66. številka
Trst v torek 7. marca 1905
Tečaj XXX,
tmr Izhaja vaaJki dan.
I udi ob nedehah in praznikih ob 5. uri. oh ponedelikih ob S. uri ziutraj.
^ostml^DP ^tfvilkf prodajajo po 3 oovč. (6 ntotink)
» mnoeih tobakarnah v Tr«tu in okolici. Ljubljani, Gorici, CeljL £ramu. Mariboru. Celovcu. Idriji, št. Petru. Sežani,
Nabrežini. Noveuimestu itd. •hrlase in narorbe sprejema uprava lista ..Edinost"4. ulica »!«rr1«> Galatti It. is/— I radne are so od 2. pop. 4« t. rreier. — Cene oglasom 16 nt na vrsto petit: poslanice, smrtnice, javne zahvale in domači oela«i po pogodbi.
TELEFON fitev. 11S7.
Cmnost
Glasil« političnega društva „Edinost za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znala
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ui. Uiorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik fonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnični račun št. 652.841.
■
"J
?
(Brzojavne vesti). Japonsko obstreljevanje ruskega levega krila.
LONDON 6. Dopisnik »Reuterjevega h ro< v glavnem stanu generala Kurokija je
dne 4. t. m. spore čil : Japonci silno obstre-!;avajo z ol l?grvilnimi topovi vtrjene pozicije levega ruskega kriia. Zdi se nemožao. d» i se vtrdbe zamog'e ubraniti velikim
kroglam.
General Steaelj-
PETROGRAD 6. Deputacija m's nega «veta, na čelu jej mestni glavar, je izročila generalu Steseiju adreso.
lOO nadomestnih batalijonov za rusko mandiursko armado.
PETROORAD 6. Vojni svet je na svoji sobotni tej i oklenil, da ne odpošlje več na :>:rjiš5e čet akt vne s užfce, ampak da csnuje za p<>lke, nahajajoče se na bojišču, 100 nadomestkih bataljonov iz rezervistov okrožij, v katerih je bila s carskim ukazom od 15. decembra 1904. odredjena mobilizacija. Stanje Nogijeve armade.
MI KDKN 6. (Reuterjev biro.) Semkaj pr bajajo begunci s cest, ki vodijo v S.nmtn t n in z okolice severno reke Hunbo. .Japonci, tfi so bili včeraj po zvrsetku b tke na zi-pajnem griču vjet:, so bili tako onemogli, ia niso megli več hoditi in se držati po koncu. Kikor mitvi so obležali na tleh. Njihovo siaoje ksžs jasno o strašnih nap ,r h japonskih f t v izredno naglem naprelovanju generala Nogija.
Iz Mukdena.
MUKDKN	(Poročilo Reuterjevega
•»iro od ."». t. m.) Sod: s«, da maršira veli-Itanssa (-) sovražna četa proti Tie»ingu in <la je možno, da bo zveza s kita sso prekinjena. V rusk h joeic jah v centrumu se ni ničesar s >remerk lo.
V	Mukdenu vlada živahna delavnost. <' .ste, it last i vezne cestb zun&niih okrsjev, s > | olne čet. ki se v naglici zbirajo, da eredo nasproti Nogi«evi armadi. Dogodki, ki se od zadnjih treh dni f=em razvijajo na desnem krilu, s) rusko armado ele&tri zoval'.
Peta japonska armada. — Japonsko brodovje.
LONDON 6. »Moraiig Post« poroča i Šangsja od 4. t. m. : Japcnci nameravajo osnovati peto armado, ki bo močna divizij -- 140.000 mož — in fco obstajala i t rezervistov z lat 1887. do 1891. Tri divizije so ekre* e že v sevtrovztečni Koreji : cd teh p*»jde baje en del proti Vladivostoku, drugi pa poskusi zajeti levo krilo ruske armade.
V	H kodate je zbrana eskadra, obstoječa
z dveh 4'kiopn ač, dveh (klopnih knžark, li>
PODLISTEK.
h;
Prokletstvo.
£folcrin>ci roman Avgust* Šenoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—6.
— To vam govorita gospod kapetan in gospod ban pod zakonom in za glavo. Zloč nea brata Ivaniš in Pavel Horvat, po-em Ivan od Paležn:ka, nekdaj prvak vranski, ki se sedaj lažajivo piše baa hrvatski, dalje Stiepko Ltciović in drugi, pcdžgaai od žleza duha, s.:* dvignili puntarsko zastavo za h/iega kralja, zbirajo svetovalatvo in vojsko, ščuvajo m'rm narod na nerede in nemire, hodeči z vojsko po morju in po kopnem, poi gajoč-, n pleneči; da grešne jim roke S) tikiemle v huio robatvo svetli goapi Je-Iiasvo in Marijo in jo mudijo n) vse načine. Svetli Dcš gospod kralj je poslal gospoda L a-disla^a oi Lučenja v to kraljevino za srečo1
torpedovk in uničevalk torpedov ter dveh pomožnik križarjev »Hongkongmaru« in »Niponmaru«. Velike množine premoga so nakopičene na otoku Formosa, ki ima služiti kakor oporidče brodovju. Ta mesta so zavarovana s podmorskimi minami. Parnik »Minesota« je vkrcal v Japonski lokomotive in drugi železniški materijal za Korejo. Šestnajst granatnic (haubic) so odposlali :z Japonske v okrožje reke Šaho.
Kakor so omenjenemu listu sporočili, je japonska vlada pri neki inozemski tvrdki naročila streliva z i tope in puške z znesku dveh milijoEo? taelov (1 tae!=7 kron).
Poročilo maršala Oyame.
TOKIO (Uradno). Maršal Ovama poroča: V okolici Tsinkinga je pred nekoliko dnevi en japonski oddelek potisnil Ruee iz njihovih pozicij 15 milj južno-vztočeo od Kutana na neko drugo pozicijo 15 milj južno od tamkaj. Tam se sedaj baje vrši bitka. V okol ci reke šaho so Rusi ponavljali napade v noči od 3. t. m , a bili bo odbiti. Na b:j š5u, ki leži zapadno od železnice, nadaljujejo Japonci svoje napade ter so zasedli ozemlje, ki se razteza 5 milj se-verno-zapadno od Šahepu ležečega Nučenga do Sufunu, ki je od zadnjega oddaljen 8 milj v severno-zapadni smeri. Na desnem bregu reke Hunbo so naše čete, potem ko so polagoma sovražnika odgnale, marš rale proti severu ter so predrle obrambeno črto sovražnikovo, ki se ie raztezala od ('antana do Haufangtaja. Nato se je nadaljevalo preganjanje sovražnika. Naša čete so na tem proganjanju že doaegle črto, ki se razteza 13 milj zapadno od Mukdena in Samuho, 3 milje severno od Tatzupu. Zgube sovražnika v zadnjih treh dneh so bile velike, velik je tudi naš plen. Oboje se pi ni moglo še določiti. Med drugim je padla v naše roke sovražila zalega obleke v Tahantaju.
Ruski poslanik na Dan^Ju.
DUNAJ 6. Ruski poslanik knee Urusov je danes popoludne izročil cesarju v slovesni avdijenci svoje poverilno pismo. Not! veliki mojster maltežkega reda.
RIM 6. Veliki kapitel maltežkega reda je izvolil velikim mojstrom reda grofa Ga leazzo Thun-Hohensteina iz Trenta.
Volitve ▼ grško zbornico. _
ATENE Na včerajšnjih volitvah so prisLaši Teotokisa zgubili mnogo sedežev, i najodličneji členi te stranke eo podlegli. Med izvoljenimi sta *amo Teotokis in Zainis.
Prispevek l rtavjn: naša šolska
Dogodki v Rusiji.
ČITA (Sibirija) Kakih 1000 delavcev tukajšnjih železniških delavnic je pr.čelo danes zjutraj štrajkati. Delavci zahtevajo, da se izpusti 19 tovarjšav, ki so bili povodom nekega delavskega thoda aretovani.
BIELOSTOK (Gubernija Grodno.) Štrajkujcči delavci to stavili mnogo zahtev gospodarske naravi. Danes je bil na cesti umorjen neki pek, ker se ni hotel pridružiti štrajku. Pouk ca realki, gimnaz j: in na deklišk< šoli se vrši pod vojaškim nadzorstvom. V mestu vlada strah.
Brzojavne vesti.
Italijanska minlsterska kriza.
RIM 6. Kralj je vsprejel v avdijenco več politikov.
Dividenda.
BEROLIN 6. D.videnda državne banke je določena na 7.04°/0.
(Članek, gp san izven uredništva.)
Popolnoma se strinjamo z izvajanji v članku »Naša šo!ska mizerija«, izvzemši jedino le zadnji odstavek. Ne! Ziključka tej šolski mizeriji naj ss ne skuša doseči z na-m< Panjem posebnih učiteljev in učiteljic za slovenski jezik na tržaških državnih ljudskih š. lah, ampak, če je količkaj možno, naj se ostane pri eeianjem sistemu, t. j : posan*:čni razredni učitelji naj poleg rednega razrednega pouka učć tudi nekaj ur slovenščine, a učna uprava naj za ta posel oskrbi učiteljev, ki so v resnici zmožni ter tudi dovolj vneti za pouk slovenske mladine v njenem mater-nem jeziku ! Ti učitelji morajo biti Slovenci, Slovenc5, ki imajo poleg uradnega spričevala za pouk slovenskega jezika tudi čuteče srce za mladino svojega roda. — Ali smo upravičeni zahteve ti na tržaških nemških c. kr. ljudskih šolah takih učiteljev? Da, smo upravičeni ! Predvsem moramo konstatovat1*, da obstane k teh šol sploh ni zakonito upra-vičan in vzdržujejo 8°» te šole jiz proračunskega naslova »Beitrage fiir Volksschulen« (prinosi (države) za ljudsko šolstvo), torej s sredstvi, ki so namenjeni za povzdigo ljudskih šol vseh avstrijskih narodov, ne pa le Nemcev ! Če tudi so sedanje avstrijske parlamentarne razmere tako žalostne, da more vlada deoar uporabljati v strankarske namene, vendar zaradi tega še nikakor ni upravičena, da na takih strankarskih zasnovah (tržaške nemške šole) favorizuje še enkrat isti živelj, kateremu v korist je namenjeno vse podjetje. Taž:veljso tu Nemci! Mi Slovenci pa trpimo dvojno krivico : ob dejstvu, da mi nimamo v mestu nobene ljudske šole, vzdržuje vlada tu protizakonito nemške ljudske šole, a vrhu tega se na te šole zadnja leta nameščajo le nemški učitelji.
Da, tako jc : o oddajanju služeb na tržaških državnih šolah imajo Nemci vedno prednost. Učna uprava mora končno začeti upoštevati dejstvo, da tržaške državne nemške šole, nižje in srednje, v resn ei niso
ljudstva, da z ognjem in mečem^iztrebi prokleto puntarsko seme in ^atre zasiave lažnjega kralja. Ojspod od Lučenca stoji na trdem Griču, vojska i a meščani čakajo na mig njegovega prsta, da se, ako bo trebalo, s krvjo vse spravi pod zakon in red. Velika je njegova moč in milost, ali velik je bil njegov srd, ko je umel, da je med vami slabo mislečih in fclabo delujočih glav, ki se spuščajo v zveze z lažnim kraljem in banom, ko je videl z grišiega zida, da gradite nasipe pioti njemu, da zbirate vojsko pod orožje. In jezno vam pravi : Škof zagrebški ! Kanoniki zagrebški ! Nudi se vam dan, da se povrnete k pameti in zvestobi. Raskopajte nasipe svoje, stavite na zvonike svoje cerkve zastave kralja Sišmana, odpustite Čete domov, a orožje zberite in je izročit« nam. Pak pridite vsi do zadnjega na Grič pros t milosti in odpuščenja. Ali ste čuli : en sam dan se vam nudi, in ako vas naj ie zora jutršnjega dne na tidi nezvestobi pod izdajalsko zastavo, zločinci ste kraljevskega veličanstva, a gospod Lnčenac usuje vojsko na vaše stanje in imetje, izpusti Giičane na vas, da vas izple-
nijo ter požgo do korena. To je zapoved, a vi mi recite svojo.
Odposlanec je zvršil in obišel z očesom ! ves zbor, nadejajoči se, da je z grozečo besedo upognil trde kapiteljske tilnike. Niti besedica se ni odzvala na t) grožnjo, ali mračni jezni obrazi kanonikov, ki so se bili stisnili na en kup, so mu pravili, da je ostra strela zgrešila cilj. Škof Ivan je stal pri-p gnene glave, nem, med zborom in odposlancem.
Iz-pod trepalnic mu je blodilo oko po obrazih svojih bratov, ni li morda strah spreobrnil katero dušo ? Samo Benko se je smehljal in kimal z glavo. Jezno je škofova tresoča se desnica trgala križ na prsih. Sled njiČ se je zgat.il, privzdignil glavo in se otresel:
— Sedaj ste čuli besedo. Ko sem vam rekel resnico, niste hoteli verovati. Sedaj vidite, da sem prav govoril. Sedaj ni šale, jaz, vaša glava, pravim va«, bodite pokorni. Je li še kateri neumnež med vami, da bi hotel nositi glavo pod meč ? Maščevalec sedi za vratom. Molčite, jaz bom govoril za vas. Da, udajmo — —
nemške šole, ampak so le z nemškim učnim jezikom a za slovansko in italijansko mladino po veliki večini! ! Nemška šola je le ooa, ki ima nemške učence, nemšze učitelje in — naravno — nemški učni jezik. Takih šol pa v Trstu ni! Zatorej bi morala učna uprava na teh šolah (ako jej bo sploh še kaj časa dovoljeno vzdrževati jih), nameščati take učitelje, ki so Binovi istih narodov, katerim pripada večina mladine tižaskih nemških državnih šol! Će bi se vlada držala tega prinoipa, bi bilo na tržaških državnih šolab dovolj učiteljev, ki bi bili popolnoma k vali-fikovani za pouk v deželnih jezikih ter b poznali narav njim izročene mladine, ker bi bili žnjo iste krvi. Seveda, ušoa uprava noče dobrih šol v smislu pedagegiških in kulturnih načel, ampak ona hoče dobrih šol v smislu germanizacije Italijanov in Slovanov v Primorju. Zato importira ob vsaki priliki v TrBt in ostalo Primorje nemških prefesorjev in učiteljev, utrjaje s tem socijalno pozicijo Nemcev med nami ter zagotovljaje si fanatičen materijal na ponemčevanju mladine av-tohtonnih narodov v deželi. — To je moralni pegoj, da Bmento zahtevati slovenskih učiteljev na omenjenih šolah ! Ne Bmemo pa pozabiti materijalnoga pogoja : do službenih mest v deželi imajo prvo pravico dom a Sini, sinovi v deželi bivajočih narodov. Ta princip se v Trstu silno prezira.
Kakot nalašč v dokaz za veljavnost te naše trditve, čitamo v »\Viener Zeitung« od dne 4. sušca 1A>05. razpis službe šolskega voditelja na c. kr. nemški državni ljudski šoli v Tridentu na Tirolskem, v katerem razpisu se zahteva : usposobljenost za nemške ljudske šole in znanje laškega jezika. Torej na Tirolskem, v Tridentu, mora voditelj nemške državne ljudske šole znati oba deželna jezika, [v Trstu pa ne trebajo znanja deželnih jezikov ne učitelji ne voditelji! To je — primorski zistem !
Rusko-japonska vojna.
Trst, 6. marca 1905. O položaju na bojidču.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
Tudi današnje veBti potrjajo, da je boj v centru in vztočno od železnice zadobil značaj stalnosti. Z eno besedo rečeno : od 25. februvarja do 5. marca so Japonci v fronti Sinkeiho—Lnšipu—Sahesen—Jansintun—Ba-njapudza—soteska Vanfulin—soteska Kutulin-Kujetsi doživeli do dai?es le same poraze. To je v centru in vztočno od železnice v večkrat imenovanih ruskih glavnih pozicijah v soteskah gorovja Talin v bojevni fronti 90 km ! ! Ako računamo po može na 1 meter v japonskih napadalnih Črtah, so morali Japonci samo v tej fronti od 25. februvarja pa do 4. marcu 270 00U m ž b r e z-
—	Ne ! je zagimel Lancelot, mi se ne udajemo. Sami bomo govorili. Sami hočemo govorit1.
—	Tako, je rekel Nikola Madjar, ne treba nam dneva, ne udajemo se. Mi smo na miru, nikdo naj se ne zadevlje ob nas.
—	Mi ne položimo orožja, je povdaril Prišlin, ker nam je Lučenac že oplenil sela in nahujskal gričane na na?. Mi smo za La. dislava Karlovica. To povej svojemu gospodarju !
—	Škof je prebledel, zarlrhtel.
—	Je-li to vaša zadnja beseda ? je vprašal v jezi.
—	Je, škof, je odvrnil Lancelot.
—	Cul si, go9pod Prodaniđ, se je obrnil Škof do odposlanca, poguba tvoja, Izrael, od tebe samega. Jaz si perem roke.
—	Ćuj Pilata! se je nasmejal Nikola.
—	Vse sem čul gospod škof, je pritrdil Prodanič, in vse do besede sporočim gospodu kapetanu. Kaj bo s to sveto goBpodo, to vem a kaj storiš ti ?
(Pride še.)
Jk
v s p e š d o ustivit' za napade na center in levo rusko krilo. Od 4. marca dalje zdi se, da se ni v gori rečeni frcnti na japonski stiaoi p<. novi'o nič več s ičnega. Bržkone je boj v tej fronti že odločen na škodo Japoncev- Torej 270.U00 -Ta poocev v crjačffi fronti km so po 8 dneh katerim ministrom, iglasti bitek vezane moč pred rusko glavna fronto, za javna dele, kateremu
soboto zbornica presenečeni, ko jej je m ni- | »Slovenčeva« objektivnost ozirom na na škodo ricmanjskih vsščanov? S kratka: gter za pravosodje priobčil demisijo minister- j riemanjsko vprašanje. »Slovenec« se je je li bil dr. Požar tisti, ki je zavaja! cer-skega predsednika in vsega minieterstva. Za 1 poskusil zopet v ulogi kakor zešč;tnik ob- kvene in posvetne oblasti v celo vrsto zgre-
to nepričakovano odločite? G olitti ja je bilo merodavno bržkone dejstvo, da je v zbornici zavladalo sovražno razpoloženje nasproti ce
pa proti ministru pripisujejo glavno
Ni s čudit t?mu. ker je ta skupina v tem krivdo na obstrukcijonizmu železničarjev
času izvršila 5 brezvspešnih napadov proti o
Kdo da postane naslednik Giolittija, se
t čfcern rečene front-. (Glej oficijelna porodila ne ve. Najbrž poveri kralj sestavo novega
Kuropatkina v včerajšnjem lislu.)
kabineta ministru la vnanje stvari, Tittoniju.
ŠKupna siia japc n?ke armade pa težko	Razun njega utegnejo ostati v novem kabi-
da bi presegala :»<XM>00 mož e lf>00 topovi,	netu le ministri za pravosodje, za vojno in
T..re ve* nezo polovica njih moč je vezana	mornarico. Od druge strani se glasi, da Ee
v obnemogio-t vztočno od reke Hunho. Na-	bo Tittoai branil prevzet se*.avo novega mi-
daljn: boj sa bo tore; razvijal med (Stanki	nisterstve.
jektivnosti v razpravljanju raznih važnih vprašanj, t rej v nlogi, ki je v hudem kontrastu z vBem njegovim bitstvom. Povod aje^ovemu nastopa je dala ntsa pripomba dra. Matije Murka članku o »Slovanski li
šenih korakov, ki so pričali o pomanjkanju vsakega takta in o obilici nagnenja do nasilja in maščevanja, torej v korake, ki so morali silno ogorčiti Ricmanjce, in jih na-
obeh armad v severo zaptdni emeri, nekako
Govori ss tudi, da utegne ssataviti novo
v č t Tai:- tai—S.nmintin in eventuveloo še vlado predsednik zbornice Marcora. V tem v nialjsen o do kitajske meje. Tu utegnejo slučaju bi ime', novi kabinet povsem radikalno
biti Ru;i % saj jednako močni.
Imevno je ob eebi, da se je od 22 ja
lice. Tittoai ostane v tem slučaju v novem miniBterrtvu tako rekoč kakor porok nasproti
nuvara v strattgičco demonstrativnem zmislu inozemstvu. Drugi govore, da ne bi Marcora najpre potisneno desno krilo I. ruske armade hotel vsprejeti naloga za sestavo ministarstva
iz svoje volje umafcn
lo
da ie vojevaje in da bi ob sedanjih razmerah sestava radi-začeo to umikanje v gori rečeno črto. Včeraj kalnega ministerstva naletela na razne težave, lavlien: b »j severno od Šantana pri Šopa Železniške predloge ne umaknejo. Železničarji
jav
dokazuje to. Mej tem pa prestopa Kuropat-kin cd 4. marca dalje v protiofenzivo se svojo armadno rezervo v namen podaljšanja desnega krila gori rečene armade n v proticfinzivo proti japonski obkoljevalni Koloni Ncgija. Torej tudi današnje konfuzne vesti napravljajo ssupn u ti s, da S3 bojna fronta sedaj podaljšuje od rene ~aho v severno zapadni smeri proti S nm ct nu. Spopadi v manjši meri, t rej s spredn' mi četami, sezajo g asr.m današnjih vesti do S nm nt na. Da so Rusi glasom vče raišnj h in današnj h vesti na japonskem lc
so opustili obst-u \o jo. V nekem proglasu po izjavili, da 89 ja njihov bo; zivršil s popolno zmago nasproti vladi. In zato so pričeli redno službo.
Drobne politične vesti.
Lord M i 1 n e r, namestnik sngležke [južne Afrike, je odstopil radi bolehnosti. Milaer je sedem let opravljal službo kakcr namestnik v južno tf.iških angležkih kolonijah, kjer si pa ni znal pridobiti naklonjenosti tamošnjega prebivalstva. Za čaea njegovega
iurgiji«, v kateri pripombi smo bili rekli, da	praviti neodjenljive ?! Toliko psihologi bi se je avktor dotaknil v svojem članku tudi	morali vendar biti gospoda, da bi vedeli, da ricmanjskega vprašanja, ne da bi poznal	v boju proti krivici jeklenč značaji in na-istemu narav in vzroke. Ta naša pripomba	rašča odporna energija. V teh grehih izje dala »Slovencu«, ali pa morda tudi —	ključno je vzrok, če je v Ricmanjih zares in to je še verjetneje — komu	vse »zreformi»-anoc. Dr. Požar ni hotel nič v Tretu zaželjenega povoda, da se je obreg	reformirati, pač pa je nujno, opetovano in v nil ob nas, češ, da ne moremo trpet objek-	primerni, proseči obliki nasvetoval kompe-tivno9ti v izvajanjih g. dra. Murka. Not'ca	tentnim činiteljem, naj oni reformirajo, kar v »Slovencu« ima očevidno namen kazati	je uprav kričalo po reformi! In fakt je na nas kakor ljudi, ki sploh ne trpimo ob j t a, d a je tržaški škofijski o r* jektivnosti ter da smo ravno v tej svoji	d i n a r i j a t z dopisom županu
slabosti mahnili tudi po članku g. dra. Murke. Nu, mi lahko rečemo, da je »Slovenec« zopet enkrat mahnil mimo. oziroma ee zaletel v
riemanjskemu prve dni o k t o-b r a 1900. izrecno pri pozna), da je nevolja Ricmanjcev o p r a-
vladanja se je vršila angležko-tur k* vojna, vem krilu uplei li več t >p< v, toje znaireDje. c*a ki se j«», kakor znano, zvršila s tem, da so
gre Rusom dobro — tudi bojni fronti.
Odločitev v tej bitki se brezpogojno
zapadni Buri podlegli ter sta bili oba njihovi republiki, Oranje in Transvaal, spojeni z ostalo južnoafriško angležko kolonijo. Angležki listi
izbojuje na zapadnih krilih obeh na- priznavajo zasluge Milnerjeve, ki je o težkih «protnikov : Za ta boj utegne Kuropatkin razmerah umel ohran t: južno Afriko angležki dob t p > železnici tudi velik del posadke iz državi. Naslednik M Inerjev je postal lord
Vladivofef >ka, ako od.<čitve. Sedaj je še /.amriD^DO in
je sklend pr stanišče
da pride do vladivostoško
Selborne.
Španska
vojna
mornarica.
Japooc nišo še
ičesar Španski minister vojne mornarice se bavi
vriaega pod vzeli proti V*ac4ivoet »ku, to^e ee zamore ahk« odvzeti cd tamkaj vsaj 25.000 mož.
Kdo zmaga, je tf/so reči. Na vsaki način so ean»et računajoč po vseh dosedanjih
sedaj z načrtom zgradbe novega brodevja. Nič manje negi 400 milijonov pezet naj bi najela španska vlada v to svrho. Zgradilo naj bi se 8 \el:kih vojnb lp.d j po 14.000 tone-lat. 60 milijonov naj bi se pa potrosilo z&
dogodKin na ruski strani. Mnogo pripomore torpedovke in pomorske Čolne. Večina ladij
temi, d* j usča Kuiopatkia naprej sovraž nika, da napada njegove utre b s.
(Pride še.)
* * •
Pripomba uredništva. Po današnjih vesteh je torej popolnoma potrjen nazor uai-ega vojaškega sotrudnika, da je na TZtoenem kr lu boj zaustavljen potem, ko so bili jap< nski srditi in mnogokrat po-n >vl eni capa .i odoit. Da je temu res tako, potrga oiclnoet da današnje brzojavke te vedo n eeed.ee o d »^odk.h na vztcčaem krilu, In potrjen je tidi nazor našega setrud-nika. da sa bodo sedaj b >ji i i i nu zapadnem krilu proti kitajski meji in s cer v namen podaljšanja fronte. Poeebnc pa povdarjamo, da bo ti boji na zapadi i stran: še le v razvoju, da bodo bržkone trajali še nekoliko dni. To naj imn;o čititelj; pred o?m , ko bodo čuli triu iz »Piecolovih« preiaiov. Tako pada v oči, da -laponci n č ne javijtjo v oficijelnih raport h, ne ;men pove inikov, ce časa, ne krajev, ne svoj.h lastn h zjub. To vedenje je g.-tovo pravo — ker odgovar a principu varo%aa a miiitar čae tajntnt . Na rossih poročili ne vidimo tega, kajti objavljajo te v listih tud poroči!«, nt usnjena le na oarja
bi se zgradila na Španskem.
— Vladajoča unijonistiška stranka na Angležkeir. razpolaga sedaj v spjdnji zbornic; le s 83 glasovi večine. Na zaiin;ih glasovanjih je viada dosegla zelo neznatne manjšine. Na zadnji nadomestni volitvi v grofiji Bute (Škotska) je vladni kandidat podlegel nasproti liberalnemu kandidatu Lamoitu.
Grofica Montignoso. Draždsn-ski listi perifajo, da je v princ'pu že rešeno vprašanje gleiie grtfise Montignoso, bivša saške prestolonat-lednice. Grofica izroči kralju svojo najmlajši hčer Aco Mcniko, a dovoljevalo ee jej bo, da bo zamogla večkrat videti svoje otroke.
vrata, ki so — odprta. Mi smo rekli g!ede v i č e n a, da se jim je godila članka g. Murka o slovanski liturgiji ob krivica in da so nosili neznosna bremena!
Vspričo takih dejstev pa bi hotel »Slovenec« eedaj v svojem velikem navdušenju za objektivno razpravljanje metati vso krivdo
—	na dra. Požarja. Razsodnim čitateljem bo menda zadostoval za danes ta ekspoić notoričr.ih dejstev. »Slovencu« pa bodi povedano, da oni, ki hoče priznano važna načelna vprašanja krčiti na nizki nivo personalnih afor, izreka le pri-poznanje, da čuti, kako mu je v stvari sami pozicija slaba!
š3 eno ! Ni še dolgo temu, ko je »Slovenec« ozirom na vprašane bogoslužnega jezika zatrjal, da tudi on ni sovražnik temu. Koliko resnosti pa je v razpravah »Sloven-čevih« o tem vprašanju — ki je cetda za nas Slovane vendar tolike važnost , da bi bo moralo resno in dostojno razpravljati o njem
—	je razvidao iz zaključka njfgove notice, s katero ee tu bavimo, kjer vsklika por« -gljivo: »Ali nimate bolj Dujnega narodnega dela, kakor je prepir za — ric-manjski misallc Nu, če želite gospoda doznati še za kak škandal, vam drage volje postrežemo z zgodovino tega misala ratinjih trideset let!
Adriji, da pmo g. pisatelju zelo »hvaležni«, ker je tako »srečno zasta vil« svoje učenjaško pero »v obrambo na-š h narodnih svetinj«.
Kar pa ee dostaja pripombe naše ozirom na riemanjsko vprašanje, nepisali smo jo v pc lnem prepričanju — ali ne da bi dvrmili na objektivnosti g. Murka —, da avktorju nedostaje popolnih in resničnih in-; formacij o tem vprašanju. Mi nismo torej očitali g, Murku neobjektivnosti, ampak je veljalo to le za njegove pripombe o riemanj-s^em vprašanju. To svojo trditev vzdržujemo tudi danes v polni meri na podlagi svojega natančnega poznavanja stvari.
Oe trdi kdo, da je riemanj?ko vprašanje le vprašanje razmerja med osebo kakega svečenika in njegovega škrfa in če »S'ovenecc trdi na to, da je ta trditev napisana »s popolnoma objektivno znanstvenega stališJa«, potem moramo ža reči, da ima ^Slovenec« zelo, zelo Čudne pojme o objektivnosti. Saj nam ne treba druzega, nego da tu pribijemo nekoliko dejstev. Ta bi bila: da je r i c manjsko vprašanje staro že nad b t o let; da je v minoJem stoletju večkrat in redno prihajalo do konfliktov po- | vodom sestavljanja fasij dolinskih župnikov ob njihovem nastopu službe; da je bilo n. pr. že leta 1852 (ako se natančno spominjamo) obsojenih in zaprtih več oseb radi t ga vprašanja ; da ae je tak žalosten slučaj ponovil lela 186(5, da so — na kar pesebno opozarjamo gospodo pri »Slovencu« — kmalo po prihodu pokojnega biakupa Glavine v Trat, torej nekako tam okolo leta 1884, po vodom prve njegove kanonične vizitecije v Ricmanjih navstali tamkaj resni nemiri ; da je bil kmalo na to tedanji tamošnji kapelan Anton Kuhn {ki je bil, mimogrede bodi omenjeno, eden najpobožnejih duhovnikov tržaške škofije) odstivljen od službe ;n skozi dva meseca suspendiran vsled neznosnih od-nošajev v E'cmanjih radi cerkvenega vprašanja ; da je bile v R omanjih v poletju 1898. velikansko razburjenje radi neke cer-vene prepovedi tedanjega dolinskega žup-uika.
Mnogo tega bi mogli navesti še, kar karakteristiko skupnosti riemanj-
Domače vesti.
Pogreb pok. Jakoba Hroratina, ki se sestavlja
je v.šil včeraj ob 4 uri popoludne na Op- ! skega vprašanja. Povdarjamo pa, da vsa na-činah, je bil prava manifestacija spoštovanja veriena dejstva segajo dO poletja 1898. Ta in fcimpatij, katere je už val pokojnik.
Pogreba se je udeležilo fse, kar čuii narodno nt Opčinah. »Konsumno društvo« na Opčinah in pe\>ko društvo »Zvon« tti
moment je zelo važen ozirom na dejstvo, da
je dr. Požar prišel v Ricmanje še le dne 4
89 udelež la pogreba korporativno, društvo »Eiinost« ie bilo zastopano po pred
>re isedniku Gregorinu.
septembra 1898, kajti kaže nam, resnice je na trditvi »Slovenčevi«, oziroma
Nekaj novesra! Prejeli smo: Meni vsaj ec dozdeva, da je to, kar pišem v tej notici, nekaj novega. Jaz nisem še nikdar slišal, da bi v našem me°tu med ljudstvom nabirali manjše in večje svote za napravo javnega vodnjaka. Te dni sem šel v Škorkljo po klancu za Rdlijevim posestvom. Ta klanec je vedno v slabem stanju, ker je zelo strm in razoran po nalivih. Tako grozno grdega klanca ni v vsej tržaški okolici. Te dn je dal magištret napeljati fo klancu, do Špe-harjev, vodovod. O polaganju cevi so klanec razorali in ga potem elabj popravili. Pri Speharjih se mi je povedalo, da so (kedo ?) nabirali pri vseli stanovalcih za napravo entga vodnjaka, ki naj bo služil za javno vporabo ! >Te vem je li to v navad , da morajo posestniki in veleposestniki, zraven plačevanja visokih davliov — še pojebe plačevati, s ko hočejo, da jim občina preskrbuje vodo, brez katere s> sploh ne da živeti?! Ako je tako postopanje v navadi, dobro, toda za občino, kakoršna je naša, pa gotovo ni častno tako beračenje !
Vabilo na maskirani plesni vencek, ki ga priredi telovadno društvo »Tržaški Sjk.l« v svoji dvorani bratom in njih pri-koliko jeteUem danes (aa pustni torek). Začetek
točno ob 9. uri zvečer. Bratje Sokoli so na-
;on« tti 'WD",VV j — ------ ---------'	;	. , ...	, , , .	..
Politično na «y«Ka pritrjevanja »objektivnemu« mnenju proseni, da pridejo v sokolski opravi. Dru*.
dra. Murka, češ, da je še le dr. Požar
ra- SS- v črni obleki. — Vetopnina sa čiaue 80, nečlane 1 K 51» stot. Gospodične so vstopn ua
To je obžalovati :n tuka.šoj. vo aški krogi sedniku g. Ivanu (i riupu, po podpreisedniku : Palil riemanjsko vprašanje ter da je tam vse neC ;in!
odločno obsojajo to. Te dni n. pr. je bilo dru. Rvbafa in po odborniku dra. Grefcorino. »^reformiral« in napravil zmešnjavo! Će torej P™ ^ ^ ^ ^ ^ Vstop je dovoljen le proti
prior ceno poroči o, namenjeno le caiju, kako Na domu je zapelo društvo »Zvon« žalostinko so Rusi nahajali zavetja za kupi lastnih padlih »Nad zvczlami«, nakar ee je sprevod, ki ga tovar ^ev. To je ze'o važno za sovražnike, je vodil g. župnik in dekan Slavec ob a*i ker d »znaje, kje s> imeli Rusi velise izgube Atenci trebenjskega kaplana č. g. Koželja in more temu primerno spremeniti svoje pomikal proti župni cerkvi. V cerkvi, ki je odloČi>e. Kako važna je tajnost, >mo v deli b ia napolnjena žalujoč h, zapeli so pevci ža-na Port Ariurju. Ko bi bili Japonci vedeli, lostinko »Blagor mu«, a na pokopališču kak > teŽKe bo razmere v Port Arturju, bi ».Jamico tiho«. V marsikaterem očesu ei b li zavzel: trdnjavo moida že mesec ali več videl rositi solzo, ko je padala gruda na krsto |>oprej.	pokojnika in vsi smo šli z pokopališča osve-
'~ dočeni, da smo izročili materi zemlji ueor-poštenjaka in narodnjaka, katerega bodo težko z pogrešali Openc in katerega izgubo bo čutila je naša narodna organizacija v Trstu sploh.
Bedi mu lahka domača zemljica kremen-značaju, pošteni slovenski duš , in naj bi ga njegovi rojaki posnemali vsem, e čemer mu postavijo najlepši spomenik !
Italijanska ministerska kri/a.
Minister.-ki predsednik Giolitti je zdravstvenih ozirov cd^topil in ž njim p dalo kralju svojo dem p jo vseskupno ministarstvo. Vedelo »e je, da je Giolitti boleh en ter da potrebuje peč.tka ; da pa odstopi tako naglo, na to ni m slil n<kdo. Zato je bila v
vpoštevamo dejstva, kakor so si sledila kro-nolog čno, potem vidimo v bengalični luči, kekov prijatelj je »Slovenec« — zares objektivnemu razpravljanju važnih vprašanj, ka-koršno je gotovo riemanjsko.
Dr. Požar da je torej provzročil zme-šojave v K cmanjih ! .Te li morda on vabil v Ricmanje razne komisije v spremstvu bajonetov ? Je-li mord». on sugeriral posvetnim in cerkvenim oblastim najnesrečnejo misel, naj dado cerkev v Ricmanjih zapreti in zapečatiti? Jeli morda on iskal okolo denun-cijantov in notoričnib lažniivcev, ki žive v konkubinatu s hčermi drueih lažnjivcev, mej tem, ko so jim legitimne soproge — nekje odsotne, da so dajali gradiva za razna odi-jozna sodna postopanja proti poštenim ljudem ? Je-li morda on nasvetoval rasne šikane
izkazu vabila.	Odbor.
Veliki ljudski ples bo danes v gledališč ai dvorani »Narodnega doma«. Ples, ki prične ob 8. uri zvečer ter konča ob 3. uri Ejutraj, je pristopen veem in tudi čedno oblečenim maskam. Vstopnina zneša za možke 1 K za ženske »>0 stot.
Veliko maskarado priredi danes »Trgovsko izobraž .valno društvo« v svoji dvorani ulica S. Krancesco št. 2. Priti je v kostumu, maski ali plesni obleki. Sviral bo orkester. Zabava prične točno ob uri zve • čer in bo trajala do 3. ure zjutraj. Vstopnina za člane, gospice in maske 60 stot., za nečlane 1 krono.
Darovi. Upravi našega lista je izročil g. Jcs p Bogateč iz Zavelj znesek 23 K in
_'7 et t . kateri znesefc je nabral skupno s	Aha ! Sedaj se mi je hkratu prižgalo
M licem z Xabr«*ž:te na sokolski maskaradi sto luči v glavi in zasmejal sem se na glas: a.t dan 5. t. m. za moško podružnico sv. vse to ljubezen st'ri! Ljubimec je. C.rila ;n Metodija v Trstu.	' Klical je milo, in v svoj klic zlival ko-
..	litor se je le dalo izraza svojega gorečega
n«7np \/<=kQti	koprnenja. Ssdaj kcrak sem, potem korak
ndz-iit? vt52>Li-	t-a _ kakor vo-ak na 6trflži _ ali DOa je
Bivši minister — vseućiliščni profesor,	vedno in aepreetano kazal tendencijo po
/ Dunaja por <~-ajo, da je b:vsi minister za	onem — odprtem okou ! — Ali ni 89 hotel,
aaace, tajni svetnik dr. Evgen Bohm Ba-	pa se nj hote! odzvati tisti ljubkoznani glas
*erk, na predloz profesorskega kolegija du-	\u nj se hotela, pa se ni hotela prikazati na
n-ijsfcega vseuČil šea imenovan profesorjem	oknu t sta, oh tista — — glavica,
aar dnega go?i> durstva.	Meni pa, ki sem — to se pravi, če se
Zima na Španskem. Ze S dni je v Špan-	slučajno ne tresem pred etrahovi — precej
=ki za to dobo nenavadno rstra zima. \ Ma-	razposajen in nagajiv, je bilo to v veliko
iridu je padtl toplomer do 9*8 stopinj Cel-	zabavo... Hkratu sa je nekaj ujezi), nekaj
z a pod n;člo. V SiVil je scež lo, kar se ni	zagodrnjal in je jel plezati na latnik pod
pripetilo že 2'* let. V Malagi je pomrznilo	oknom. Sedaj sem se maral divili njegovi
mnogo fcladkorjevega tr^a. Ogromno snega je	apretaoet v puzanju. Nisem ee bil še prav
zapadlo v severa h, goratih pckrfj nah Špan-	zavedel, že je bil na oknu. In zopet je kli-
-rie. vsied čps r je na več krajih pr met	Cal in milo zvai »njeno« ime... Tcda »ona«
prekinjen.	je bil« nocoj neusmiljena in nč je ni gan:To
Izselilo se je v Ameriko leta 1904. iz	»zdiliajoSe srce vroče«...
razn h Srajev sveta sl2.7:?0 < seb, 44 32*'^	Priplazil sem ss šs bliž e m videl, kako
manje neg« ieta 1900. Največ z .eljencav je	S6 vspenja na okno... Toda — ekspedicja
1I0 iz l al ;e, namreč 192 255^. za njo pride	je ponesrečila in o3»ala pcpolnona brezv^pe-
tak j Avstro Ogrska s 177.156 izseljencev.	Gnezdo je bilo prazno, ptica je izfV-
Od izseljencev ^e bilo .">4^.100 molkih in	čala... Io zopet s<» je spretno spustil po trti iV-3.770 žect-k h. Denara so z eljenci po- sa tb. Ka* bo sedaj ? sem ugibal jsz. Kar
seboj >4 .">>."» do arjev (1 dolar =	se je v hipu, z enim skokom vspel ca zid
"> krom.	vrta. nahajajoSega se poleg ce ts... Ia obt čal
Najstareji denar. Cien vztoScega nauč	je na zidu kskor okamenei... Moral je za-
dru- v a, Nemec p r S man, je čase!	zte.i nekaj gioznega. Kar zijal je tja... To
r» - ojem p t vanju pi Mali Aziji v Siriji	> pa je razdražilo tudi mojo radovednost, ki
- ar ienai, ki e bil aovan ^00 let pred	me je gnaia, da sem se počasi pomaknil do
<r -t v a r .jstvrm :n je težak 400 gramov,	vrtnih vrat, ki so bila odprta.
Xap:> mi v aramejsKem ježku. Ta najden	Eq pcciej Baro jn jasen mj je bil pole
'nar je 2f00 lat stsreji ol najstarejeg* de-	žlj:ona si je zbirala dr uze g a! V
nar a, ki je t :i naj.len do sedaj.	; ljubimcu na zidu je kuhalo grozno maščeva-
1	nje. Jel je renčati uprav srdito ; potem pa se
Književnost in umetnost. |je	vrt krik treh bit,j — ?re
varjenega ljubimca, trečneiega mu tekmeca Br. 10«;. »Trš<-aiiškoff Llovda« I sta *a -	,	,
ia »nje«, ki je dala povoda vsemu — mi je
pričal, da se je pričelo krvavo praskanje....
Hunho pri vasi Madiapu, so Jaoocci danes j	PSenica: pnnoohe in povrrni^-mn e areUnie-'
mirneje. Prodni. 12 ()00 met. s otov. Koruza za •t1. do 5 stotink ni^je. Druga žita trdno, vzdržano. --Vreme : oblačno
ino g< spedaretvo, z,az€<:?g svake subota Trstu donosi u svom posljednjem broju od /ujaa t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tiranski LU vi«, preporuka se sam po -eui. On dono»i članke u sv:m struka na na-r -in^ gospodamva. S t( ga n jedan otmjeniji -govac, ndustrijalac obrtnik, posjednik, po-m rac, ne b sm eo b ti t>ez njega. I svrališta, savane, gos: ione, čitaonice, otciae, banke, *ri3 i vjeresijske zsdru^-e je Inom rieči. sv: morali držati »Trićanski Llovd«, kojemu e zh iaČa, da ore i radi na onom polju naše ■ adu uiti, našeg d^lirostanja, ko e je jedino -e •• ro ntšec uzkrsmćj. A t > je pole: n . -dno gospolirstvo.
Predflata na »Tršcinski LV.v 1« itno^i ca g d.nu KI 12. a na pol godine K 7 u eloj m narklji austr.« ugarsk >j. Izvan Austro-sfarske. gdje god; bilo, godišnja podplata :a«> i IfO franaka u zlatu. Novci i pisma šalju -e vlastniku i glavnem urelniku »Tri.'inskog L'ov.la«, g. F r. K u Č i n i c u, Trst, Via ibio Severo, br. P. 104 T. 246 (vlast 11
Jaz pa sem si mislil: J^že, bodi pamoten, in pojdi spat! In jas sem slušal ti svarilni no-tran i glas ter pustil — mačke, naj se le koljejo, kolikor hočejo !
Naš zaljubljeni junak je bil črn maček. Doma je bil tam nekje okolo Kocjanovih. Rojstne hiše >nje« nisem mogel doznat:. Pa saj je ti *s3 eso: v?e eo enake, ker vse si rade, če le morejo, tako-le na skrivnem »iščejo druzfga«, a si vendar rade konzervirajo prejšnjega... Vee so take — mačke namreč ... da ne bo morda kje zamere !
H »vre (SsUen) Kuva San'os giM rwrp ra tek. me^-HJ po V» ks: 42.— frk, z^ m:ij
42 V4
New-York. 'Otv»* a-« Kava ttk-dobave, vzdržano, 10 st. znižanja, f> st. znižanji«
Hamburg. (RfcU; op.) fv«va	«r»'
averane 7« marse 34'/-	ua; ^i3,^ z^	35',
za decembei 36—. Vzdrža o — Kava Kio g vr.da locoSo—3.S, navadna rssin 38-39 navfu'.m> dt »', £0—42.
Hamburg, fSklep » Slsdrcr zi inarec ?0 90 zs aniil 31. . s maj 31.10 z* juni ol.—. zs julij 31 I?, zb avgust 31.10 Stalno. Vreme : megl.i Lod^.h. Sladkor iz repe surov J534 topns in strojoe puške. Vsi!Java 1*.— Sta'nc.
^	J K	!	sladKor mzemaki. Oentr:fu.<aipue. pri.ji • ••
K 66.50 do »JS.OO, zs ssovnbr K —. — *-» —--marec-i.vg. 66.50 do 68.— Uonca'sć hiai -f ! promptno K 68.30 do 69.4 b s»pt K - i ,—, maree-Hvjr. 68.30 d-i '^l.
Pariz. Daces in jiitri zaprto.
zjutraj esergično pričeli ofenzivo. Dva napada sta bila odbits. Severno od Madjapu traja boj vspešno dalje. Vse nase čete se vedrjo hrabro. Centrum je v poz cijah ob reki Šiho d> Šahopu. Po noč. so Jaoonci napadli griča Novgorod in Putilov, tida bili «o zopet oibiti. Zjuržj smo napravili dva protinapada ter smo pri len uplenili dve strojni pušk*.
Sovražnik neprestano obstreljava naše poz c je v okolici Erdaho. Po noči so Japonci napadli Knndolisan, p; t«m ko so ob nk Š ho nastavili nafani so b li odbiti. Vferaj ob 11. uri zve čer je bila napadena naša pozicija pri Gutu linu. Na najskrajnejem levem boku je bil po noči mir.
PETROGRAD 6. »Petrcgr. brz. ageat.« porooa dane^: Včeraj popoludne ob 4. ur. 45 m.n. so Japonci zopet pričeli napade na več točkah nsše fronte, a bili so povsod i d-bit:. Najhuji boj je bil na desnsm krilu, j od vasi Madjapu do Noesintun9, ki je bil zjutraj zsseden. Dsroboj med topništvom je trajsl do večera. Oi Satinpu so padale krogle do vasi Lugnantnn. Južno od Manjapu na levem brega reke Hunho so Japonci do 7. ure z-ečer napadli E thasa. V centrumu so Japonci prodrli zapadno do Sahepu. Naše čete so napravile dva protinapada vztočno cd Putilovega gričd. Na levem krilu trajajo dalje napadi na naš) pozcijo v okrožju Kan-dolhan in pri oddelku Renienkampf. Japoa ska kr.loiia, k: je pro irla do soteske Gutulio, je ponehala napadati ter se je umaknila proti jugu Kljub mrazu, postaja boj, ki je dne 24. febr. pr.čel na najsKrajnejem levem kr lu ter se razteza na vso 120 verst dolgo fronto do Mukdena, čim dalje tem srliteji. Japonci imsjo velike izgube ; ima;o okolo 15.000 ranjencev.
Uydrove žitne kaus
POSKUSITE! et-	Vzoren drajove na.
Ooiin* S kg. ooS'l,«j 4 K SO h Iranca.
DOMAČI PRIJATELJ"
«k«m oCt+cn*jc»m cat:oru oo*4iw m«ia±nAl
VgfrcCa fetsrna JitM ioie 9rap-\7H.
Inteligentan čovek,
novinar, Hrvat' 7 .'»4 g. star, govori hrvatski, njemački, francuzki i magjarski, ima 8 gimnazija, traži mjesto u kojoj pisarni ili skladištu pod vrlo skromnim uslovima. — Ponude pod »M. X. 1S71« na upravu ovoga lista.
To vse ljubezen st'ri-
Za u-tne ini -j»iaal Pepe Klobučarjev) (Zvršetek.)
Hit-o stm odprl vrat*, skočil p >t m res --ape v vežo ter s^ o tej pri i si (ker je pr jel za kljuko hišnih \rat) r&ztrgal žep suknje. Xa to sem priprl vrati zopet tako, da r m me gel Videti... tisto Črno stvar. Odan sem se globoko, ker sem te nadejal, j <-fcin rešen, t gibal sem in ugibal, kaj b te-:i m^gl>> *>iti tam za zidom? I>ote2i, ko -em etil 'Bio le na preži kake pol ure, se je za'ela CT>a frna stvar premikat1 z za zidu :n -e plar:ti — o g:roza, kar papo mi je jemalo
—	m mo Mojega stanovanja.. V strahu sem koliko »olj pr.prl vrata m pustil e tako
z.zo odprtino, da sem mogei z enim fČesom črnemu vragu... Joj. kak«» je h.tel c: ;>rei po »Goreocu« ! VT tem je udarilo eno p3 polunoč
Oldahnl eem se, kajti minola je ura —
-	rahov. Sedaj sem postal cal) kera žer*. Olprl sem počasi h šaa vrata in stop;l na
•, da hi videl, kam je izginila ona črna šast?
Hkratu sem začul neki čuden jokajoč uiss. Srce, ki se je bilo ža pomirilo po prej-~D.em prestanem strahu, je zopet parkrat iročno udarilo. Vendar sem ostal korajžsn d šel kakih kr rakov naprej in opazoval »"rno pešast«. Ca^al sem, kaj boj Pogodil da je pomst že precej velika, in naje nši vao bistrino svojega vida, eem videl, k.-, ko gleda nepremično v neko odprto < k no.....
Zadnje brzojavne
Rusko-japonska vojna.
Razno iz Tokija.
LONDON 4. »Dailv Telegraph« poroča z Tokija od 4 t. m.: Led na reki Hunho se ie sedaj popolnoma cdtajal. Rusi so pozvali vojaške atašeje, naj zapuste Viadi-voatok. 1UU0U Rusov se nahaja baje pri Laop enu, -■) m;lj južno oi S nmint na. V Osnki je hotelo pod vodstvom nekega podčastnika ubežati jMMJ ruskih vjetn kov, toda za nj.hov mčrt se je seznalo.
Kua japciMka eskadra Kr:ža sedaj po indijskem Oceanu.
Japonci na vsej Črti odbiti.
LONDON 6. Reuterjev biro je sinoči sporočil iz Mukdena : B tka divja neprestano vso nedeljo. Japonci so svoje s:le koncencro vali proti Madjapu, južno zapadno od Muk dens, toda vzlic najvtč: hrabrosti niso za mogli pregnati Rusov, ki so se s skraino vstrftjncstjo držali v sv jih policijah Japonski šrapneli t o se raiUtavali v obsegu poldruge milje urad železn.škim mostom reke Hunho štiri verate od Madjapu, kateri moat je očividno cilj trdovatneg* in neprestanega napada japonskega o^n štva. R.njenci se odpošilja nazaj po železnice in po cesti. Ob 4. m pol uri popoludne je bilo zopet slišati grom topov v Bmeri zapadno in severo-za-padno od p »staje Mu eden, kjer je ravno general Kuropttkin napal najskrajneje levo kril). V noči na nedel;o so Japonci ponovili svoje napade proti Prenhiapudza, soteski Gutulin, i£anp9;en in proti pozicijam, ki so šs dalje proti vztoku, toda brez vspeha. Obatreija-vanje Erdabusa, gričev Novgorod in Putilov traja daje tjda tudi brez vspeha. Ruske izgube niso vel c petdnevnemu ljutemu bo u iavno velike. Japonci so mnogo več trpeli.
PETROGRAD f>. (Porjčdo pe.rograjske brz. agent.) General Kuropatkin je včeraj brzojavil : Na fronti pod Mukdenom je mir. Na levem boku, na desnem bregu reke
Borzna poročila dne ti. marca Tržaška borza.
Napoleoni K 19.C6— 19 C-S angležfcp i^re K--
do — — London zratf k termin JK 239.8 240 2f» Francih K 9f>.16—95 M. Italija G 95 20-^5.35 italijanski bankovci K ——. Nemčija fc
117 10—117.^0, nemSki baafcovci h--
avstrijska ecnotna renta K' 100 — 100 30 ograK kronska renta £ 93.— iW25 itaUi_a_ns<* reme
___ _kreditna atcije K ^»i — — —
državne Železnice K o5S 60 — 668 50 Lombara S 91F0 c3 - Lloydov« jikci'® u o60 — — b 4 —
Srečke: Tisa K 343.--< Iredit 47t> —
do 436 Eoienkredit 1880 ki 308.— 318,- Bo denkredit 13^9 K — 313—. fnr&ko K 140 do 141.50 SrbsKe — — do —•
Dunajska borza ob 2. uri pop.
danea 1« 0 93 100 9.1 120.20 100 25 92.90 118 95 93.10 89.90 1644.—
včeraj
100.90
100.9u
12 ).— 100/25 92 s ) 118 90 98.10 89.10 1645.— 676.50
677.53
23^,-71I	2J9.8S
117.15	117.1 z v,
23.47	23.45
19.07	li'.07
9535	95.35
1130	11.30
Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4°„ Avst. investicijska renta 31/«°/<. Ofnrska renta v zlatu 4°/„
„ „ kronah 4-
3 ij
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 l>str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 103.47. italijanska renta 104 <5. španski exterieur 9A 15, akcije otomanske baoke 604—. Menjice na London 252 X 5.
P ari z. (SklBp.) Avstrijske dižavs* ielp^ ^
70»» _ Lombardi 98— unificirana tei5ka renti 91.02 avstrl a "i s zlata rt* 1021*0, ograka 4% zlat,
renta'___- LAndprban 519.— turSke sročk^
Uin.— Daržko h&nka 1323, italijanske meridi-onalce akciif 7f6.—, akci e it' Tinto 16.46. Vzdržano London. (t*kleo; Konaclidir^. do.. 9l3/ia Lombardi 33 t srebro 27 >/ia, Špaatka renta 911/, u Ujanaka renta 104-. titni diskort, 23 „ menji<v
Dnnajn —.— dohodki banke--iapUCila
—.— Trdna.
Tržna porcčila 6. marca. Budimpešta PSenics za april K 19*8 d K 19 90; rž za april K 15 74 do K 15.76 ; oves z pril od K 1^.52 do 14 54; koruza za maj K 15.26 do K 15 28
( arY manufakturni prodajalni
\ Alojzij Galberti
£	ulica Barriera vecchia 13. ——r
^ Za bližajočo se jesen in zimo!
< Um tilaia same novosti
>	lz ta in inozemskih tovarn
Izbera moškega in ženskega blaga
(drap. de dame); zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter vsakovrstne za gospe in otroke.
fuštanja najnovejših barv in risanj |£UUr kakor tudi flanela x Lawntennls Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više Izbor delavskih hlač in srajc.
Pneahnnct ■ Drobnarijea z krojače in ai-rUaCUHUaL. vilje. — Sprejema naroobe moških ln ženskih oblek ter perila.
Najzmemejše cene.
>
i >
> > > > > > > > > > >

Sprejemajo
se vsakovrstna dela posebnih načrtih.
in po
tm- Jiustrovan cenik Drezplačno in franko, ^m
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
»
t
m »
%
%
I
m
a %
i
<%
a
m ®
9
9
tarna mam

inzs
Aleksander Levi
ulica Tes^i 52 A -
(v lastni hiSL)
ZALOGA:
Fi*Z2& Rosaho (žolrko poslopje).
Coar, d* •© nI rikasa	-
h\i
Sprejemajo se vsakovrstna daU t«-»- i postbnih načrtih. Xlctt: o rta otnlt braapUftio la f a^v
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroda voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v Vseh
slučajih, kadar Je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
-trst.-
3T SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvć. liter vermut 64 nvć. liter.
Prodajalnica boteljk
Leon Fano ulica Nnota
-zlatar in draguljar-
prodaja. kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po n3jzmernejših canah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
Aivrro^rs^ERL
mehanik, zapriseženi zvedenee.
Trst - Carlo Goldonijev trg ii. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motoioles „Pnch".
Napeljava in zalogaelektričnih zvončkov Izključna prodaja irramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za ; ravljanje -ivalnih strojev, koles, motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah
TELEFON štev. 1734.
Novo prodajalnico jestvin,
/alo/rno / Mairom prve vrste kakor kavo. sladkor. «lje. milo. bel« in tuSno mol«. otrobe itd. itd.
i"-........... Andrej Šuc
Trst ul. Media 56 zraven nI. Ros»otti) Trst.
Pekama in sladeifarna
FRAN MILLANICH
Tr*t. — ulica C«mm<:rviale 7 — Trst*
Trikr&t ca r'an mv« i kitih 's k« v* ^ e. naše.n e na dom. Spre^t-ma naroči)*- ni sladči^e itd. o priliki porok in krstov. Najugodnejše cene.
Pekarna in sladčearna z lastno tovarno bi Škotov
Josip Jtfrettle
TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih odrskih mlinov. Bnc vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema naroebe za sladfiee.
Semenski oves in fižol
za seme in konzum :
bokini, koks in mandalon
je dobiti v poljubni množini pri podpisani tvrdki v Ljubljani, Dunajska cesta štv. A'2.
Lavrenčič & Domicelj.
Karlo houvier
= zlatar in draguljar =
MALA O % MANILA
V novi prodajalnici jestvin
in koionijai petra Peternei
v ulici Gulia št. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo. riž, testenine inapeljske), sladkor, turSčno in belo moko. naravno maslo, sveće. milo, jedilno olje prve vrste po 36 nove.
— Blago vedno sveže.—
Trst slikar-dekorater.
Sprejema drlo na deželi. Dekoracije sob s papirjem. Slikanje sob iu napisov v vseh slopita in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih i-enah. točno in hitro. — Delavnica: ulioa Ugo Foscolo štev. 19.
mm- Čevljarnica *
Iv. Lekan
TRSTii&iiUia7(j).ljnd.vrto)
izvršuje točno m eleean. vsakovrstna obuvala za cospe. eoapode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po kooitah zad. modela.
Podpisani priporoča svojo
■v NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
pri Sv. Jakobu
istista ulica 12 <xraveii si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suba.11
OOOOOOOCO300000 Svoji k svojim !
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul. Cavana(uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
C00000000000000
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najeetiej-e
♦ voščene sveče *
Cenil "orezplačno in Mi,.
=jfrva zaloga=
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul.delle Acijue) vogal ul. Coroneo.
Mova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 2O Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja are na jamstvo.
Trst - v ulici Barriera vecchia 10 - Trst.
Prodaja in zamenjava zlata, srebra in dragulj ter izvršuje vsakovrstne poprave.
JKanufakturna trgovina
ARTUR PONTINIEamera
vecctiia 33
ima v zalogi vedno
PEKARNA
£lojzij Gul
TRST-nI. Caserma 17 - TRST
(nasproti Trgovinski kavaruH
priporoča v vsakem času svež kruh. sladčiee itd. itd.
Sprejemanje domačega ---krut a v pecivo. -=
Prodaja M prvii mimo?.
Pošiljanje na dom.
Tovarna kisa
Brnschina & Hrojatl
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa iti specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
Drag. Schonberger
TRST
ul. S. Caterina 11. II
civilna krojačnica
Naročbein plačila po dogovoru
VsaiaoMase Movi?24nr.
3van Jančar
tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32 II. n.
Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovjeizkaučukaali zlata po franeozkem sestavu. Poprave v '2 u rub. tr Cene zmerne. Sprejema od S—6 poj>.
bogat izbor obleke, barhenda,
jopičev, pripadkov in drobnarije.
------------ Ug0(lne cene.	-
JCdcr se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera vecchia
kjer se vsaki tlan izdeluje obleka v lastni krojačnici. -
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša mcdicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
<od ogolunjene sladke skorje)
Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami 11a prvih mej narodnih razstavah.
Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno „Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Guerino JKarcon
ulica Tivaruella štv. :>
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Foiiljanje na dom.
■ Telefon štev. 1664. ——
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul. Barriera vecchia 38
Zaloga sladkorja, kave, riža. raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo.
Josip Talamini
trst - nl.della Pieta 13 (dvorišče)
Zaloira istrskega in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in naj tili.
refoška v botiijkah. Dostavljanje na doui
Prodajalnico jestvin
založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisn, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Počkaj i van
ul. PETR0NI0 2 ( ogal ul. S. F.)
MIRODILNICA
Simona Sfcrinjar
ulica Farne t o it. 33
podružnica
al. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja nu zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah.
MIRODILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 <VOgal &3PPH)
Specijalitetu navadnih in ine-<liciii:llliih «lrog, barv. pokosti, lakov, ščetk, čopičev. navad* nega in parfnmnega mila, petroleja. Špirita tžestei za goreti. — Barvilo za čiSčenje
vina.---- -
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGAR!
ulica di Torre hianca 45.
Kis, milo. sveče in soda.	=
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Jedilno olje po novi*.

Tržaška posojilnica in hranilnica —
-ZZZ^ZZI registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Casernta štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. IV Vhod po clavnih stopnicah,
Hranilne uloge sprejema od vsakega, ce tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 Rentni davek ud hranilnih vlosr plačuje ziivod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5*/tn„, na menjice po 6U„, na
zastave po '>* \*',m. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 'i.—I. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah iu praznikih je urad zaprt. Ima imjmoderneje urejeno varnostno celico /a shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poitno hranllnlčni račun 816.004.	.......- -
(P
&
Si Sf
m
On ^
Si
/Tarocni kole		k je
vdcbiii pr	»1	pravi
„Edinost"		
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLUVANJE PO NAJMUDERNEjSlH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
ii 1 n
Intabulacije ^m
(Vkrjižbe)
za TRST in okolico po 4 34°0
proti odplačevanju od I. do 60 let daja
lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranegr. zavoda«
z odobrenim tarifom, z razpisom vis ces. kr. namestništva štev. 29.460 III.
Ohencui tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent iu upravitelj liis in zemljišč vslcd dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi
glavni zastopnik
Vzajemno zavarovalne banke „Stavija"
TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567.
Podpisani si dovoljuje naznanjati ci-njenemu občinstvu. <la jr (»tvoril
prodajalnico manifakturnega blaga na	nzz
V trgu sv. Ivana št. 1.
V zalogi l>o držal tudi veliko izbero perila, platenine. krp, prekri n j il in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij.
Spoštovanjem	Viktor gerlolL
Tržaški g-rafični zavod
K (5. Salom
TRST
Corso štev. 2
Telefon 74-2
1'erati od kaW-uka. kovine ali elastike.
Numeratori. 1'aginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnožev:inje s pri-padki. Napisi in črke od eina. brona in pokosti. Forio-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
Pumpe akoravno mtio-
gokoristne in malih stroškov so pri mis ie malo upeljane, ker gospodari i m-znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. (> tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
Ž I V I C I DIM
TRST, trg. ulica št. 2
_SI,A\ iJA" -prejema zavarovanja el«»-/ivlj»-njr. po najraznovrstnej-ah kombinacijah p»"l tako ugodnimi pogoji, ko n-'i»-na druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in -m rt z /manj*ujočiiui se vplačili.
Vm
lan ima pravi<-<
po preteku petih let do dividfD*le.
1
„Slavij a"
vzajemna zavarovalna banka v Fragi. - Rezervni fond 29.217.69446 R. izplačane odškodnine: 78:324623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa. pojasnila, daje :
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni baneni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najbolj-i -loves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok )ri?tue namene.
Zalotra obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
ik ;t*-ij e. kr. redarstvene straže, e. kr. ciavneca cariu-vke<ra urada in -kladile, e. kr. pri«. Movd. or«»ž. e. kr. tiuanrne <traže v Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznorrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše jMflill
votfilo (hiks) = T11;w>11
C-ne nizke Postrežba točna