih
skrivali in se delali pravične, poštene.
Pokazala se bo nedolžnost in odkrila se
bo krivica vpričo celega sveta. Grozen
strah in strašanska sramota prehajala
bo grešnike pri poslednji sodih, ker njih
hudobije se bodo oznanile vsem ljudem
in njih krivice očitno pokazale celemu
svetu. Kakor solnčni žarki vse razsve-
tijo, ko skoz okno posijejo, tako bo oko
pravičnega sodnika prederlo v človeško
serce, in razsvetilo bo vse, tudi nar-
skrivnejši dobre njegove in slabe dela.
Zagrinjalo hinavščine bo palo in vsa-
kterega pregrehe odkrite bodo vsem.— O
hudobni, krivični kristjan! »Premišljuj«,

72

ti kliče sv. Avguštin, »da pred neskon¬
čnim številom ljudi se bodo odkrile vse
tvoje pregrehe in vpričo vseh nebeških
angeljov se bodo očitno pokazale vse
tvoje hudobije, ne samo, kar si jih v
djanji, ampak tudi, kar si jih v mislih
in željah storil. Takrat boš imel toliko
tožnikov, kolikor jih je bilo na svetu,
ki so ti lepe zglede pravičnega življenja
kazali, vpričo vseh boš osramoten.«

Kristjan! Zdaj se sramuješ svojih
grehov spovedniku odkriti in se jih spo¬
vedati, ko je vendar spovednik človek
kakor ti in tvojih grehov nikomur ne
sme povedati, pa se vendar kakega ger-
dega greha tako strašno težko in ne¬
rad spoveš ali se k temu tako dolgo
pripravljaš. Pomisli, kako se boš pa
moral sramovati pri poslednji sodbi, ko
boš moral pokazati ne pred enim člo¬
vekom, ampak pred vsemi ljudmi celega
sveta, pred vsemi angelji, pred Jezusom
ojstrim sodnikom, pred Marijo Devico,
karkoli si kedaj slabega storil. Pokazati
boš moral tudi vse hudobije, od kterih
si mislil, da so že davno pozabljene in

73

da niso nikomur znane. —Misli kristjan!
ko bi ti imel na sebi kakšen velik in
ostuden greh, za kterega bi živ človek
ne vedel, pa na božje pripuščenje bi bilo v
cerkvi takrat, ko je narveč ljudi skupaj
zbranih, očitno oznanjeno in vsem po¬
vedano, kaj si storil, in to vpričo tebe!
— Kaj bi ti začel sramote ? Kam bi se
obernil? Ali bi se ne rajši v zemljo
vderl tisti čas, kakor pa imeti toliko
prič svoje hudobije! ? Kako nam bo pa
še le takrat, ko bodo vpričo celega sveta,
znanim in neznanim gledalcem, naše
pregrehe odkrite in razodete?!

Pravični sodnik Jezus Kristus bo sodil
ali v pekel ali v nebesa, ali v večen jok
ali v večno veselje, O kristjan! o krist¬
jana ! Kako se boš ustrašil in ustrašila,
ko boš vidil in vidila, da bo rajtenga
tvoja vsa drugačna, kakor si jo zdaj ti
delaš? Vidil boš, dragi moj, celo to,
kar še za greh nisi štel. Vidil boš in
vidla nezmerno število gerdih in po-
hujšljivih besedi, za ktere nisi nič po-
rajtal ne porajtala, pa spoznal boš, spo¬
znala boš kristjana, koliko hudega so

74

one storile, koliko nedolžnih zapeljale,
in v koliko sercih vsadile korenine ger-
dih in nesramnih pregreh. Vsi, ktere
si pohujšal, te bodo tožili, čez te pri¬
čali in kazni nad te klicali. Vidil boš
dalje, koliko žlahtnega časa si zapravil
v lenobi in zanikernosti! Koliko lepih
naukov si v nemar pustil! Od vsega
tega bo treba dajati odgovor strašan in
ojster. Vidil boš pa tudi vse dobre dela,
kar si jih storil in ustrašil se boš, ko
boš zagledal, da jih je tako malo in še
teh nektere prazne, brez cene, brez vred¬
nosti pred Bogom, zato, ker jih nisi storil
z pravega namena, to je zavoljo Boga,
ampak le zavoljo časti ali posvetnega
dobička. Tako boš čakal, ves trepetajoč
obsodbe. »Kaj bo z mano, kedar me
pride Bog sodit?« vpil je še pravični
Job. Ce se je še Job bal pred sodbo,
kteremu vendar sveto pismo pričevanje
daja, da je bil pravičen, koliko se je
bati še le nam, ker pisano stoji: »Gorje
pri sodbi tudi brumnim pravičnim, če
boš ti o Gospod! z žnjimi brez usmiljenja
ravnal.« »Strašno je priti v roke ži-

75

rega Koga !« »če bo pravični komaj
zveličan, kako se pokaže hudobnež in
grešnik?!« Pet. 4, 18.

Zato bodo grešniki na poslednji sodbi
v grozovitem strahu in trepetu, še po¬
gledati se ne bodo upali Jezusa! Vidili
bodo, da njih sodba je nezrečena, z
dušo in telesom iti bodo morali v večne
martre, zato bodo zagnali grozen glas
ter strašno kričali. Hribe in narveči gore
bodo prosili in klicali, da bi se nanje
poderlc, jih pokrile in serditemu Jezu¬
sovemu obrazu umaknile. Toda morali
se bodo pokazati pred serditim sodni¬
kom, kjer bo vse njih življenje razodeto.
»Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo,«
piše sv. evangelij, »ali hudega, kar bi
se ne zvedilo.« Spoznati bodo morali
tudi grešniki, da Božje sodbe so pra¬
vične.

Ves prijazen obernil se bo Jezus na
to k pravičnim na desni strani in jim
poreče: »Pridite vi. izvoljeni mojega
očeta, in posedite kraljestvo, ki vam
je pripravljeno od začetka sveta.«
Mat. 25.

76

Oh! kdo zamore si misliti veselje
in sladkost, ki ga bodo občutili izvo¬
ljeni na desnici na te besede! Kdo do¬
povedati ! Nobeden. Z Jezusom pojdejo

v srečno večnost.

Z gromečim glasom obernil se bo pa
potem Jezus na levo stran ter poreče
zaverženim: »Poberite se spred mene.

vi prekleti, v večen ogenj, ki je pri¬
pravljen hudiču in njegovim ange-
ljom.« Mat. 25. O strašne, o grozovite
besede, kterih slišati nas Bog varuj.
Brez tolažbe, brez pomoči, brez upanja
in brez usmiljenja začela se bo za nje
večna nesreča, peklensko terpljenje.
»Zato bodo takrat jokali vsi rodovi na
zemlji.« Mat. 24.

Jokali bodo takrat ajdje in never¬
niki, kterim se je nauk križanega Je¬
zusa Kristusa zdel neumnost, ki so imeli
priložnost, resnico spoznati, pa je niso
kotli. Jokali bodo takrat terdovratni
judje, ker so bili tako slepi, da so Je¬
zusa Kristusa, narvečega dobrotnika, za-
vergli, neusmiljeno na križ perbili in
tako nebesa zgubili. Narbolj pa jokali

77

bodo katoliški kristjani, ki so Jezusa po¬
znali in njegove dobrote uživali, pa ven¬
dar slabo živeli. Bili so v kristjanski
veri podučeni, imeli so svete zakramente,
dobro so poznali pot proti nebesom in
vendar so živeli hujši, nespodobnejši
kakor ajdje in judje, zato jih tudi čaka
narhujša kazen. Grozovito bodo takrat
vpili kristjani, kedar jim bo Jezus po¬
kazal križ, martre, terpljenja, ki jih je
za nje prestal in preterpel. Pokazal jim
bo Jezus rane in sveto resno kri, ktero
je do zadnje kapljice za nje na križu
prelil, pa vse zastonj. »Ker so prejeto
resnico zaničevali,« žuga sveto pismo,
»bo strašna sodba in ognjeno mašče¬
vanje čez nje prišlo.« Zato jim poreče
sodnik: »Poberite se spred mene, vi
prekleti, v večen ogenj!« Za vas ni več
usmiljenja, ni več milosti. V življenji
sem vam usmiljenje ponujal, pa niste
zanje marali in ste je zaničavali, zdaj
pa jaz za vas vekomaj ne bom maral
in vas bom za vselej zaničaval. Večna
pravica me sili, da vas moram pogubiti.
»Jaz nisem zdaj več vaš oče«, jim po-

78

reče Jezus, »kakor sem unih zvestih
prijatlov na desni strani, ampak vaš oče
bo od zdaj na vekomaj peklenski hudič.
Jaz nisem več vaš Odrešenik in Zve¬
ličar, ampak, kakor odprem zdaj izvo¬
ljenim vrata v nebesa, tako se odpre pod
vami zdaj pekel, v kterega strašen brez-
den se boste na vekomaj vderli.«

Takrat, oh takrat nastopilo bo tisto
strašno ločenje, ki bo strah pogubljenih
še bolj povikšalo, ker vidili bodo na
desni strani prijatelje, znance in tovarše,
ki so bili in živeli v ravno takem
stanu, v ravno takih priložnostih, pa so
prišli na desno med izvoljene in zdaj
se bodo za vselej ločili. Oh žalostna in
britka ločitev! — Sin se bo ločil od
očeta, oče od sina, eden pojde v ne¬
beško kraljestvo, drugi v peklenski brez-
den. Mati pojde od hčere, hči od ma¬
tere ; ena v nebesa, druga v večen ogenj.
Brat se bo ločil od sestre, sestra od
brata, prijatelj od prijatelja, šli bodo
eden od druzega za vselej, ločili se bodo
in nikoli več se ne bodo vidili. Brez
mere bo obupanje pogubljenih! — Dobri

79

pojdejo v nebesa, hudobni pa se bodo
uderli v večen ogenj.

Strašno bodo tedaj pogubljeni rijuli
in z groznim preklinjevanjem vpili in
tulili: Prekleta ura, v kteri sem bil
rojen. Prekleta minuta, ko se je reklo,
da je človek spočet. Prekleto truplo, ki
je poželelo to, kar je bilo čez božjo
zapoved. Prekleta duša, ki ni hotla res¬
nice spoznati. V takem in enakem pre-
klinjevanji in izdajanji se bodo krivični
pogreznili v peklenski brezden, iz kte-
rega nikdar odrešenja ne bo. Pravične
pa bo Jezus vzel v nebesa in jim bo
večno veselje dal za plačilo. Poglej! ti
nesramni klafač, kaj te čaka, poglej ti
razuzdanec, ki te nobena moč vkrotiti
ne more, poglej ti gerdi zapeljivec, kaj
je za-te tam pripravljeno, glej ti ple¬
salec, pijanec, tat, kaj vse te enkrat za¬
dene ! Poglej! ti nesramno dekle, ki
fante loviš, se ž njimi cukaš in po potih
vlačiš, poglej, kaj te čaka! Ti si gotova
na levici. Poglej, ti ostudna plesalka,
ogenj in brezden, v kterem boš veko¬
maj plesala, skakala, norela!! —

80

Oh kristjanska duša! Da te ne zadene
strašna nezrečena nesreča, pri poslednji
sodbi postavljeni biti na levo stran in
potem za vselej pogubljeni biti, skerbi,
dokler je čas. Umij se večkrat v vodi
svete spovedi, da umazana ne boš celo
večnost. Hiti, hiti popravit, če imaš kaj
za popraviti in poravnat, če imaš kaj
za poravnati!

Grozen strah bo svet obdajal,

Kedar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal!

TRETJI DEL.

»Angelji bodo odločili hudobne
iz srede pravičnih in jih bodo bergli
v peč ognja; tani bo jok in škripanje
z zobmi. »Ali ste razumeli vse to?«
vpraša še Kristus.

Verska resnica je, da bo Bog pra¬
vične vzel v večno veselje v nebesa, pa
ravno tako je tudi verska resnica, da
bo Bog hudobne vekomaj zavergel in
jih pahnil v kraj večne kazni, kteri kraj
imenujemo pekel. Pekel je tedaj tisti
kraj, kjer pogubljeni tcrpe večne kazni.
»Kdor tega ne verje,« pravi sv. Auguštin,
»tudi nc verje, da je en Bog.« Kakor
bodo pravični vekomaj v nebesih z Bogom
sklenjeni in vživali veselje za plačilo
svojih dobrih del, ravno tako bodo hu¬
dobni v peklu tcrpeli večne martre za

6

Skerbi za dušo !

82

kazen svojih hudobij. To nas uči sam
Jezus Kristus, večna resnica: »Oni bodo
pahnjeni v unanje teme, kjer bo jok in
škripanje z zobmi.« Pogubljeni ne bodo
vidili življenja, ker nad njimi bo ve¬
komaj jeza božja. Zaverženi bodo za
vselej spred božjega obličja, odločeni
od tovaršije pravičnih, prišteti bodo hu¬
dičem. Take strašne nesreče se obvar-
vati, nas zvesto Jezus opominja in nam
ukazuje, odsekati rajši roko ali nogo,
ali izdreti si oko, to je odpovedati se
rajši narprijetnejšim rečem, kakor za-
veržen biti v večen ogenj, kjer červ
vesti nikoli ne umerje, ogenj nikoli ne
ugasne. Že od nekdaj je Bog hudobnim
grozno žugal rekoč: »V mojem serdu
je bil ogenj užgan in bo gorel do dna
pekla.« Že ajdje so po svoji pameti spo¬
znali in so bili terdno prepričani, da hu¬
dobnež bo po smerti kaznovan. Toliko
bolj vemo to mi kristjani, ker nam je
sam Jezus razodel in povedal, kako se
bo godilo po smerti grešnikom.

Hudobni želijo, da bi ne bilo pekla,
da bi brez strahu vganjali svoje hudo-

83

bije in pri svojih krivicah brez kazni
ostali. Ali sveta vera nas uči, pamet
poterdi in že vest sama nam spričuje,
da na unem svetuje pripravljeno strašno
in večno terpljenje v peklu, kamor bodo
verženi nespokorjeni grešniki in v ogenj
pokopani.

Da se obvarješ pekla, kristjanska
duša, premisli, kako grozne, velike in
strašne martre morajo pogubljeni ter-
peti v peklu.

1 .

Pogubljeni so zaverženi spred bož¬
jega obličja. »Poberite se spred mene,
vi prekleti,« pravi Jezus hudobnim, »v
večen ogenj, ki je pripravljen hudiču
in njegovim angeljom!«

Pogubljeni so za vselej zgubili božjo
prijaznost in večno zveličanje, toraj jih
bo ta zguba nebes bolj pekla, kakor vse
peklenske martre. Iz globočine peklen¬
skega brezdna bodo pogubljeni svoje oči
povzdigavali proti nebesam, ktere bodo
v svojih mislih vedno odperte vidili, in
nezrečeno srečne bodo tam gori vselej
vidili tiste božje prijatelje, ki so na svetu

6 *

84

ravno v takem stanu, ravno v takih ne¬
varnostih živeli, in ravno tako hude
skušnjave imeli, pa so nedolžnost ohra¬
nili ali pa resnično pokoro delali in tako
v nebesa prišli. Pri tem pogledu spom¬
nili se bodo pogubljeni svoje slepote in
svoje terdovratnosti, da so vse božje
gnade zameta vali in se radovoljno za¬
kopali v peklenske martre. To jih bo
nezrečeno peklo. Sv. Krizostom piše:
»Veliko hujši kakor pekel se mi zdi,
»ne doseči nebeške časti, in veliko bolj
»mislim, je treba žalavati zavoljo zgube
»nebeškega kraljestva, kakor zavoljo pe-
»klenskih martcr. Zguba nebes narhujši
»peče, narbolj boli. Zato naj mi govori
»kdo od tavžent peklov, ne bo nič ta-
»cega, nič tako žalostnega in hudega
»povedal, kakor je žalostno, hudo in
»strašno nebesa zgubiti.

O kaj smo mi zgubili, ker smo Boga
zgubili! Pogubljeni to zgubo tako živo
občutijo, da čez to zgubo nezrečeno
žalujejo in se strašno kesajo, da so Njega,
narvečo dobroto, za vselej zgubili. Kakšno
žalost občuti že en otrok, če se mora

85

od svojih ljubih staršev za vselej ločiti,
ali nič ni to proti britkosti duše, ko
Boga zgubi! Absalon, Davidov sin, je
silno žalaval, ko ni smel pred obličje
očetovo. Več časa ni David svojega sina
pred se pustil, ker se mu je bil zameril.
Absalona je to tako bolelo in mu tako
težko bilo, daje rekel: »Prosim, da vidim
saj kraljevo obličje, če se pa kralj še na
mojo krivico spomni, naj me umori!«

Koliko bolj hrepeni še le duša
po Bogu! Kakor hrepeni žejn jelen po
merzli vodi, tako želi duša z Bogom
sklenjena biti, in vendar bo morala po¬
gubljena duša od Boga vekomaj ločena
biti. To ločenje od Boga bo duši tako
težko djalo, da bi rajši bila končana, ko
bi bilo mogoče, kakor da ne bo nikoli
gledala božjega obličja.

Oh nesreča, grozna nesreča! Od
Boga, svojega stvarnika, vekomaj ločen
biti, kdo zamore to zapopasti?!

2 .

Pogubljene bo huda vest vedno pekla,
ker bodo spoznali, da so pogubljenja

86

sami krivi in vse narstrašnejši martre
bodo terpeli na duši in na telesu.

Vest pogubljenim ne bo nikdar po¬
koja dala, ampak vedno jih bo pekla,
pikala in grizla. »Červa njih vesti ne
ho nikoli konec, in ogenj ne ho ni¬
koli ugasnil,« rekel je Jezus. Vedno,
vedno spominjali se bodo svojih pregreh
in njih hudobije jim bodo vedno pred
očmi, ker vest jim jih bo brez prene¬
hanja očitala.

Hudobneži si perzadevajo zdaj v živ¬
ljenji svojo vest zadušiti in jo k mol¬
čanji persiliti, da bi bolj brez skerbi v
hudobijah živeli: ali g’orje, gorje jim,
ker v peklu jim bo vest vedno očitala,
da lahko bi bili zveličani, če bi le hotli,
ker pa v življenji niso hotli poslušati
glas svoje vesti, ki jih je vedno opo¬
minjala in svarila, bodo mogli poslušati
v peklu, v večnem ognju nje ojstro pa
brezkončno očitanje in grizenje.

V nezrečeni brhkosti in v strašni
žalosti pogubljeni v peklu zdihuje, joče
in žaluje, ker mu nikoli iz misli neče,
da bi bil lahko zveličan, ko bi le hotel.

87

Oh! vpije pogubljeni kristjan v peklu:
Na poti proti nebesam sem bil in ven¬
dar moram zdaj v peklu goreti, Bil sem
v pravi katoliški veri, in vendar sem
po lastni neumnosti vekomaj in za vselej
zaveržen. Bil sem pri sv. kerstu sprejet
za otroka božjega, za verba nebeškega
kraljestva, in vendar je moja verbišna
zdaj peklenski brezden. Bil sem na svetu
tovarš Jezusovih prijatlov, in zdaj bom
vekomaj tovarš peklenskega satana.

človeka, ki umerje v smertnih gre¬
hih in ki svoje življenje sklene v bož¬
jem sovraštvu, obsodi Bog po svoji večni
pravici v večne kazni in zapove: »Po¬
padite ga, zvežite mu roke in noge in
verzite ga v unanje teme, kjer bo jok
in škripanje z zobmi.« In nesrečnež se
vdere v tisti strašni kraj, kterega ime¬
nuje sveto pismo »ognjeno peč«, v kraj,
kjer »bo ogenj, žveplo v terpljenje hu¬
dobnim odločeno«. Psal. 10.

»Tako pojdejo hudobni v deželo rev¬
ščine in tamote, v kteri prebiva smertna
senca in večna groza.« Job. 10. »Pre¬
kleti,« pravi sv. Janez, »bodo svoj del

88

imeli v ognjenem in žveplenem jezeru.«
Skriv. raz. 21. Za storjene hudobije bodo
hudobneži zaperti v večno ječo in tam
ne bodo imeli druge tovaršije, kakor
druge pogubljene, hudiče in vse pe¬
klenske spake in pošasti. Kdo zamore
izgovoriti, kako strašno in žalostno je
prebivati med tako nesrečno tovaršijo?!
Že na tem svetu vsak ve, kako hudo in ža¬
lostno je med takimi ljudmi živeti, ki se
vedno sovražijo, preklinjajo, izdajajo in
rotijo. Koliko strašnejši je še le v peklu,
ko bi druge martre ne bilo, kakor le to:
vekomaj zapert biti med hudiči in med
drugimi zaverženimi v eni ječi, kjer
eden drugega preklinjajo, svoje pogub¬
ljenje eden na druzega zvračajo. Starši
preklinjajo otroke, otroci starše. Mož
kolne ženo, žena moža. Bratje rotijo
svoje brate, tovarši svoje tovarše, ne¬
čistnik svojo nečistnico, plesalec svojo
plesalko. Eden drugemu pravijo: »Ti
si kriv moje nesreče, ti, ti, ker me nisi
prav učil. Vi, oče, ste kriv. da sem jaz
tu! Vi, mati, ste tega kriva, ker me
niste prav svarila! Ti si kriv, vpije

89

drugi, mojega pogubljenja, ker si me v
greh zapeljal. O nikdar bi ne bil jaz
sem prišel, ti, ti si kriva, nesrečna duša!
O prekleta tista ura, v kteri sem s tabo
prijaznost naredil! O da bi te ne bil
nikdar poznal, ja, da bi te ne bil nik¬
dar vidil! Oh, prekleta tovaršija! pre¬
kleta mesena ljubezen! Oh prekleti ti
oče, ki me nisi o pravem času po-
kregal; vedel si, kaj sem delal in kod
sem hodil, pa k vsemu si le molčal.
Oh prekleta mati, ki si trdno spala, ko
so fantje k meni zahajali; ti me nisi
nikdar opominjala, nikdar svarila, ko
sem zahajala na slabe poti! — Pogub¬
ljeni kolneje v peklu sebe, uro, dan
svojega rojstva. Preklinjajo svoje to-
varše, pohujšljivce in zapeljivce. Vendar
vse to jim nič ne pomaga.

Pogubljeni v peklu dalje nimajo nar-
manjše tolažbe. Na svetu, če se komu
hudo godi, če je v veliki nesreči in v
velikih bridkostih, ima vendar kakega
prijatelja, da ga potolaži, mu z usmi¬
ljeno besedo terpljenje polajša in mu
kolikor zamore pomaga, a tega v peklu

90

ni. Tu ni upati tolažbe od nobene strani.
Zastonj vpijejo proti nebesam, Bog jih
ne sliši. Kakor so bili oni na svetu
gluhi vabljenju in klicanju božjemu, tako
je Bog gluh njih vpitju. »Pogubljeni v
»peklu zdihujejo neprenehoma, pa ga
»ni, da bi se čez nje usmilil; vpi-
»jejo iz globočine, pa ga ni, da bi jih
»slišal; tulijo, pa ga ni, da bi jim po-
»magal; jočejo, pa gani, da bi se jim
»smilil,« tako piše sv. Ciril. Pogubljeni
kličejo in si želijo smert, pa je ni in
je ne bo — vekomaj. Brez konca, brez
mere so nesrečni, pa si ne morejo po¬
magati in si nikoli pomagati ne bodo
mogli. Zato bodo strašno kleli in si že¬
leli, da bi nikoli ne bili na svet rojeni.
»Naj pogine dan, porečejo, kedar sem
rojen bil, in noč, kedar se je reklo,
človek je spočet, zato ker ni zaperla
telesa, ki me je nosilo! Zakaj nisem
umrl v maternem telesu, ali naglo po¬
ginil, kedar sem iz telesa prišel?« itd.

Glej kristjan! Glej kristjana! tako
boš enkrat jokal, tako boš enkrat jo¬
kala, tulila in klela v peklenskem brez-

91

dnu, ker se zdaj smeješ in v svojih
gerdih pregrehah terdovratno živiš, pa
nič ti ne bo pomagalo, tvoje terpljenje
ne bo za en las ne pomanjšano ne pri¬
krajšano. Gorje ti ho, ker brez milosti
božje boš pahnjen in pahnjena za vse¬
lej izpred obličja božjega, in tvoj delež
bo med prekletimi. O kristjan moj!
žaluj, zdihuj in jokaj čez svoje pre¬
grehe, dokler ti je še mogoče s svo¬
jimi solzami peklenski ogenj pogasiti.

3 .

Pogubljeni v peklu trpe grozne mar-
tre in strašne bolečine, ker gore v pe¬
klenskem ognju, ki nikdar ne vgasne.

»Poberite se vi prekleti, v pe¬
klenski ogenj !“ Strašne besede, s ka¬
terimi bo Jezus pogubljene zavergcl, in
jih v pekel pahnil, kjer bodo vekomaj
goreli. Sv. Avguštin pravi, da v peklu
je resničen ogenj, ki nezapopadljivo
peče in bo dušo in telo z groznimi
bolečinami napolnil. Jeza božja je pri¬
žgala v peklu tak čuden in strašen ogenj,
ki bo pogubljene vekomaj žgal in pe-

92

kel. Vsa vročina posvetnega ognja ni
še senca proti peklenskemu ognju. Ivo
bi pa tudi v peklu še druzega ognja
ne bilo, kakor naš ogenj, bilo bi že za¬
dosti strašno. Le pomislimo, ko bi bil
človek obsojen v hudo razbeljeno peč,
kjer se topi železna ruda, s kakim
straham in trepetam bi se bližal tej
hudi vročini! Vendar bi pa tak človek
imel saj to tolažbo, da njegova martra
ne bo dolgo terpela, ker ve, da v taki
veliki vročini bo komaj do dna peči
priletel in bo že mertev. Ali v peklu je
vse drugače. Strašen je bil ogenj, ki
je nesramna mesta Sodomo in Gomoro
z prebivalci vred požgal in pokončal.
Bog je žveplen ogenj vergel z nebes,
ki je mesta pokončal z ljudmi vred,
vendar je ta ogenj le podoba, izgled
peklenskega ognja.

Kolike martre terpe pogubljeni v
peklenskem brezdnu, v večnem ognju,
nam narbolj pove bogatin, v  ki je umeri
in v pekel pokopan bil. Že toliko let
vpije v strašnem terpljenju: »Grozo-
vitno trpim v tem plamenu.« Kličem,

93

pa nobeden me ne sliši. Jočem, pa no¬
benemu se ne smilim. Ječim od grozo¬
vitih bolečin, pa nobenega ni, da bi me
potolažil. Jaz nimam narmanjše pomoči.
Druzega ne vidim okoli sebe, kakor
okoli in okoli ognjen plamen. Druzega
ne požiram, ko ogenj, sam sem ves
ognjen. Oče Abraham, smili se čez
me! vpije pogubljeni bogatin iz dna
pekla, pošlji Lazara, da naj omoči ko¬
nec svojega persta v vodi in ohladi
moj jezik, ker grozovitno tcrpim v tem
plamenu. Pa tudi to mu ni dovoljeno,
ampak Abraham mu je odgovoril: Sin!
spomni se, da si v življenji prijel dobro,
Lazar pa slabo, zato se zdaj on veseli,
ti pa terpiš. In med nami in med vami
je velik prepad, tako, da nobeden od
nas k vam, in od vas k nam ne more.
Tako se godi bogatinu zdaj v peklu.
Na svetu je imel vsega zadosti in v
obilnosti. Imel je, karkoli je serce po¬
želelo. Zdaj pa nima ene same kaplje
vode, da bi v peklenskem brezdnu po¬
gasil svojo gorečo žejo. Tako se godi
vsim pogubljenim v peklu. Tako se bo

94

godilo tudi nam, če bomo terdovratno
v hudobijah živeli in v grehih umerli.

V peklu je strašen, nam nezapopad-
ljiv ogenj, ki bo dušo in telo žgal in
martral, pa vendar nikoli končal. V tem
ognju bodo pogubljeni goreli, in vendar
nikoli ne bodo zgoreli. O moj Bog! O
Marija pomagaj! Sv. Auguštin pravi:
Nezapopadljive, pa vendar resnične so
martre, ki jih pogubljeni v peklu terpe.
»Veči so njih martre, kakor terpljenje
celega sveta.« Vse, kar so marterniki
preterpeli, karkoli si zamoremo na svetu
hudega in strašnega misliti, ni senca proti
martram, ki jih pogubljeni v peklu terpe.«

Le poglejmo človeka, kteri ima na
kakem udu svojega života prav hude,
velike bolečine: oh kako ječi, zdihuje,
vpije, ter nima pokoja ne po dnevi ne
po noči. On tuli vsled bolečin, divja,
vpije, da se mora usmiliti vsakemu,
ki ga vidi. Kako bodo še le tulili po¬
gubljeni v peklenskih martrah, ker bodo
terpeli tako strašne martre in bolečine,
da jih zdaj zapopasti in še misliti ne
moremo. — Terpeli bodo ne na enem

95

uclu, ampak na vsih udih brez razločka
grozne bolečine. Terpeli bodo na duši
in na telesu, ker bodo v brezdnu, ka¬
kor v gorečem morju vtopljeni, in od
plamena peklenskega ognja pokriti. Tisti
ogenj, pravi sv. Auguštin, žge dušo in
telo, pa brez da bi jih sežgal, ker gori
brez prenehanja, brez da bi ga kdo
podpihaval. Ogenj tedaj tisti strašni
žgal bo pogubljene, brez da bi jih ke-
daj končal. — Kaj praviš k temu, gerdi
plesalec, plesalka! tam, tam bota ska¬
kala, norela in drsala!

Duša neumerjoča! pomisli to, dokler
imaš čas! Tam bo težej preterpeti eno
uro, kakor tukaj sto let delati najostrejšo
pokoro. Tam ne bo pogubljenim nobe¬
nega počitka , nikoli pokoja, ampak
večna žalost, večno terpljenje. Večno
jokanje in škripanje z zobmi. Vse ve¬
selje in slasti, kterc so pogubljeni na
svetu uživali, se jim bo v peklu v ogenj
in v bolečino spremenilo. V neskončnih
martrah bodo kričali: »O mi neumni!
»kako po nemarnem smo pot resnice
»zgrešili. Namesto po pravi poti, ho-

96

»(lili smo po poti krivice in pogublje¬
nja. Kaj nam zdaj vse to pomaga?«
Oh! gorje nam! gorje nam! Stokrat in
brez konca gorje!!

Nikoga ne bodo imeli pogubljeni,
da bi mu svojo nesrečo, svoje bolečine
in terpljenje potožili. Od vsili zapuščeni,
od Boga zaverženi, ne bodo zraven sebe
druzega imeli kakor hudiče, ki jih bodo
neprenehoma martrali.

Celo večnost bo pogubljenim vest
vpila: Sami ste krivi, sami ste si to
nesrečo nakopali! Vsakemu pogublje¬
nemu bo vest vekomaj očitala in mu
vpila: Tebi bi ne bilo treba goreti v
tem plamenu, ko bi bil pameten, ko bi
bila pametna! Bog te je hotel zveličati,
ti pa nisi zanj maral. Bog te je klical,
pa ti si se oglušal! Zakaj nisi duhov¬
nike poslušal! Ker si božje gnade za-
metaval, si Boga prisilil, da te je po¬
gubil. Poglej! Sam si se vergel v pekel!

Tako bo Bog v svojem serdu kazal
pogubljenim celo večnost svojo vsega-
mogočnost in svoje veličastvo.

97

4 .

Strašne so martre peklenskega brez-
dna, gorje mu, ki vanj pride! Vendar
narhujše, kar je strali misliti samo, je,
da so peklenske martre večne, ker ni¬
koli ne bodo nehale. Pogubljeni v peklu
vse narstrašnejše martre trpe brez vsega
upanja, da bi tega bilo kedaj konec,
„Njili červa nc bo konec in ogenj
ne ygasne.“ Tako govori sam Jezus.
Terpeli bodo brez konca, brez kraja,
brez nehanja. Terpeli bodo vekomaj.

Pogubljeni v peklu vedno upijejo
po koncu svojega terpljenja. Pa — ko¬
likor bolj hrepenijo po koncu terplje¬
nja, toliko bolj se prepričujejo, da za nje
ni nikjer konca in ga tudi nikoli ne bo.
Kakor bodo pravični v nebesih veko¬
maj srečni, in brez strahu, da bi njih
sreča kedaj končala, ravno tako bodo
pogubljeni vekomaj v peklu nesrečni in
njih nesreče, ne bo konca. Njih terp-
ljcnje se bo vedno počenjalo in nikoli
ne bo nehalo. Terpeli bodo celo več¬
nost. Goreli bodo toliko miljonov let,

7

Skrbi za dušo !

98

kolikor je zvezd na nebu, bilk trave na
zemlji, kolikor je listja na drevju in
vendar se njih terpljenje bo le zmeraj
začenjalo. Kedar bo preteklo zopet dru¬
gih miljonov let, kolikor je zern peska
v morju, kolikor je kapljic v vseh vodah,
rekah, studencih in v vseh morjih, čas
njih terpljenja vendarle za en las krajši
ne bo. Zmeraj bodo v sredi večnosti
in nikoli ne bodo ene stopinje bližej
koncu, ker nobenega nima. Nikoli ne
bo vgasnil ogenj, v kterem bodo po¬
gubljeni. Vekomaj bodo oni upili: »Nc-
zrcčenc so bolečine, ki jih terpimo v
tem plamenu !« Pa z vsem svojim upit-
jem, ječanjem in zdihavanjem, ne bodo
Boga nikdar omečili, da bi se čez nje
usmilil, ker zamudili so čas milosti.

Večnost! strašna večnost, ki se ne
da povedati, no zapi »pasti, mora nas pač
s strahom napolniti, če le malo pomi¬
slimo, kaj se pravi terpeti, večno, za
vselej, brez konca, To, to nas mora
zbrihtati, rajši vse na svetu preterpeti,
kakor v večno priti nesrečo. Misli
kristjan! ko bi kak človek bil za toliko

99

časa v pekel obsojen, da bi z svojimi
solzami cel svet potopil, ako bi le vsakih
tavžcnt let eno samo solzo stočil, ke¬
daj bi toliko solz najokal, da bi iz njih
bilo tako morje, ktero bi cel svet po¬
topilo?! KqJiko miljonov let bi bilo k
temu potreba! Judež Ižkarjot bi bil
komaj dve solzi stočil! — kedaj bi jih
bilo za en potok? — kedaj bi jih bilo
toliko, da bi eno dolino napolnile? In
kedaj bi zamogle cel svet pokriti?!

Vendar to ni večnost, ker čez ne-
zapopadljivo veliko let bi se vendar cel
svet v solzah utopil, ako bi Bog vsakih
tavžcnt let le eno samo grešnikovo
solzo perhranil. Strašno dolgo bi mo¬
rali pogubljeni v peklenskem brezdnu
terpeti, preden bi vsakteri toliko solz
natočil, da bi ž njimi cel svet lahko
potopil, vendar bi upanje imeli, da bo
njih terpljenje kedaj nehalo. Upanje
hi imeli, da bodo, čeravno čez silno
dolgo let, vendar kedaj rešeni. Večnost
pa nikdar ne bo nehala. Pogubljeni
bodo večno, zmeraj naprej terpeli brez
nehanja; nikoli ne bo konca. V več-

7*

100

nosti so bo terpljenje vedno začenjalo,
nikoli zmanjšalo, nikoli perkrajšalo, ni¬
koli nehalo. Bog je v svoji pravični
jezi tak strašanski ogenj peržgal v pe¬
klenskim brezdnu, da nikoli ne ho ugas¬
nil, in v tem ognju bo pravični Bog hu¬
dobne vekomaj kaznoval. »Nesrečni po-
»gubljeni v peklu vedno umirajo, pa ni-
»koli ne umrjejo; vedno terpe, pa nikoli
»zadosti ne terpe; vedno ko nete’ jemlje,
»pa nikoli ne končajo, zato ker smert
»vedno živi, njih konec se vedno za-
»čenja, in njih terpljenje nikoli ne neha.«

Poglejmo bolnika. Ce ima še tako
hudo bolezen, če mora še tako velike
bolečine prestajati, ima vendar včasih
pokoj, bolečine nehajo, da kako uro
zaspi, da se malo opočije in oddahne.
Na svetu je ni tako velike bolečine, da
bi s časom ne nehala. Peklenske martre
pa nikdar ne bodo nehale.

In červ vesti? O koliko lepih pri¬
ložnosti sem imela za nebesa! Nedeljo
za nedeljo nauk in pridgo! Koliko lepih
izgledov za dobre dela! Pa vse to sem
v nemar puščala! O neumna moja

101

glava! bo upila pogubljena duša. O!
kaj sera jaz delal na svetu! upil bo ne-
marnež. Skerbel sem za časno, ki se
je skadilo ko dim in prešlo kakor senca;
kaj mi vse to zdaj pomaga? vekomaj
moram terpeti in v grozni revščini od
vseh zapuščen biti. O svete nebesa, o
lepo, nebeško prebivališče! Tje priti sem
bil jaz namenjen. Za nebesa sem bil
stvarjen, pa za vselej sem jih zgubil!
Oh! zakaj nisem umeri, dokler sem še
nedolžen bil! Ali zakaj nisem umeri
precej po sv. kerstu, da bi bil zveličan !
Ali — zastonj, zdaj si nikdar več poma¬
gati ne morem! — Bolj ko bo pogubljen
kristjan to grozno zgubo premišljava],
bolj ga bo peklo, veči žalost bo čutil in
vendar si tega nikdar ne bo mogel iz
misli spraviti, vedno mu bo v spominu,
vedno pred očmi, vedno na jeziku.

Koliko je ura? upraša duša dušo.
„Ura je večnost !“ Kedaj bo minulo
naše terpljenje? ,. Nikoli. “ Koliko časa
bo trajalo? „Zmiraj.“ Zveličani bodo
vekomaj z Bogom, pogubljeni pa ve¬
komaj z hudičem sklenjeni ostali.

102

Kristjan! Kristjana!

Premisli večkrat, kako strašno mora
to biti, terpeti, pa vekomaj in neusmi¬
ljene martrc terpeti! Nobenega oddih-
ljcja, nobene tolažbe, nobene pomoči
imeti! nobenega konca terpljenja ne
viditi, nobenega rešenja ne upati! Ce
te to premišljevanje ne gane in tvojega
serca ne omeči, je gotovo, da si terši
ko skala. O malopridni kristjan, ne¬
srečni sin, neumna hči, nezvesti mož,
nemarni oče, nemarna mati! o prevzet-
než, o lakomnež, o nesramnež, o ne-
vošljivec, o požrešneš, o togotneš, o
lenobnež, — kaj bo z tabo v peklu,
če se ne poboljšaš, spokoriš ! ? Dosti je
kapljic vode v morju, dosti je zern
peska, dosti je listja na drevju, ali še
več let bo v večnosti!

Misli si, da bi tje pred peklenska
vrata stopil mož z košem na herbtu
in bi ga duše prašale: Mož, kaj imate
v košu, kaj prodajate'/ »Prodajam čas«
bi ta odgovoril. Oh! kako bi se duše
tergale za ta čas, kako bi se derle le
za pol ure časa, da bi svoje zmote po-

103

praviti zamogle! Pa zastonj vse to.
Ako bi Bog pogubljenim dovolil, da bi
smeli verniti se na zemljo in popraviti,
kar so pred pregrešili, oh! s kako ve¬
likim veseljem bi oni vse radi in še
tako dolgo terpeli, in oh! kakšno po¬
koro bi oni delali! Pa to jim ni in ne
bo nikoli mogoče, ker za vselej, za
večno so zaverženi spred božjega obličja.

Poslušaj!

Tebi kristjan! kristjana! je še mo¬
goče, ti še lahko storiš, kar zaverženi
več storiti ne morejo in se lahko večne
nesreče obvarješ.

Ker tedaj spoznamo, da strašne,
nezapopadljive kazni in grozne martre
so pripravljene v peklenskem brezdnu
hudobnim, ki bodo v grehih svet za¬
pustili in s hudobijami obloženi v več¬
nost prišli, moramo skerbeti, da od¬
idemo peklenskemu brezdnu, da ne
bomo prisiljeni enkrat v djanju čutiti,
kar zdaj le verjemo, ker potem si nik¬
dar več pomagati ne bomo mogli. Ce
hodimo po široki cesti, ki pelje v po-

104

gubljenje, obrnimo se hitro na ozko,
težavno stezo proti nebesam. Spomnimo
se, da malo je dni našega življenja. Po¬
magajmo si zdaj, dokler si še lahko
pomagati zamoremo. Ne zamudimo le¬
pega, žlahtnega časa, v ko nam Bog še
svojo milost ponuja. Če ga zamudimo,
ga nikoli več nazaj ne dobimo. Poslu¬
šajmo božje opominovanje in ne bo¬
dimo terdovratnega serca, dokler je Bog
pripravljen nam milost skazovati. če
bomo božje opominjevanje zdaj zani¬
čevali, pride čas, da bomo Boga za mi¬
lost prosili, pa nas ne bo hotel uslišati.
Prizadevajmo se tedaj, kar je narveč
mogoče si s pravo, resnično pokoro
nebesa zaslužiti. Premišljujmo večkrat
strašno večnost, da se večne nesreče
peklenskega ognja obvarjemo, in večno
srečo v nebesih dosežemo!!!

,,Strašno je pasti y  roke živemu
Bogu ! 14

Ko zaveržene preklete,

Pahnil v ogenj boš lijete,

Deni takrat me med svete!

ČETERTI DEL.

Od nebes.

1 .

Popotniki smo tu na zemlji; naš
pravi dom so nebesa. Stvarjeni smo na
zemlji in iz zemlje, pa naš namen ni
za vselej na zemlji ostati. Namenjeni
smo za vse bolje, srečnejše, večno živ¬
ljenje na unem svetu. Naše življenje
na tem svetu ni druzega ko popotvanje.
Mi gremo tako rekoč memo sveta, ker
gremo v našo pravo deželo, v naše
prihodnje stanovanje, v večnost. Tam
nam je pripravljen tisti srečni kraj,
kjer se Bog svojim služabnikom od
obličja do obličja razodeva, in uživati
daja in je on sam njih nezmerno pla¬
čilo. Ta srečni, brez konca prijetni in

106

veseli kraj imenujemo: »Nebesa«'. Vsi
smo za nebesa stvarjeni, vsi smo za
nje namenjeni. Bog želi, da bi vsi ljudje
zveličani bili in da bi nobeden pogub¬
ljen ne bil. On, dobrotljiv Bog, nas
vse želi pri sebi imeti, da bi se tam v
večnosti, v nebesih brez konca veselili.
Toda to neskončno plačilo si moramo
zaslužiti; če ga hočemo doseči, moramo
se z svetim življenjem vredne storiti.
Brez zasluženja ni plačila. Kolikor bo
kdo zaslužil, toliko bo prijel. Brez voj¬
skovanja ni krone. Da bi se srečno na
svetu vojskovali, srečno svoj tek do¬
končali, vero zvesto ohranili, in dobili
tisto krono nebeške časti, ktero nam
je Jezus Kristus pripravil, je potrebno,
da pogostoma proti nebesam zdihujemo
in se spomnimo, koliko veselje nas
tam gori čaka, če bomo do konca sta¬
novitni ostali v gnadi božji, in v pri¬
jaznosti božji umerli.

Preslaba je naša pamet, premajhen
naš um, da bi zamogli zapopasti veli¬
kost, imenitnost in žlahtnost nebeškega
veselja. Sv. Pavel pravi: ,,Oko lli vi-

107

(lilo, ulio ni slišalo, tudi v serce člo¬
veka ni prišlo, kar je Bog pripra¬
vil tistim, ki njega ljubijo. “ Kor.
I. 13. Vendar toliko nam je Jezus od
nebes razodel, da nas tam gori čaka
tolika čast, kterc ni vredno terpljenje
sedajnega časa, to je: nam je priprav¬
ljeno v nebesih večje plačilo, kakor ga
zamoremo zaslužiti še z večjim terp-
Ijenjem. »Terpljenje sedanjega časa ni
veliko proti prihodnji časti, ki ho nad
nami razodeta.« Rim. 8, 18.

Ce bomo tako srečni, da v gnadi
božji umerjemo, bomo prišteti izvolje¬
nim božjim in vzeti v nebesa. Tam ne
bomo imeli nobene, tudi narmanjše sla¬
bosti ne na duši ne na telesu. Nobene
brhkosti ali težave, nobene bolezni ali
bolečine, in tudi smerti se ne bo treba
več bati, ker vse to bo minilo. Na tem
svetu človek ni nikoli brez težav in
brez vsega terpljenja. Tega stiska ta
nadloga, unega kaka druga. Se eno
uro ne more biti človek brez strahu
pred kako nesrečo. Pač ta svet je v
resnici dolina solz, po kteri hodimo

108

žalostni otroci Eve in zdihujemo po
prihodnji domovini. Ce ima človek tudi
na tem svetu narvečo časno srečo, kako
dolgo jo zamore vživati? Strah pred
smertjo ogreni vse posvetne sladkosti.
Le v nebesih bomo čisto veselje uži¬
vali, ker smert tam ne ho več gospo¬
darila. Kadar bo umerjočnost oblekla
neumerjočnost, takrat se bodo spolnile
besede: »Smert je premagana.« Naše
življenje na tem svetu ni druzega ko
vedna vojska, vedno bojevanje, polno
težav in terpljenja. Kakor poželi delavec
na polju v veliki vročini hladne sence,
in najemnik komaj čaka, da bi so dan
nagnil in delo skoraj nehalo, ravno
tako želi naša duša rešena biti iz brh¬
kosti in zopernosti in se skoraj s svo¬
jim stvarnikom skleniti. V nebesih bodo
naše želje popolnoma dopolnjene. »V
nebesih ne bo ne kletvine, ne upitja,
ne bolečine; Bog bo obrisal vse solze
od oči izvoljenih, več ne bo žalosti ne
smerti, ker vse to je minilo. Bog bo
prebival z človeki, on bo njih tolažba,
on njih veselje, in gledali bodo nje-

109

govo obličje, njegovo lepoto.« Skriv.
raz. 21.

Pomisli kristjanska duša! kako ve¬
selje jetnik, ki je clolgo časa zdihaval
v temni ječi, kjer je vsaki dan novo
terpljenje imel, ko pride slednjič konec
njegove kazni. Ravno tako bo minilo
enkrat za nas vse terpljenje, ko bomo
rešeni iz ječe tega sveta, če v nebesa
pridemo. Več ne bo treba se nam pe¬
hati in truditi, ne z težkim delom in
potom v obrazu za potrebni živež sker-
beti, ker zemlja nam ne bo več ternja
in osata rodila, da bi jo morali z
težkim delom obdelavah. V nebesih
bomo brez vsega truda v obilnosti in v
nezmernem bogastvu živeli. Tam ne bo
več lakote ne žeje, ne mraza ne vro¬
čine. Tam ne bo nas terla ne revščina
ne pomanjkanje. Tam se ne bo nam
treba bati hudobnih, krivičnih sovraž¬
nikov, da bi nas preganjali, sovražili in
zaničavali, ker z Bogom bomo sklenjeni
v večni ljubezni. Tudi smcrti sc nam
ne bo treba bati, ker smerti tam več
ne bo. Uživali, ljubili bomo Boga na

110

vekomaj, brez da bi nas v tej ljubezni
kdo motil, tedaj tudi misel na smert
ne. »O kako prijetne; so tvoja prebiva¬
lišča o Gospod! Moja duša želi in hre-
»peni po Gospodovi hiši. Moje serce
»in moje meso se veseli v živem Bogu.«
Tako zdihaval in prepeval je kralj David.

V nebesih bodo izvoljenim vse solze
obrisane od oči in to za vselej. Nikdar
nikoli ne bodo občutili kako žalost, tudi
narmanjšo ne. Nikdar jim ne bo kaka
britkost veselje ogrcnila. »V nebesih,
»pravi sv. Krizostom, se izvoljenim ni
»treba bati ne revščine, ne žalosti. V
»nebesih nobeden ne rani, nobeden ni
»ranjen; nobeden ne draži, nobeden ni
»dražen. Nobeden se ne jezi, nobeden
»ne govori od grešnega poželenja, no-
»beden ni v skerbi za svoj živež, no-
»beden ne toži čez svoje poglavarje.
»V nebesih je vse v miru, vse v po-
»koju, vse v veselju. Vse je dan, svit-
»loba in luč, luč toliko lepši memo
»solnca, kolikor jo solnce lepše kakor
»sveča. Tam ni nobene noči, tudi no-
»beni oblaki ne temnijo nebeške svitlobe,

111

»ktera pa vendar ne peče in ne žge.
»Tam gor ni mraza ne vročine, ampak
»vse je v takem stanu, kakoršnega za-
»morejo le samo tisti zapopasti, ki so
»ga že dosegli. Tudi ni tam nobene
»starosti, ne njenih slabosti in nadlož-
»nosti, ampak jenjalo je vse, karkoli je
»strohljivega, ker nestrohljiva čast tam
»gospoduje.«

Na tem svetu ni prave, ni resnične
sreče. Naše serce, ako bi se nam tukaj
še tako dobro godilo, nikdar ni popol¬
noma zadovoljno, ampak vedno, vedno
še nekaj želi. Naša duša je vedno ne-
pokojna, dokler ne bo z Bogom skle¬
njena. Kakor majhen otrok ni nikjer
popolnoma vesel in pokojen, kakor v
naročji svoje matere, tako tudi naša
duša, ki je po božji podobi stvarjena,
ne more biti pokojna in popolnoma ve¬
sela, kakor le v božjem naročji, to je
v nebesih. Veselje, čast, sladkost, sreča,
ki jo bomo uživali v nebesih, se ne da
nikakor dopovedati, in noben človek je
ne more zapopasti. Vse bomo imeli,
karkoli bomo poželeli. Že na tem svetu

112

pravimo od takega; kterega hočemo
srečnega imenovati: »Vse ima, kar po¬
želi serce.« Vendar na tem svetu nikdar
ne moremo vsega doseči, kar naše
serce poželi, le v nebesih bodo želje
našega serca popolnoma nasitene, ker
tam bomo vse imeli. Naša duša bo z
čisto, božjo, nezapopadljivo sladkostjo
napolnjena. Tam bomo vse imeli, ker
bomo z Bogom sklenjeni. — Tudi naše
telo ho v nebesih neskončno veselje
uživalo, ker je duši pripomoglo si slu¬
žiti nebeško plačilo.

Da hi pa naše telo bilo pripravljeno
za tako čast v nebesih, ho sodnji dan
spremenjeno in prenovljeno. »Jezus Kri¬
stus bo naše revno telo spremenil, ker
ga 1)0 podobi svojega svetega telesa
enakega storil, po djanji, s kterim za-
more vse reči sebi podvreči.« Naše
telo je zdaj duši težka butara, ki je
dušnim opravilom večkrat na poti. Telo
je duši ječa, iz ktere želi biti rešena.
Potem pa, ko bodo spremenjena naše
telesa, več ne bo tako, ampak s svojim
častitljivim telesom sklenjena, ho večno

113

srečna, večno vesela. Po ustajenji naše
telo več ne bo tako slabo, tolikim te¬
žavam in boleznim podverženo, ampak
častitljivo, od vsega spremenjenja po¬
polnoma prosto, in tako pripravljeno z
dušo vred se vekomaj veseliti. »Takrat
se bodo pravični svetili kakor solnce
v kraljestvi nebeškega Očeta.« Mat.
13 , 43 .

Pa v nebesih ne bomo le samo prosti
vsega terpljenja, vseh težav in brhkosti,
ampak uživali bomo tudi vse dobro, kar¬
koli si je mogočo misliti ali želeti, na
telesu in na duši. Dosegli bomo tisto
srečo, po kteri smo cel čas svojega po-
potvanja na zemlji zdihavali. Naše serce
bo doseglo to, kar je vedno želelo. Naša
duša vidila bo Boga, po kterem je vedno
hrepenela.

II.

Izvoljeni bodo v nebesih Boga gle¬
dali od obličja do obličja, kakor gleda
prijatelj svojega prijatelja, kedar se pri¬
jazno ž njim pogovarja. Oni bodo Boga
uživali in se vekomaj ž njim veselili.

8

Skerbi za dušo!

114

Dokler smo na tem svetu, Boga ne
moremo vicliti, ne zapopasti in ne po¬
polnoma spoznati. Vidimo ga le z očmi
sve’tc vere. Spoznamo ga le po njegovih
delili skoz luč naše revne pameti, ko¬
likor nam je mogoče. Sv. Pavel pravi, J
da zdaj Boga vidimo le kakor skoz zer-.
kalo, skoz debelo in temno steklo. Vi¬
dimo ga zdaj le kakor v megli, v ne¬
besih pa ga bomo gledali od obličja do
obličja, obraz v obraz, kakor je sam na
sebi. Tam ga bomo prav gledali, ga lju¬
bili in vekomaj uživali.

V nebesih bo naša sreča, po kteri
naše serce vedno hrepeni, popolnoma, ker
vidili bomo Boga, kakoršen je sam na
sebi, ga vekomaj gledali in se ž njim
veselili, brez da bi se kedaj naveličali.
Že na tem svetu je naša duša vedno
željna Boga vidili, sc ž njim skleniti
in božjo lastnosti spoznati. Te želje se j
bodo v nebesih popolnoma spolnile, ker
tam bo nehala vera, zginilo bo upanje, j
ostala bo sama ljubezen, in ta večna
ljubezen nas bo z Bogom vekomaj skle¬
njene obderžala. Kakšno veselje občuti

115

človek na tem svetu, keclar doseže kako
reč, ki jo je dolgo časa in iz celega
serca želel ?! Od veselja se ne ve kam
djati, kedar so želje njegovega serca
dopolnjene, dasiravno dobro ve, da vse
časne' reči zginejo kakor dim, se ska-
dijo in zgubijo kakor senca. Dobro ve,
da, če še toliko srečo na svetu doseže,
jo bo le malo časa užival.

V kakšnem neskončnem veselju bo
še . le naša duša vtopljena, kedar pride
v nebesa, kjer bo zagledala svojo nar-
večo dobroto, — svojega Doga, po kte-
rem je toliko časa hrepenela!

Vidila bo tam Boga, kterega na svetu
še nikoli nobeden ni vidil in ga viditi.
ne more. Mojzes je želel Boga viditi,
kakoršen je, zato ga je prosil takrat,
ko jo ž njim govoril: »Gospod! pokaži
mi svojo čast!« In Gospod mu odgovori:
»Vso dobro ti hočem pokazati in moje
ime ti razodeti, mojega obličja pa ne
moreš viditi, ker noben človek me ne
bo vidil in živ ostal, tvoje oko bi ne
moglo lepote prenašati, onemagalo bi
in konec vzelo. Pojdi vendar tje na uno

8 *

116

skalo in ti bom storil, kolikor zamoreš
prenesti. Keclar pojde moja čast meriTo,
te bom postavil v jamo skale in te zakril
s svojo desnico. Kedar memo odidem,
bom vzel proč svojo roko in me boš
od zadej vidil, mojega obraza pa ne boš
mogel viditi. To veliko, neskončno, ne-
zapopadljivo čast, ktero Mojzes ni mogel
prenesti, bomo v nebesih brez zaderžka
gledali. Vielili bomo v nebesih Boga,
našega - dobrotljivega očeta, ki nas je
stvari! in nam je na tem svetu svojo
sladkost okušati dajal, da bi sc še bolj
prizadevali, njega samega doseči. Spo¬
znali bomo božje lastnosti in se čudili,
ker \ idili bomo, koliko je Bog storil za
naše zveličanje. Vidih bomo tam Jezusa
Kristusa, našega Zveličarja, narvečega
dobrotnika, ki je svojo kri prelil za nas
do zadnje kapljice, da nam je zaslužil
nebeško čast in nas otel večnega po¬
gubljenja. Vidih bomo Jezusovo mater,
prečisto Devico Marijo, našo pomočnico,
ktera je vedno za nas prosila pri Jezusu
Kristusu, svojem ljubeznjivem sinu, da
nam je dajal gnade, da nismo opešali

117

na poti nevarnega sveta, da nismo-zašli
na krivo pot. Ce smo pa zašli in bili
že v nevarnosti večnega pogubljenja, je
nam Marija pri Jezusu milost dosegla
in nam sprosila gnado, da smo se zopet
k Bogu obernili in s pravo resnično po¬
koro odpuščenje svojih grehov dosegli.
Tudi skrivnosti našega odrešenja bomo
spoznali in vedli celo skrivnost svete
m Trojice, tudi znane bodo nam čudne
poti, po kterih nas je božja previdnost
vodila, da smo v božje kraljestvo srečno
prišli. Tam bomo viclili in spoznali, kar
se nam zdaj tako čudno zdi, zakaj je
Bog dal nekterim lepo svetiti luč res¬
nice, toliko drugih pa je pustil v smertni
tami nevednosti in zmotnjav.

To spoznanje bo izvoljene v nebesih
tako z Bogom sklenilo in s tako častjo
navdalo, da se bodo kakor solnce sve¬
tili in bodo Bogu podobni. Sveti Janez
pravi: »Preljubi! otroci božji smo sicer,
pa ni še prišlo na dan, kaj bomo, to¬
liko pa vemo, da bomo Bogu podobni,
kedar se bo perkazal, ker ga bomo gle¬
dali, kakoršen je.«

118

Neskončna božja dobrota in modrost
nam bo razodeta. Pokazano bo nam po¬
polnoma božje veličastvo. Odkrita nam
bo njegova neskončna imenitnost in
žlahtnost, in odpert nam bo studenec
njegove neskončne, ljubezni, iz kterega
bomo vedno zajemali in vendar nikoli
ne bo zmanjkalo.

Ljubezen, ktera nas bo z Bogom
sklenila, se ne bo nikdar nikoli zmanj¬
šala, ker studenec, iz kterega bomo za¬
jemali, bo zmeraj polen. Zmeraj se nam
bo novo veselje odpiralo, in sc nam
bodo kazale nove sladkosti, kterc bodo
našo ljubezen vekomaj unemale. »V ne¬
besih,« pravi sv. Avguštin, »se ne bomo
postarali, ne bomo nikoli zboleli, se
bomo vekomaj veselili in življenja ne
bo nikoli konec.« — Napojeni bomo z
ljubeznijo in z veseljem, pa nas bo le
še žejalo; ali ta žeja nam bo prijetna,
ker bomo vselej zopet nasiteni, brez da
bi se kedaj naveličali. Ta toliko lepi,
žlahtni in sveti Bog, on, začetek in za-
popadek vse lepote, on. ki je sam zgolj
lepota in sladkost, bo naše večno pla-

119

čilo v nebesih. Tako bomo hasiteni z
obilnostjo hiše božje, in sam Bog nas
bo napajal s potoki svojega veselja.

III.

Neskončno veselje občuti dalje iz¬
voljena duša, kedar pride v nebesa, ker
tam najde svoje prave, zveste nebeške
prijatelje.

Z e na tem svetu občuti človek ve¬
liko veselje, če je tako srečen, da najde
kakega resničnega prijatelja, kteremu
lahko svoje nadloge potoži in mu vse
zaupa. Koliko veselje bo še le v nebesih,
kjer bomo našli naše narzvestejše pri¬
jatelje, izvoljene svetnike, ki so nas
vedno k sebi želeli in pri Bogu za nas
prosili! Kako vesela sta dva prijatelja,
ki se dolgo časa nista vidila, kedar vkup
prideta! Nikoli se ne moreta zadosti
zgovoriti in eden drugemu svojih pri-
godeb dopovedati. Hitro jima mine dan
za dnevom in težko jima je, ker ne mo¬
reta za vselej skupaj ostati. V nebesih
bomo pa z večno ljubeznijo sklenjeni
in se nikoli več ne bomo ločili eden od

120

druzega. Tam bomo našli svoje zveste
angeljce varhe, ki so nas na svetu
spremljali, po nevarnih potih vodili in
varovali v nesrečah, ter nas v večno
srečo pripeljali. Kakšno veselje bo tedaj,
s takimi zvestimi prijatelji v nebesih
vekomaj živeti in njih prijaznost za vselej
uživati! Tu bomo obdani z nebeškimi
duhovi, kterili je brez števila. V sredi
med miljoni vekomaj srečnih tovaršev
se bomo veselili in angeljsko petje po¬
slušali. Sv. Avguštin pravi: »Nobeden
»si v sedajnem življenji ne more mi-
»sliti, kako velika je sladkost, kako pri-
»jetno in veselo je poslušati angeljsko
»petje. V tej popolnoma ljubezni toliko
»angeljev in brez števila ljudi, kjer bo
»vsakteri vsacega ravno tako, kakor sa-
»mega sebe ljubil, bo tudi veselje brez
»mire. Vsak se bo nad srečo vsacega
»druzega ravno tako veselil, kakor nad
»svojo lastno.«

Nebeško veselje dopovedati ali po¬
pisati, živemu človeku ni mogoče, ker
ga nobeden človek ne more zgovoriti
in še misliti ne. Nebeško veselje popol-

121

noma dopovedati je ravno tako nemo¬
goče, kakor celo morje v malo skledico
spraviti.

Od sv. Avguština se bere, da ga je
njegov prijatelj Severi prosil, naj bi mu
kaj pisal od nebeškega vesel ja. Preden
sv. Avguštin to začne, ker je čutil, kako
je to težko, hotel se je poprej o tem
posvetovati z sv. Jeronimom. Piše mu
tedaj pismo. »Pa ko sem začel pisati,«
pravi sv. Avguštin, »napolni naenkrat
hišo, kjer sem bil, nezrečena luč, ka-
koršno v naših časih še ni bilo viditi, z
nezrečeno lepim in prijetnim duhom.«
Avguštin se prestraši in sliši iz srede
luči glas, ki mu pravi: »Kaj počenjaš
Avguštin! ali misliš ti splati morje v
malo posodico in ves svet stisniti v svojo
pest? Boš mar ti gledal, kar nobeno
oko ni vidilo, boš li ti razumel, kar
nobenega človeka serce ni razumelo ?
hočeš ti pregledati, kar je neskončno, ne¬
razumljivo? S kakošno mero boš meril,
kar je nezmerno ?« • — Bil je to glas
sv. Jeronima, ki je tisti dan v Betle¬
hemu umeri in se v nebesa preselil.

122

»Ta slava, ta lepota, to veličastvo,«
pravi sv. Avguštin, »presega vse misli,
vse želje in vse besede naše.«

Vse tedaj, karkoli se zamore od ne¬
beškega veselja reči in misliti, je komaj
senca proti neskončni, nczapopadljivi
sladkosti, ktero uživajo izvoljeni v ne¬
besih, ktero bomo uživali tudi mi, kedar
tjc pridemo.

»Tolika je sladkost nebeškega ve¬
selja,« pravi dalje sv. Avguštin, »da, ko
bi le ena sama kapljica te sladkosti v
peklenski brezden kanila, bi vso pe¬
klensko grenkost v sladkobo spreme¬
nila.«

Kdo bi si tedaj ne želel tega ne¬
skončnega vesolja v nebesih? Kdo bi
si ne prizadeval po tej neskončni sreči?
Poterpimo tedaj radi in z veseljem, da
dosežemo to nezmerno srečo. Spom¬
nimo se, da se bo naša žalost spreme¬
nila v veselje. Prišel bo za nas srečen
dan večnosti, kterega nobena noč več
ne bo mračila, ampak večna resnica,
Bog, ga bo razsvitlavala. — Povzdigujmo
večkrat svoje oči proti nebesam in zdi-

123

hujmo s kraljem Davidom: »Moja duša
želi in omedluje po Gospodovem stano¬
vanji. Blagor jim, ki v tvoji hiši, o Go¬
spod! prebivajo, hvalili te bodo vekomaj.«

IV.

Zraven nezrečenega veselja bodo iz¬
voljeni v*nebesih uživali tudi neskončno
čast, ker oni bodo povzdignjeni k ne-
zrečeno veliki imenitnosti in žlahtnosti.

Že na tem svetu šteje si človek za
veliko čast, če sme, kedar se mu zdi,
stopiti prod cesarja in brez strahu ž njim
prijazno in po domače se pogovarjati.
Kolika čast nam bo še le v nebesih,
ker ne bomo s kakim človeškim kraljem,
ampak z kraljem nebes in zemlje, z
Gospodom vseh gospodov, z samim
Bogom se smeli pogovarjati in njegovo
prijaznost vekomaj uživati. Čast in ime¬
nitnost, h kteri bomo povzdignjeni,, si
zdaj še misliti ne moremo. Tam bomo •
kakor angelji. Več ko je kdo zaniče¬
vanja in preganjanja zavoljo Boga voljno
preterpel, veči čast dosegel bo v ne¬
besih. Kolika da je tista čast, se tudi

124

dopovedati ne da. Vsa posvetna čast in
imenitnost, vse sladkosti in žlahtnosti
celega sveta niso protr nebeški časti in
imenitnosti toliko, kolikor kapljica proti
nezmernemu morju, kakor iskrica proti
solriču. Premišljevajoe plačilo in čast v
nebesih, rekel je sv. Pavel: »Napolnjen
sem z tolažbo in imam silno veliko ve¬
selja v vsi naši nadlogi.« Notranje ve¬
selje in tolažbo uživa pravična duša že
na tem svetu, ki v resnici Boga ljubi
in iz ljubezni do njega vse preterpi, ker
dobro ve, da bo v nebesih toliko bolj
povišana, kolikor bolj je. pred svetom
ponižana in zaničevana. »Ge si tako
dober, o Gospod,« pravi sveti Bernard,
»tistim, ki te iščejo, kakšen boš še le
tistim, ki te najdejo?«

Kraljica Sabe, doma iz jutrove de¬
žele, sliši veliko od Salomonove časti
in njegove modrosti. Napravi sc tedaj
na pot v Jeruzalem, da bi sama vidila
to njegovo čast in sc prepričala od nje¬
gove modrosti, ali je res ali ne, kar se
je od njega govorilo. Ko pa pride v
Jeruzalem in vidi njegovo modrost, ko

125

zagleda velikansko poslopje, ktcro je
sezidal, mize in stanovanja njegovih
služabnikov, oblačila in daritve, ktere
je daroval v Gospodovi hiši, se zavzame,
ostermi in reče: »Resnica je, kar sem
v svoji deželi slišala od tebe in od
tvoje modrosti, a nisem verjela tem, ki
so mi pravili, dokler nisem sama prišla
in spoznala, da mi še polovica ni po¬
vedana bila; veči je tvoja modrost in
veči so tvoja dela, kakor sloves, ki sem
ga slišala. Blagor tvojim ljudem, in
blagor tvojim služabnikom, ki so vedno
pri tebi in tvojo modrost poslušajo.«

Ravno tako se bomo začudili tudi
mi, kedar pridemo v nebeški .Jeruzalem.
Kedar bomo*zagledali božjo čast, ktere
bomo deležni v nebesih, bomo spoznali
in rekli: »V resnici, o Gospod, veči je
tvoja čast, veči je tvoja in tvojega pre¬
bivališča lepota, kakor .sc je pravilo in
dopovedavalo.«

Ja, brat moj.' sestra moja! Čast,
ktera nam je v nebesih pripravljena, je
tako velika, da si človek tolike ne more
ne misliti ne želeti. Kolika sreča za nas!

126

Kolika sreča, z Kerubini in Serafini svet,
svet, svet prepevati! O sreča čez vse
sreče, nezmerna čast nas čaka v ne¬
besih! Neskončno veselje nam je pri¬
pravljeno! Zdihujmo tedaj večkrat po
tej nebeški sreči, kakor je zdihaval nekdaj
kralj David: »O nebeško veselje, kedaj
»bom v tebi vidil svojega Boga! Kako
»dolgo me bodo valovi skušnjav in no-
»varnost zapeljivega sveta sem ter tje
»metali in si perzadevali, me ob toliko
»srečo perpraviti! Kako dolgo bom še
»klical k tebi, o Gospod! Vsliši, Go-
»spod, moje vpitje in pripeljaj me že
»skoraj v srečno večnost.« »En dan v
tvoji hiši,« govori dalje kralj David, »je
več vreden, kakor tavžent drugih. Rajši
hočem biti narmanjši v hiši svojega
Boga, kakor pa prebivati v šotorjih greš¬
nikov.« »Moja duša želi in omedluje po
Gospodovi hiši. Blagor jim, ki v tv< »ji hiši,
o Gospod! prebivajo, hvalili te bodo ve¬
komaj.« Blagor človeku, ki se zavoljo
tebe, o Gospod, vsim posvetnim stvarem
odpove, da bo vreden, tebe, o Bog - , v
angeljski družbi vekomaj častiti!

127

V.

Kar bo pa našo srečo, veselje in
čast, ktero bomo v nebesih uživali, po¬
polnoma storilo, bo to, da bo večna.
Ne bo sc nam treba bati, da bi to kedaj
minilo. Ne bo nam treba imeti strahu,
da bi neskončno srečo v nebesih kedaj
zgubili.

A ko človek na tem svetu doseže še
toliko srečo, kakoršno si misliti zamore,
popolnoma srečen vendar biti ne more,
ker ve, da časne, posvetne sreče ne bo
mogel dolgo uživati. Na tem svetu ne
more nobene reči za vselej imeti. Tukaj
ni stanovitnosti. Vsaka reč traja le en
čas. Ge doseže človek na tem svetu
tudi tisto reč. ktero je dolgo časa tako
serčno želel, da je ves po nji hrepenel,
kaj pomaga, ko ima vendar precej zra¬
ven strah, da bi je ne zgubil. Vsa čast,
sreča in imenitnost, bogastvo in premo¬
ženje celega Sveta ne more človeka po¬
polnoma srečnega storiti, ker vse to
mora, če pred ne, gotovo pa v smertni
uri zapustiti.

128

Lc v nebesih bo naša sreča popol¬
noma, ker tam bodo želje naše duše
spolnjene, ker bomo z Bogom za vselej
sklenjeni. V nebesih ne bo skerbi ne
strahu, da bi naše veselje kcdaj nehalo,
naša sreča se kedaj spreminila, ampak
srečni, veseli bomo za vselej, brez konca,
na vse večne čase. Kakor bodo pogu¬
bljeni v peklu, v peklenskem brezdnu
za vselej, na vekomaj ostali, in večne
peklenske martre terpeli, tako se bodo
izvoljeni z Bogom sklenjeni vekomaj v
nebesih veselili.

Spomnimo se tedaj, kedar nas stis¬
kajo nadloge, tarejo nesreče, da one
bodo naglo minile in če jih voljno pre-
terpimo, nam je dobrotljivi Bog zato
večno, neskončno plačilo v nebesih ob¬
ljubil. Ge nam zdaj na svetu ne gre
vsaka reč po sreči, nam nobena ne iz¬
ide prav po naših željah, nikar zato ne
godornjajmo, ampak voljno poterpimo.
Spomnimo se večkrat, da za majhno
radovoljno sedanje zatajenjc svojih želj
bomo, v nebesih zmiraj vse po svojih
željah imeli.

129

V nebesih bomo našli vse. Tam bomo
imeli vse dobro, brez strahu, da bi je
kedaj zgubili. Tam bo naša volja in
božja volja le ona; naša ne bo bot la
nič tujega, nič posebnega. V nebesih nas
ne bo nobeden dražil. Nobeden nas ne
bo tožil. Nobeden nam ne bo na poti,
nobeden nasproti. Zelje naše bodo v
vsem nasitene in dopolnjene. Tam nam
bo Bog povračaval čast za osramotcnje,
ktero smo na svetu tcrpeli, dal nam bo
veličastvo za žalost, in za posledn je mesto,
na ktcrega nas je svet vedno postavljal,
nam bo dal Bog kraljevi sedež, in to
za vselej, na vekomaj. V nebesih bomo
dosegli sad pokorščine pod božjimi za¬
povedmi, ktcrega bomo vekomaj uži¬
vali. Ojstra pokora se bo v veselje spre¬
menila in prava, resnična ponižnost bo
povzdignjena k večni časti.

V nebesih bomo sklenjeni z večno
hubeznijo. Z združenim glasom bomo

logu prepevali večno hvalo, ker nam
je skazal neskončno milost, da nam je
za majhno, kratko terpljenje na svetu
dal v nebesih večno veselje. Za to ne-

9

Škerl) i za dušo !

skončno ljubezen, s kterb nas Bog že¬
na svetu ljubi, narbolj pa nas bo v ne¬
besih ljubil, ne borna nikdar nehali {joga
hvaliti in v njem se veseliti. Te hvaležne
nebeške pesmi se ne bomo nikdar pre¬
pevati naveličali. To bo naše narveče
veselje in nezapopadljiva sladkost, ker
hvala, ki mu jo bomo dajali, bo veko¬
maj Bogu prijetna. To nas bo s takim
veseljem in s tako sladkostjo napolna-
valo, da ne bomo nikdar nič druzega
želeli. Sv.Avguštin pravi: »Kjer je Bog,
tam je vse, tam nič ne more mrjnjkati.«
Zato kliče kralj David: »Blagor jim,
o Gospod! ki v tvoji hiši prebivajo,
hvalili te bodo vekomaj.« Ps. 83, o.

Kristjan! Kristjana!

Tudi tebi so nebesa na ponudbo.
Vsem jih Bog ponuja. Oh! skerbi za
nje! Delaj, moli, trudi se, da v nebesa
prideš. To je naš cilj. Zgrešeni cilj na¬
šega popotvanja je pekel, udobljeni cilj
pa so sveta nebesa. Ne ješči posvetnega
veselja, glej, da te ne premoti, ker to
mine hitro in moti le dušo. Stori, kar

131

moreš, daj, kar imaš za nebesa, le enega
varuj se, le enega pravim, to je, tega,
kar ti nebesa zapre, zaplolia. In to edino,
to nesrečno — je greli. O le greha, le
greha ne!

Ne zamenjaj nebes za posvetno! Ne
žabi, kaj te čaka v nebesih, če Bogu
služiš; pa tudi ne’ žabi, kaj ti pomaga,
'če vse pridobiš, nebesa pa zgubiš ?! Po¬
misli pa tudi večkrat na prestrašili pekel,
če Bogu ne služiš!

»Pri vseli svojih delih spominjaj
se štirih poslednjih reči, in vekomaj
ne boš grešil.«

• ->h c-

& o ni nji (l ini.

Strašen dan bo dan plačila,

Zemlja se bo v prali zdrobila,

Priča David in Šibila.

Kakšen strah bo svet obdajal,

Kadar bo sodnik prihajal,

K ostri sodbi človek vstajal.

9 *

132

Čudno lio trobenta pela,
Mertvim po grobeli donela,
Pred sodnika jim velela.

Smert, natura trepetala
Bode, ko bo stvar vstajala,
In Sodniku odgovarjala.

Bukve bodo prinesene,

V kterih dela so storjene,
Dobre vse in nepoštene.

Use, karkolj je zdaj zakrito,
Pred sodnikom bo očito,
Kaznoval bo vse serdito.

Revež, kam se čem podati,
Kje prijatelja iskati ?

Komaj dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti,

Ki odrešiš vse, oprosti
Meni milostno slabosti.

133

Spomni se, o Jezus mili,

Da so zame te umorili;

Prosim, takrat se me usmili!

Hotel truden si hoditi,

Dal si se na križ pribiti,

Daj mi v blagor trud svoj hiti.

Kralj pravični maščevanja I
Prosim grehov odpuščanja,
Preden sodiš naša djanja.

Da sem kriv, to sam spričujem,
Grehov svojih se sramujem,
..Prizanesi, Bog!“ zdihujem.

Nisem vreden odpuščanja,

Vendar ognja maščevanja
Vari me, Bog milovanja!

Den’ me, prosim, med ovčice,
Kozlov se bojim levice,

Naj deležen bom desnice.

134

Ko zaveržene prekleto

V ogenj pahnil boš ujete,

Vzemi takrat me med svete.

V prahu k tebi, Bog, zdihujem,
Serce sterto ti darujem,

Konec ti priporočujem.

Dan solza, o ura straha,

Ko bo človek vstal iz praha,

K ojstri sodbi vstal krivični!

Prizanesi, Bog pravični!

Mili Jezus Ti jim daj
Večnega počitka kraj! Amen.


J"u^-bratija, naoli-fce-c.

•

Ljubi kristjan ! Začni vsak dan z Bogom.
Hočeš živeti srečno in v milosti božji, spomni
se vsak dan, da Bog je pervi, nikdar toraj in
nikoli ne opuščaj juteme molitve. Ce več ne
utegneš, zmoli vsaj sledečo molitvico, ktero nauči
se na pamet, da jo boš opravljal brez bukev:

Ustanem v imenu križanega Jezusa,

• ki me je z svojo drago kervjo odrešil.
Oče nebeški, lepo te zahvalim, da -si
me to noč obvaroval, prosim, obrani me

• tudi današnji dan pred vsem hudim na
duši in na telesu. Vse moje dejanje naj
bo danes k tvoji časti. O Marija, bodi
moja mati, in prosi za me. Preljubi

* angelj, varuh moj, ti meni danes na
strani stoj, varuj me, prosim te, v v sveti
raj pripcljaj me. Oče naš . . . Ceščena
si Marija . . . Vera . . .

136

Kedar pa utegneš in ob nedeljah, moli pa
tako:

Bodi češčena in hvaljena vekomaj
o presveta Trojica! Bog Oče, ki si me
vstvaril, Bog Sin, ki si me odrešil, Bog
sv. Duh, ki si me posvetil. — Hvala ti
serčna, o dobrotljivi nebeški Oče, da si
me to noč pri življenji in pri zdravji
ohranil in vse hudo od mene odvernil.
O koliko ljudi je šlo to noč v večnost,
jaz pa sem še zdrav in vesel! O kako
doher si ti do mene, jaz pa — oh, kaj
bo z mano? do tebe tako nehvaležen!

Oh kolikokrat te jaz čez dan raz¬
žalim, kolikokrat prelomim tvoje svete
zapovedi, a vendar ti meni le gnade deliš
in dobrote dan na dan. Nehvaležno moje
serce hočeš z obilnostjo svojih dobrot
omečiti; ljubezen, ja zgolj ljubezen mi
skazuješ, da bi me prisilil povračati lju¬
bezen za ljubezen. — O ljubi moj Oče
nebeški! Prosim, prizanesi mi! Vse te
časti, vse ti hvalo daja. nebo in zemlja,
zatorej ti iz celega serca zdaj terdno ob¬
ljubim pobolj Sanje in hvaležnost. Danes,
ko po tvoji dobroti zopet nov dan za-

137

čnem, tcrdno sklenem, s tvojo gnado in
pomočjo tvoje zapovedi zvesto dopol-
navati, se vjsega greha skerbno varovati,
se vseh priložnosti v greli in slabe to-
varšije ogibati, vse svoje predpostav¬
ljene, posebno pa starše in duhovnike,
zvesto ubogati, vse svoje dela in opra¬
vila pridno in dobro opravljati, vse te¬
žave, križe in zopernosti, ki mi jeli boš
morda danes pošiljal, v duhu pokore
•voljno prenašati in v . pokoro za svoje
grehe sprejemati. Vse, vse tedaj tebi
danes darujem, o ljubi Bog! Ti si vse
ljubezni vreden, toraj tebi darujem svoje
serce, tebi darujem vse svoje misli,
želje, besede, djanja in nehanja, ja vse
dušne in telesne moči. Vse hočem sto¬
riti le tebi v čast, le po tvojem dopad-
jenji in po tvoji sveti volji.

Pa kaj mi pomagajo vsi ti moji dobri
sklepi, če me ti, o Bog! s svojo sveto
gnado ne podpiraš! Brez tvoje pomoči
ne morem nič; zatorej te prosim po¬
nižno, pomagaj mi v dopolnjenje vsega,
kar sem sklenil. Podpiraj mojo slabost,
brani me vseh sovražnikov moje duše:

138

bodi ti z menoj, ter daj mi moč pre¬
magovati serčno vse skušnjavo, tebi v čast
in moji duši v zveličanje. — O nikar ne
pripusti, moj dobrotljivi nebeški Oče!
da bi te jaz danes' s kakim grehom
razžalil in tvojo gnado zgubil. In če to
zgubim, zgubim tebe in če tebe zgubim,
zgubljeno je vse. Pa ne, ne, ljubi Oče,
ne daj se mi ločiti od tebe! Tebi se ;
priporočim in vsega izročim. Tebi pri¬
poročim pa tudi vse svoje predpostav- *
Ijene, vse duhovske in deželske oblast¬
nike, vso svojo žlahto, vse svoje pri¬
jatelje in sovražnike, vse bolne in umi¬
rajoče in -vse verne duše v vicah. Vse
priporočim tvoji neskončni milosti, ne¬
beški. Oče.

O Marija, Marija prečista Devica! j
prosi za me in za nas vseh! O Marija,
ti narmogočniša pomočnica, prosi Boga,
da bi nas obvaroval danes in vselej pred
vso nesrečo na duši in na telesu, da bi
v noben greh ne padli, temuč da bi z
vsimi svojimi mislimi, besedami, djanjem
in nehanjem njegovo sveto voljo spol-
navali in večno krono dosegli. — O

139

moj preljubi angclj varh, predragi sprem¬
ljevalec solzne doline, prosim te, varuj
me,.kakor si me varoval do zdaj. Vodi,
pelji me po pravi poti, po poti, ki drži
proti nebesam, ker tam je moj dom.

• Opominjaj me v slabosti, napeljuj me
' *v dobro. Tvoj glas hočem poslušati,
i saj vem, da je glas božji, ki ne kliče
drugam, kakor v večno življenje. Amen.

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .

• Ver upom . . .

-

Večerna im.olPbevz',

'

Kristjan moj! Kakor si .z Bogom dan začel,

. končaj ga tudi z Bogom!.Dan šel je v večnost,

. nikdar več ga nazaj ne bo. Zahvali se zanj
i Bogu in prosi ga odpuščanja tega, kar si ga čez
dan razžalil. Če več ne utegneš, moli vsaj sle-
. .dečo kratko molitvico:

Zahvalim te, Oče nebeški, za vse
dobrote, ktere si mi danes dal in me
hudega obvaroval. Prosim te. odpusti
.mi vse grebe, s k teči mi sem te danes
razžalil. V tvoje roke zročim svojo dušo
in svoje telo. O Marija, bodi moja mati,
ih ti moj patron (ali patrofta) sv. . . .

140

prosi za mo. Tvoj sveti angelj naj me.
varuje, da mi sovražnik kaj mogel ne
bo. Tebi, o Jezus, živim, tebi, o Jezus,
umerjem, tvoj sem živ in mertev.

Vsem vernim dušam, o Bog, večni
pokoj daj, večna luč jim sveti naj, naj
počivajo v miru. Amen.

Kedar utegnež moli pa tako:

O moj Bog, Oče nebeški! zopet sem
dokončal en dan. Zopet je en dan šel
v neskončno, večnost. O koliko ljudi je
danes svet zapustilo! Koliko njih zaklela
je dušna ali telesna nesreča! Koliko
njih je z naglo in neprevideno smertjo
šlo danes iz tega sveta, ki so nepriprav¬
ljeni stopili pred ostrega sodnika! O
uboge duše, kje ste ve zdaj? O Oče!
Mene si pa danes obvaroval vse nesreče,
simi pustil zdravje in življenje; čeravno
sem grešnik, me vendar piši še poklical
pred svoj soclnji stol, temveč še zmerom
mi prizanašaš! Vem, da ti nočeš smerti
grešnika, temuč, da se spreoberne, spo¬
kori in živi, ali — oh kolikokrat sem
že zaslužil biti od tebe vekomaj za-

141

veržen. — O kako neskončno si vendar
dober in usmiljen! Hvala bodi zato tebi
in čast, ja hvala večna! — Toda za-
naproj, ljubi Oče nebeški! jaz sklenem,
ti obljubim, tebe nič več žaliti, ja, ob¬
ljubim ti terdno, da hočem, se greha va¬
rovati. O sv. Duh, pomagaj mi, razsvetli
me in daj mi svojo gnado, spoznati
svoje slabosti, da se zdaj, dokler sem
živ, sam ostro sodim, da tam pred tvojo
sodbo zaveržen ne bom.

Izprašuj zdaj malo svojo vest: ali si kaj
grešil čez dan z mislimi, besedami ali z djanjem.
Pomisli, v kakih priložnostih si danes bil, s
kom si hodil, s kom delal, kako si svoje, mo¬
litve opravil itd. Na to zdihni z zgrevanim
srcom:

O dobrotljivi nebeški Oče! glej zopet
sem grešil zoper tebe, več nisem vreden
tvoj otrok imenovan biti. Kako terdno
sem ti že večkrat obljubil, da ne bom
več grešil, da bom le tebi zvesto služil
in tebe čez vse ljubil, pa prelomil sem
zopet, kar sem tolikokrat obljubil. —
O Gospod! imej z mano poterpljenje;
nikar me ne zaverzi, odpusti mi vse moje
grehe, s kterimi sem te danes in ves

142

čas •svojega življenja razžalil. Iz serca j
jih obžalujem, ne toliko zato, ker sem |
ž njimi nebesa zgubil in pekel zaslužil,. j
ampak Velikovec* ker sem tebe, svojega. j
nebeškega Očeta, ki si sam na sebi vsi" i
časti, hvale in ljubezni vreden, ž njimi
razžalil. Odpusti mi jih, o moj Bog! to
te prosim po neskončnim zašluženji Je¬
zusa Kristusa, našega usmiljenega Odre- .
senika. Zdaj terdno sklenem s tvojo J
gnado in pomočjo zanaprej vsega greha j
in tudi vseli priložnosti v greh skerbno l
se varovati, da te več žalil ne bom, J
ker - si zgolj ljubezen in svetost.

Dobrotljivi in mili Oče ! prosim tebe, •)
obvaruj me to noč vse nesreče na duši
in na telesu! ohrani mi, če je tvoja
sveta volja, zdravje in življenje. Če pa ‘
si sklenil, da še to noč pred tvoj sodnji
stol stopim — naj se zgodi tvoja sveta
volja, le samo to te v imenu Jezusa j
Kristusa ponižno prosim, vzemi me s j
tega sveta v svoji sveti gnadi, da od
tebe vekomaj ločen ne bom. Oh, kaj
bi bilo z mano, kaj bi mi bilo začeti,
ko bi bil vekomaj od tebe ločen! O

143

večnost, večnost! O nikar ne pripusti
te neizrečene nesreče! nikar me ne po¬
kliči nepripravljenega iz tega sveta ! Daj
mi to gnado, da poprej svojo dušo ope¬
rem s čisto spovedjo in s presvetim
rešnjim telesom previden pred tvojo
sodbo'stopim. Tvoj, tvoj, Oče nebeški,
želim biti živ in mertev.

O Marija, Marija narveči pomočnica
za Ilogom! bodi moja dobrotljiva mati,
varuj me to noč, kakor Varje skerbna
matfsvojega otroka. Dokli z mano, prosi
za me Boga, da vse slabosti in nevar¬
nosti te noči od mene odverne in me
v svoji gnadi ohrani. Marija, jaz- tebe
ljubim iz celega serca, prosim, ne za¬
pusti me!

Sveti angelj varh in vsi svetniki
božji in svetnice, prosite za me Boga,
da pridem po zadnjem večeru tega sveta
v vašo družbo, in da z vami vred Boga
vekomaj hvalim. Amen.

Oče naš . . . Ceščena si Marija . . .
Verujem . . .

$***< —


® 3 >-° -:--— : -• *- «50

v v

Sveta maša.

K a m e n.

Dobrotljivi nebeški Oče, ki si svet
tako ljubil, da svojemu edinorojc-
nenut Sinu nisi prizanesel, temuč po¬
slal na svet, da se je zanj daroval
in umeri, in ki hočeš, da se ta da¬
ritev, tebi čez vse dopadljiva in čez J
vse sveta, v sv. Cerkvi vsak dan po¬
navlja do konca sveta: dovoli mi, da
sem tudi jaz pri njej in sicer tako
pazljivo, spodobno in pobožno, kakor«

—o—---o—

145


-°-H3€>

"da l)i bil pričujoč pri zadnji večerji
ali pa tam na Kalvarski gori, ko se
je Jezus Kristus sam daroval. Skle¬
njen s tvojim mašnikom, darujem ti
, to daritev, o nebeški Oče, po namenu
našega Gospoda Jezusa Kristusa, Ma¬
rije Device in sv. katoliške Cerkve :

1. v slavo in čast tvojega svetega
imena;

2. v spomin terpljcnja in smer ti
Jezusa Kristusa;

v zahvalo za vse dobrote , ki si
jih slcazal meni in celemu človeškemu
rodu;

4. v spravo in odpuščen je' naših
pregreli:

5. v zadobljenj ‘ milosti nam
in v pomoč revnim d,mam v vicah.

Sprejmi, ljubi Oče! sprejmi to da¬
ritev d mene, čeravno sem prah in
Pepel.

Božji Zveličar! Večni duhovnik
nove zaveze; pripusti, da se sklenem.

Skerbi za dušo!

- Ot -<£0

10

146


„ j s tvojim mašnikom, da večnemu tvo¬
jemu Očetu darujem predrago, čisto
in neomadežvano daritev, ki jo dana
za moje in za zveličanje vsega člo¬
veškega rodii! O Marija, ki si stala
pod križem, ko je Jezus kri za nas
prelival, bodi pozdravljena in poče-
ščena! A ve Marija! Ceščena bodi
Marija!!

Začetek svete maše.

F imenu Boga f Očeta , in f Sina,
in sv. f Duha. Amen.

O Jezus, najpreljubeznjivi Zve-:
ličar! Nebo in zemlja strme nad lju¬
beznijo, ki si jo skazal človeškemu
rodu. O kaj bi bilo s svetom, češe
nisi (i. njega usmilil!? Ali — za grešni
j svet dal si svoje življenje, prelil si
i svojo kri. In vendar ti vse to ni bilo j
še zadosti; preden si šel s tega sveta,
zapustil in zapovedal si presveto da¬
ritev, v kteri se samega sebe svojemu'
nebeškemu Očetu daruješ! O ne-j

-^59


147

zmerna ljubezen, ki je človeški
ni bil vreden, in je še dandanes ne
zasluži!

Kako ti povernem to ljubezen, o
dobrotljivi Jezus? Kaj mi je storiti
ubozemu revežu, ki namesto, da bi
te ljubil, te pa vsak dan le žalim in
žalim!? Angelji zakrivajo pred tabo
svoja obličja, Kerubini in Serafini se
trepetaje umikajo, oh kaj začnem pa
jaz, nevredna stvar ? Pa — ljubi Jezus,
jaz spoznam svojo revo in pregreho,
ter kličem, terkaje se na persa: priza¬
nesi mi, o Jezus, prizanesi! Jaz serčno j
obžalujem svoje grehe in zaupam na
tvoje brezkončno usmiljenje in na
milost tvojega presvetega Serca, ki
ji' bilo za me prebodeno. Ja, jaz spo- j
znam Bogu vsegamogočnemu, pre¬
sveti vselej Devici Mariji in vsem
ljubim svetnikom Božjim, da sem
od začetka svojega življenja do zdaj
velikokrat in obilno grešil z mislimi,
|Z besedami in z djanjem. Obžalujem

c3)£j>_o-- - o—=£@

10 *

148

T

V:

---:- ^(S

• . . V

vse in prosim ponižno, o neskončno

usmiljeni Jezus! ozri se milostno na
me! Naj me preuzame ljubezen do
tebe tako, da mi bo pusto in niče-
murno vse posvetno, ki meje dozdaj
odvračavalo od tvoje ljubezni, in da
le tebe ljubim, le tebi služim, se le
s tabo veselim, za svoje grehe spo¬
korim in po tem revnem življenji
večno zveličanje dosežem. Amen.

Gospod, usmili se nas! Kriste,
usmili se nas! Gospod, usmili se

nas!

t« lorija.

Čast Bogu na višavah, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo te, zahvaljujemo se ti
zavoljo tvojega veliccga usmiljenja.
Gospod, Bog, nebeški kralj, Bog, vše-
gamogočni Oče! Gospod Jezus Kri¬
stus, edinorojeni Sin! Gospod, Bog,

■ Jagnje Božje, Sin Očetov! ki odjcmlješ
---

149

— °-

0,1-t

grehe sveta, usmili se nas! ki
jemlješ grehe sveta, sprejmi našo
molitev; ki sediš na desnici Očetovi,
usmili se nas! Ker ti sam si svet,
ti sam Gospod, ti sam najvikši, Jezus
Kristus s svetim Duhom v veličastvu
Iloga Očeta. Amen.

li rilo.

Čast bodi ti večna, ljubi moj Bog!
čast bodi ti neskončna! Milijonov in
milijonov ljudi živi na svetu še v
temi in nevednosti; reveži ne vedo
h čemu so na svetu, h čemu so
stvarjenj. Nikdar in nikoli niso še
slišali ne o Jezusu, ne o Mariji. Nikdar
in nikoli jih zvonček ne kliče k sveti
maši. Nikdar jih ne vabi k pozdrav¬
ljanju Marije Device, ne zjutraj, ne zve¬
čer. Izmed toliko milijonov in milijo¬
nov si mene poklical na pravo pot, k
spoznanju božjemu ter si mi užgal luč
prave vere. Vsak dan me zvon kliče
jv hišo božjo. Vsaka sveta maša mij

-——■ ■ - '  ■ ■ ■—=—— -»H39

150


oznanuje tvoj nauk; dan na dan, ne-
deljo za nedeljo bere se nam sveto
berilo, kaže prava, edino resnična
pot. O milost neskončna! Kaj bi jaz
zdaj počel, kaj bi delal, če sem bil
rojen jud, turk ali celo nevernik,
pogan? Kako bi živel? Kaj bi bilo
z mano po smerti? Ali bi ne bil za-
veržen?!

O ljubi Oče nebeški! z veselim
in hvaležnim sercem sprejmem toraj
tvojo sveto voljo; z vsem spošto¬
vanjem hočem poslušati, kar si nam
oznanil po očakih, po prerokih in po
lastnem sinu Jezusu Kristusu. O da
bi zamogel vse tako spolna vati, kakor
ti želiš in tebi dopade! O da bi imel
tako hrepenenje po resnici, kakor so
ga imeli pravični stare zaveze in vsi
aposteljni! »Deo gratias!« Ja, —
hvala, hvala hodi tebi za vse to, kar
nam spoznavati dajaš!

I



151

®&-< -°-^D0

t • T

Evangelij.

Vse na svetu mine, vse hiti na¬
prej, vse gre h koncu. En konec čaka
tudi mene, in sicer srečen ali nesre¬
čen, z Bogom ali proč od Boga. Kako
pa pridem k Bogu in si zagotovim
srečen konec in srečno večnost, to
učiš me ti, preljubeznjivi Jezus. »Jaz
sem pot, resnica in življenje,« tako
rekel si ti sam. O ljubi Jezus! jaz
verujem v tvojo besedo, verujem v
resnice, ki si jih učil in za nje kri
prelil. »Nebo in zemlja bodo prešle,
moje besede pa ne bodo prešle.« Ja,
jaz verujem in spoznam vse, kar si
nam ti naznanil, prosim le, daj mi
moč in milost, to, kar verujem, ‘tudi
v djanju spolnavati. Kaj bi mi po¬
magala sama vera brez ravnanja, brez
dobrih del? Kaj bi mi to koristilo na
dan sodbe? Zaveržen sem na večne
čase. Tega pa vari me, ljubi moj
^Jezus! Vsak dan me kličeš k sebi,^
--—--

152

p S—«-

vsako nedeljo me vabiš na pravo pot,
zdaj z eno, zdaj z drugo resnico, zdaj
z enim, zdaj z drugim opominom,
zdaj z to, zdaj z uno priliko. V no¬
beni drugi veri ni tega.

O pomagaj mi, Jezus, spolnavati
tvojo sveto voljo, tebi v čast in meni
; v zveličanje! Pomagaj mi, ker strah
j in groza me spreleta, ko berem tvoje
besede v 5. poglavju evangclja sve-
j tega Janeza:

»Tisti čas je rekel Jezus Judom:

’ »Resnično, resnično vam povem, da
»pride ura in je že sedaj, ko bodo
»mertvi slišali glas Sinu božjega. In
»tedaj bodo prišli tisti, ki so dobro
»delali, v vstajenje življenja, tisti pa,
»ki *so slabo delali, v vstajenje po-
»gubljenja.«

Darovanje.

Neskončno sveti Oče.
gočni večni Bog! Čeravno sem le prah
in pepel, slabosti poln in nevreden
" pred te priti, derznem se vendar da-

1


153

l

- 5 --0-<BQ

rovati ti po mašnikovih rokah to sveto
in čisto daritev v tisti namen, v kteri
ti jo je daroval sam Jezus Kristus in
se daruje neprenehoma od solnčnega
izhoda do zahoda. Darujem ti to da¬
ritev v spoznanje tvojega največega
gospodstva čez vse v nebesih in na
zemlji; darujem ti jo v spravo za
moje grehe in v zahvalo za vse do¬
brote, ki si mi jih podelil in mi jih
vsak dan deliš v obilni meri. Daru¬
jem ti slednjič to presveto in visoko
daritev, da zadobim od tvoje nes¬
končne dobrote vse v zveličanje po¬
trebne milosti sebi, svojim staršem,
bratom in sestram, sorodnikom, do¬
brotnikom, prijateljem in neprijate-
ljem, kakor tudi vernim dušam v
vicah. Sprejmi in vzemi ta dar, o
Gospod, z dopadenjem, .sprejmi po
mašnikovih rokah pa tudi vse mojts
misli in želje, mojo dušo in moje
telo. Z Jezusom in z njegovim ne¬
skončnim zasluženjem naj ho zedi-

©Ep~o -- - - —--O—

154

® 5 >-«-

T ■

* njeno vse

-0 —

moje dejanje in nehanje, j
moji križi in težave, britlcosti in nad¬
loge, moja sreča in moje veselje, j
; Obračaj, o Gospod, vse k tvoji časti
in v proslavo tvojega imena. Vse
j stvari ti dajajo čast in darujejo ti svoje
moči in življenje, oh, koliko bolj dol¬
žan sem jaz, dajati ti čast in daro-
! vati ti vse, kar sem in kar imam,
ker si tudi ti vse za me daroval, vse
dal, ja lastno kri do zadnje kapljice!
O ljubezen nezapopadljiva, ljubezen
večna, ljubezen nezrečena, ktere ubogi
j grešnik vreden nisem.

O angelji, o arhangelji, o keru¬
bini in seralini, ki se trepetaje bližate
tej daritvi, nadomestujte, popravite
mojo slabost in pojte z mano hvalo
j trojedinemu Bogu, Očetu, Sinu in
sv. Duhu. Amen.

Predglasje . . . Sanktus.

Pa — trenutek sveti se bliža! Še
jnekaj minut bo minulo in Jezus boj

-:---■ ■■ ■ ■ --—- 0 ^ 5 ®

155 .

;-*-<~S0

T . ' • Y

mecl nami! O srečna, presrečna hiša ••
božja, ki sprejmeš, samega Boga!!

O nebeški Oče! K tebi tedaj po-
! vzdignem zdaj celo- svoje serce in I
sklenjen z Jezusom zapeti hočem,
kakor je dolžnost m prav, čast in
hvalo tvojemu veličastvu. Glej, o
Oče! po Jezusu Kristusu hvali jo in
časte tvoje veličastvo angelji, je mo¬
lijo arhangelji, častijo in poveličujejo
z serafini in kerubini vse nebeške
1  moči ter ne jenjajo prepevati. O pri
pusti, prosim te in dovoli, da se njim
'pridružim, svoj glas ž njimi sklenem
j in ti ponižno zapojem tudi'jaz, rekoč:
svet, ..svet, svet si Gospod Bog Sa-
Jbaot! Nebo in zemlja so polne tvo- J
joga veličastva. Hozana na višavah!
Ceščen bodi, ki pride v Gospodovem
imenu! Hozana na višavah !

V nebo povzdignimo veseli

Častite pesmi glasni šum,
j Da bomo združeni zapeli

O.-;--“---:-

l

150

S prepevanjem nebeških trum:
Svet, svet, svet Bog, izvir svetosti!
Nebo in zemlja te časti,
Hozana teb’ na visokosti!

Daje ti hvalo, kar živi.

O usmiljeni nebeški Oče! ozri se
milostljivo na me in na vse, ki smo
tu zbrani, da bi poveličavali tvoje
sveto ime. Glej, jaz se združim in
sklenem svojo molitev in čast s prošnjo
preblaženc Device Marije in s prošnjo
svetih aposteljnov, mučencev, spozno-
valcev, devic in vseh drugih svetni¬
kov. Naj bo, nebeški Oče! v moje
dušno zveličanje ta sveta daritev, v
kteri se tvoj edinorojeni sin Jezus
Kristus nekervavo tebi daruje. Dalje
te prosim, o Gospod, naš Bog:

1. Razsvetljuj in vladaj vse cer¬
kvene oblastnike, našega sv. očeta pa¬
peža, vse škofe in dušne pastirje, da
vse sebi zročene duše z naukom in
j zgledom pripeljejo med tvoje izvoljene <>

(^>_o-—--—     —■— -

■o-^DQ>

157

-“—--;-----SQ

f . f

■> ž. Ohrani in poterduj vse ker- {
ščanske kralje in deželne oblastnike v
svoji milosti in v miru, kterega svet
dati ne more, cla nas bodo na vse to
napeljavah, kar je k tvoji časti,in k
miru in sreči vsega kerščartstva.

3. Dodeli mojim ljubim staršem,
bratom in sestram, mojim prijateljem
in dobrotnikom, kakor tudi vsem
tistim, za ktere sem dolžan moliti,
časno in večno srečo.

4. Razsvetli, te prosim tudi, vse
grešnike, da sc spokore in poboljšajo
in tako svoje drage duše ne pogube,

5. Poslednjič, prosim, razsvetli pa
tudi vse neverce, krivoverce in judo.
Reveži so na slabi poti, oh, daj jim
spoznati, nebeški Oče, svojo temo in
zmoto! Spomni se, da tudi za te je
umeri Jezus Kristus, naš < lospod;
spomni se, da je zavoljo grešnikov
na svet prišel. Pripelji jih k spo¬
znanju prave vere, da se vdeleže tvoje
milosti ter v življenji in po smertj

og>—o - ; -;———•- ®

158

v %

hvalijo in často tvoje presveto ime. 1
Po ravno tistem Kristusu .Jezusu, Go¬
spodu našem. Amen.

j . • .

Povzdigovanje.

»Češčen in hvaljen hodi, o Gospod
»Jezus Kristus! Bodi pozdravljen,
i »preljubeznjivi moj Zveličar in Od¬
rešenik v podobi belega kruha! O
»Jezus! v tebe verujem; o Jezus! v
»tebe upam; o Jezus! tebe ljubim
! »čez vse.

»O Jezus, tebi živim! Jezus, tebi
»umerjem; Jezus, tvoj sem živ in
»mertev.«

»O bodi češčena, presveta resna
kri Jezusova, ki si zame tekla iz ran
mojega Zveličarja! O bodi češčena
sto tavžentkrat! Molim in častim te
»iz celega serca. O preblaga kri, operi
»in očisti mojo ubogo dušo vseh ma¬
dežev, vseh pregreh.«

»Večni Oče nebeški! darujem ti
predrago kri Jezusa Kristusa v od-
puščenje mojih grehov in za potrebe
^ »tvoje sv. Cerkve!« 100 dni odp.

; '-«r---


159

T

T

Po Povzdigovanji.

Večni, neskončno dobrotljivi Bog!
Poglej z milostljivim in prijaznim
obličjem na ta naš dar in sprejmi ga
ravno tako dobrotljivo, kakor si sprejel
■ dar svojega pravičnega Abeljna, dar |
očaka Abrahama in višega duhovnika
Melkizedeka. Ti si uslišal očake, ki
so ti darovali le podobo denašnje da¬
ritve, koliko bolj milostljivo — upamo
— gledal boš na nas, ko ti darujemo
j pravo, najsvetejšo daritev, darujemo
lastnega Sina, ki se je samega sebe
j tebi daroval na sv. križi za grel«; ce- j
lega sveta. Tukaj je več kakor vse j
daritve očakov, ker tu je Božji Sin
.Jezus Kristus, nad kterim imaš nar-
veče dopadjenje. O razlij po tej da-
j ritvi svojo milost na nas, te lepo pro- J
simo, usmili se nas, da ne bo tvoje 1
terpljenje in tvdja smert nad nami
zgubljena, in da tvoja sv. rešnja kri j
jne ])o zastonj za nas prelita ter pre-j

- 1 --- ; --^>-< 5 ©

160

®S=—- 11 -=- ;----- »r<S®

|seli nas enkrat v presrečno domovino,
kjer te bomo združeni s prečisto De¬
vico Marijo in z vsemi .izvoljenimi
hvalili in poveličavali, ljubili in ve¬
komaj uživali.

O dobrotljivi nebeški Oče! spomni
se in usmili se pa tudi vseh ubogih
duš, ki so se že ločile od tega sveta,

posebno pa te prosim za., da

bodo tudi one deležne te presvete
daritve, prošnje svete Cerkve in tvo¬
jega neskončnega zasluženja. O kake
muke v vicah terpe! O kaj morajo reve
vse tam prestajati! O Oče ! o Oče! po¬
gasi, pogasi jim strašno žejo, /.lajšaj
in skrajšaj jim terpljenje! Vzemi jih
iz časnega terpljenja v večni mir in
pokoj, da te z vsemi svetniki v tvo- i.
jem kraljestvu hvalijo in na vekomaj
časte.

Oče naš. (Moli: Oče naš . . .)

Ja, Oče, Oče si ti naš, in mi smo j
■ tvoji otroci! O blagor nam, ker kot j.

Z>7

—O- ---=- O —=£0

161

-^ 3 ®

"otrokom tvojim, pripravljeno nam je
v nebesih srečno prebivališče! Da pa
prebivališče tisto, čez vse drago in
srečno, enkrat tudi zadobimo, sprem¬
ljaj nas ti, o Bog, po poti tega sveta,
daj nam dušne in telesno hrane, od¬
pusti nam naše slabosti in grehe ter
reši nas vsega hudega, preteklega,
sedaj nega in prihodnjega. In na proš¬
njo preblažene, vselej Device Marije,
na prošnjo tvojih svetih aposteljnov
Petra, Pavla in Andreja in vseh svet¬
nikov, dodeli nam milostljivo svoj
mir, da bomo s pomočjo tvojega
usmiljenja vedno prosti vsega greha.
Po ravno tistem Gospodu Našem Je¬
zusu Kristusu, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Jagnje božje, Ivi odjemlješ grehe sveta,

v usmili sc nas!

1V7

Og^o- —- o-<5®

11

Skerbi za dušo!

162

®E1=—°-«30

4 f

'Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
daj nam mir!

Duhovno obhajilo.

Premili moj Jezus! ki nas sam
tako ljubeznjivo k sebi kličeš in vabiš:
»Pridite k meni vsi, ki ste trudni in
obteženi, in jaz vas okrepčam!« Glej!
s ponižnim in zgrevanim srcem po¬
kleknem pred te ter želim tvoje sveto
Telo, hrano to angeljsko prejeti. Ali
— danes, danes, o Jezus, nisem pri¬
pravljen, slabosti moje me ne pustijo
bližati se tvoji sveti mizi in me lo¬
čijo od tebe. Pogernjena je sicer tvoja
sveta miza, pripravljeni so angelji za
strežbo, toda jaz se ne upam blizo.

O ljubi Jezus, pridi, pridi pa vendar
le k meni, pridi v moje serce in
okrepčaj, oživi je s svojim duhom,
napolni je s svojo milostjo. — O ti
sladkost mojega serca, odpusti, pri¬
zanesi mi moje slabosti, jaz jih serčno
• obžalujem. In ko mi danes ni dano,-

cfe—o-

163

? . V

Apribližati sc tvoji sveti mizi, daj, da"
bi se to zgodilo, prej ko mogoče.
l J reden pa nastopi oni veseli dan, od¬
vzemi od mene vse, karkoli me loči
od tebe. Ves sem ranjen, o Jezus,
ozdravi mej Slab sem in 'reven, o
Jezus, okrepčaj me! Oslepljen in ne¬
veden sem, o Jezus, razsvetli in pod¬
uči me! Lačeiksem in žejen, o Jezus,
nasiti in napoji me! Nečist, z grehi
sem umazan, o Jezus, očisti me! Jaz
spoznam vse svoje grehe in vse po¬
manjkljivosti!— 0 Marija ! ti pomoč¬
nica revnih popotnikov zemlje,, Ma¬
rija ! daj mi svojega Jezusa, da ga v
duhu sprejmem, objamem in na serce
pritisnem. Prosi ga, da se mi tudi
kmalu v. sv. zakramenti da za vziti.
Jezus! Marija! vaju želim biti veko¬
maj! Amen.

0 Gospod, jaz nisem vreden, da
greš pod streho mojega serca, ampak
reci le z besedo in ozdravljena bo moja
duša! (reci trikrat ter zdihni na to): j

3 >$-^

-»-G3'

11 *

164

®g>-o

J

-»-“O

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!
Terpljenje Kristusovo, poterdi me!
0 dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane zakrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti me!
Peklenskega sovražnika vari me!
Ob uri moje smerti pokliči me!

K tebi priti, zapovej mi!

Da s tvojimi svetniki hvalim te ve¬
komaj. Amen.

Po obhajilu.

Hvala, o Jezus! Hvala in čast naj
ti bo večna! Naj tc hvalijo in časte
z nami vse nebeške trume, naj tc
hvalijo nebesa in zemlja, naj se raz-
jširja in glasi tvoja čast po vesoljni v

K

©S«-®-



165

®r—°-


■ zemlji! Ja, večna, večna poje naj se<
ti hvala, da si nam zapustil to veselo
angeljsko jed in da si tudi mene, ne¬
vredno tvojo stvar, na duhovni način
nasitil s svojim Telesom in s svojo
Kervijo ter me deležnega storil tvoje
svete večerje! .

O moj dobrotljivi Jezus in Zve¬
ličar, ki si po svojem častitem vsta¬
jenji še. celih štirdeset dni pri svojih
učencih ostal in jih ljubeznjivo učil,
poduči me, to prosim, živeti in rav¬
nati po tvoji sveti volji, da bom v
vsem svojem 'djanji natanko e po njej
živel. Mertvo je vse življenje brez
tebe, prazno in nečimerno je vse,
razun tebi in s tabo živeti. Dodeli
mi tedaj pomoč, da svojega serca ne
navezujem preveč na posvetno, tem¬
več da hrepenim po večnih dobrotah
in da mi bo čedalje,bolj skerb vseli
' skcrbi za dušo, za te, za večnost.
Amen.


166

Konec svete maše.

Končana jc sveta daritev! Sprejmi
jo, o sv. Trojica, in dodeli nam po
nji vse dobrote, kar jih potrebujemo
za sedajni čas in za večnost! O Go-'
spod in moj Bog! lopo te zahvalim
za to veliko milost, da sem bil de¬
ležen te svete daritve! Ker pa te jaz
zadosti zahvaliti ne morem, prosim
vse svetnike in svetnice nebeške, da
te namesto mene zahvalijo in ti čast
dajo. Čast, ja čast bodi tebi na večne
čase! Deo gratias! kliče roašnikov
strežnik. Deo gratias! IIvala Bogu! kli- j
čem ti tudi jaz iz dna svojega serca!

O da bi ta sveta daritev obrodila
v meni obilen sad! O da bi tvoja
sveta Rešnja kri nad mano ne bila
zgubljena! Preden pa, o Gospod!
tvoje smetišče zapustim, te še nekaj
prosim: Oh, blagoslovi me, blago¬
slovi mi vse moje misli, blagoslovi
■ mi vse moje besede, blagoslovi vse-

©s« —j-

167

f

'moje djanje in opravilo, da bo vse
po tvoji volji in k tvoji časti. Daj,
da mi bo ta sveta daritev v odpuš-
čenje mojih grehov, v povikšanje
milosti, v zadobljenjo večnega veselja
in v pomoč bratom in sestram našim
v vicah.

Blagoslov Očeta, Sina in svetega
Duha pridi čez nas in ostani vselej z
nami! Amen.

C5?>—°

168

Molit ve

za zakrament sv. pokore in sv. rešuj. Telesa.
Spoved.

Kristjan! Kristjana! Sekira je že
nastavljena na drevo. Vsako drevo, ki
dobrega sadu ne donaša, bo posekano
in v ogenj verženo. Ako drevesa sani
ne posečeš, posekal ga bo Bog. In to
drevo je drevo pregrehe, ki raste v
tvojem sercu. Poglej, ljuba duša! Kako
hitro steče človeško življenje! Ono gre
“•mo kakor senca in mine kakor kaplja


169

93>-o-

T

na

na veji. Majhen veterc popihne in te
ne bo več. V materi čerui zemlji bo
počivalo tvoje telo, ti pa boš v več¬
nosti terpela ali pa vesela uživala sveti
raj, ako se zdaj zanj pridno priprav¬
ljaš z vredno sveto spovedjo. Spoved
je namreč tista edina pot, ki pelje v
večno življenje. Vsaka sveta spoved
nam je in ima biti ena stopinja bližej
svetih nebes, če se vredno opravi,
ako pa slabo, nam je stopinja bližej
pekla.

Nič ni na svetu človeku bolj po¬
trebnega, kakor spoved. Ona je edina
pot k Bogu; ona spravlja človeka z
Bogom, ona je poslednja tolažba in
pomoč na smertni postelji. Spoved je
več vredna, kakor vse na svetu: vse
posvetne krone, bogastva, lepote in
denar nimajo te vrednosti, ker sveta
spoved odpre vrata k svetemu obhajilu,
vrata k Jezusu, vrata v nebesa. Kaj
je spoved in kaj si ž njo dobivala,
ala boš kristjanska duša enkrat-

-o—

0£>-c-

170

®G« - £9

'•na,  unem svetu. Skerbi toraj (kristjan,

| kristjana) za pogosto in vredno spoved.
Ne glej na svet! Veš, kteri je bil Je¬
zusov prvi nauk? »Ako se ne spo-
koriste. bote vsi z svetom pogubljeni.«
Ta je bil njegov pervi nauk, pervi
glas. Tisoč in tisoč duš je pogubljenih,
ker so se v življenji spovedi ogibale.
»Kakor bo tisti umeri, ki se svojih
skrivnih bolezni zdravniku razodeti sra¬
muje, tako bo pogubljen tisti, ki se
sramuje svojih dušnih slabosti spoved¬
niku razodeti.« Tako govori sveti Av¬
guštin. O koliko njim se je to že zgo¬
dilo in se vedno godi! Ne bodi v tistih
številu, kristjanska duša! Pojdi k spo¬
vedi in odpri spovedniku svoje serce!
Ne zakrivaj mu nič, povej mu vse, kar
veš in kar te teži; ne boj se; daj si
serčnost, saj, kar poveš, ostane v spo¬
vednici. Kaj bi ti pomagalo, slabosti
zamolčati spovedniku, ker o sodnjem
dnevu bo vendar odkrito vse do čistega,
v kar si prikrivala.

A

€)£r*— o-

-o-<£Q)

--- »-<$9

j Misli si, da vsaka spoved je morda ■
zadnja v tvojem življenji. Pripravljaj
; se toraj na njo kakor človek, ki je na
| smertni postelji. Če bo ona res zadnja
in slabo — opravljena, kaj bo z tabo?!
O, ko se bo tvoja duša od telesa lo-
, čila, obsodil jo bo Jezus, in veš kam?
j v večen ogenj. Celo večnost boš za to
jokala; celo večnost boš klicala spo¬
vednika, pa spovednika ne bo; celo
večnost boš pomoči klicala, se glasno
spovedavala in obtoževala, pa vse bo
zastonj,- O neumna duša! porečeš, kaj
sem delala na zemlji! gorje meni!
gorje meni!! Da se ti pa kaj tacega
enkrat, ne prigodi, prosi tolažnika, sve¬
tega Duha, da ti pomaga vest dobro
sprašati in da ti razsvetli um, da svoje
slabosti prav spoznaš. Dva ali vsaj en
dan pred spovedjo poklekni tje pred
tvojega križanega Zveličarja, v čegar
roke pride enkrat tvoja Musa ter moli
naslednjo molitev.

172

-°-$®

T

Klicanje sv. Duha.

O vsegavedoči Bog! ki veš za
naše narskrivnejše misli in želje in
spoznaš vse, še tako skrivna dela,
razsvetli, te prosim, mojo vest, da
natanko spoznam, koliko in kako sem
te razžalil! — O moj Bog - , jaz sem
velik grešnik! Jaz nisem spolnil, kar
sem ti obljubil pri zadnji spovedi.
Zopet sem se povernil v poprejšnje
grehe in slabosti, zopet sem žalil
svojega preljubeznjivega Gospoda in
Boga! O moj Bog! Kako želo me vest
peče! Oh usmili se me! Kaj bo z
mano, če umerjem v grehu! ? Kaj
bo na dan sodbe?!

O sveti duh! ti zveličanska luč
moje duše, pridi, te prosim, in raz¬
svetli me, da spoznam vse svoje grehe,
nobenega ne zabim ali zatajim, ampak
svojo ubogo dušo zopet očistim. Spreo-
b er ni mi serce, da svoje grehe iz
serca studim in terdno sklenem x ~

< 33 =—°-


173

ep- : -iso

resnično poboljšati. Poterdi me, d Jf
pri spovedi vse storjene grehe tako
odkritoserčno razodenem, kakor bi
bil na smertni postelji. Glej! obžalo¬
vati hočem svoj greh vse dni svojega
življenja. Odpovedati še hočem vsem
prijateljem tistim in tovaršem, ki so
me le v slabost napeljavah. Odpo¬
vedati se hočem tisti nesrečni osebi,
ker drugače jaz sem pogubljen. Od¬
povedati se hočem gerdemu pijanče¬
vanju, ostudnemu preklinjevanju. Oh
nikdar, nikdar več ne bom nesramno
in pohujšljivo govoril. Odpovedati se
hočem tisti hiši, v ktero sem zdaj za¬
hajal. Odpovedati se hočem tudi igri,
ker ž njo sem mojega Jezusa tolikokrat
žalil. Ogibati sc hočem vsaccga greha,
ker vem, da drugače dušo zgubim.

O sveti Duh, Duh vseh milosti!
Ne zaveiv.i prošnje ubogega, nesreč¬
nega grešnika. Prosim te po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Odpri stran 54 in beri »Od sodbe«.

O JI -IGO


A

174

a&h-

¥

Spraševanje vesti.

Premisli: ali si grešil zoper deset božjih
ali pet cerkvenih zapoved; ali nisi kriv bil
enega ali več lastnih ali tujih grehov; ali si
opustil dela usmiljenja skazavati bližnjemu
in slednjič premisli še dolžnosti svojega stanu.

Z!ij>ove(li božje.

I. Veruj v enega samega Boga.

Nisem imel kakšnih praznih ver?
vraž? Se nisem morda pečal z vzdi-
gavanjem kvari? Sem se spomnil na
Boga zjutraj in zvečer? Sem molil pred
jedjo in po jedi? Nisem morda kednj
dvomil nad kako resnico sv. vere? Ali
sem se morda pregrešil z nezaupnostjo?
zobnpanjem? s prederznim zaupanjem
v božjo milost? Ali nisem morda Boga
premalo ljubil? itd.

II. Ne imenuj brez potrebe božjega imena.

Ali nisem božjega imena, sv. imena
Jezusa in Marije brez potrebe in brez
.časti imenaval? Ali sem kedaj zasme-{

--- l H30

175

9 »--•- £33

Vhaval svete reči? se ž njimi norca^
delal? Sem se rotil kedaj, preklinjal
to in lino, vreme, veter, dež, božjo
previdnost? Morda sem preklinjal s
sv. zakramenti? Se norčava! s svetniki
iri svetnicami? Ali nisem morda v kaki
sili, potrebi ali bolezni obljube delal
Bogu in Materi Božji, pa ne dopolnil?
Ali nisem v kaki družbi napčno raz¬
kladal besede sv. pisma, ali zaničljivo
govoril od duhovnih učenikov? itd.

III. Spomni se. da boš praznike posvečaval.

Ali nisem morda ob nedeljah in
praznikih svete maše po nemarnosti
opustil ali zamudil? Kako sem .se za-
deržal pri sveti maši? Kje so bile moje
misli? Ali nisem morda med pridgo
šel iz cerkve? Kako sem praznaval dan
božji? Ali nisem morda opravljal hlap¬
čevska dela brez dovoljenja? vozaril?
orodje popravljal? Nisem dan božji
skrunil s pijančevanjem? z igro? z
^slabo družbo? z norenjem in plesom?

-; - 33

176

033 —
?z


vlačenjem z dragim spolom? In
ali sem morda še druge odvračal od
službe božje, ali jim delo dajal ravno
ob nedeljah? itd.

IV. Spoštuj očeta in mater, da bos itd.

Ali sem vselej svoje starše ljubil,
častil, jim stregel in pomagal ? Jim
nisem morda kedaj odgovarjal in se
jim ustavljal? Jih zaničaval, zmerjal
ali celo klel? Jim kradel ter skrivaj
žito, vino, seno prodajal? Sem molil
za nje? postregel v bolezni? Jim nisem
morda z neubogljivostjo, z jezo in ra¬
zuzdanostjo dela! žalost, britkost? Jih
nisem morda v potrebi, revi zapuščal?
Sem dopolnil, kar so mi na srnertni
postelji in v testamentu naročili? Sem
plačal vse sv. maše? itd. Pa do pred¬
postavljenih, do učenikov, duhovnikov,
kako sem se zaderžal? Nisem morda
slabo govoril čez duhovne? jih zani¬
čaval? oponašal? Sem slušal gosposko?

^Sem ji bil pokoren? Sem odrajtaval^

033- : -—- -IGO

177

i 3 ct >  °--o—^30

"deželski gosposki, kar ji je šlo? Nisem!
kedaj morda zaničaval starih ljudi?
starega očeta? stare matere? strica?
tete? ubožcev? sirot? . . . itd.

V. Ne ubivaj!

Ali nisem iz nerodnosti ali hudo¬
bije sam sebe ali koga druzega na
zdravji kaj poškodoval? Ali nisem svo¬
jega življenja kedaj v nevarnost po¬
stavljal? Ali nisem bil nezmeren v jedi
in pijači? Ali nisem užival kedaj kaj
škodljivega? Nisem kedaj sebi ali dru¬
gim želel smert? Ko sem bil bolan,
sem skerbel si za zdravje? ali nisem
morda vohraval, namesto da bi si bil
hitro pomagal? Sem se rad jezil? to-
gotil? Morda sem otroke preostro ka¬
znoval — tepel? Sem sovražil koga?
dražil? pohujšal z nespodobnim go¬
vorjenjem, petjem, obnašanjem ali z
obleko? In tiste, ktere sem jaz pohuj-
| šal in v greh zapeljal, — sem jih pri¬
peljal na pravo pot? itd.

€)£>—° - --—- ; -

Skerbi za dušo!

12

178

Tv..

in IX. Ne prešestvaj ali ne dopernašaj ne
čistosti! — Ne želi svojega bližnjega žene!

,T

»Nič nečistega ne pojde t  ne¬
besa!« Kako je z mano? Sem imel
radovoljne nečiste misli in želje? Si
jih zbijem hitro iz glave, ko mi pri¬
dejo? Sem govoril kedaj nečiste be¬
sede? pa poslušal morda rad? Sem
prepeval kedaj nesramne pesmi? Nisem
morda kot mali fantič že ali deklica
na paši slabo delal ali delala? sem se
kedaj pregrešil z rokami? morda sem
drugim obleko vzdigaval? V greh na-
peljaval?silil? nagovarjal? Nisem morda
v resnici kaj slabega storil? storila?
Sama z sabo? z drugimi? Sem se
morda rad lovil, cukal z drugim spo¬
lom? Morda sem dajal priložnost dru¬
gim, da so grešili v mislih, v poželjenji?

Pa pri živali? . . . ali me ni morda
moja poželjivost tako daleč privlekla,
da sem grešil z neumno živino? itd.
Sem bil sramožljiv do samega sebe?
tudi v samoti? Kako živim v zakon¬
om-

-0—^3©

179

® 5 ^>

T,

skera stanu? Nisem imel poželjivostit
do druzih žensk ali skrivnega znanja,
ljubezni, besed? . . .

VII. in X. Ne kradi! — Ne želi svojega bliž¬
njega blaga!

Sem komu kaj vzel? ukradel?
ogoljfal pri meri, vagi in kupčiji? Ali
nisem morda slabo blago prodajal za
dobro ali dobremu slabega primešal?
Nisem morda močil seno, ko sem ga na
terg peljal? Nisem sleparil pri moki,
žitu, vinu? Nisem delal sleparska pisma?
— Nisem morda ukradeno blago ob-
deržal? Sem dal, komur je šlo? Pa j
tuje blago sem kupaval? hranil? skri¬
val? Ali sem drugim škodo delal naj
polju, v gozdu, pri mejnikih? Sem pasel
kedaj po tujem? Sem bil kedaj lako¬
men tujega blaga? — Nisem morda
kedaj ogoljfal gosposko? Sem morda
svoje premoženje zapravljal z igro, lo¬
terij’o ter s tem sebi in drugim krivico
|delal? otrokom?

©t>-o-

12 *

180

9Sr— 0 - «50

T I

Vlil. Ne pričaj po krivem zoper svojega
bližnjega!

Ali sem kedaj krivo pričal, tožil?
Cez koga lagal morda celo pri pra¬
vici? Nisem morda koga z lažmi ob
dobro ime pripravil? Lažem kateri-
krat? Govorim rad o slabosti svojega
bližnjega? Sem kedaj raznašal, kar je
bilo čez čast, poštenje, lepo in dobro
ime? Sem rad opravljal, priimke dajal?
krivo sodil? obdolžaval? Sem molčal,
ko mi je kedo kaj skrivnega razodel?
Sem kedaj prisegel brez potrebe? po
krivem morda, kar Bog ne daj?

Če sem soseda obrekel, sem obre¬
kovanje preklical? Dal nedolžnim nazaj
čast? itd.

Sprašuj se tako dalje čez pet cerkvenih
zapovedi, čez sedem poglavitnih grehov, šest
grehov zoper sv. Duha, čez štiri v neho upi-
joče in devet tujih, slednjič poglej dobro
dolžnosti svojega stanu.

1. Starši:  Ali podučujete otroke v
strahu božjem in v kristjanskem nauku‘ ; -

©S« - «53

181

@£>-o---■>-°-<D(S

Skerbiste, da molijo zjutraj in zvečer.!
pred jedjo in po jedi? da hodijo k
sv. maši vsako nedeljo in vsak prazirk?
Jim dajeste lep zgled s svojim k list¬
ja n s k i m življenjem? obnašanjem? Ali
jih strahujete z ljubeznijo, po zaslu
žen ji, ne premehko, no preostro? Kje
spijo? Kam zahaja sin? gre hči o pra¬
vem času počivat? Kaj se godi po
noči? Ni nevarnosti? Uštaneste kedaj
pogledat? Skerbiste, da nimajo otroci
znanja z osebami druzega spola? Po¬
tem : ali niste morda kedaj otroke iz¬
dajali hudobnemu duhu? Morda ste
molčali k nerodnostim? Morda ste jih
iz gole lakomnosti preveč z delom pre-
obkladali? itd. Vse to je na vaši vesti
Dalje: Kako živim v zakonskem
stanu? Sem se kedaj posvetoval s svo¬
jim spovednikom, kaj je zakonska čis¬
tost? Kaj smem, kaj ne smem? Ali
ne strežem svoji poželjivosti, kakor
neumna živina? da ima spaka čez me

|svojo obhst? Deržim zvestobo? Jeza-^

Og^-o-0^39

182

aa^-

-<^a

"konska postelja brez madeža? Pomislim
kedaj, da »nečistnike bo sam Kog
ostro sodil?« itd.

2. Gospodarji in gospodinje:  Ali
ste skerbeli za kristjansko življenje
svojih poslov? Skerbiste, da hodijo k
sv. maši, k nauku, k prejemanju svetih
zakramentov? Molčiste, če preklinjajo,
vasujejo, nesramno govorijo in puhujš-
Ijivo prepevajo? Jim skerbiste za po¬
trebni živež, plačilo? Jih niste morda
k delu silili ob nedeljah?

3. Posli:  Ste bili pokorni svojim
predpostavljenim? Ste delali zvesto in
vestno? Ste v vseh rečeh zvesti? Niste
morda raznašali gospodarjevo premo¬
ženje? Niste li morda delali v hiši
prepir, besede, greh in pohujšanje dru¬
žine? Niste morda ves svoj zaslužek
preveč tratili, zarnetavali z igro in pi¬
jančevanjem? premislite vse to dobro,
ker težek vas čaka odgovor!

4. Zakonski:  Kako je z vašim za¬
konskim življenjem? Ste imeli vedno-

9§~-o-


183

-- i - 16 -

^Boga pred očmi? Niste morda kaj ta--
cega storili, kar je strašno pred Bogom,
to je, da bi otrok ne dobili in ne
imeli? Niste Ii pohujšali lastnih otrok
z nespodobnim vedenjem, z nesram¬
nostjo itd. Kako živiste z taščo in ta¬
stom ? Imate med seboj pravo krist-
jansko ljubezen?

5. Mladenči:  Se spomnite na Boga
zjutraj in zvečer? Niste li kako mašo
zamudili? Ostajate morda zunaj cerkve?
Veste, da kdor za cerkev ne mara,
bo pogubljen na večne čase? Kako je
z nedolžnostjo? Jo li niste morda oskru¬
nili, umazali, celo zgubili?! Niste li
morda drugi spol v greh napeljavah?
Kako ste se obnašali po noči? Ste bili
kedaj pijani? vam je bilo vsled pija¬
nosti slabo? Ste morda ljubili ples in
posvetno veselje? Kaj seje zraven go¬
dilo? Se spominjaste, kako strašno ste
pri plesu Boga tepli z kletvino, ro¬
tenjem, pijanostjo, nesramnimi bese-

vdami itd. in potem zvečer in po noči,

9  3 >-^>--- <^-<59

184

OSs-°-——- ; -o-^D®

Zveste kaj ste vse delali? Ste pomislili J
kaj bi bilo z vašo dušo, če bi bila tisto
noč v večnost poklicana? O groza in
strah! — Dalje: niste morda nečistost
delali sami z sabo? z živino? In še
dalje: niste morda zmikali po kerčmah?
po polji? lastnim staršem? Pomislite
vse to dobro: ker večnost je večnost!

6. Dekleta:  Kako je z vašo ubog¬
ljivostjo do očeta in do matere? Ni¬
mate morda kaj na vesti, zarad česar
bote preklete, ker pisano stoji: »Kdor
očeta ali mater le gerdo pogleda, bo
preklet?« Niste li v sovraštvu z bra-
tami in sestrami? Skerbiste za svojo
sramožljivost, nedolžnost? Niste morda
fantovske, da se fantom nastavljaste,
ž njimi loveste, teržete, norčujete in
vlači dajaste? Kaj pravi svet, je vaše telo
še čisto? Kako je po noči? Glejte!
Bog vse vidi! Saj ni nobenega k vam
v spalnico? Dalje : Ste bile morda kedaj
na plesišču? Ste bile opominjane od star¬
šev in dušnih pastirjev? In vendar morda |

— ; -»-<59

185


-o-^3<3

• niste slušale? Veste, da ravno zavoljo ra¬
zuzdanega plesa je veliko pogubljenih ?
In v cerkvi: kako ste se obnašale?
Niste li morda dajale pohujšanje z
obleko, z oziranjem, z govorjenjem?
Ste prejemale pogostoma svete zakra¬
mente ali ste jih morda zanemar¬
jale? itd.

Pomislite na vse dobro: ker spo¬
ved slabo opravljena, in duša zgu¬
bljena, je vse eno!

Odpri zdaj stran 168 in beri z pre¬
mislekom.

Po dokončanem spraševanju

vesti in pred spovedjo.

O moj Jezus! toliko si torpel, vso
Kri in svoje življenje si dal, da bi jaz
tebe ljubil! Jaz pa, da bi stregel svoji
lastni ljubezni, sem ti to le z nehva¬
ležnostjo povračaval! Oh! kolikrat
sem sc od tebe obernil in greh delal!
— Kaj ho z mano? Kaj ho z mojo
•dušo? Kaj bo v večnosti?

\V7



186

93 « - «39

J O moj preljubeznjivi Jezus, po- "
j magaj mi in ozdravi me! Zal mi je
iz vsega serca, da sem te tolikokrat
žalil. Oh! kako me to peče! Jaz spo¬
znam svoj grešni stan! Oh! kako
sem bil jaz tako nehvaležen in hu¬
doben, da sem se pregrešil zoper
svojega Boga in Gospoda! — Oh!
jaz sem zaslužil, da bi me na večno
spred svojega obličja zavergel. In —
kaj bi bilo zdaj z mano, ko bi me
bil ti, o narpravičniši sodnik, v mojih
grehih iz tega sveta poklical; ko bi
me bil v mojih grehih pred svoj
strašni sodnji stol postavil, kjer bo že
en sam smertni greh zadosti za ob-
sojenje v večen ogenj!!?

Pa — večna ti bodi čast in hvala!
Sto tavžentkrat bodi zahvaljen, o moj
ljubi Jezus! da si z mano še poterpel,
da mi daš še čas za spokorjenjo in
da me tako ljubeznjivo nazaj kličeš,
da ovčice zgubljene ne pustiš, dokler
j je ne najdeš. Iz celega serca se tij^

93 > — c - «59

187

@Q>-?

t

- 3 ®

:Y

zahvalim za to tvojo neskončno do
jbroto! Zdaj hočem se pa uzdigniti
in podati se k tebi nazaj, ljubi Jezus,
j Saj vem, da zgrevanega in potertega
serca ne zaveržeš in da ti nočeš
j smerti grešnikove, ampak da se spo¬
kori in živi.

Z velikim zaupanjem veržem se
tedaj k nogam tvoje božje milosti in
z žalostno Magdaleno zdihujem k
tebi za odpuščcnje svojih grehov. O
presveto Serce tvoje, ki si bilo za
(me prebodeno, bodi milostljivo ubo¬
gemu grešniku!

O Oče nebeški! poglej milostljivo
na moje žalostno serce, ali veliko
bolj: poglej na prebodeno, preljubez-
njivo serce usmiljenega Jezusa in z
| njegovo presveto rešnjo Kervjo očisti
mojo omadeževano dušo. — S tvojo
pomočjo hočem svoje življenje po-
i boljšati, vseli nevarnosti in grešnih
I priložnosti ogibati se; celo raje umreti, ■■

O  g>—o - o—

188

~

■kakor še kedaj grešiti. O nikar me¬
ne zaverzi spred svojega obličja, ker
sicer gorje meni, jaz sem zgubljen.

0Marija! ti narvečc zaupanje naše
za Bogom, pribežališče grešnikov in
mati milosti, prosi za me nebeškega
Očeta, da me sprejme zopet za svo¬
jega otroka. Prosi za me svojega
preljubeznjivega Sina, Jezusa Kri¬
stusa, da me nazaj pripelje v srečno
število svojih zvestih ovčic, da mi
ne bo njegovo britko terpljenje v po¬
gubljenje. Prosi za me tolažnika, sve¬
tega Duha, da vlije v moje serce
obilno gnado in ljubezen božjo, da
me v dobrem poterdi in stanovitnega
naredi do konca življenja. — O Ma¬
rija! bodi mi usmiljena in ljubcznjiva
mati, jaz te za Bogom ljubim iz ce¬
lega serca!

Zdaj pristopi mirno k spovednici in misli
si, da ta spoved je zadnja v življenji.

--- o-<0(S

189

og>-^——in -

T

Molitev po spovedi.

o-<^@

T

O moj usmiljeni nebeški Oče!
tvoja milost je v resnici vcči, kakor
vse tvoja dela! — Veseli se, moja
duša! in hvali Gospoda svojega, Boga,
ker velik čudež svoje milosti storil
je nad tabo: vse tvoje grehe ti je
odpustil, vso tvoje rane zacelil, več¬
nega pogubljenja te rešil in vzel zopet

v svojo milost! — O moj Bog! ne-
zapopadljiva in neskončna je tvoja
dobrota in milost; ona preseže vse
naše zapopadke! — Oh zdaj sem zopet
tvoj otrok, zdaj te smem zopet ime¬
novati svojega ljubega očeta, zopet
smem z veseljem povzdigniti svoje
oči proti tebi. Vsi angelji nebeški,

vi vsi izvoljeni prijatelji božji! po¬
magajte' mi častiti svojega narvečega
dobrotnika, usmiljenega Boga, ter ga
hvaliti in ljubiti; veselite sc z menoj,
ker Gospod Bog je velike reči nad
mano storil. Kakor se oče usmili-

O

< 33 —°


190

f f

* svojih otrok, so je »n meno usmilil,

in očistil s presveto Kervjo svojega
lastnega Sina revno mojo dušo.

O moj nebeški Oče! Kako ti za-
morem biti zadosti hvaležen za to
nezrečeno dobroto, da si mi po Je¬
zusu Kristusu dodelil odpuščenje gre¬
hov in da si me zopet vzel za svo¬
jega otroka. O ne zapusti me tudi
' zanaprej nikdar s svojo milostjo, ker
moji sovražniki zmerom iščejo in ču-
jejo, kako hi mojo dušo spravili v
pogubljenje. Moja popačena in k sla¬
bemu nagnjena natora me zmerom
od dobrega odvrača in v hudo na¬
peljuje, mi dobre dela zoperne in
težke dela in h' greh prijeten kaže.
— Zapeljivi svet me zmerom slepi,
mi veselje in užitke obeta, da hi me
premotil, od tebe odvernil in večno
pogubil. — Peklenski duh, naš po¬
glavitni sovražnik, tudi zmerom okoli
mene hodi, kakor rjoveč lev, in išče
požreti mojo dušo. j

- 0 -^ 5 ®

191

og>—o-

f f

"  O Gospod! čo mi ti v mojih ve- *
likih skušnjavah in nevarnostih s
svojo milostjo ne pomagaš, sc ne
bom mogel dolgo ustavljati svojim hu¬
dobnim sovražnikom; kmalu, kmalu,
bojim se, padem zopet v svoje prej¬
šnje' grehe. Le če mi ti pomoč daš,
jih zamorem vse premagati, le če boš
ti z mano, ne bo jnogel biti nobeden
zoper mene', — »Če je Bog z nami,«
rekel je kralj David, »kdo bo zoper
nas?«

Zatorej te ponižno in v imenu Je¬
zusa Kristusa prosim, o moj BogJ
dodeli mi obilno svoje' milosti, da
bom oel zdaj naprej zmerom v do¬
brem stanoviten ostal, vsake nevarne
priložnosti skerhno se ogibal, čul in
molil, da v skušnjavo no padem. Vari
me, ela v svoje poprejšnje grehe' zopet
ne zajdem, ela moj poslednji stan ne |
bo hujši §| pervega; vari me, da lm-
dobni duh, ki je zdaj iz mojega serca ;
■izgnan, s sedmerimi še hujšimi elu-1

- °-< 3 ®

192

0 ---

- ho vi v moje serec zopet ne pride. J
Zdaj si me očistil, o Gospod! daj mi
gnado, da več ne grešim, da se mi
še kaj hujšega no zgodi.

O Marija, prečista Devica! ti si
narlepši zgled prave stanovitnosti v
dobrem; ti si bila zmerom Bogu zvesta,
ti si stanovitna ostala na poti prave
svetosti: ob prosi ti za me Boga, da
bi mu jaz vedno zvest ostal, da bi
vsem skušnjavam, vsem sovražnikom j
stanovitno sc ustavljal, da bi me ni¬
kdar več nobena reč od Boga in od
njegovih svetih zapoved ne odvernila.
To mi sprosi od Boga, o usmiljena,
o dobrotljiva, o mogočna mati — Ma¬
rija! Amen.

Sveto obhajilo.

0 veseli se, kristjanska duša! Veseli
se, ee si se pri studenci milosti božje,
sveti spovedi, prav umila in madežev
"oprala! Veseli se, ponovim! sam Jezus-

9 e*-°-

193

®S>-= ----

fKristus pride zdaj k tebi, sam Jezusi
Kristus, nedolžno Jagnje Božje, te zdaj
obišče! Glej! Jezus, Gospod nebes in
zemlje, se ti da užiti, z kervjo in z
mesom, z dušo in s telesom — v sve¬
tem režnjem Telesu. — O kedo za-
more popisati nezmerno srečo, ktero
najde kristjanska duša v sv.obhajilu!?

Skerbi tedaj, kristjanska duša, da
se za to veselje-, za to nezmerno srečo,
prav in vredno pripraviš. Jezus ljubi
čisto serce in v čistem sercu on pre¬
biva. Poglej! kake priprave se delajo,
ko pride kakšen kralj ali cesar v eno
ali drugo mesto: vse, kar je lepega
in drazega, se izpostavi in uporablja,
da bi se tako visoko osebo s častjo
sprejelo. Vse mesto je na nogah! Vse
je v zastavah, cveticah in majah!
Kako krasno je pa še le stanovanje
napravljeno, kjer ima prebivati cesar!
— Vse je tu opleteno z zelenjavo, vse
ozaljšano z cveticami; ja celo stopnjice
in tla so prekrasno pogernjena.

X


X

13

Skerbi za dušo!

194

oS>-

T

-<^-=53

O kako lepo in sijajno se tedaj pri - 1
pravlja stanovanje cesarju! — Glej, I
kristjanska duša! V tvoje serce pa ne
pride kak posveten cesar ali kralj, kak
mogočen vladar tega sveta, ne, v tvoje
serce pride pri svetem obhajilu, kralj
j vseh kraljev, vladar vseh vladarjev,
ker vladar nebes in zemlje! O če se ,
že posvetnim vladarjem dela taka čast.
i kolika čast gre še le Jezusu, živemu
j Bogu? Kakšna čast gre še le Jagnjetu
Božjemu?! O skerbi, skerbi, da bo sta-
; novauje Jezusu v tvojem sercu pri-
! pravljeno: lepo, čisto, snažno in z naj-
i lepšimi cveticami kristjanskih čednosti
opleteno. In veš, ktere so cvetice, ki
j Jezusu najbolj dopadejo? Glej, to so
ponižnost, čistost in goreča ljubezen.
Če si tvoje serce tako pripravila, potem
ne boj se, vzemi v roke svečo žive
vere, terdnega zaupanja in goreče Iju-
i bežni ter pojdi Jezusu nasproti. An-
gelji se že perbližujejo ter pogrinjajo
mizo božjo. j

—c -—-

X

195

—o -;-O —

Preden pa Jezusa prejmeš v svoje!
serce, zdihni k njemu in reci mn:

Bodi pozd ra vij o n, prelj uboz nj i i
moj Jezus! Bodi pozdravljen, ljubi
moj Zveličar! O dobri Jezus! ti
tedaj želiš priti k meni ? ti se hočeš
zjediniti z mojo dušo? dušo, ki
te je tolikokrat žalila! ? spoznam,
da som ubogi grešnik in nevreden
tvoje svete večerje. Serce in telo
imam sicer očiščeno, ali, kdo sem
jaz, da se ti k meni ponižaš!?

0. moj ljubi Jezus! Sem li v
resnici tako srečen, da smem tebe
v svoje serce sprejeti ?! Tebe, o
Jezus, ki si moj Bog, moj Zve¬
ličar. ki si svet iz nič stvari! in
ga vladaš in oh ra n uješ! O moj
Jezus, tisto telo, ki je za-rne na
križu viselo, tista kri, ki si joj

13 *

196

®E5=— °

za-me na križu prelil, tisto serceJ
ki je bilo za-me na križu prebo¬
deno. smem, ubogi grešnik, in
tolikokrat, — da bi tako ne tvoj
sovražnik — prejeti! 0 moj Jezus,
tvoje lastno, resnično, sladko, Iju-
boznjivo. božje serce, studenec
vseh milosti, vir vseh sladkosti,
tvoje serce, ki mi je • nebesa od-
pcrlo — smem s svojim pregreš¬
nim skleniti!? 0 sreča nad vso
srečo, za ktero bi mi pač vsi ne¬
beški duhovi, angelji božji, smeli
zavidati!

Ti moj častitljivi Jezus, ti
kralj vsega veličastva in vsega
zveličanja ; ti, kterega vsi nebeški
duhovi, vsi angelji božji kot svo¬
jega 1!oga in Gospoda molijo, o
j ti, moj Jezus, spremenil si podoboj

® - = - : -

197

O——- 1 - O—

[ kruha iz ljubezni do mene, da tej
zamorem prejeti!

O moj Jezus! si mi li za- |
mogel še več storiti? Premisli,
duša moja! Jezus pride k tebi.
kakor Bog in človek, z dušo in
s telesom, z kcrvjo in z mesom,
po božji in človeški natori. Kmalu,
kmalu došla te bo naj veča sreča,
ker imela boš v svojem sercu ne-
omadežvano Jagnje Božje. — 0
sreča nad vso srečo!

Osramoten in s skesanim ser-
com spoznam: nisem in nisem
nikakor vreden — pa — ker upam,
da mejo tvoja milost pripravnega
storila, ker slišim tvoj sladki glas, j
moj Jezus, ki tolikanj milo vabiš.,
kličeš, prosiš, naj pridejo vsi,

|tedaj tudi jaz, ki so s težavami j

-°-<8 9


198

--- ; -

in nadlogami obloženi k tebi, da'

jih oživiš in razveseliš! O pridi
tedaj, pridi tudi k moji bolni duši,
ki zdaj toliko po tebi zdihuje in
hrepenenja po tebi medli! „Serčno
I sem želel velikonočno jagnje z
vami jesti 11 , tako si pri svoji zadnji
j večerji aposteljnom govoril. Kaj
ne, moj Jezus, da to hrepenenje
volja tudi meni ? — Da, da, tudi
z tabo, duša moja, hoče Jezus
jesti velikonočno jagnje, ker se ti
da zaužiti ! O nebeška sladkost, j
o sreča, o veselje! Kdo te ra¬
zume? Jezus — Sin božji — Dog
sam, hoče obiskati in nasititi mojo
dušo, hoče v njej prebivati!

O da bi te pač, moj ljubi Jezus,
mogel tako sprejeti, da bi ti bil
v veselje, da bi ti tako postregel, j


199

kakor želim in si vreden, ki si'
moj Gospod in moj Bog — 0, ko
bi mogel jaz saj nekoliko popra¬
viti, kar se je že do denašnjega
dne tebi v neeast storilo v pre¬
svetem zakramentu! — 0 da bi te
mogel ljubiti namesto vseli tistih
sere, ki te žalijo in ne ljubijo. —
0 da bi te jaz s tako posvečenim
sercom prejel, kakor te je spočela
prečista Devica Marija! — Tudi
tako, o Gospod, te želim prejeti,
kakor so te tvoji ljubi svetniki
prejemali! — Ker tega ne morem
zavoljo svojih brezštevilnih sla¬
bosti, zato saj želim in hrepenim,
z ljubeznijo vseh svetnikov prejeti
te. — Vi pa, nebeški duhovi, ljubi
angelji božji, obstopite me v tistem

X

trenutku, ko svojega Jezusa prej


200

9g^-c- ; -- --—--

mern! Angelj varh, stoj mi na
strani! —Pridi, oj pridi tedaj, ki
mojo dušo ljubiš, moj Jezus, in
razveseli me! Pridi, oj pridi, moj
Jezus, ti moje življenje, moje zve¬
ličanje! moj Gospod, moj Bog,
moje vse! Glej, moja duša po
tebi hrepeni, kakor jelen po stu¬
denčnici, o pridi, pridi, ženin
moje duše, in potolaži gorečo žejo
mojega serca, ki poželenja in hre¬
penenja po tebi, o Jezus, medli.
— Pridi, oj pridi, Jezus moj, in
ostani pri meni! Amen.

Reci na to z mašnikom trikrat:

0 Gospod, jaz nisem vreden,
da greš pod mojo streho, ampak
reci le z besedo, in ozdravljena
bo moja duša.

'Ocr— 0

Po svetem obhajilu.

■I

Zdihljeji k Jezusu.

Hvala, ljubi Jezus, hvala bodi
ti večna in čast! 0 bodi počeiščen
in zahvaljen, moj preljubeznjivi
Zveličar in Odrešenik! Moje ve¬
selje je dopolnjeno, ker v mojem
sercu si ti, ljubi Jezus. O angelji,
vi služabniki božji, ki nedolžno
Jagnje povsod spremljeste, hva¬
lite, hvalite Gospoda in zapojte
mu z mano vred: svet, svet.
svet si Gospod Bog, nebo in
zemlja so polne tvoje slave! 0
hvalite Gospoda v mojem imenu
pa tudi vi vsi nebeški prebivalci,
in zapojte mu čast. da se je po-
o nižal v moje revno serce!!

33« -=-.— ; —;- : — «e®

202

33 =-? -

0 ljubi Jezus, kaj pa ti jazi
povernem, kaj pa jaz tebi dam
za to, kar si ti meni dodelil? !|
Kaj ti hočem dati, da bi bilo
tebi prijetno? — Glej! druzega
nemam, kakor serce, ki želi tebe
ljubiti, vzemi je, o Jezus, rad ti
je dam. Tebi je dam, tebi je da¬
rujem, naj tedaj ono v veselje :
zamaknjeno tebi hvalo poje.

O moj Jezus! daj mi v pri¬
hodnje želeti le to, kar ti želiš.'
storiti le to, kar je tebi ljubo;
ja, jaz sklenem živeti le tebi in
v tvojo čast. V svojem vedenji
hočem biti ponižen, v poželenji
čist, v djanji pošten, v svojem ,
stanu zadovoljen, v krizah in te -1
žavah poterpežijiv in v vsem, v j
,7 °em svojem življenji tvoj zvesti?



služabnik. Jaz želim iz celega
(serca tako živeti, da bi te za-
mogel vselej vredno prejeti, kedar
k sv. obhajilu pristopim; da bi
vselej ta nebeška jed moji duši
to storila, kar stori telesna jed
truplu; da bi jaz, ker ta sveti
nebeški kruh uživam, tudi sveto
živel in enkrat večno nebeško ve¬
selje dosegel.

Daj mi milost, o Jezus! da
; to bom vselej prav vredno prejel,
da bo prejemanje tvojega presv.
rešnjega Telesa moji duši zmirorn
bolj in bolj k dobremu poma¬
galo, da se ne prigodi tudi meni.
kar je od Judeža pisano: da po
tem grižleji je satan v njega šel. j
it) Jezus! obvari me narveče ne-
1  nevreefnega pre ; " mo " ; “ c "’

204

@S« - !

zakramentov. — Jezus! bodi ti
moje narveče veselje in sladkost,
moje upanje in prebivališče, moja
tolažba in moč. Tebi se zdaj po¬
polnoma izročim; stori z menoj
po tvoji sveti volji. Pomagaj mi
s svojo sv. gnado, da bom zme¬
rom bolj srčno Boga ljubil, mu
zmerom zvesto služil in iz ljubezni
do njega vse njegove zapovedi
natanko spolnaval. Za vso to te
prosim, o Jezus! po tvojem ne¬
skončnem zasluženji. Amen.

0 Marija, proljubeznjiva mati
Jezusa! prosim te, ker se ne
morem sam Jezusu zadosti zahva¬
liti za njegovo neskončno dobroto,
daj mu ti za-me čast in hvalo,

; ker je mene, ubogega grešnika,
svoji mizi povabil. Prosi ga pa

0^>-o --—-- - - o-<£(3

f

1

205

CSS«— --- <«39

■ tudi, da bi mi podelil milost, da
bi ga večkrat tu ua tem svetu
prejemal, v nebesih pa na vse
večne čase užival. Amen.

Tri božje čednosti.

Vera.

Verjem v tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, sin in sv. Duh! ki si vse stvari 1,
ki vse hraniš in vladaš, ki dobro pla-
čuješ in hudo kaznuješ. Verjem, da
se je Sin božji včlovečil, da nas je
s svojo smertjo na križu odrešil in
da nas sveti Duh s svojo milostjo
posvečuje. Verjem in terdim vse, kar
si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus
Kristus učil, kar so aposteljni ozna-
novali in kar nam sveta rimska ka¬
toliška cerkev verovati zapoveduje 1 .

\'sc to verjem, ker si ti, o Bog!
večna in neskončna resnica in mo¬
drost, ki ne moreš ne gol j lati ne
goljtana biti. O Bog! oživi in po-
j množi mojo vero. |

93 «- ——- : —— «39

206

-

T

Upanje.

Upam in so zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnem zasluženji
tvojega edinorojcnega Sina Jezusa
Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpuščenje mojih
grehov, po smerti pa večno zveli¬
čanje dal, in dodelil tebe od obličja
do obličja gledati, ljubiti in brez
konca uživati. Upam tudi od tebe
potrebne pomočke, vse to doseči.
Upam to od tebe, ker si ti to ob¬
ljubil, ki si vsegamogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen. O
Bog! poterdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsega
svojega serca, čez vse, ker si naj veča
dobrota, neskončno popolnoma in vse
ljubezni vreden; ljubim te tudi zato,
ker si do mene in do vseli stvari j

OEr*- 0 -

207

@g^-o-
V

f

j>neskončno dobrotljiv. Iz vsega serca j
želim, da bi te ravno tako ljubil,
kakor so te tvoji najzvestejši služab¬
niki ljubili in te še ljubijo.

Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnoma ljubezen; povikšaj jo v
meni, o dobrotljivi Oospod, vedno
bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in
iz serca ljubiti želim in si_to terdno j
prizadevam, zato mi jo iz serca žal.
da sem tebe, svojo neskončno do¬
broto, ktero čez vse ljubim, tebe,
svojega stvarnika, odrešenika in po¬
svečevalca razserdil. Zal mi je, da
sem grešil, da sem tebe, svojega vse-
gamogočnega (lospoda, svojega naj¬
boljšega Očeta, razžalil. Terdno skle¬
nem, vse grebe in vse slabe prilož¬
nosti zapustiti, storjene grehe čedalje
bolj obžalavati in nikdar več zoper
tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me
zopet za svojega otroka in dodeli mi
milost, ta svoj sklep dopolniti. Tega
j. te prosim po neskončnem zaslužcnjk
-

tvojega božjega Sina, našega Gospoda
in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen.

Druge molitve po sv. obhajilu.


i

Hvali Boga, moja duša! in po¬
višuj Gospoda, svojega Zveličarja!
Hvali Gospoda in nikdar ne žabi ve¬
like' njegove dobrote, ktero ti je ravno
zdaj skazal! O ljubezen čez vse lju¬
bezni ! Bog sam, spremljan od velike
trume kerubinov in sc.rafinov, prišel
je v moje serce in želi stanovati v
mojem stanovanji. Spodobi se in dolž¬
nost je moja, da zdaj k' tebi živim,
ker si tudi ti na svetu za-me živel
in ker zdaj mojo dušo s presvetim
zakramentom živiš. Jaz se ti tedaj
popolnoma dam, popolnoma in vsega
darujem.

Darujem ti svojo dušo , ki je zdaj
s tvojim presvetim rošnjim Telesom
obdarovana in posvečena, da bi ti
zmerom zvesta ostala, zmerom tebi
živela.

209

OHS——----KO

Darujem ti svoj um in svojo pamet ,
da bi zanaprej le to premišljeval, kar I
j je k tvoji božji časti in k mojemu
zveličanju; da bi se nikdar več v no¬
beni napčni misli radovoljno ne po¬
mudil.

Darujem ti svoj spomin , da bi se
zanaprej na tvojo neskončno ljubezen
spomnil, ki jo do mene imaš in mi
jo posebno v tistih srečnih urah prav
obilno skazuješ, kadar me v presve¬
tem zakramentu obiščeš in v meni živiš.

n

Darujem ti svojo voljo in svoji'
serce , da bi zanaprej greh in vso hu¬
dobijo sovražil, tebe pa čez vse ljubil
in iz ljubezni do tebe vse tvoje za¬
povedi natanko spolnaval; da bi iz
ljubezni do tebe tudi bližnjega ljubil,
kakor samega sebe in da bi svojo J
voljo vselej s tvojo presveto voljo
sklenil, in se v vseli okolščinah svo¬
jega življenja, pri vseli zopernostib
in težavah popolnoma v tvojo nar-
svetejši in narljubeznjiviši voljo podal. I

0-1 -

Skerbi za dušo!

-KO

14

210

| Darujem ti pa tudi, o moj Jezus!
svoje edo telo , ktero si zdaj posvetil,
v ktero" sem prejel tvoje presveto
j rešuje Telo in sveto Kri.

Darujem ti svoje oči , da bi tvojo
božjo besedo v svetili bukvah brale,
čudeže tvoje mogočnosti, modrosti in
dobrote gledale, s kterimi je napolnjen
ves svet in da bi se skerbno od vsega
odvernile, kar ti ni dopadljivo, da bi
nikdar več nobenih radovednih, ne¬
spodobnih pogledov ne imele, ker
vem, da nespodobni pogledi so več-
! krat vzrok, ja pervi ogenj pogub¬
ljenja.

Darujem ti svoje ušesa , da bi le
j tvojo besedo in kar je tebi dopad¬
ljivo, rade poslušale, opravljivim in
nespodobnim besedam pa se vselej
zapirale,, ker znano mi je, da zavoljo
poslušanja slabosti jih veliko v peklu
terpi in bo vekomaj terpelo.

Darujem ti svoj jezile , da bi ga
■ nikoli z opravljanjem, s kletvino ali



211

0)^>_O -- O-=£(Q

v- '  T

■z drugim pregrešnim govorjenjem ne j
omadežval, temuč da bi bil vselej od
greha čist, ker si ti, o Jezus! pri
svetem obhajilu nanj položen bil, in
da bi zanaprej le tvojo čast in hvalo j
oznanaval in tvoje usmiljenje poviša-
val, ker dobro vem, da zavoljo jezika
bode veliko veliko ljudi pogubljenih.

Darujem ti svoje roke , da bi ž
njimi dobre dela doprinašal, pridno j
delal, zvesto dopolnaval dolžnosti svo¬
jega stanu in da bi nikoli svojih rok
s krivičnim blagom in s kakim dru¬
gim grehom ne omadežval, ker vem,
da nič umazanega ne pojde v ne¬
besa.

Darujem ti svoje noge , da bi le
po pravičnih potih hodile, da bi me
nikdar v slabo družbo ali v nevarne
in pregrešne kraje ne nosile. Ja, moj
usmiljeni Jezus! jaz se ti vsega dam
z dušo in telesom, ker se tudi li nam
vsega dajaš v presvetem zakramentu.
"Stori z menoj, kar koli hočeš. Glej,"

< 30 ~ -

14 *

212

»-< 5 ®

/7A

tvoj sem popolnoma; le tvoja nar-
svetejši in narljubeznjiviši volja naj
se z menoj godi.

O Jezus! kako srečen sem zdaj,
ker ti v meni živiš, ti moja edina
tolažba, moj usmiljeni Odrešenik, moj
narveči dobrotnik in preljubeznjivi
ženin moje srečne duše! Ja srečna
in vesela je zdaj moja duša, ker te
sliši, da jo ravno tako vprašaš, kakor
slepega reveža, ki si mu pogled dal:
»Kaj hočeš, da ti storim?« Ja, moj
dobrotljivi Jezus! vem, da si zdaj pri¬
pravljen, mi vse storiti in vse dati.
ker si mi celo samega sebe dal. Zato,
prosim te: poterdi me v živi veri, v
tcrdnem zaupanji, v goreči ljubezni;
daj mi serčno žalost čez vse moje
grehe, s kterimi sem te kedaj raz¬
žalil; daj mi stanoviten sklep, za-
naprej raji vse preterpeti in vse zgu¬
biti, kakor te kedaj več razžaliti. Spre-
oberni in prenaredi moje revno serce,

■ dloči je od vsega posvetnega, na- -


213

=DO

do-T

-

■kloni jc na vse to, kar je tebi
padljivo. O Gospod! stvari v meni
čisto serce in ponovi pravega duha.
Daj mi svojo pomoč, da bom z do-
i polnavanjem tvojih zapovedi vedno
v tebi ostal in ti v meni.

Usmili se pa tudi. prosim te, o
preljubi Jezus! usmili se vseh ver¬
nih kristjanov, za ktere si prelil svojo
presveto rešnjo Kri. Usmili se vseh.
moje žlalite, prijateljov in dobrot¬
nikov, pa tudi vseh mojih sovražni¬
kov in zopernikov. Skazi milost in
dodeli gnado sploh vsem, ki so mojim
prošnjam posebno priporočeni in za
ktere sem te posebno dolžan prositi.
Ozri se tudi milostljivo na vse po¬
glavarje in oblastnike, vodi, ohrani
| jih na pravi poti in napolni jih s
svojim svetim Duhom. Vodi in raz-
svetluj vse duhovne' pastirje, svoje
namestnike, da bodo vse, ktere si
jim izročil, k tebi pripeljali. Daj vsem
j pravičnim stanovitnost do konca, greš-

&>-<• -

X

214

1

J nikom pravo spoznanje in ser ono spre
| obernjenje in vsem ubogim dušam
v vicah večni mir in pokoj.

Za vse to te prosim, o Jezus!
zdaj v tej presrečni uri, ko si pril
■meni. O Jezus! ti si za me terpel in
umeri, si za-me svojo sv. Kri prelil,
me nezrečeno drago odkupil, ti g
j svojim lastnim mesom in s svojo
lastno kervjo mojo dušo za večno
življenje živiš, nezmerna pač in ne-
zapopadljiva je tvoja ljubezen do
mene! Daj mi to milost, o Jezus!
da te bom tako, kakor te zdaj tukaj
uživam, tudi tamkaj v nebesih uži¬
val v večni ljubezni. Amen.

0 Marija, prečista devica, glej,
kako srečnega me je danes tvoj lju-
beznjivi Jezus storil, ker me je k
svoji mizi povabil! — 0 kako ga za-
morem revni grešnik zadosti zahva-
I liti za njegovo nezapopadljivo do-!
broto! Ko bi mu ves :  čas svojega j
} življenja, noč in dan, z vsemi nebeš-j

OEP-o --—

215

®S>-o -• -

Sumi angelji kleče zahvalne pesmi pel,I
bi ga ne mogel za eno samo obha¬
jilo po vrednosti zahvaliti. Zatorej te
prosim, moja preljubeznjiva mati Ma¬
rija! pomagaj mi. kakor priprošnji,
tako tudi pri zahvali. Pomagaj mi,
se zahvaliti Jezusu, mojemu narve-
čemu dobrotniku, sprosi mi od Boga
prav hvaležne) serce, da bom z be¬
sedo in v djaiiji svojemu Jezusu ravno
tako hvaležnost in'ljubezen skazaval.
kakoršnomuti, pr« w. devica, skazuješ.
Kar je in bo moje hvaležnosti premalo,
dopolniti, preljuba mati Marija. Sprosi
mi slednjič to milost, da bi po vred¬
nem prejemanju svetih zakramentov
prišel pred božje obličje, kjer bom
našemu ljubemu Jezusu v tvoji družbi
in v družbi vseh izvoljenih večno
čast in hvalo dajal. Amen.

Po litanijah ostani v cerkvi in beri
stran 105, kakšno veselje čaka zveličane v
nebesih.

L

l



216

@£>-o---o—=^Q)

I ■ ' ' I

Molitve

o posebnih časih leta.

Ob novem letu.

Šlo je leto! Šlo je v večnost!
Ura odbila je za uro, dan pretekel
je za dnevom, teden za tednom, mesec
za mesecom in tako izteklo je leto
in šlo v morje večnosti, od kjer ga}
nikdar več nazaj no bo. V tvojem
svetem imenu, o Jezus, začnem danes
novo leto. Kar sem v minulem letu
|dobrega storil, je storjeno, kar sem?

<53^-o-

217

- 1 -

zamudil, je zamujeno, za vselej. V"
tvoji roki je vse, ljubi Jezus, v tvoji
roki je pa tudi vse, kar me čaka
v ravno nastoplem letu. Morda, morda
me zdaj leto več ne bo, morda bom
počival v hladni zemlji, oh, prosim
te, .Jezus, ne, daj, ne daj, .da bi me
smcrt nepripravljenega našla! Gorje
meni in gorje vsaeemu, kogar smert
dohiti, ko na njo ni mislil in ga najde
v grehu, v slabosti . . . n (.'pripravlje¬
nega za sodijo! — 0 Jezus! ki si
za me na svetu terpel in poznaš naše
reve in terpljcnja, podpiraj me s svojo
pomočjo tudi v tem letu, da bom
vse svoja dela in opravila le v tvo¬
jem svetem imenu začenjal, opravljal
in dokončaval; da nikdar v smerten
greli ne padem; nikdar tvoje ljubezni
ne zgubim, temuč le s tabo združen
le za te živim in za te delam. Le
tako bodo moja dela v bukve življenja
zapisana, — le tako dosežem to, za

•• kar sem namenjen—večno zveličanje.|

®e>-<,-

218

»5~=-^g@

O Jezus! O Marija! O sv. Jožef!■>
Ti angelj varh moj in ti moj patron,
sv.,.bodite z mano in sprem¬

ljajte me po vseh potih skoz 'celo
: leto! Amen.

0 daj, da srečno leto bo
Ki smo ga dans začeli,

Poterdi nas, o Bog, z močjo,

Da bomo teb’ živeli!

Ti varješ nas, nam srečo daš,

Če v sercih nas, o Bog, spoznaš,

Da smo le tebe želeli.

V velikem tednu.

Pozdravl jen mi bodi, o terpeni za
me Jezus! O sveti čas, o sv. teden,
ko si za nas dokončal delo odre¬
šenja! O kaj hi bilo z nami, ko bi
ti ne bil terpel za nas! Plačal si dolg
nebeškemu Očetu, raztergal si dolžno
pismo, v kterem smo bili zapisani
in obsojeni peklu ter odperl si nam
-sveti raj. O Jezus! kako ti pover-j

6 g>-°-^50

219

<|3«> - «go

*ncmo to neskončno dobroto? Kako(
poplačamo nežrečeno milost ?

Kamor se po cerkvi ozrem, vidim ;
le žalost. Božje martre z žalostnim
pertom zagernjene, altarje vse nekam
razderte; vtihnilo je veselo petje,
umolknile so orgije, . ja — še celo
zvonovi molčijo. Kaj pomeni vse to?
Kaj se je zgodilo? Spomin je stra¬
šen, tužen, žalosten.Umeri je

ljubi Jezus! ....  Na kolenah kleče
pozdravljam, hvalim in molim te, o
Jezus. Iz celega serca hvalim te in
te hočem hvaliti celo svoje življenje.
Ti si odkupil tudi mene, ti si svojo
kri za me prelil, tvoj služabnik toraj
hočem hiti do smerti. O umij me,
operi me v tvoji sveti Kervi ter po-
terdi me v dobrem, da ne bo za¬
stonj za-me prelita. Amen.

Pri božjem grobu.

Bodi počeščen, o kralj, odrešenik
■ sveta. Gospod moj in moj Bog za

OS« -

1

3 @

220

0tr — Q ~
¥

- 0—430

me križani! Bodi počeščena, o pre¬
sveta glava, za me z ternjem kro¬
nana in s palico tepena! 13ocli po¬
voščeno, preljuboznjivo obličje, za me
zapijuvano in udarjeno z hudobno
roko! Bodite počeščene, premile oči,
za me s solzami zalite! Bodite mi
počeščene, sladke usta, za me z žol-
l čem in jesihom napajane! Bodite po-
| češčenc, predrage ušesa, za me za¬
sramovanjem in zaničevanjen napol¬
njene ! Bodi počeščcn, ponižni herbct,
za me gajžlan! Bodite mi počeščene,
prečastite roke, za me na križ raz¬
tegnjene! Bodite počeščene, premila
persa, za me' v terpljenju vse pre¬
tresene! Bodi počeščena, desna stran,
za me s sulico vojaka prebodena!
Bodite počeščene, svete kolena, za
me v molitev pripognjena! Bodite
počeščene, častite noge, za me z žeblji
perbite! Bodi počeščeno, celo telo j
Jezusa Kristusa, za me na križ obe-
všeno, razmesarjeno, umorjeno in

Stk- 0 — .. —. >>-<50

A

X

221

- ; - : -=- ; -—-—

T Y

?pokopano! Bodi počešcena, predraga*
Kri, za me iz vseh ran prelita! Bodi
počeščena, presveta duša, za me na
križi v roke nebeškega Očeta zro-
čena!

V združenji tega počeščenja, o
mili Jezus, priporočim in zročim ti
danes in vsak dan svojo dušo, svoje
življenje, svoje serce in telo, vse svoje
počutite in opravila, vse moje prija¬
telje in neprijatelje, dobrotnike, pred¬
postavljene in sorodnike svoje, kakor
tudi vse svoje neprijatelje, da nam
pomagaš, nas rešiš, varjoš in zve¬
ličaš. Amen.

Poglej stran 40 in premišljuj smert pra¬
vičnega.

Tri zahvale Kristusu za terpljenje.

1 .

O najkrotkcjši Jagnje božje! ki
si tri ure na križi tako revno in od
vseh zapuščeno viselo, zahvalim te
j za tisto nezrečeno bolečino, ktero si

© 8^-0 -: -

l

222

j takrat terpel, ko si bil tako neusmi-
! ljeno razpet, da so se vse tvoje kosti
lahko prešteti zamogle: prosim te,
odpusti mi po tej tvoji nezrečeni bo¬
lečini, kar sem se s svojimi počutki
pregrešil zoper tvojo dobroto. Amen.

O najnedolžniši Jagnje božje! z
zahvalo vseh stvari te zahvalim za
tisto veliko grenko žejo, ki so jo za¬
voljo zveličanja duš na križi preterpcl,
takrat, ko si z glasnim in žalostnim
glasom zavpil: »Zejin sem,« in ven¬
dar ti druzega niso dali piti, kakor
žolča in jesiha. Po grenkosti te ve¬
like žeje te prosim: odpusti mi mi¬
lostljivo, kar sem se z nezmernostjo
v jedi in pijači pregrešil. Amen.

3 .

O najdobrotljivši Jagnje božje! Z
tisto častjo in hvalo, ktero ti dajejo
vsi Svetniki in Zvoljeni v nebesih

-■-KO

A

:A

223

*»---Kfl

i te zahvalim za tisto silno veliko'
martro, ki si jo takrat terpel, ko si
bil na rokah in na nogah tako ne¬
usmiljeno z tumpastimi žeblji perhit,
da se jo od velike bolečine v tebi
serce treslo in trepetalo in vsi udje
se skerčili. Po ti nezrečeni bolečini
in grenki smerti te prosim, da mi
vse pregrehe mojih rok in nog mi¬
lostljivo odpustiš in svoje rane na
rokah in nogah svojemu nebeškemu
Očetu pokažeš in ga s tem potolažiš,.
da mi grehe odpusti. Amen.

Aleluja! Aleluja prepeva se v
nebesih, Aleluja prepeva se danes
tudi na zemlji. Premagana je smcrt
! in pekel, Jezus ustal je iz groba. O
veseli se duša ter zapoj tudi ti Zveli¬
čal ju čast in hvalo, zapoj mu veselo
Alelujo! — O Jezus! danes je tisti
-'■m, ko si častitljiv in neumerjoč

0 veliki noči.

224

88=—°' - a-<5©

smcrfci ustal. O bodi hvaljen in češčen!

Z veselim sercom se ti danes za to
zahvalim, ker skoz to tvoje častito
ustajenje pokazal si prod vsem ^ve¬
tom, da si več ko človek, da si zares
Sin božji, ki si zamoreš življenje, ki
si ga dal za svet, zopet sam dati.
Zdaj smo terdno prepričani, da je
Bogu dar, ki si ga na križi dopri-
! nesel, popolnoma dopadljiv in da po
njem lahko zadobimo odpuščenje gre¬
hov in večno zveličanje. Prepričani
smo pa tudi, da se vesela obljuba
našega ustajenja gotovo dopolni in
da tudi nas Bog poslednji dan obudi
k večnemu življenju. Nič se nam ni
smerti bati, če bomo h' tvoje zapo¬
vedi zvesto spolnavali. Ti si smert
premagal in ustal, tako ustanemo en¬
krat tudi mi, saj praviš: »Jaz sem
življenje in ustajenje, kdor v mene
verje, bo živel, čeravno bi bil že
umeri.« Ti si glava, mi pa udje; kjer
■ boš ti, bomo tudi mi.

---—-r—--

225

©čr" -0 -- - - -:-i- o-<|30

Y v

| O Jezus, bodi češčen za neskončno ■
milost in dobroto, ki si mi jo z tvo¬
jim ustajenjem pridobil! Kakšno ve¬
selo zaupanje se obudi danes v mojem
sercu! Aleluja, veseli se, moja duša!
Po tem kratkem, revnem življenji me’
bos, o Jezus, čc bom tvoje zapovedi
zvesto spolnaval, obudil k večnemu
življenju, kjer se bom na vse čase pri
tebi veselil in ti večno alelujo pre¬
peval. Daj mi tvojo pomoč, da se
greha varjeni in v tvoji ljubezni osta¬
nem. Amen.

Ka vnebohod Kristusov.

O Jezus, ki si se denašnji dan
vernil k svojemu nebeškemu Očetu,
nikar nas ne zapusti! Tvoji ljubi
učenci, ki so te priserčno ljubili, so
močno žalavali, ker so tebe zgubili,
ali tvoje preljubeznjive besede so jih
potolažile, ko si jim rekel: »Grem
pred vami, da vam pri nebeškem

Skerbi za dušo!

15

226

o-<£Q)

-Očetu stanovanje pripravim.« — 0^
moj dobrotljivi Jezus, te tolažljive
besede so tudi meni rečene, če bom
le tudi jaz, kakor tvoji zvesti učenci,
v tvoj sveti nauk terdno veroval in
živel po tvojih zapovedih. O kako me
veseli, da imam v nebesih tako mo¬
gočnega dobrotnika in prijatelja, da
mi tam večno stanovanje pripravlja.
Vem in spoznam zdaj, da tam v ne-
besih je moj pravi dom. Tukaj na
tem svetu sem le popotnik. O kako j
zoperna mi je zemlja, ko nebesa po¬
gledam ! O ne, ne, na ta svet nočem
več svojega serca naveza vati, ker
prazno, goljfivo je vse, kar je na
svetu, temuč iskati hočem le to, kar
je vcčho. Nečimernost nečimernosti
je vse. Posvetno veselje in posvetne
dobroto so kmalu pri kraji, le kdor
Boga ljubi, ostane vekomaj. Oh daj
mi svojo gnado, o Jezus, da bom po
tvoji zapovedi živel, po tvojih sto¬
jah hodil in da tako srečno za'


9S>—o-

t

■»—<S<5

T

tabo v nebeško kraljestvo pridem. J-
Amen.

0 Binkostili.

0 sveti Duh! studenec vseh mi-
losti in ljubezni, ki si denašnji dan
v podobi ognjenih jezikov čez apo-
steljne prišel in jim svoje svete da¬
rove dodelil! ponižno te prosim, do¬
deli jih tudi meni, ker brez njih ne
morem nič dobrega storiti in več¬
nega življenja doseči. Dodeli mi, de¬
livec vseh božjih milosti, dodeli mi
dur modrosti , da pri vseh svojih delih,
v djanju in nehanju zmerom dobre
namene imam. Dodeli mi dar za-
stopnosti  ali uma, da bom vse nauke
svete vere dobro spoznal in zastopil,
kar zapopasti ne morem, svojo slabo I
pamet podvergel pod pokorščino Kri- j
stusa Jezusa, in da dalje tvojo sveto !
voljo v vseh okoliščinah spoznam in
spolnil jem. Dodeli mi dar moči , daj

08 «-


228

< 35 =—° -- =£0

y f

■■se bom v boju tega življenja, v ter-*

pljenju in bolečinah deržal tvojih
naukov brez strahu in omahovanja
ter da me od spolnavanja tvoje svete
volje nikdar nobeden ne odverne.

Dodeli mi dar znanja , da bom
vse dolžnosti kristjanske popolnoma
spoznal, pa tudi dobro vedel, kaj mi
je storiti, kaj opustiti, da se zveličam.
Dodeli mi dar pobožnosti , da bom
vse, kar zadeva čast božjo, rad in z
veseljem storil iz ljubezni do tebe;
daj mi gorečnost pri molitvi in pri
vseh pobožnostih in vari me mlač¬
nosti, da se ne zgubim, da ne zaj-
dem iz prave poti. Dodeli mi sled¬
njič dar strahu božjega , da se bom
vselej bal zgubiti tvojo milost in
tebe, da nikdar iz strahu pred ljudmi
kaj storim, kar ti prepoveduješ, ali
pa kaj opustim, kar zapoveduješ in
da pri vsem svojem cljanji in ne¬
hanji le to prašam: »Kaj poreče

?Bog?« ne pa: »Kaj porečejo ljudje?«;

V7 'dr

-;- °— = £ 0

229

-

ker ti o Bog me boš sodil, ne pa?
ljudje.

Molimo.

O Bog, ki si denašnji dan serca
vernih z lučjo sv. Duha razsvetlil in
podučil, daj nam s pomočjo ravno
tega sv. Duha, kar je prav, misliti
in ljubiti, in se vselej njegove to¬
lažbe razveseliti. Amen.

0 sv. rešujem Telesu.

O Jezus! nebo in zemlja te ob¬
seči ne morejo in vendar si ti tu med
nami v presvetem zakramentu pod
podobo belega kruha! O čudež ne¬
zmerne ljubeznibožje! Ljubezni, ktere
svet pač ni bil vreden in je še dan¬
danes ne zasluži. O presrečni kristjani, |
ki samega Boga v svoji vasi med
sabo imajo noč in dan! O bodi zato
pozdravljen, bodi počeščen, o Jezus.!
jv svetem Rešnjem telesu! Nebo inj

@s^-o -

230

Jzemlja poje naj ti za to čast im
hvalo!

O presladki Jezus! oživi, rani moje
serce sladke ljubezni, da vedno po
tebi hrepenim, tebi služim, tebe lju¬
bim, tebe molim, nikoli ne žalim in
nikdar ne zapustim. O angeljski kruh,
nasiti mojo dušo! O čisti studenec
življenja, napoji me z vodo večnega
življenja. Ti, moj Zveličar, edini si
moje upanje, moje bogastvo, moje
veselje, moje pribežališče, moja mo¬
drost, k tebi edino hočem obračati
svojo dušo in svoje serce.

Jezus — jaz te nekaj prosim —
tebe se danes nese ven iz cerkve v
cvetoče tvoje stvarjenje, v naravo,
čez polja in travnike: oh Gospod, na
kolenah te prosim, odverni od na¬
šega kraja vse škodljive hude ure,
točo in strelo; pokončaj vse sovražne
napade na ta kraj, škodljivo ger-
menje, plohe in hude vetrove po-


vsc viharje ognjenega obnebja in"?
zraka. Angelji tvoji varjejo naj to
polje, da bomo po prestani nevar¬
nosti in strahu toliko veseleje tebe
častili in ti hvalo poli. V imenu Boga j -'
Očeta, in f Sina, in j-  sv. -J- Buha.
Amen.

K presv. Sercu Jezusovemu.

O veseli, srečni
dan, po kterem je
moje serce toliko
hrepenelo! Bodi
mi pozdravljen!
Pozdravljeno in
vse počeščeno mi
hodi presv. Serce
ljubezni večne,
Serce Jezusovo!!


O koliko je to Serce za me preter-!
pelo od rojstva do smerti, od jaslic ]
do križa! Enega dneva, ja ene ure 1
ni bilo brez terpljenja in britkosti.?

—o-

? f

"In kdo je je tako žalil? Nehvaležni
človek! In kdo žali to ljubeznjivo
Serce tudi zdaj ? Nehvaležna krist¬
jan,ska duša!

O moj Jezus! da bi te mogel lju¬
biti namesto vseh tistih sere, ki te
žalijo in ne ljubijo! 0 da bi jaz mogel
nadomestiti, popraviti vsa razžalenja,
ki se tebi gode z kletvino, rotenjem,
nespodobnim obnašanjem v cerkvi, z
božjimi ropi. O ljubi Jezus, kje si ti
to zaslužil?

»O Jezus, iz serca krotak in po¬
nižen, stori moje serce tvojemu po¬
dobno.« (300 dni odp.)

»Nebeški Oče! sprejmi milostljivo
predrago kri, ki je tekla iz rane bož¬
jega Serca Jezusovega, za potrebe
svete Cerkve in v odpuščenje lju¬
dem, in bodi nam milostljiv. (40 dni
odpustka.)

»Ljubljeno bodi vsaki čas in pov¬
sod presveto Jezusovo Serce. (100 dni
• odpustka.)

-

233

T

Sercu Jezusovemu.

O scrcc usmiljenega Jezusa, beseda
večnega Očeta, spreoberni me!

O serce usmiljenega Jezusa in Ma¬
rijino, sprejmi me v število otrok
Marijnih!

O serce usmiljenega Jezusa, moj uče¬
nik, uči me!

0 serce usmiljenega Jezusa, kralj
miru, dodeli mi svoj mir!

O serce usmiljenega Jezusa, moje
pribežališče, sprejmi me v varstvo!

O serce usmiljenega Jezusa, moj pa¬
stir, pasi me!

O serce usmiljenega Jezusa, ktero
ima z mano tako poterpljenje, po¬
krepčaj me!

O s^rce usmiljenega Jezusa, moj Zve¬
ličar, reši me!

O serce usmiljenega Jezusa, moj Go¬
spod in Bog, naj bom tvoja last!

O serce usmiljenega Jezusa, pravi
^ pot, vodi me!

l

-O—   --- 5 - O—$©

T

Triintrideset prošenj k božjemu -


i 234

9

v

7 O serce usmiljenega Jezusa, večna
resnica, uči me!

O serce usmiljenega Jezusa, večno
življenje, oživi me!

O serce usmiljenega Jezusa, moja
moč, dodeli mi jo!

O serce usmiljenega Jezusa, luč sveta,
razsvetli me!

O serce usmiljenega Jezusa, moja
pravica, opraviči me!

O serce usmiljenega Jezusa, moj srcd-
nik, spravi me s svojim Očetom!

O serce usmiljenega Jezusa, zdravnik
"moje duše, ozdravi me!

O serce usmiljenega Jezusa, moj sod¬
nik, ne obsodi me!

j O serce usmiljenega Jezusa, moj kralj,
vladaj me!

O serce' usmiljenega Jezusa, moje
posvečenje, posveti me!

O serce usmiljenega Jezusa, morje
nezmerne milosti, sprejmi me v se!

j O serce usmiljenega Jezusa, nebeška

j’ mana, nasiti me! ^

55 «,-

235

- o-

TO serce usmiljenega Jezusa, tvojzgu-'
bi jen sin sem, najdi me!

O serce usmiljenega Jezusa, moje ve¬
selje, razveseli me!

0 serce usmiljenega Jezusa, moj po¬
močnik, pomagaj mi!

O serce usmiljenega Jezusa, moja
ljubezen, vžgi jo v mojem serci!

O serce usmiljenega Jezusa, moj varh,
vari me!

O serce usmiljenega Jezusa, moje
upanje, poterdi me v njem!

O serce usmiljenega Jezusa, moja
ljubezen, daj da to ljubim!

O serce usmiljenega Jezusa, vir živ¬
ljenja, operi me!

O serce usmiljenega Jezusa, moja
sprava, očisti me!

O serce usmiljenega Jezusa, moja
slava, daj mi jo uživati!

Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Dnini . .

»Povsod bodi ljubljeno presveto
Serce Jezusovo!« (100 dni odp.)

-

236

93 «-

-«S9

T

Praznik vseli svetnikov in
vernih duš dan.

Poslušaj, kristjanska duša, kaj ti
govori Jezus danes:

1. Eno samo dušo imaš; če to

zgubiš, druge več ne dobiš.

2. Ena sama smcrt tc Čaka;
srečna ali nesrečna, če srečna ne bo,
za te ni več pomoči.

3. Eno samo sodbo boš sli¬
šal ; ali v večno veselje ali v večen
ogenj.

4. Ena sama večnost te za
dene; ali boš večno se veselil, ali
pa večno jokal.

5. Enega samega Boga imaš;

če njemu ne služiš, si hudičev slu¬
žabnik.

6. Eno te čaka; ali večno do¬
bro ali večno slabo. Da se ti bo
večno dobro godilo, poslušaj mene,
dokler imaš še čas.

(§j|g>-o-

237

—°- ; -* -°— ^(3

■ 7. Kaj pomaga človeku, če si|

ves s v e t p r i d o b i, s v oj o d u š o pa
zgubi? v

8. Živi prav in ne žabi, da
na zemlji si le en čas!

0 Božiču.

0 preljubeznjivi, večni Bog! ne¬
skončno je tvoje usmiljenje! V pre¬
kletstvo obsojen bil je ves človeški
rod in prekletstvo to spremljalo ga
je in tlačilo rod za rodom dolgih
4000 let! Vse je ječalo pod težo
greha in roke božje ter upilo po
odrešenji. Oh kak krik je bil po ve¬
soljni zemlji! Človek ni vedel, k čemu
je stvarjen, k čemu je na sveti. Tedaj
— 1  usmilil si se, ljubeznjivi Oče, in
poslal si na svet svojega ljubeznjivega
Sina Jezusa Kristusa, da je človeški
rod rešil. Štiri tisuč let si ga pripravljal,
jda,  bi spoznal svojo revo in potrebo ter ^

- ;-^-

238

— o-- o—c^(Q

"sam klical po tvoji pomoči. In —>
danes je tisti veseli dan, danes je
dan, ko je Sin božji skoz telo pre-
čiste Device človek postal, v revni
štalci rojen na svet prišel. O bodi po¬
zdravljeno, preljubeznjivc dete božje!
»Čast in hvala bodi Bogii na viša¬
vah,« prepevali so angelji pri tvojem
rojstvu, čast in hvalo želim prepe¬
vati ti tudi jaz danes. Kakor si se
ponižalo v revne jaslice, ponižaj se
in pridi tudi v revno moje serce!
Oh pridi, pridi in razveseli me! Kakor
nekdaj Marijo in Jožefa, napolni z
veseljem in radostjo tudi mene. Mii'
božji, sveta volja naj bo v mojem
sercu, kakor tudi na mojem domu.

O sladko dete božje! revščino si si
zbral, da si nas obogatil! daj tudi
nam v duhu in telesu revnim biti
in v revežih tebe ljubiti, da bomo
večnega veselja deležni. Amen.

I

239

T

T

Sveti križev pot.

Darovanje svetega križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
to čez vse, ker si večna dobrota in
neskončna milost. Zal mi je iz vsega
serca, da sem kdaj tebe, o največja '
dobrota! razžalil. Darujem ta sveti
križev pot tebi v čast, v spomin ti¬
stega 'težavnega pota, po kterem si
hodil zavoljo mene ubozega grešnika.
Vseh odpustkov se želim vdeležiti,
kteri so za sveti križev pot podeljeni;
jtoraj tudi želim tako vse opraviti, kar j
—:-—_—!--

240

< 3 > 3 = —° -:- 0 -^ 5 ®

in kakor je v zadobljenje odpustkov
storiti potreba. Prosim te, o Jezus!
dodeli mi milost in moč, da s sve¬
tim križevim potom v tem življenji
tvojo milost, v prihodnjem pa večno
veselje zaslužim.

Oh! pridite stvari!

Kaj, glejte, se godi!

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas terpi.

Zdaj daruj Bogu odpustke za se in za
tiste, za ktere mu jih darovati želiš, da jim
bodo v prid, rekoč:

Prvi, popolni odpustek darujem za duše
svojih starišev, bratov, sester, sorodovincev,
dobrotnikov, prijateljev, za vse tiste duše,
za ktere sem dolžan moliti, ktere moje mo¬
litve najbolj potrebujejo; za tiste duše. v
vicah, ktere so najbolj pozabljene, in za tiste,
ktere so najbližej odrešenja.

--—

241

;-.--*-—

Razgajžlan, zapljuvan,

In kronan, zasram’van!
Pred sodbo je peljan,
Nedolžno v sinert izdan.

I. Postaja.

I


T

Jezus je k smerti obsojen.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svo¬
jega nedolžnega Jezusa, s ktero je
on krivično sodbo lire z vsega izgo¬
varjanja poslušal in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in krivične
priče, ktere so sodbo podpisale. Hu¬
doba tvojega jezika, s ktero, si se
večkrat zoper Boga in svojega bliž¬
njega pregrešil, je sodnika oslepila,
da je nedolžnega Jezusa k smerti ob¬
sodil. Oberni se tedaj k njemu, jokaj
in zdihni bolj s sercem, kakor z
ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
izmerna je tvoja ljubezen proti meni,

< 33 ~>

Skerbi za dušo!

-o-^D0>

IG

242

-*— -*-- »-<D®

rubogemu grešniku! Boš li tedaj zai
nevredno stvar ječo," vezi, okove in
tepenje terpel in k taki grozovitni
smerti obsojen ? ()h! to je zadosti,
raniti moje serce in objokovati vse
pregrehe, ktere .sem s svojim jezi¬
kom storil. Obžalujem jih tedaj in
kličem k tebi: »O moj Jezus! usmi¬
ljenje, prosim te, usmiljenje in mi¬
lost, o Jezus!

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod!- usmili se nas!

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh Jagnje božje gre,

In nese vseh dolge.

II. Postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
1J. Ker si s svojini križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem i
jradovoljnim sercem dobrotljivi Jezusjj

© 0 *-°-


243

@ 3 >-=-

Ts

5Ž-T

sveti križ objame, in kako poterpc
I jivo tepenje in suvanje malopridnega
ljudstva prenaša! Ti pa poln nevolje
in nepoterpežljivosti bežiš pred kri¬
žem, kar je mogoče! Kaj ne veš, da
se ne more brez križa nebeško ve¬
selje zadobiti? Oh! objokuj svojo sle¬
poto, oberni se k svojemu Gospodu,
zdihni in reci mu:

Ne tebi, o Jezus! temuč meni se
spodobi križ. O težki križ! kterega
so moji grehi tebi naložili. O ljubez-
njivi Jezus! dodeli meni svojo milost
in moč, vse križe objeti, ktere sem
[s svojimi grehi zaslužil. Stori, da
! bom svoj križ voljno objel in se tako
od sveta ločil; daj mi tako ljubezen
[ do križa, da bom vselej s tvojo slu¬
žabnico sveto Terezijo voščil in želel:
j terpeti ali umreti, umreti ali terpeti.

Češčena si Marija, čast bodi

Oče naš.
Bogu.

Usmili se nas.

o Gospod! usmili se nas!

1

0Et~

—ŽO

16 *

244

---

T ?

1  Opešal je v močeh,

Podpre ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

III. Postaja.

Jezus pade pervič pod križem.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus
zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslab¬
ljen pervič na zemljo pade. Oh! kako
je s pestmi bit, z nogami teptan in
suvan! Vendar ni slišati žalovanja
ali nevolje iz njegovih ust. Ti pa
tarnaš in tožiš, če le majhen križ
občutiš, ali zoperno besedo slišiš.
Oh! sovraži svojo nepoterpežljivost,
svoj napuh in nečimernost ; zdilini k
Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz
. najbolj zaverženi grešnik klečim predj^

- =-< 0 ®

245

-■>-s®

'tvojimi nogami. Oh, kolikrat, in vi
kako velike grehe sem padel! Koli-
krat sem se v globočino hudobije
pogreznil! O Jezus, stegni in podaj
mi svoje roke! Pomoč, o Jezus! po¬
moči pri tebi iščem, da ves čas svo¬
jega življenja nikdar in nikoli v smertni
greh ne padem, in da tako v svoji
zadnji uri zveličanje upati zamorem.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Kogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča.mater sin!

Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

IV. Postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
h. Ker si s svojini križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bole¬
čine je občutilo serce Jezusovo! Oh,'

<3>G>—°-“-“O®

246

Q  G>—° - «09

T f

s kakšno grenkostjo in žalostjo jej
bilo napolnjeno Marijino serce, kadar
sta se srečala! Poslušaj, o nehva¬
ležna duša! »Kaj ti je storil moj
Sin?«  kliče k tebi Marija. —- »Kaj
hudega ti je storila moja Mati?v.  te
vpraša Jezus. Oh! zapusti že en¬
krat svoje grehe, zavoljo kterili
midva tako žalost in muko terpiva.

O grešnik! kaj praviš k temu?
Reci tedaj in zdihni s celim ser¬
cem:

O Božji Sin Marije! o presveta
Mati mojega ljubeznjivega .Jezusa!
ves raztert in ponižan klečim pri
vajinih nogah. Jaz sem tisti izdajalec,
s svojimi grehi sem brusil meč, kteri
je vajino serce ranil. Oh! iz serca
mi je žal; prosim vaji, odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost, o Marija! po
svoji veliki dobroti mi dodelita mi¬
lost, da nikdar več ne bom grešil,

„temuč da bom vajino grenko terp-„

A A

93«> --- «59

247

ljenje in žalost noč in dan premišlje¬
val in svoj greh objokoval.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

0 Simon, prosim te,

Ne brani križa se.

V. Postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
p. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
kteri si nečimernosti sveta in slad-
nostim svojih počutkov ves podveržen,
ki svoje križe ne iz serca, temuč le, i
ker se jih ubraniti ne moreš, z ve¬
liko ne voljo nosiš. Oh! zbudi že svoje
serce in usmili se svojega tako ob-j

)S>-o - . -  -—- o-^S9

248

og>-o -- o—{j®

f  r f

■ loženega Zveličarja. Sprejmi rado-'
voljno vse križe in nadloge, ktere ti
bo pošiljal tvoj ljubeznjivj Oče.Terdno
skleni, ne samo vse zopernosti s po-
terpežljivostjo prenašati, temne tudi
svojemu Bogu za nje hvaležnega se
skazovati; prosi ga tako-le:

Ob ljubeznjivi Jezus! zahvalim te
za toliko priložnosti, ktere mi daješ,
da bi za-te terpeti in za-se kaj za¬
služiti zamogel. O moj Bog! daj mi
milost, vse, kar sc mi bo v tem živ¬
ljenji težavnega prigodilo, s poter-
pežljivim sercem prenašati in s tem
večnega veselja se vdeležiti. Stori,
o Jezus! da bom tukaj s teboj jokal
in terpel, potlej pa s teboj v nebesih
gospodoval.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi I
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

249

f .' ?

S pertom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Terpljenja bridkega.

VI. Postaja.

Veronika poda Jezusu potni pert.

t.  Molimo tc, o Kriste! in te hvalimo.

It. Ker si s svojini križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu
sveto obličje svojega Zveličarja! Ljubi
Jezusa, in s to ljubeznijo si njegov
obraz v serce vtisni. O kako srečen
boš, ako boš živel z Jezusovim obra¬
zom v svojem sercu in ž njim v j
večnost poj deš! Da tedaj to milost j
zadobiš, prosi svojega Boga in reci: j

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni meni v serce sveti obraz svo¬
jega obličja, da bom brez nehanja
na te mislil, noč in dan tvoje grenko
< terpljenje pred očmi imel in svojcj

Otp-c- -‘---

250

0Š~-o-


"grehe objokoval. O Jezus! s kruhom*
tvojega terpljenja si hočem dušo na-
sitovati, in moje oči bodo vselej solze
točile nad mojimi pregrehami.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi

Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet!

O, jenjaj grešni svet
Ponavljat’ greh preklet!

VII. Postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

t.  Molimo le, o Kriste! in te hvalimo!

h Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako je Jezus, tvoj Bog
in Gospod, zopet padel na zemljo,
ves oslabljen od velike bolečine, zde¬
lan in zaničevan od sovražnikov. Pre

I"

o

251

9g>-° - 7 -- - T-°— SO

Tmidi. da tvoja prevzetnost je JezusaT
potrla in ga na zemljo vergla ter je
prenesti ne more. Oh, zapusti ošab¬
nost, ne bodi več tako napuhnjen!
Spokori se in skleni ponižnejši biti.
Reci s skesanim sercem:

O prečastitljivi Jezus! akoravno
vidim, da si na zemlji pod težo križa ■
sklonjen, vendar te molim in častim, j
kakor svojega vsemogočnega, več¬
nega Boga. Prosim te, poteri moj
napuh, vzemi meni iz serca vso ošab¬
nost, da bom svojo nečimernost spo¬
znal, vse zasramovanje s tako tebi
dopadajočo ponižnostjo sprejemal, da
bom s tem milost zadobil, tudi s
teboj v nebeškem kraljestvu povik-
šan biti.

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!


262

05*-^ - 0 — < O

Usmiljene žene!

Ne .jokajte za-me;

Točite za se le
Spokornih sere solze.

VIII. Postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo!

Jt. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v sercu, kako
veliko vzroka imaš jokati in žalovati;
pervič zavoljo svojega ljubeznjivega
Jezusa, kteri zavoljo tebe toliko terpi;
drugič sam nacl seboj, ker tako ne¬
hvaležen ostaneš in ne nehaš njega
žaliti. Kako moreš v premišljevanji
njegove grozovitne muke terdovraten
biti? Poglej, kako milostljivega in
ljubeznjivega se Jezus proti tem rev¬
nim ženam skazuje! Povzdigni se Iv
njemu z zaupanjem in zdihni s sercem:

O moj ljubeznjivi Jezus! Oh! kako
je to, da sc moje serce ne raztopi
"solz velike žalosti? Solze, o .Jezus!"

05=-^-o-<d

'prosim, solze prave pokore in sere-I
nega usmiljenja mi daj, da z objo¬
kanimi očmi in s skesanim sercem
postanem deležen tiste milosti, ktero
I si tem revnim ženam skazal. Oh
Jezus! ne odvračaj od mene svojih
milostljivih oči; poglej me ubozega
grešnika, da bom tudi jaz poln tola¬
žila na zadnjo uro tebe mogel videti.

Očenaš Češčenasi Marija. GastbodiBogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Oh, Jezus omedli.

Pod križem spet leži;

Naj vender se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi!

IX. Postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
]J. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je
Jezus že tretjič pod križem padel!


264

f— -

Premisli, kako je Jezus, On, krotka
in nedolžna ovčica, od j udov in aj¬
dov, kakor od steklih volkov, tepen,
suvan, sem ter tje po terdih kamnih
vlačen. O nesrečni greh, ki samega
Sinu božjega tako grozovitno mučiš!
O grešnik, ni morebiti tvoj ves po-
terti in zdelani včlovečeni Bog vre¬
den tvojih solz? Oh! reci tedaj ves
objokan:

k

O vsegamogočni Bog! kteri nebo
in zemljo z enim perstom deržiš, kdo
te je tako neusmiljeno vergel? Oh!
noben drug, kakor moja pregreha,
v ktero sem tolikrat zopet padel.
Moja hudoba ni jenjala grehov de¬
lati, in zato se je množilo tvoje ter-
pljenje. Toda poglej, o Jezus! pri
tvojih nogah zdaj klečim S skesanim
sercem in terdno sklenem, svoji hu¬
dobiji konec storiti. Z objokanimi
očmi ti tisoč in tisočkrat obljubim:
nikdar več nočem grešiti. O moj

« 2 —

A

-430

r~-

' < Sospod in Bog! nikdar več, nikdar'
več ne!

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Ko pride na goro,

Slečejo ga gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

X. Postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

1. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

IJ. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus,
zunaj na svojem životu ves ranjen in
stepen, tudi znotraj /. grenkim žol¬
čem mučen. Poglej, kako On tvojo
nesramežljivost, nespodobnost in ne-
čimernost v oblačilu s svojo nagostjo

256

&3r-

4cC

plačuje, z žolčem pa tvojo požreš¬
nost. Ali moreš svojega Jezusa brez
usmiljenja pogledati? Oh! verzi se k
nogam svojega obleke oropanega Je¬
zusa in reci mu:

O žalostni Jezus! kako velik raz¬
loček je med tabo in med mano! Ti
si ves ranjen; poln grenkosti in ves
s kervjo oblit; jaz pa ves nečimern,
poln sladnosti in veselja, ali saj tak
želim biti. Oh, jaz nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me ti na pravo
cesto. Stori, da mi bodo vse slad¬
nosti tega sveta grenke in zoperne,
da bom namesto njih želel tvoje ter-
pljenje občutiti, in da tako vreden
postanem s teboj večno veselje vži-
vati.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi
■Bogu.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas !

A

OSt--

G 51 -

257

Q£r— 0

T

-;-:-- °-<DQ>

T

Na križ ga polože,

Bazpno roke, noge,

Žeblji mu zdaj nove
Še rane narede.

XI. Postaja.

Jezus je na križ pribit.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero
je dobrotljivi Jezus občutil, kadar so
mu meso, kite in žile z žeblji prc-
vertali. Oh! kako je to, da se tvoje
serce žalosti ne razpoči, ker vidiš,
da tvoji grehi tako neusmiljeno zde¬
lujejo tvojega Zveličarja! Vsaj zdaj
toči solze, obžaluj svoje grehe in
reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij v moje serce strah in
ljubezen do tebe. In ker so moji
grehi tisti žeblji, kteri so. tebe na
križ perbili. stori s svojo milostjo,-

0)^>_o- 1 -‘--

Škerl) i za dušo! 17

258

|da bodo vse moje hude želje in ob-J
čutki na križ nabiti in tamkaj umor¬
jeni; da bom v življenji in v smer ti
s teboj križan, tudi s teboj v nebesih
j večno kraljevati zamogel.

Oče naš. Češčena si Marija Čast bodi
1  Bogu.

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas.

Na križu tam visi,

Oh, sveta teče kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smert stori.

XII. Postaja.

Jezus uaierje na križu.

t.  Molimo te. o Kriste! in te hvalimo.

I>. Ker si s svojim križem, svet odrešil.

Odpri tukaj oči in premišljuj svo-1
j ega z žeblji na križ perbitega Jezusa.
Poglej vse bledo božje obličje. Po¬
slušaj, kako. prosi odpuščenja tistim,
kteri ga križajo in žalijo. Razbojniku-
-= —

259

- 0^3®

® &

obljubi nebeško kraljestvo, izroči svojo
Mater Janezu, priporoči svojo dušo
nebeškemu Očetu, poslednjič tudi
umerje z nagnjeno glavo. Tako je
tedaj moj Jezus umeri? Res, umeri
je na križi, in zavoljo mene. O moja
duša! kaj boš zdaj počela? Oh! ne
hodi proč, kakor le s ponižnim in ske¬
sanim sercem. Objemi križ in zdihni
k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem
in spoznam, da so moji grehi tisti
rabeljni, kteri so tebe tako neusmi¬
ljeno umorili. Nobene milosti nisem
vreden, ker sem tebe križal. Pa kako
veliko veselje in upanje občuti moja
duša, kadar te slišim tudi za tiste
prositi, kteri so te križali. Kaj hočem
tedaj za te storiti, ker si ti toliko
za me storil? Poglej, o Jezus? jaz
sem pripravljen in voljan, vsem od¬
pustiti, kteri so me kedaj razžalili.
Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni
Jodpustim vsem, iz serca jih objamem, |
- 0—5®


17 *

260

Wt- -- ---»-<g9

V f

"in jim želim vse dobrote skazati, in j
tako tudi upam ob svoji smertni uri
tvoje vesele besede zaslišati: »Sc
danes boš z menoj o raji. a

Oče naš. Češčena si Marija. Čast bodi
Bogu

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas.

Marija, k teb’ hitim,

Tvoj’ga sina častim.

Z vama dokler živim,

Rad jokam in terpim.

XIII. Postaja.

Jezus je s križa snet in Mariji v naročje po¬
ložen.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
1J. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oj štor je meč, ktori
je serce žalostne Matere prebodel,
kadar je ona svojega mertvoga Sina
v naročje vzela. Videla je njega vsega
ranjenega in kervavega. O kakšnoj

—o - — z - r -—~— - -o—

261

© 5 =-°----- £

1 žalost in bolečino je ona tistikrat V"
sercu občutila! K tori meč pa je bil
tako oster, ki je prebodi! njeno’ serce - '
Oh! greh je bil, kteri je Jezusu živ¬
ljenje vzel in Marijino serce tako
močno ranil. Objokuj tedaj ta gro¬
zovitih greh. Skleni svoje solze s
solzami svoje žalostne Matere in zdilmi
k nji tako:

O Kraljica vseh mučenikov! kdaj
bom vreden prav zapopasti tvojo ža¬
lost in muko? Kdaj bom zadobil mi¬
lost, tvojo žalost v svojem sercu no¬
siti in s teboj terpeti ? O velika (lospa?
sprosi mi to milost, da noč in dan
žalujem nad svojimi grehi, kteri so
tebi tako žalost storili, da bom, ves
skesan in spokorjen, v zaupanji in
ljubezni za te umeri in po smerti s
teboj večno živel.

Oče naš. Geščena si Marija. Čast bodi
Bogu.

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas.

262

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega serca

XIV. Postaja.

Jezus je v grob položen.

j.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
Je. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdiho-
vanje in jokanje Magdalene, Janeza
in družili pobožnih duš, kadar jim
je bil Jezus odvzet in v grob položen.
Zlasti pa si k serci vzemi težavo in
grenko žalost Marije, njegove Ma¬
tere, kedar je bila izgubila iz na¬
ročja svojega ljubeznjivega Sina. V
premišljevanji le-te njene žalosti in
njenega terpljenja se moraš res sra¬
movati, da si pri obiskovanji tega
Križevega pota tako malo usmiljenja
■ občutil. Oh! zdrami si serce vsaj zdaj

m-* --- °-£<i

■®-<o

T

CJ~-


t


j pri ti zadnji postaji. Poljubi s častjo j
j kamen svetega groba; položi v duhu j
! vanj svoje serce in reci svojemu
mertvemu Jezusu :

0 usmiljeni Jezus! ktcri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene storil, |

{ v tem grobu ležečega te častim in j
j molim. Oh! želim in voščim tebe v
svojem sercu zapertega imeti, da bii
s teboj sklenjen po tem svetem Kri¬
ževem potu k novemu življenju vstal j
in se v tvoji milosti iz tega sveta !
ločiti zamogel. Po zasluženji tvojega
terpljenja, ktero sem premišljeval, mi
dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje
sveto rešnje Telo moja popotnica;
da bodo moje zadnje besede: Jezus ,!
i Marija, Jožef!  in da svoje zadnjo j
zdihovanje s tistim zdihovanjem skic- j
nem, s kterim si ti na svetem križu
I svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi, z |

I živo vero, s terdnim zaupanjem in z J

m>.'eČO ljubeznijo S ton™ in '/nvnlio


ig« -;— i - f . i — : -,—;——

tebe umreti, in potlej s teboj na večne
čase živeti. Amen.

Oče naš. ČešČena si Marija. Gast bodi
Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

0 Jezus! hvala zdej
Ti bodi in vselej;

Po svoji smert’ nam daj
Te ljubit’ vekomaj.

Molitev.

Moj Zveličar Jezus Kristus, bodi
zahvaljen, da si mi tako dolgo pri¬
zanašal in moje pokore tako milost¬
ljivo čakal!

Nikar ne pusti, o Jezus, da se
pogubi, kterega si toliko ljubil in za
njegovo zveličanje toliko preterpel!

Usmili se duš v vicah; naj poči¬
vajo v miru!

Oče naš. Ceščena si Marija (petkrat).

265

<3iG>— o-;- : -°-^B®

T Molitev h križanemu Jezusu.

Hodi pozdravljen, kralj judovski,
Zveličar sveta, moj Gospod in moj
Kog, ki si bil za me križan. Bodi
pozdravljena, presveta glava mojega
Odrešenika, za me s ternjem prebo¬
dena in tolčena s terstom. Bodi po¬
zdravljen, najlepši obraz, za me s
pestmi in zaušnicami bit. Bodite po¬
zdravljene, najdobrotljivejše oči, za
me s solzami oblite. Bodite pozdrav¬
ljena, presladka usta, za me z žol¬
čem in kisom napajana. Bodite po¬
zdravljena, prežlabtna ušesa, za me
z zaničevanjem in zasramovanjem na¬
polnjena. Bodi pozdravljen, ponižni
herbet, za me bičan. Bodite pozdrav¬
ljene, častitl jive roke, za me na križu
razpete. Bodite pozdravljene, najmi¬
lejše persi, za me v tcrpljenji pre¬
tresene. Bodi pozdravljena, presveta
stran, za me z vojakovo sulico pre¬
bodena. Bodite pozdravljena, presveta
j milostna kolena, za me v molitvah |

Og>-o-

266

3g« -

? pripogovana. Bodite pozdravijene, pre-
j svete noge, za me z žeblji perbite.
Bodi pozdravljeno celo Telo Jezusa
Kristusa, za me na križu razpeto,
ranjeno, umerlo in pokopano. Bodi
pozdravljena, presveta Kri, za me iz
vseh žil prelita. Bodi pozdravljena,
presveta duša, na križu za me v roke
nebeškega Očeta izročena. V edinosti
te izročitve priporočim tebi danes in
sleherni dan svojo dušo, svoje živ¬
ljenje, svoje serce in svoje telo, vse
svoje počutke in vsa svoja djanja,
vse prijatelje, dobrotnike, prednike
in sorodovince svoje, tudi vse sov¬
ražnike svoje, da nas blagovoliš va¬
rovati, rešiti in zveličati zdaj in na
vekomaj. Amen.

X


-o—c£Q)

■=—<5(3


T

T

Lavretanske litanije.

(300 dni odpustka.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas L
Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili sc nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili
se nas!

Bog sveti Duh, usmili še nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili

se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,
Sveta devic Devica.

| za nas Boga
j prosi! J

-

269

O—=D®

T

CD

O

m

Ql^>_C- —--r-:---

Tr,

runi slonokosteni,

Miša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeška,

Zgodnja Danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristijanov,

Kraljica angcljcv,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apostol jnov.

Kraljica mučencev,

Kraljica spoznovalecv,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica sv. rožnega venca,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje 1 ložje, ki grehe sveta odjemlješ.
usliši nas, o Gospod!

----—J—=---

l

l



J Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, i
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Ceščena si Marija . .

M o 1 i t v e.

1. K presvetemu Bešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

t.  Kruh z nehcs si jim dodelil.

R. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečud-
; nem zakramentu spomin svojega tcr-
| pljcnja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in
tvoje Kervi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi občutimo.
Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Oče¬
tom v edinosti svetega Duha Bog
j vekomaj. Amen.

271

@ 3 —°-

8 ®

T

T

2. K sveti Devici Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o
sveta Božja porodnica! ne zaverzi
naših prošenj v naših potrebah, temuč
reši nas vselej vseh nevarnosti. O
častitljiva in blažena Devica, naša
Gospa, naša srednica, naša besed¬
nica, naša pomočnica! S svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas pripo¬
roči, svojemu Sinu nas izroči.

t.  Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica,

?■. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno
zdravje na duši in na telesu uži¬
vamo, in da bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej device
sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni.

M o 1 i m o.

I

l


93 =-«

272

----o-<g®

češdena Kraljica.  T

Ceščena bodi, Kraljica", mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci; k tebi zdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša
pomočnica! svoje milostljive oči v
nas in pokaži nam po tem revnem
življenji Jezusa, blaženi sad tvojega
telesa: o milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

t.  Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica.

k. Da bomo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Moli m o.

Vsegamogočni večni Bog! ki si
dušo in telo častite Device Matere
Marije, da bi vredno prebivališče tvo¬
jega Sina biti zaslužila, s pomočjo
svetega Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po?

©tj 5 —°-

o—£©

273

OS« -——,- «59

^njenih milostljivih prošnjah prihod-"
njega zlega in večne smerti rešeni.

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec,
kterega je postavil Gospod čez svojo
družino.

t.  Prosi za nas, sveti Jožef!

?•. Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Moli  m o.

Naj nam, prosimo, Gospod! za-
služenje ženina tvoje presvete Ma-
tore Marije pomaga, da, kar naša sla¬
bost ne premore, nam bode po nje¬
govih prošnjah dodeljeno.

4 .  Za vse potrebe.

Gospod! ponižno to prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov
vezi in ohrani po prošnjah svoje iz¬
voljene Matere, ljube Device Marije,
|in vseh svojih svetnikov nas, svojej

©g*-°-;-«-«50

Škerlji za dušo! to

274

QS^-« ---,- <^£©

y f

■ služabnike, naše dobrotnike in naše 1

l)obištvo v vsi svetosti; očisti tudi
vso našo rodovino in naše prijatelje
od hudobe' in grehov in napolni jih
| z lepimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odverni od nas vidne in
nevidne sovražnike in odženi vse
hude želje; daj nam zdravo vreme
in dobro letino, skazi milost našim
prijateljem in neprijateljem in ob¬
varuj to duhovnijo z vsemi, kteri v
njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji in dodeli
milostljivo vsem vernim kristjanom, j
živim in mertvim, v nebeškem kra¬
ljestvu večno življenje, mir in pokoj.
Obvaruj našega papeža 1.. našega
škofa k, našega cesarja I. in vso;
našo duhovsko in deželsko gosposko, |
in vse kerščansko ljudstvo vseli nad¬
log in vsega zlega. In tvoj blago¬
slov pridi z nebes na nas in bodi
vselej nad nami. Bo (lospodu našem
|Jezusu Krislusu, tvojem Sinu, kteri-

©£—> ------- ^- 3 ®

275

®3=—o—'---

T . T

's teboj živi in kraljuje v edinosti*
svetega Duha Bog vekomaj.

t.  Božja pomoč ostani vselej
pri nas. .

R. Amen.

Oče naš . . Ceščena si Marija . . .

(petkrat).

I

05 —°-

1

-°-<£vS

18 *

276

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
nas!

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog’, usmili
se nas!

Sveta Marija, prosi za nas!

Sveta Mati Božja, prosi za nas!

277

I

0—^50

T

prosi za nas J

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angelji in nadangelji, pro¬
site za nas!

Vse svete verste zveličanih duhov,
prosite za nas!

Sveti Janez Kerstnik, prosi za nas!
Sveti Jožef, prosi za nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite
za nas!

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matevž,

Sveti Simen,

■ 'Sveti Tadej,

- i -—----—-

prosi za nas!

278

9EP-«-

Tgveti Matija.

Sveti Barnaba,

Sveti Lukež, [ P r ° sl za nas!

Sveti Marka, '

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,
prosite za nas!

Vsi sveti učenci Gospodovi, prosite
za nas!

Vsi sveti nedolžni otroci, prosite
/m  nas!

Sveti Štefan,

Sveti Lovrenc, prosi za nas!
Sveti Vincenc, |

Sveti Fabjan in Sebastjan,

Sveti Janez in Pavel,

T

prosita

Sveti Kozma in Damijan, I za nas!
Sveti Gervazij in Protazij, !

Vsi sveti mučenci, prosite za nas!
Sveti Silvester
Sveti Gregor,

Sveti Ambrož,

Sveti Avguštin,

Sveti Hijeronim,

Sveti Martin,

, prosi za nas!

X

X

279

€)3>-°——  - • '  - : -i———■— =-<5®

■ Sveti Miklavž, prosi za nas!

Vsi sveti škofje in spoznovalci, pro¬
site za nas!

Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sveti Anton, \

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard, ' prosi za nas!

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, prosite
za nas!

Vsi sveti menihi in puščavniki, pro-; ’
site za nas!


■Bodi nam milostljiv, zanesi nam, p-
Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in nepre,videne smerti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

S' skrivnostjo svojega svetega
včlovečenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim kerstom in svetim po¬
stom,

S svojim križem in terpljenjem,

S svojo smertjo in svojim po¬
kopom,

■o-

reši nas, o Gospod!

281

®t>-° -

T Y

"S svojim svetim vstajenjem, reši nas,

o Gospod!

S svojim čudovitim vnebohodom, reši
nas, o Gospod!

S prihodom Tolažnika svetega Duha,
reši nas, o Gospod!

V dan sodbe, reši nas, o Gospod!

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,
Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostoljskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

Da sovražnike svoje svete cerkve
ponižaš,

Da našega cesarja obvaruješ,

Da kerščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo eno-
voljnost daruješ,

Da vsemu kerščanskemu ljudstvu
mir in edinost dodeliš,

§

3


-o—=5<3>

282

A Da nas vse v svoji sveti službi
ppterdiš in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom
večne dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov,
bližnjih in dobrotnikov več¬
nega pogubljenja rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,
Da vsem vernim dušam večni
pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

«39

; t

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-
Iješ, zanesi nam, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjein-
Ijcš, usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-
Iješ, usmili se nas, o Gospod!.

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Q)g>-c •    ——^ -- - " c   -

T

Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Oče naš ....

-=—39

T

M o 1 i t v e

pri popoldanji službi Božji ob nedeljah in

praznikih, ki niso Marijini prazniki.

K presvetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

1. Kruh z nebes si jim dodelil.

B. Kteri ima vso sladkost v sebi.

M o 1 i m o.

0 Bog! kteri si nam v prečud¬
nem zakramentu spomin svojega ter-
pl jenja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in
tvoje Kervi tako častiti, da sad tvo¬
jega "odrešenja vedno v sebi obču¬
timo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha Bog
vekomaj. Amen.) v

Jv

-:- ^ 3 ®


284

-°-<£<3

Za odvernjenje vseh nadlog in
nevarnosti.

Vsegamogočni, večni Bog! ne¬
beški Oče! poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše reve in nadloge.
Usmili se vseh vernih kristjanov, za
ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš
Gospod in Zveličar Jezus Kristus,
voljno grešnikom v roke dal in je
tudi svojo drago Kri na lesu svetega
križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odverni, milostljivi Oče! zaslužene
šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino,
bolezni in žalostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog, usmili
se svojega služabnika, našega papeža
I., in vodi ga po poti večnega živ¬
ljenja, da ho s tvojo pomočjo, kar
je tebi prijetno, želel in z vso močjo
storil.

O Bog, pastir in vladar vseh
■ vernih! glej milostljivo na svojega

tkb I

-; - - - —


jslužabnika, našega škofa I., ki si ga
pastirja naši škofiji postavil; dodeli
mu, da tistim, čez ktere je postav¬
ljen, z besedo in z dejanjem k do¬
bremu služi in tako z čredo, ki mu
je izročena, večno življenje doseže.

C) Bog, varil vseh kraljestev! do¬
deli svojemu služabniku, našemu ce¬
sarju 1., spoznati in častiti tvojo moč,
s ktero se sovražnik premaga, da bo,
ker je iz tvoje volje cesar postal,
tudi v tvojem varstvu vselej mo¬
gočen.

Razsvetli in poterdi v vsem do¬
brem duhovske in deželske oblast¬
nike in gosposke, da nas bodo na
vse to napeljevali, kar more k tvoji
Božji časti, k našemu zveličanju in k
miru in sreči vsega kerščanstva pri-
I pomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoji' prijatelje in neprija-
telje, za zdra ve in bolne, za vso žalostne
fin revne kristjane, za žive in mertve.|

286



Vsegamogočni večni Bog, ki go¬
spoduješ - čez žive in mertve in se
usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, pohlevno te pro¬
simo, da vsi, za ktere smo se na¬
menili moliti, kteri so’ še pri živ¬
ljenji, ali pa so se že s sveta lofili.
na prošnje vseh tvojih svetnikov od
tvoje dobrote odpuščanje vseh svojih
grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja
in ločitve. Preoberni naša serca k
pravi pokori in k poboljšanju našega
življenja. Vžgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsi
pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenji in v smerti
prijetni in dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno pri¬
poročeno vse naše dejanje in nehanje,
naše delo* in opravilo, naše življenje
in naša smert. Daj nam tvojo milost
tukaj vživati in tamkaj z vsemi iz-

- * - 13 ©

&

'A

287

EJ-

voljenimi doseči, da tc bomo v ve„
nem vesolji in zveličanji hvalili in
molili. To nam dodeli, Gospod ne¬
beški Oče! po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem in Odrešeniku, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha Rog' vekomaj. Amen.

t.  Božja pomoč ostani vselej
pri nas.

?•. Amen.

Oče naš . . Ceščena si Marija . . .
(petkrat).

288

Češčenj e

prečiste Device in Matere božje Marije.

Ceščcnjc Marije Devico je ne¬
zmerno in splošno. — Ogromno šte¬
vilo bratov in sester katoliških živi
po vesoljnem svetu ; razločeni so sicer
med seboj po jeziku, šegi in deželi,
edini so si vendar v tem, da Marijo
časte in ljubijo. Je ni deželo, ja tudi
vasi in hišice, kjer bi Mariji čast ne
prepevali, Tam, kjer solnce izhaja,
kakor tam, kjer zahaja, ima Marija
svoje častilce, in to v vseh stanovih.
Osehe obojega spola in vsake sta-
i rosti, od majhnega otroka, ki komaj,

OSt- : -- -£30

289

os« - »-<S(9

f , y

"govoriti zna, do sivega starčka, na*

palico naslonjenega, vsi povzdigujejo
svoje oči k Mariji, vsi kličejo Ma¬
rijo. »Od zdaj naprej,« ..rekla je Ma¬
rija, »me bodo blagrovali (častili) vsi
rodovi zemlje.« In res! Marijo časte
vsi rodovi.

Ljubi Marijo in skazi ji čast tudi
ti, kristjanska duša! Kdor Marijo časti,
ne bo zgubljen. V strahu in trepetu
delati sicer moramo zazveličanje svoje
duše in nobeden ne ve, ali je pred Bo- '
gom opravičen ali neopravičen, dobro
sprejet ali ne, vendar toliko vemo,
da kdor Marijo časti, nema se bati
pogubljenja. Marijin častilec — krist¬
janska duša — ne bo zgubljen!

Praznik čistega spočetja Mar. Device.

Bodi pozdravljena in češčena, o
izvoljena in neomadežvana Devica!
Vsa si lopa in madeža ni na tebi!
Naj te časte angelji in arhangelji,

|kerubini in serafini in vsi angeljski<

9S«-

—• «0f5

Skerbi za dušo!

19

290

as«- °-$®

• kori. časti naj te pa tudi vsa zemljaf
in časte naj te verni kristjani po ši¬
rokem svetu. Združen z nebesami in

s katoliško cerkvijo počastim te tudi
jaz, ko brez madeža spočeto Devico.
Bodi češčena, ker ti si najlepša in
najžlahtnejša cvetica v božjem vertu,
preblažena nevesta sv. Duha, ki si
stcrla glavo sovražniku človeškega
•rodu. On je sicer zapeljal in pre¬
motil pervo našo mater Evo, ali tvoje
lepote se dotakniti ni upal.

O preljubeznjiva Mati in Devica!
ozri se danes na me s slavnega se¬
diva v raji s premilim svojim oblič¬
jem! (dej! v koliko nevarnostih sem
revež tu na zemlji: od desne in leve
prežijo na me sovražniki ter žugajo
pogubiti mojo dušo. O Marija, ki si
bila vedno čista, usmili se me, prosi
za me svojega preljubeznjivega Sina,
da njegova presveta rešnja Kri ne
bo zastonj za me prelita. Daj mi s

• solzami pokore oprati omadcžvano •■

- - - ; -

291

--—.— <^<Ba

>kvoje oblačilo, ki sem ga po svetem
kerstu umazal, da bom vreden pri¬
družiti se enkrat izvoljenim Jagnjeta
božjega in častiti vekomaj tvojo brez¬
madežno lepoto!

»O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas!« (100 dni odpustka.)

»Blagrovano naj bo sveto najčis¬
tejše in brezmadežno spočetje Marije
Device, Matere Božje!«

Najlepša vseh Devica si
Brez madeža spočeta ti!

Oznanjenje Mariji Devici.

»Češčena si, milosti polna! Bog
je s teboj!«  Tako pozdravil te je arh-
angelj, Marija, s tem pozdravom po¬
zdravljam te danes tudi jaz. A ve Ma¬
rija! Ceščena-bodi Marija!

Milo prosila ši, Marija, za ubogi
človeški rod, kleče na kolonah v revni
tvoji hišici, vsa goreča ljubezni božje
razlivala si pred Bogom najčistejše
Ijeje po obljubljenem odrešeniku^

19 *

292

Og—° -

"in presrečni tisti devici, ki jc imela'"
roditi Zveličarja sveta. Pa glej! med
vsemi devicami zemlje zbral jc večni
Bog ravno tebe, med vsemi bila si
ti najprijetniša in najčistejša. Tebe
toraj in tvoje čisto telo izvolil je Bog
za stanovanje svojega Sinu, ker v
njem zaročil se je s človeško natoro.
Našla si milost pri Bogu in sveti
Duh te je ozaljšal z največimi mi¬
lostmi. O srečna, presrečna Devica!
O neskončno povišana in oblagodar-
jena med vsemi ženami! prosi za-me,
da se me tvoj preljubeznjivi Sin
usmili, vse napčnosti moje mladosti
in sedajnc odpusti, v moje serce in
telo pride ter v njem stanuje. Saj
veš, Marija, da biti z Jezusom, so
nebesa že tu na zemlji, biti brez Je¬
zusa, pa živ pekel že tukaj. Podpiraj
me s svojo pomočjo, brani me v boju,
vari me v skušnjavah, čuvaj nad
mano čez dan in po noči, da ne

■ zajdem in ne padem. ^

(3S>-° ----

293

QS>-°

T

».Ceščena si, Marija ti!

Naj se glasi do konca dni!«

T

Vnebovzetje Marije Device.

Danes, o Marija J zapustila si do¬
lino solz in bila si povzdignjena v
presrečno nebeško domovino. Cez vse'
stvari lepa in svitki presolila si se v
sveti raj. O kako sp te pozdravljali
angelji in arhangelji, kerubini in se-
rafini, kako so ti naproti prišli sveti
očaki in preroki v družbi vseh iz¬
voljenih! O v kako lepi, nezrečeno
krasni procesiji si bila ti sprejeta!
Sam kralj nebes in zemlje, vsega-
mogočni večni Bog te je veselo spre¬
jel v neskončno svojo slavo, o pre¬
srečna! o presladka Devica! Milo
ozirali so se učenci proti nebesam,

! ko te v grobu niso našli, milo ozi¬
ram se za tabo v nebesa tudi jaz
danes in v duhu pridružim se an-
geljskim korom, da revno svojo slavo
združim z veselim njih petjem ter ti"
—--"-


-

zapojem čast in hvalo! O nebeška}
Kraljica! vesolje tvoje je in bo večno,
neskončno, nezrečeno! Zdaj se ve¬
seliš in se boš vekomaj veselila pri
svojem ljubeznjivem Sinu. V nes¬
končni meri povrača ti zdaj, kar si
z blagim maternim sercem na zemlji
zanj preterpela. Minulo je tvoje tcr-
pljenje, minul je jok, ki si ga reva
prestala, minulo je preganjanje in
zaničevanje, minule so bolečine in
težave! Vse to se ti zdaj blesketa
in sveti v rajskem vencu. O mo¬
gočna Devica! pomagaj mi čedalje
bolj spoznavati in zapuščati posvetno,
minljivo, ker dobro vem, da vse to
je le goljfivo,. prazno, ni nič proti
temu, kar nas čaka a -  tvoji družbi.

»Le eno je potrebno ,« rekel je Jezus.

O Marija! daj mi tvojo pomoč, da
to eno v resnici iščem ter hrepenim
le po presrečnem svetem raji.

Prelepo sije zarja zlata,

Marija Devica gre v nebo.

C-3«-

295

T

Praznik imena Marije.

T

»In Devici je bilo ime: Marija!«,
0 sladko, presladko ime! 0 častito
in mogočno ime! Ime slavniše in
imenitnejše od imen vseh kraljev in
vladarjev sveta. Kakor obledi svit-
loba zvezd pred svitlobo solnea, tako
obledijo, se zgube tako rekoč vse
druge imena pred imenom: Mariju.
In kakor zvezde, stalne in nestalne,
premične in nepremične, in vse ne¬
beške luči svojo svitlobo in lepoto
od solnea dobivajo, tako dobivajo vsi
častiti in prelepi priimki svojo moč
in veljavo le od tvojega imena Ma¬
rija. Ni čudo, da se to tvoje ime
tako slavi, časti v nebesih in na
pomoč kliče na zemlji. Ni čudo, da
se tvojega imena prestrašijo celo hudi
duhovi in pred njim beže. G blagor
kristjanski duši, ki to tvoje sveto
ime z veseljem zgovarja in na pomoč
kliče!

296

@g>-<> --- .—

Ja — Marija ! z veseljem napol¬
njeno je moje serce, da le tvoje ime
/govorim. Tvoje milo jn sladko ime
preganja mi žalost, »povzdiguje mi
dušo tje v nebeške višave ter me
spodbuja delati za tisto veselje, ki
je večno, ki je nespremenljivo, ki je
nezrečeno veliko. Daj mi, o Marija,
da mi bo tvoje ime, kakor zdaj v
življenji, tako tudi na zadnjo uro v
tolažbo in dušni mir. Z imenom Je¬
zusovim, Marijnim in Jožefovim želim
skleniti svoje življenje. Jezus, Jožef,
Marija, bodi moja pomoč in tovar-
šija zdaj in na mojo zadnjo uro!

Vekomaj bodi češčeno sladko ime
našega Gospoda Jezusa 'Kristusa in
ime njegove Matere, prečastite De¬
vice Marije! (300 dni odpustka.)

Zdihljeji k Mariji Devici.

I

O Gospa moja! O mati moja!
Tebi se vsega darujem in da se ti
vdanega skažem, ti danes posvetim«



297

®EK-°-

svoje oči, svoje ušesa, svoje usta,
svoje serce, - sebe vsega popolnoma.
Ker sem teclaj tvoj, o -dobra Mati!
vari me, brani me, kakor svojo last
in posestvo.' Amen.

»0 naša ljuba Gospa presvetega
Serca, prosi za nas Boga.« (100 dni
odpustka.)

»Naša ljuba'Gospa angeljov, prosi
za nas Boga!« (100 dni odpustka.)

»<) sladko Serce Marijino, bodi
moje rešenje!« (800 dni odpustka.)

»Visoko"hvaljena bodi vsikdar de- ,
viška Mati Tolažnica!« (8 leta in trikrat
po 40 dni odpustka.)


298

T

■o—=S©.

T

Razne molitve

Molitev k Jezusu v naj svetejšem

»G moj Gospod Jezus Kristus!
Bodi mi serčno pozdravljen! O spo¬
znano, hvaljeno in čcščeno bodi od
vseh stvari v nebesih in na zemlji
presveto Rešnje Telo!«

»O ti v presvetem Sercu Jezu¬
sovem vteleseno Božje usmiljenje^
pridi nad nas in hrani svet!« (100 dni
odpustka.)

»Spoznam, o Jezus, da si tukaj
resnično pričujoč; ponižno tedaj te
molim ter se pridružim čistim du¬
hovom, ki te tukaj neprenehoma,
noč in dan, molijo in ti sveto pre¬
pevajo. O da bi zamogel te tudi jaz
tako častiti, ljubiti in hvaliti, kakor
to angelji opravljajo! O ljubi Jezus!
ni ti bilo zadosti, da si za nas n"

zakramentu.

©S^-

299

ag>-o— : --—-—=- 3®

f f

svet prišel, bil v revni štalici rojen, -

da si nas učil, za nas terpel in umeri,
o vse to' tvoji ljubezni do nas ni
bilo zadosti, z nami hočeš biti, če¬
ravno si svet zapustil in čeravno veš,
kako - te neprenehoma žalimo. O
Jezus! ali si kaj mislil takrat, ko si
skrivnostni zakrament postavil, na
našo in celega sveta nehvaležnost?

O ljubezen čez vse ljubezni! O čudež
ljubezni, da si se ponižal pod revno
podobo belega kruha in se nam dajaš
v živež! O kje je pa naša ljubezen?
Kje je povračilo?«

»O da bi te mogel hvaliti jaz im
ljubiti, namesto vseh tistih sere, ki
te ne ljubijo in te ..žalijo! Da bi
mogel jaz popraviti vsa razžaljenja,
ki sc gode tebi, ljubi Jezus!«

»G dobrotljivi Jezus, ti sam si
naše zveličanje', naše življenje in naše
vstajenje! Prosimo te toraj, ne za¬
pusti nas v naših stiskah in nadlogah,
vtemuč zavoljo smertnih bolečin svo-<

®s~> —1—--

—$3

joga naj svetejšega Serca in zavoljo
britkosti svoje neomadeževane Ma¬
tere pridi na pomoč svojim služab¬
nikom, ktere si s svojo drago Iver-
vijo odrešil.« (100 dni odpustka.)

»(iospod vsegamogočni Bog! ki
hudo dopuščaš, da to v dobro obra¬
čaš, usliši našo ponižno molitev, ki
te prosimo, da .med takimi sovraž¬
nimi napadi zvesti ostanemo, zvesto
poterpimo. do smerti. Dodeli nam
moč na priprošnjo blažene Device
Marije, da smo vselej tvoji presveti
volji popolnoma udani; to te prosimo
po tvojem edinorojenem Sinu Jezusu
Kristusu, Dospodu našem. Amen.«

»O Božje Serce Jezusovo, ki pre¬
bivaš tukaj v tabernakelj nir, polno
neskončne ljubezni in usmiljenja, pri¬
krajšaj dneve hudobije in greha za¬
voljo rešenja duš, ktere si s svojo
sveto rešnjo Kervjo tako drago od¬
kupil. O usmiljenja polno Božje Serce
Jezusovo, reši grešnike!«

301

-;-•— o—«g®'

^ »Presladki Jezus, ne bodi mi Sod

ni k, temuč Odrešenik !« (50 dni odp.)

»Hvala, čast, ljubezen in zahvala
bodi vsak trenutek darovana v po¬
dobi kruha skritemu Sercu Jezuso¬
vemu po vseh tabernakelj nih na
zemlji do konca sveta. Amen.«

K angelju varhu.

O sveti angelj, ti var-h moj in
tovarš na poti tega življenja. Serčno
se zahvaljujem večnemu Očetu, da
te me je dal za varha, serčno za¬
hvaljujem se pa tudi tebi za ljubezen,
ki mi jo skazuješ že toliko let, noč
in dan, doma in na _poti. .Serčna ti
hvala, da odvračaš od mene dušne
in telesne nevarnosti, da za me skerbiš
in me vodiš. O kolikokrat sem bil
že v veliki nevarnosti duše in telesa,
in ti s‘i me očividno varoval in rešil!

Vari me, ljubi angelj moj! tudi j
za naprej. Pomagaj mi premagavati
j vse sovražnike, ki prežijo zlasti naj^

@ 3 ^ - Z -*--—_—

302


-~so

•mojo dušo. Stoj mi v boju na strani!
Odverni me od greha in slabe to-
varšije! Ne zapusti me nikoli, zlasti
ne v smertni uri, ampak vojskuj,
bojuj se za me. Poskerbi mi takrat
pomoč iz nebes, pelji mojo dušo pred
sedež božji ter bodi ji tam zvest za¬
govornik in tovarš večnega veselja.
Amen.

K svetemu Jožefu.

Predragi ženin Marije, vselej De¬
vice ! kako veselje čuti moja duša,
ko tvoje ime zgovorim! O presrečni
ženin Device vseli devic in rednik
Jezusa Kristusa! Tebi je Bog zročil
v varstvo narveče zaklade, Jezusa
namreč in Marijo. Cist kot angelj si
bil vedno, čist kot angelj zaročen si
bil z Marijo Devico, neomadežvano
nevesto, čistejša od angeljev živela
sta tedaj v Nazareti. Ubožec bil je
Jezus, ubožca Marija, ubožec ž njima I
l ' ;i  si tudi ti. Verh tega bil si ž nji

®sp-°—

■ preganjan in zasramovan. O koliko'
si imel preterpeti že doma, koliko pa
še le na poti v Egipt. A stotero se
ti zdaj vse to povračuje v nebesih;
kar si v solzah sejal, žanješ zdaj v
radosti in veselju.

Polen zaupanja zatečem se k tebi,
o prijatelj Jezusov, in serčno se ti
priporočim za tvojo pomoč; pomagaj
mi v vseh mojih potrebah. Sprosi
mi stanovitnost v dobrem, -gorečnost
v ljubezni, čistost v svojem stanu ter
poterpežljivost in udanost v božjo
voljo. Oh! Sveti Jožef! posebno pa
te jaz prosim, pridi mi na pomoč
na mojo zadnjo uro. Poterjen s sve-'
timi zakramenti in okrepčan z an-
geljskim kruhom umerjem naj mirno
v Jezusa, Marije in tvoji tovaršiji.
Amen.

»O sveti Jožef!
Serca Jezusovega,

"(100 dni odpustka.)

prijati

prosi

j svetega
za nas!«

1

304

®S~>-

■I

--

?

Za sveto Cerkev.

O preljubeznjivi Jezus! Pastir
naših duš! Serčno se ti zahvaljujem,
da si mi prižgal luč prave, edilio-
zvcličavne svete vere. Neskončna naj
ti bo za to hvala in čast! O kako
• sem srečen in lahko vesel, da sem
izmed toliko miljoriov nevernikov po¬
klican k tebi. Kaj hi delal, kaj bi
počel zdaj in kaj po smerti, če nisem
bil rojen v sveti katoliški veri!

To pa, kar si ti, ljubi Jezus, učil,
uči sveta Cerkev po vesoljnem svetu.
Vari nas, o Jezus, in vari svojo sveto
.Cerkev, da v boju kervavem bo vedno
terdna, stanovitna in močna. Ce kc-
daj, O Jezus, delajo posebno zdaj
hrum narodi in se vzdigujejo zoper
sveto vero, če kcdaj, zaganjajo sc
zdaj vanjo sovražniki ter ji kličejo
smert, pogin. Vem pa, ljubi Jezus,
da svete Cerkve ne premagajo vse
peklenske moči, toda, zavoljo slabo-'

€)g^-c- ---'- : -:---

305


" vernih in omahljivih, ki se- dajo za¬
peljati, potolaži in vkroti vihar, ki
nad njo buči. O koliko zaslepljenih
se dandanes zmoti in pogubi, ker
zapuščajo ljubo mater, sveto Cerkov!

Daj, o Jezus, sv. veri moč, da raste
in se razširja po svčtu, da'se vcr-
nejo v naročje sv. Cerkve zgubljene
ovčice, da spoznajo resnico judje in
pogani in da se tako tvojemu imenu
čast prepeva in hvala med vsemi na¬
rodi. O kako obilno tečejo studenci
tvojih milosti in vendar je miljonov
in miljonov duš, za ktcre zastonj te¬
čejo! m  Moj Jezus usmiljenje /«

Ohrani in obvari svetega Očeta,
vse škofe in namestnike božje! daj
jim gorečnost in svojo pomoč, da
širijo tvojo čast in ne obupajo v
strašnem boju, ki ga imajo presta¬
jati v denašnjih hudih časih. Stoj
jim ti na strani, podpiraj njih delo¬
vanje in ne daj jih v roke sovraž¬
nikov. Blagoslavljaj njih govore in <

©q«— i— --——

Skerbi za (Inčo ! 20

306

m

■ nauke, da božja beseda ne pade le
na skalovje, med ternje, na pot, am¬
pak na rodovitna tla ter obrodi sto¬
teren sad. Le s tvojo pomočjo bodo
' zamogli prav pasti ovčice jim zmo¬
čene in enkrat ž njimi vred priti v
nebeško kraljestvo, k pastirju vseh
pastirjev. Amen.

Za spreobernjenje naših slovanskih
bratov in sester v čast sv. Cirilu in

O Bog', ki si nas po svetih bratih
Cirilu in Metodu k edinosti sv. vere
poklical, zedini zopet ločeno brate in
sestre naše k sveti katoliški cerkvi,
da bo, kakor v nebesih, tako tudi
na zemlji le en hlev in en pastir.
To te prosimo po zasluženji Jezusa
Kristusa, po prošnji Marije vselej De¬
vice, svetega Cirila in Metoda in vseh
Svetnikov. Amen.

Oče naš . . . Ceščena si Marija . .

Sveta brata Ciril in Metod! za
naš Boga prosita!

Metodu.


307


T

Za spreobernjenje grešnikov.

0 usmiljeni Jezus, ki si na svet
prišel, da bi ga zveličal! Ljubi Jezus,
ki si za ves človeški rod dal svoje
življenje in Kri, ne. pripusti, da bi
bilo tvoje delo in terpljenje za ktero
dušo zastonj, temuč, ker si za vse
umeri, daj, da bi se tudi vsi zveli¬
čali. Ob spreoberni ljudstva, ki so
zašla od prave poti, pošlji jim pomoč,
da spoznajo svojo zmoto. Ne zapusti
jih brez dušnih pastirjev, temuč po
njih spreoberni jim terdovratna serca,
da ne bodo sveta, ampak tebe iskala
in častila. Poglej, o Jezus, koliko
ovčic tava po slabi poti! reve ne
vedo, kaj delajo in kam gredo. Po¬
glej jih, kako dirjhjo za posvetnimi
dobrotami: denar, blago, družba, jed,
pijača, ples, nesramno veselje, to jim
je vse, duša in večnost pa malo ali
— nič. Oh uboge reve res! ki ne
o, da danes so, jutre niso,'

- °-<D<3

20 *


308

®g>-o - °—$®

"ter ne preudarijo, kaj je večnost in>-
kaj se pravi biti večno pogubljen.
Ozri se, ozri se na nje, usmiljeni
Jezus, pokliči jih k sebi in daj jim
spoznati, da le ti učiš nauk večnega
življenja, da le pri tein najdemo mir,
ki ga svet dati ne more. Ne pri¬
pusti, da bi te še dalje žalile, na¬
polni jih z duhom prave pokore, da
se .odpovejo svetu, naukom zapelji¬
vosti in peklenskim zmotam ter tebi
služijo in se s tabo zveličajo. Amen.

Marija, poglej! Pravični so na poti
proti nebesam, duše v vicah so si
nebes gotove, ali — ubogi grešniki!
ubogi grešniki, ti so pa na poti proti
peklu! Prosi za vse, zlasti pa za
grešnike!

Za duše v vicah.

O neskončno pravični Oče ne¬
beški ! ki te greh razžali, pokora to¬
laži, usmili se ubogih naših bratov
in sester, ki terpe in se pokore v

-.- °-<DS

309

03 -=-

Tvim

—EO

T

es-

Z

ili! Usmili sc jih, ki v ognji ne
končni pravici plačujejo ter doštajati
morajo, kar so dolžni. 0 uboge si¬
rote ! Noben jezik ne more popisati
topljenja, ki ga one prestajajo in
muke, v ktere so obsojene. Oh ubogi
bratci! Uboge sestrice! Ubogi očetje
in matere!

Večni Oče, glej, jaz ti za nje da¬
rujem predrago Kri Jezusa Kristusa!
Usliši njih klic in upitje, usliši njih
prošnje in zdihovanja ter ne odrekuj
jim pomoči. Spremeni jim jok v ve¬
selje, da ti v družbi izvoljenih bodo
prepevali čast in hvalo!

Večni Oče! glej, vsi smo za te
stvarjčni ter namenjeni za nebesa.
Oli glej! kako hrepenijo po tebi in
po. nebeškem prebivališči duše v
vicah, ene že leta in leta, morda 50,
morda celo že 100 let! Ustnih se jih!

Večni Oče! Usmili se r  te prosim,
naših ranjcih staršev, bratov, .sester,
prijateljev in sovražnikov! Usmili se

l

—40

310

—=sc>

dalje tistih, ki so od vseh zapuščeni
in za ktere sc nobeden ne zmeni!
Usmili se rajncih dušnih pastirjev,
če imajo tudi oni kaj prestajati!
Usmili se vseh rajncih sorodnikov in
vseh tistih, za ktere sem posebno še
dolžan moliti! Usmili se, Oče večni,
vseh ter daj jim kaj kmalu priti iz
terpljenja v večno veselje. Amen.

O Marija, Marija, prosi za uboge
brate naše in sestre!

Vem, umreti moram! »Odločeno
je ljudem ,« mi kliče sv. Pavel, »en¬
krat umreti.«  Odločeno je — o strašna
beseda! ker odločeno od večnega
Boga. — Po smerti čaka me sodba
in potem pekel ali nebesa. Eno ali
drugo je gotovo.

O moj Bog in Stvarnik! Vodi me
po poti čednosti in dobrih del ter
pripelji me srečno v kraj večnega
*" : tu, za kterega sem namenjen. B

Za srečno smert.

311

88 «

o -<£0

at

z mano vse dni mojega življenja, da
me' smert ne najde v grehu, v sla¬
bosti, ampak pripravljenega vsaki čas,
naj bo čez dan ali po noči. Ne po¬
kliči me iz tega sveta, te prosim,
dokler za svoje slabosti večni pravici
ne zadostim in ne poravnam, kar
imam za poravnati. O kaj bi bilo z
mano, ako bi me smert pobrala v
posvetnem šumu in hrumu ali pa
nepripravljenega za večnost! En hip
le — in vse je zgubljeno! En hip,
in zgubljena je duša! O ne daj tega,
mili Jezus!

Daj mi imeti smert vedno pred
očmi in ne zapusti me s svojo po¬
močjo. In keclar bo tvoja sv. volja,
mene iz tega sveta poklicati, daj mi
za popotnico svoje sveto Telo, da
okrepčan z angeljskim kruhom na¬
stopim pot v dolgo večnost. Ti. o
Jezus, bodi z mano z Marijo in sve¬
tim Jožefom! O Marija! Mati usmi¬
ljenja in pomoč umirajočih! serčnoj

■«D8

312

CSEp- 0 ---$ O

‘f V

"se  ti priporočim, ne zapusti me na
mojo zadnjo uro, ampak pridi mi na
pomoč, kedar se bo moja duša imela
ločiti od telesa. Nobeden ni bil in
ni zapuščen, ki se k tebi oberne in
tvojemu varstvu priporoči; o Marija, '
ne zapusti tudi mene takrat, ko me
bo vse zapuščalo. Pripelji mi na¬
mestnika božjega z svetim obhajilom,
pomagaj mi k čisti spovedi in po-
lajšuj mi bolečine ter smertni boj.

O takrat, takrat Marija, ko sc bo več¬
nost odpirala pred mojimi očmi, po¬
kaži mi svojo serce in reši mojo dušo.
Odverni mi skušnjave -in odpodi od
postelje peklenske pošasti, ki se bodo
zlasti takrat .napenjale dobiti mojo
dušo ter spremljaj jo k večnemu
Očetu.

- O sveti Jožej! tudi tebi se serčno
priporočim. Jezus in Marija sta bila
pri tvoji postelji, ko si ti umiral, prosi
za me, da bi Jezus in Marija bila
"tudi pri moji postelji, ko bom umreti;


- o—$©

313

©S>—«-— -*  -;-'- ^-<50

"imel. To tovaršijo želim in prosim'
tudi jaz, — potem sem srečen.

Moj angelj varh! Varli celega živ¬
ljenja, bodi mi varh tudi na zadnjo
uro! Ne zapusti me v smertni ne¬
varnosti, temne stoj mi na strani in
prosi večnega Boga, da srečno umer¬
jeni in večno življenje dosežem. Od
Boga si dušo mojo sprejel, k Bogu
pelji jo nazaj! Amen.

i

0)^>—o—

x

-o

314

Zahvalna pesem.

Hvala bod’ gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite,
Stvarnika, dobrotnika
In očeta ga častite!

Kerub, Seraf mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet Gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

„ Vsi pravični te slave.

00 «-

-O-<g0

315

©5^-= —;- ; —.- =D©

T . T

Ceščen bodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;

Jezus Kristus, božji sin
Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Koljka je ljubezen tvoja!

V grehe sem bil zakopan,

Bevna je b’la duša moja,

Ti pa prideš k nam na svet
Smert, pekel in greh zatret.

X


Večni Bog, in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in umerje,

Nam nebesa zaslužiti:
Njega sveta rešnja Kri
Nas očisti vse ljudi.

- o —$0

316

- . -■-

T

Milostljiv nam bodi dan’s,
Pota v grebe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

-°-«3

T

-O-

KAZALO.

Stran

Pervi del.

Sincrt.

I. Smert grešnika.20

II. Smert pravičnega.40

Drugi del.

Od sodbe.

I. Posebna sodba.54

II.  Velika ali poslednja sodba.(56

Tretji del.

Od pekla.Sl

Četerti del.

Od nebes . ..105

--£35L

Stran

Molitveni del.

Jutranja molitev.135

Večerna molitev . .  139

Sveta maša . . . . . . . ..144

Molitve za zakrament svete pokore iu
sv. rešuj ega Telesa:

Spoved.168

Sv. obhajilo.192

Molitve o posebnih časih lela:

Oh novem letu.216

V velikem tednu.218

O veliki noči..223

Na vnebohod Kristusov.225

O Binkoštih.227

O sv. režnjem Telesu.229

K presv. Sercu Jezusovemu ......  231

Praznik vseh svetnikov in vernih duš dan 236

O Božiču.237

Sveti križev pot . . . . . . . . 239

Lavretanske litanije.267

Litanije vseh svetnikov .276

te.ščenjc pree. Device Matere božje Marije:

Praznik čistega spočetja Marije Device . 289

Oznanjenje Mariji Devici.291

Stran

Vnebovzetje Marije Device.293

Praznik imena Marije.295

Zdihljeji k Mariji Devici.296

Razne molitve:

Molitev k Jezusu v najsv. Zakramentu 298

K angelju varhu.301

K svetemu Jožefu.302

Za sveto Cerkev. . 304

Za spreobernjenje naših slovanskih bratov
in sester v čast sv. Cirilu in Metodu . 306

Za spreobernjenje grešnikov.307

Za duše v vicah .......  . . 308

Za srečno smert.310

Zahvalna pesem .. .314

Popravek: Na strani 185. mesto: Odpri zdaj
stran 168,  beri prav: Odpri zdaj
stran 97.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA